GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
 
Murska Sobota, 31. december 
Leto V. - štev. 52 - Cena 10 din
Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — račun pri NB FLRJ v M Soboti št. 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini
Srečno novo leto! Veselo, zadovoljno in uspehov polno!
Skoraj prehitro je potekel čas, odkar smo si zadnjič voščili tako. Človeku, ki le bežno razmisli o vseh velikih in malih dogodkih, ki so se zvrstili okrog nas v tri sto petinšestdesetih dneh večkrat z nepričakovano naglico, se dozdeva, kakor da bi to in ono bilo šele pred dobrim tednom ali kaj več. In vendar, minilo je tri sto petinšestdeset dni, celo leto in spet si s stiskom roke voščimo: sr e č no !
Burni tok dogodkov v širnem svetu je kdaj pa kdaj vzvalovil tudi naše življenje, tu v krajih ob Muri, v Prekmurju in v Prlekiji. Saj je svet danes tak, da ni mogoče obstati v njem brez slehernega zanimanja za to, kar se dogaja okrog nas. Toda mi smo ob tem valovanju ostali trezni in preudarni, v skupnosti jugoslovanskih narodov izražajoč eno edino željo in hotenje: v miru in slogi graditi bodočnost domovine. V tej skupnosti, v delu in naporih milijonskih množic socialistične Jugoslavije, je tudi naše mesto in naš delež, delež delovnih ljudi Obmurja.
Ali smo posegli vanj dovolj, tako, kot nam dovoljujejo naše moči, ali pa bi lahko storili še več?
Z vso silo gotovo še ne, prav gotovo pa v preteklem letu bolj kot prejšnja leta. In to naj nas krepi, vzpodbuja v želji: storiti v bodočnosti še več, otresti se čimprej sleherne navlake, ki nas še kje spremlja, in gledati v prihodnost z najsvetlejšim pogledom.
Za to, da gleda prekmurski človek danes v svojo bodočnost vidno drugače, kot pred časom, pred leti, je dokazov dovolj in takih, da lahko povsem prepričani trdimo, da prekmurski človek dojema, čuti mogočen utrip življenja v svoji domovini, da vse bolj čuti to svojo domovino, v kateri prvič resnično doživlja svoj nacionalni, gospodarski in kulturni razcvet.
Mogočna kulturna prireditev preteklega leta, »Prekmurski festival 1953«, ni bila le obračun enoletnega plodnega ljudsko-prosvetnega in izobraževalnega dela naših ljudi, bila je tudi mogočna politična manifestacija naših delovnih ljudi, ki je prikazala naš vsestranski napredek in razvoj v zadnjih letih — in pripravljenost, voljo: razvijati, nadaljevati začeto delo.
Novo leto nam obeta podoben, ne le za Prekmurje, za vso Slovenijo pomemben dogodek: dvajsetletnico izhajanja »Ljudske pravice«. Za nas je ta dogodek
le še toliko pomembnejši, ker je borbeno glasilo predvojne KPS doživelo svoje rojstvo prav v naših krajih. Pričakujemo, pripravljamo se nanj dostojno in s ponosom, prežeti z željo, da bi tudi ta proslava, bolj kot vse dosedanje, pokazala našo enotnost
in naše zaupanje v stvarnost socializma.
Z veseljem in prijetnim presenečenjem je poslušal sleherni naš človek pripovedovanja fantov in mož, borcev, ko so se vrnili z lanskih jesenskih manevrov JLA. Vrnili so se prežeti s ponosom, da sestavljajo člen slavne in močne Armade, ki neomajna stoji na braniku domovine.
Da, na braniku! Ne zato, da bi z njo grozili drugim, nikoli ne
bomo storili kaj takega, stali pc bomo na braniku socialistične domovine, na braniku svobode, na braniku našega bratstva  enotnosti, ki nam in najdražje med najdražjim kar imamo.
To pripravljenost so izrazili delovni ljudje Obmurja tudi v
dogodkih po 8. oktobru,
 ko je nekdo spet hotel barantali z našo zemljo. Naš odločni: ne! je bil združen z mogočno besedo 
vseh zavednih Jugoslovanov in ko so naši ljudje vzklikali, manifestirali to pripravljenost, sc storili to zato, ker se zavedajo svoje pripadnosti, vedo kaj pomeni svoboda in življenje v njej,
Nikomur nismo grozili, le povedali smo: nismo več hlapci!
Dobrih pet tednov je poteklo od dogodka, ki je v našem no-
tranjem življenju v  preteklem letu gotovo najpomembnejši: volitve Tudi bežna primerjava teh volitev z onimi v novembru pred osmimi leti nam potrjuje resnico: prekmurski človek odpira oči.
V teh dneh so že zasedali naši najvišji organi — Ljudske skupščine. Okrajni zbor proizvajalcev dobiva tudi pri nas vse bolj in bolj tisti pomen, ki ga mora imeti. Uresničujejo se najgloblja načela naše socialistične družbe, v kateri nočemo in ne pustimo izkoriščanja. Za čimprejšnjo in čim popolnejšo uresničitev teh načel pa je potrebna skupna borba, enoten nastop, brez osebnih predsodkov slehernega.
Zato si voščimo letos s to željo srečno novo leto, novo leto 1954, ki naj bo zadovoljno in uspehov polno!
Klub obmurskih študentov krepi svoje vrste
Vse premalo teče beseda o našem študentu. Tam nekje v Ljubljani se pripravlja za naloge, ki jim brez dvoma kaže posvetiti več pozornosti. Ne samo zato, ker bo po končanem študiju študentov poklic v našem socialističnem gospodarstvu odgovorno m važno delo, marveč tudi zato, da vemo, v kakšnih pogojih rase iz študenta bodoči strokovnjak.
Da bi se to razvijalo po čim bolj normalni, pravilni in prijetni poti, smo se študentje iz istih krajev združili v klube. Študentje Obmurja smo tako osnovali Klub obmurskih študentov. Naše življenje se odslej razvija po začrtani poti. Postalo je pestro in prijetno. Čeprav so še nekateri odmaknjeni od kolektiva, eni kot črnogledi, drugi kot flegmatiki, vendar se
naš klub krepi številčno in z večjo delavnostjo.
Ustanovili smo pevski zbor, dramsko sekcijo, shajamo se na sestankih, debatiramo, prirejamo družabne večere, dopisujemo si z našimi študenti v Zagrebu, gojimo stike s predstavniki oblasti v Soboti ter uglednimi možmi Obmurja v Ljubljani.
Primer sožitja nas obmurskih študentov z našimi kulturnimi predstavniki je bil naš družabni večer v Ljubljani. Povabili smo predstavnike starega kluba prekmurskih akademikov ter naše pomembne prosvetne in kulturne delavce. Večer je potekal v prijetnem vzdušju prijateljskega kramljanja in navdušenih zdravic mladega Kluba obmurskih študentov z veterani Kluba prekmurskih akademikov.
Ob tej priliki se KOS zahvaljuje podjetjem: Tovarni mesnih izdelkov, Mlekoprometu. Preskrbi in Kolonialam za materialni prispevek k našemu družabnemu večeru.
Ker je dosedanji način podeljevanja podpor študentom prizadel velik del naših članov, bo naša prva skrb, da bo novi sistem štipendiranja pravilnejši. Pričakujemo, da bodo enako skrb in prizadevanje pokazali tudi naši okraji, ker od tega zavisi v veliki meri resnična vreddnost naše bodoče delovne inteligence. Brez dvoma bomo precej izgubili, če se bo moral naš študent preživljati s službo, da bo lahko rinil naprej. Izgubili bomo tudi, če si naš študent ne bo mogel privoščiti dnevno niti dva obroka hrane, kaj šele da bi užil v kulturnem centru nekaj duševne hrane.
Večina okrajev je prevzela štipendiranje svojih študentov z razumevanjem. Tako so že zadovoljni Primorci in Korošci, Mariborčani in Belokranjci. Tudi Obmurci upamo, da nas domači okraji ne bodo prepustili samemu sebi.	S. V.
Prireditve za Dan JLA v Lendavi in Ljutomeru
Skupno z DPD »Svoboda« je priredilo Združenje rezervnih oficirjev uspelo proslavo Dneva JLA na predvečer. Navzočih je bilo okrog 400 ljudi. Po govoru kapetana Šmida je bil obširen in lep umetniški spored
V	torek opoldne so bili pohvaljeni  najboljši mladinci predvojaške vzgoje. Poleg značk so prejeli tudi okusno izdelana priznanja — darila podjetja Nafta.
V	Ljutomeru je bila proslava Dneva JLA v ponedeljek zvečer v Domu kulture. Kulturni spored se je razvil po svečanem govoru majorja tov. Muleja Žal pa obisk ni bil najboljši.
Veselje mladih in starih ob novoletni jelki
Že peti dan se mudi dedek Mraz med mladimi Sobočanci. Seveda, ne le po Soboti, tudi drugod po Prekmurju hodi. Vesel je snega, ki se je natresel pred dnevi. Tako ima lažjo pot; konjička je vpregel v sanke in hi-hot! čez hrib in dol.
V Mursko Soboto je prišel letos nekoliko prej kot običajno. Za spremembo se je ustavil najprej pri mladincih in šele tretji dan sp prišli na vrsto pionirji in cicibani.
Tako je v soboto zvečer presenetil mladince aktiva »Štefan Kovač«. V veselo razpoloženje je posegel s prijetnim kramljanjem in darili za slehernega, ki je med letom pridno delal v mladinski organizaciji. V nede-
ljo popoldne se je mimogrede ustavil še pri mladincih kolodvorske četrti in v osnovni šoli na čajanki mladincev IV. rajona.
Od ponedeljka sem pa je zaposlen čez glavo. Rad bi si ogledal številne prireditve, povsod ga vabijo, pričakujejo. In v resnici je letošnja Novoletna jelka bogata na prireditvah. »Muculina in volka« — lutkovno igrico in predstave igre »Desetnik in sirotica« so gledali soboški pionirji, mladinci ter odrasli kar devetkrat! Dedek Mraz pa je romal od hiše do hiše in roma še danes.
V ponedeljek popoldne se je nenadoma pojavil na čajanki dijakov nižje gimnazije. No, ker je teh pionirjev toliko, da ne morejo vsi obenem v restavracijo »Zvezdo« in gostilno Flisar, je prišel k njim včeraj popoldne že drugič. Ta dan je bil zanj kar naporen. Obiskal je še  cicibančke v Telovadnem domu, dijake V. in VI. razreda gimnazije, pa še v bližnjo soboško okolico je malo pogledal.
 Posebno bogato je obdaril deco, zbrano v Telovadnem domu pri predstavi lutkovne igrice  »Muculin in volk« Včeraj je bilo vedro in prijetno razpoloženje tudi na novoletnih čajankah v rakičanski Kmetijski šoli,  v Obrtniškem domu v Soboti in  med dijaki Ekonomske srednje  šole.
 In danes? Spet hudo naporen dan. V otroškem vrtcu so ga okrog desetih dopoldne z veli-
kim pričakovanjem sprejeli malčki iz Vrtca. To je bilo veselja! Kako tudi ne, Dedek je prinesel zvrhane koše daril. Uro kasneje se je pojavil med cicibani osnovne šole. Tudi teh je toliko, da niso prišli vsi na vrsto, zato pričakujejo dedka Mraza danes popoldne ob dveh na čajankah pri »Zvezdi« in v gostilni Flisar. In kam vse se mu še mudi danes! V Bakovce in Krog na čajanke cicibanov, popoldne ga pričakujejo trgovski vajenci v Dijaškem domu in zvečer, no, zvečer pa se bo nemara oglasil še pri dijakih VII. in VIII. razreda gimnazije.
Tako, dedek Mraz, če ne boš preveč utrujen, pa se oglasi jutri tudi pri obrtnih vajencih v Obrtniškem domu; čakajo te! Predolgo pa se nikar ne zamudi tara, saj veš, da te bodo zvečer pričakovali na vseh koncih in krajih Sobote vedro razpoloženi in dobre volje — Sobočanci.
Po vsem Obmurju svečane proslave ob Dnevu JLA
V	obeh obmurskih okrajih so se za letošnji praznik Jugoslovanske ljudske armade — 22. december — zvrstile številne proslave, predvsem po vseh večjih krajih.
V	Murski Soboti je bila svečana akademija na predvečer v dvorani Telovadnega doma. Po govoru majorja JLA, tov. Labusa, je bil izveden kulturni spored s sodelovanjem mladine,
članov SKUD, mestne godbe in borcev JLA.
Na akademiji je predsednik LOMO, tov. Velnar, izročil od- j likovanja devetim najboljšim mladincem predvojaške Vzgoje soboškega centra.
Odlikovanje predvoj. vzgoje so prejeli mladinci: Štefan Šeruga iz Murske Sobote, Rudi Senik iz Rakičana in Jože Novak iz Murske Sobote.
Značke predvojaške vzgoje pa je prejelo 6 mladincev: Jože Fras iz Bakovec, Ciril Rajnar iz Veščice, Franc Žitek in Mirko Rajbar iz Rakičana, Peter Gumilar in Drago Kuštor iz Sobote.
Za Dan JLA je bilo v Murski Soboti tudi več športnih tekmovanj med borci JLA in mladino mesta ter srednjih šol. Tako so tekmovali v odbojki, šahu in nogometu. Nogometno srečanje med enajstorico KNOJ in mladino aktiva LMS »Dane Šumenjak« so odločili v svojo korist borci JLA z rezultatom 7:3. Mladinci IV rajona pa so borcem ob tej priložnosti predali spominsko zastavico.
Prisrčno vzdušje je vladalo na kulturni prireditvi, ki so jo v torek popoldne priredili za borce JLA mladinci aktiva LMS »Štefan Cvetko«. Kulturna prireditev se je končala s toplo manifestacijo tovarištva med mladino mesta in mladimi borci Armade
Tega dne so bili deležni obiskov prebivalstva tudi obmejni stražarji Z velikimi svežnji daril za čuvarje naših meja so se odpravili v ponedeljek popoldne v Prosenjakovce tudi predstavniki aktiva LMS Center iz Sobote in se z borci na meji zadržali v večurnem prijetnem razgovoru.
Foto-kino klub v Murski Soboti mnogo obeta
Foto-kino klub v Murski Soboti je pomnožil svoje vrste že spomladi leti 1953. Večina novih članov je z zanimanjem prihajala na prva predavanja v okviru tečaja za fotoamater je-začetnike. Tudi stari člani so obiskovali ta predavanja. Ker pa niso meli primernega prostora, kjer bi lahko svoje znanje preizkušali tudi pri delu, je število tečajnikov od dneva do dneva padalo. Težave so bile tudi s predavatelji, ki niso prihajali redno ob napovedanem času.
Med večmesečnim zastojem v delu kluba je odboru uspelo dobiti prostor v hiši na dvorišču stare osnovne šole Tam je uredil delavnico (temnico) in sobo, kjer se lahko vrše predavanja ih drugi sestanki. To je Foto-kino klub ponovno razgibalo, pristopili so celo novi člani. Pretekli teden je bil letni občni zbor. Po ugotovitvi nekaterih slabosti so naredili idejni načrt za’ delo v prihodnjem letu. Na podlagi tega pa bo novi odbor izdelal podroben načrt.
Kmalu bosta pričela dva tečaja (čas bo določil odbor). Prvi bo za začetnike. Na tem se bodo seznanjali z osnovami fotografiranja in izdelovanja slik, spoznali bodo aparate, ki so pri tem potrebni in se uvedli v prvo praktično delo. Drugi tečaj pa bo za izpopolnjevanje znanja fotoamaterjev, da bodo njihovi izdelki dobivali čimvečjo umetniško vrednost. Klub bo imel veliko nalogo, ker je pristopilo precej novih članov, med njimi tudi 18 dijakov.
Ker tečajniki ne bodo mogli kriti vseh izdatkov za porabo materiala, so razpravljali, kako bi si klub zagotovil nekaj sredstev.
Sklenili so, da bodo sposobnejši fotoamaterji slikali razne pomembne dogodke ter delali dokumentarne ali tudi umetniške posnetke. Take uspešne posnetke bo odkupil Ljudski odbor mestne občine Murska Sobota za posebni album. Gotovo pa jih bodo rabili tudi drugi občinski ljudski odbori, ko bodo imeli razne občinske praznike in prireditve. Dohodke od takih slik bo imel klub ter jih bo porabil za nabavo materiala.
Nova globinska vrtanja v Filovcih
Junija meseca 1953 so naši časopisi objavili poročilo o geofizikalnih meritvah v Prekmurju. Požrtvovalna grupa ljubljanskega geološkega zavoda je te meritve končala in potrdila predvidevanja, da so predeli okoli Bogojine primerni za raziskavanja na nafto. Podobne terene in strukture imamo tudi v sosednji Madžarski, ki so pa bila že raziskana pred vojno in na nekaterih mestih dala pozitivne rezultate.
Strokovnjaki sklepajo, da gre v našem primeru za strukture, ki jih je povzročilo tako imenovano temeljno gorovje, ki ga v teh predelih pričakujejo v globini kakih 1200 m.
V mlajših nanosih morja in rek do globine 1200 metrov pa obstaja možnost, da lahko najdemo nafto: ni pa seveda to popolnoma gotova zadeva, skrat-
ka, potrebno je pogledati v te prekmurske globine. Pred dnevi so inženirji Nafte iz Lendave določili mesto za vrtanje prve raziskovalne vrtine na Filovskem bregu
Začeli sp že s pripravami. Občinski ljudski odbor v Bogojini gre pri vseh delih podjetju Nafta iz Lendave na roko. Med domačini je dovolj delovne sile, seveda nekvalificirane, ki je pa sedaj v začetku tudi potrebna posebno za izgradnjo dobrih dovoznih cest.
 Strokovnjaki pri Nafti menijo že v začetku novega leta 1954 začeti z vrtanjem, kolikor tega ne bi preprečile vremenske neprilike.
j Delavnice že pregledujejo motorje, vozni park se pripravlja za prevoz vrtalne garniture in vrtalna brigada se pripravlja za odhod na nove terene.
V NOVEM LETU 1954 ŽELIMO MNOGO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN OBILO USPEHOV VSEM NAŠIM BRALCEM, NAROČNIKOM, SODELAVCEM, DOPISNIKOM TER VSEM PODJETJEM IN USTANOVAM, KI Z OGLAŠEVANJEM ALI PRISPEVKI ZA TISKOVNI SKLAD PODPIRAJO NAS LIST.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA OBMURSKEGA TEDNIKA
Stran 2
OBMURSKI  TEDNIK
Murska Sobota, 31. decembra 1933
»Letos bom nekoliko teže napolnil svojo malho... Novi, novi časi, večje varčevanje!...« se mi je pred dnevi potožil dolgobradi starec, ko sem ga srečal pred njegovim bivališčem, sredi prostranega gozda pod negovskim gradom. Srečal sem samega dedka Mraza, ki ga prleški cicibančki in pionirji komaj čakajo.
V kratkem razgovoru mi je razodel, kaj vse pripravlja za svoje ljubljence. Najprej mi je povedal, da je že obiskal domala vsa podjetja in zadruge v Prlekiji in poprosil za darila. Marsikje so ga na hitro roko odpravili:	»Nič ne zmoremo,
kajti če kaj odrinemo, gre vse na račun plačnega fonda, od katerega moramo plačevati akumulacijo ...« In hočeš-nočeš — dedek Mraz je moral postati sodoben človek, da je doumel vse tisto, kar je slišal pri lanskih pokroviteljih.
Zgodbe o plačnem fondu in akumulaciji so ga domala spravile s pravega tira. Vendar — tu in tam pa so mu le dali možato besedo. Zadovoljen je odkrevsal z dolgo palico v roki iz nekaterih ljutomerskih podjetij: Vinarske zadruge, Mestnega mizarskega podjetja, Lesnoindustrijskega podjetja... V Kmetijski zadrugi na Moti so mu obljubili nekaj tisočakov. Tudi na okraj je stopil; najprej je vprašal uradnike, ali imajo kaj cvenka za svetinjske pionirje. Odgovorili so mu: »Bodi brez skrbi, dedek, nekaj bomo že našli zanje!« In šel je dedek Mraz, dokler ni naštel nekaj nad 12 tisočakov... »To bo nekaj za moje malčke,« si je sam pri sebi mislil in odkrevsal naravnost v sindikalno dvorano, kjer so bili zbrani odborniki okrajnega ljudskega odbora. Brez obotavljanja so mu dali besedo in ko jim je razodel, da je v Prlekiji precej
otrok, ki nimajo pravih staršev, ne toplega oblačila in potrebnega za pod zob, so odborniki brez oklevanja sklenili: »Dajmo mu 300 tisočakov, da bo lahko vsaj enkrat na leto obdaril tiste malčke, ki ga najbolj želno pričakujejo.«
In zdaj potuje dedek Mraz od hiše do hiše, se ustavlja ob darežljivih mamicah in gospodinjah ... Vse rad sprejme v svojo malho: orehe, moko, sladkorčke in druge dobrine. Samo
da bo malčkom in pionirjem pri Novoletni jelki kar najbolj prijetno in udobno! Naj čutijo, da je to njihov, zares samo njihov praznik. Odtod tudi velika vnema dedka Mraza...
Ker pa vsega sam ne zmore opraviti, so mu priskočile na pomoč tudi skrbne žene, mamice in dekleta... Darovane dobrine bodo spremenile v take jedi, ki malčkom najbolj teknejo. Žene iz ljutomerske občine so se odločile, da bo vsaka vas zase praznovala ta praznik; v sleherni vasici bodo pogostili cicibančke in pionirje, a najbolj potrebnim otrokom bodo dali večja darila. Tudi v radgonski občini že pridno zbirajo
prostovoljne prispevke. Nekateri kolektivi so za malčke odrinili čedne vsote. Najlepše pa je to, da bodo zbrane prispevke razdelili med pionirske odrede štirih šol, ki delujejo na področju občine. Tako bodo prišli na svoj račun tudi podeželski otroci.
S sončnim obratom, ki je naznanil prihod tetke Zime, pa se je pričel živžav tudi na ljudskih odrih. Na pobudo dedka Mraza so domala vsa prosvetna društva pripravila malim državljanom prijetna presenečenja. Pionirji in cicibančki bodo v teh dneh doživeli marsikaj, kar se jim bo vtisnilo v spomin tudi za poznejša, zrela leta. V Apačah, pri Miklavžu m še ponekod bodo imeli predstave lutkovnih gledališč. V svetu lutk bodo malčki našli sebi primemo razvedrilo. Pa koliko otroških igric in prizorčkov iz živalskega sveta je v teh dneh na sporedu! V Apačah bodo igrali »Rdečo kapico« ter »Mačeho in pastorko«, v Logarevcih in na Stari cesti priljubljeno igrico »Dedek Mraz prihaja« ... drugod spet »Novoletne bajke« in še in še... kdo bi vse našteval? Nastopali bodo recitatorji z ljubkimi pesmicami, starčki bodo malim pripovedovali pravljice in uganke, bivši partizani bodo obujali spomine na težke dni neizprosnega boja proti krvoločnemu okupatorju... — Skratka:	precej za male, a
brihtne glavice!
Dedka Mraza pa so povabili na družabni večer tudi odrasli nih, 114 oseb le od časa do ča-zemljani iz Radenc in Radgone. »Le pridi med nas in prinesi nam kaj!« so mu dejali. Dobrodušni možak jim je ustregel in prevzel vlogo posrednika pri medsebojnem obdarovanju.
Po tem kramljanju je prišel čas slovesa. Ko mi je dedek Mraz segel v roke, mi je obljubil, da bo še pred praznikom obiskal Ljutomer in druge večje kraje — rad bi namreč, da bi ga upodobili tudi peki in slaščičarji, vsaj tako, kot so upodobili Miklavža — si pogladil dolgo in sivo brado ter vzkliknil: »Ob novem letu na svidenje med prleškimi pionirji!«
Kmetijske zadruge,
posestva in kmetovalci!
V vaši vztrajni borbi za čim večje uspehe v kmetijstvu vam bomo pomagali tudi v novem letu 1954 s preskrbo raznih umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in priznanih semen po najnižjih cenah. Oskrbovali vas bomo z vsakovrstnimi kmetijskimi stroji in orodjem, domačega in tujega izvora.
Naši kmetijski strokovnjaki vam bodo dajali z objavo v »Obmurskem tedniku« stalna navodila o pravilni uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Preko kmetijskih zadrug bomo odkupovali vse kmetijske pridelke po najvišjih dosegljivih cenah. Obračajte se do nas z zaupanjem, zadovoljni boste!
USPEHOV POLNO LETO 1954 ZELI
„AGROMERKURʽʽ
ZADRUŽNO TRGOV. PODJETJE MURSKA SOBOTA
Mar še vedno hlapci in dekle?
Na to vprašanje bi moral najti ustrezni odgovor marsikateri kmet iz Prlekije . . .
So gruntarji, ki še kaj radi opravičujejo:	»Slaboumen je,
pod streho smo ga vzeli iz usmiljenja... Pri nas ima hrano, oblečen je, spi v hlevu, ker v hiši noče (?)... Kaj mu potemtakem manjka?«
Bodi povedano: spoznati položaj zapostavljenih kmečkih delavčev — to je bil glavni smoter poslednje ankete, ki jo je razpisal Zavod za socialno zavarovanje pri OLO Ljutomer.
Na stavljena vprašanja so odgovarjali kmetje - delodajalci. Cesto pa so se njihove besede razlikovale od dejanj. Zato je hlapce in dekle na delovnih mestih obiskala posebna komisija in si od blizu ogledala njihovo življenje. Zal, a vendar je tako: ugotovila je porazno stanje!
V ljutomerskem okraju zaposlujejo večji gruntarji 588 hlapcev in dekel. Od tega števila je samo 35 oseb stalno zavarovasa, medtem ko ostali še niso niti za, malenkost občutili naše socialne zakonodaje.
Človeku se nehote vsiljujejo vprašanja: Ali je kaj takega sploh mogoče v deželi, ki je na svojo zastavo revolucije napisala in že uveljavlja geslo: konec izkoriščanja človeka po človeku? Pa nismo pozabili na številne hlapce Jerneje, ki še vedno iščejo svoje pravice?...
Še tesneje postane človeku pri srcu, ko globlje pobrska po »argumentih«,, s katerimi hočejo posamezni gruntarji oprati svoje početje. Ni jih malo, ki so svoje posle čez noč prepo-
znali za slaboumne, »ki imajo pri hiši vso oskrbo, kaj več pa tako ne potrebujejo...« Toda kakšna je v resnici ta »oskrba«?
Odmaknjeni od sveta, ki jim je po zaslugi gospodarjev le še oddaljena barka sredi razburkanega morja, garajo iz leta v leto. Žive življenje siromakov v hlevih, kjer največ delajo, jedo in spe. Zaprti vase in v svoj skromni svet, ki često ne seže dlje od dvorišča, še niso prišli do spoznanja, da lahko tudi oni zajemajo iz zakladnice velikih pridobitev ljudske revolucije. Res: nekateri med njimi so duševno zaostali (a mnogi gruntarji si duševno omejenost sami izmišljajo, da bi se tako na kakršenkoli način izmuznili dajatvam socialnega zavarovanja) in teže dostopni za samostojno opravljanje kmečkih opravil. Ni malo primerov, da so jih iz duševnega ravnovesja spravile prav nevzdržne življenjske razmere, občutki manjvrednosti. To prav nič ne moti posameznikov, ki omejenost svojih hlapcev in dekel brezobzirno izkoriščajo v svoj prid.
Vprašanje
Okrajnemu zavodu za socijalno zavarovanje v Murski Soboti
Nemet Ludvik iz Doline štev. 169 je bil 19. septembra 1952 vpoklican v JLA, a je 5. novembra istega leta bil stalno demobiliziran zaradi srčne napake. Pred odhodom v JLA je bil nekaj časa zaposlen pri podjetju Nafta v Lendavi. Nekaj časa po demobilizaciji iz JLA je pri navedenem podjetju zaprosil za bolniški list in ga tudi dobil. Ali je to bilo pravilno? Na osnovi tega bolniškega lista ga je Zdravstveni dom v Lendavi imel dva meseca v staležu bolnikov. Po preteku tega časa bi moral prinesti nov bolniški list, a mu ga podjetje ni hotelo izdati. On pa sploh ni iskal zaposlitve. V začetku letošnjega leta je Nemet zahteval oskrbnino. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti mu je dne 2. IV. 1953 Izdal odločbo štev. 15/53-ZK, ki pravi, da zaradi pravilno prekinjenega službenega razmerja nima pravice do oskrbnine, pač pa le na brezplačno zdravljenje.
Pred kratkim pa je Ludvik Nemet prejel od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti 54.000 din oskrbnine, čeprav tukajšnji zdravnik ni poslal nobenega predloga, kot se to zahteva za vsakega pacienta, ki je v staležu bolnikov. Nemet pa se niti vse leto ni javil pri zdravniku zaradi zdravljenja In Je tako njegov bolniški stalež, ki mu ga je zdravnik priznal na osnovi prvega bolniškega lista, znašal le dva meseca. Kje so zakonite osnove za tak postopek?
Ko je Nemet pred dnevi prišel v Zdravstveni dom v Lendavi in zahteval zdravniško spričevalo,
so ga vprašali, če bo to rabil zaradi zaposlitve. On pa je odgovoril: »Zakaj bi delal, če lahko dobim svojo plačo brez dela, kar bom tudi dosegel.«
Mnenja smo, da priznanje oskrbnine Nemetu ni bilo pravilno, zato prosimo javni odgovor v tem listu. Poudarjamo tudi to, da Nemet lahko igra nogomet, se vozari s kolesom in opravlja najrazličnejša dela.
L. Štefanič, Lendava
Na Dravi rastejo elektrarne
Človeku zazdi, da elektrarne na Dravi rastejo kot drevesa v prirodi, kjer je neznana roka ali pa narava sama posejala seme. Za take ogromne objekte,
ki zahtevajo ogromnega dela in truda tisočih in desettisočih pridnih rok, je res čudno, da se porajajo tako hitro drug za drugim. Kaj drug za drugim! Ena elektrarna še ni dograjena in že zaropotajo krampi in zabrne stroji na drugem mestu v strugi Drave.
Človeške roke neusmiljeno krote svojeglavnost nekdanje divje Drave. Pred vojno so ji sicer po polževo z betonom in železom zaprle pot v Fali, med vojno pa v Dravogradu. Potem so naši delovni ljudje svobodno zadihali. V dolini Drave je završalo kot še nikoli prej. Falski in dravograjski elektrarni se je pridružila orjaška elektrarna Mariborski otok. Nato je bila na vrsti prav tako orjaška elektrarna Vuzenica, zdaj Vuhred, za jutri pa je predvidena elektrarna Ožbolt. Geologi v Ožboltu že zaključujejo raziskovanja tal za gradnjo četrte povojne hidroelektrarne med avstrijsko mejo in Mari-
borom. Vsi Štirje orjaki si bodo malodane za las podobni. Potlej bo Drava ukročena, zajeta za mogočnimi jezovi v velika umetna jezera, ki bodo segala skorajda od hidroelektrarne do hidroelektrarne.
„Pri nas je iz usmiljenja . . “
Že samo dejstvo, da je od 588 oseb včlanjenih le 18 v sindikalno organizacijo, nam odkriva resnično sliko o njihovem položaju. Ih kako so nagrajeni za svoje delo? Statistika kaže, da prejema denarno plačo le 191 delavcev, 397 hlapcev in dekel pa gara svojim gospodarjem za borno hrano, stanovanje (hlev!) in ponošene cunje. To je vse, kar naj bi bila »obilna« nagrada za njihov trud!
Gruntar Feliks Šoštarič iz Krištanec (povejmo mimogrede, da ima nad 18 ha zemlje) je o svoji dekli zapisal v anketno listo naslednje — za ljudi njegovega kova značilne besede: »Slaboumna je, vzeli smo jo iz usmiljenja. Pogodbe nimamo, socialno zavarovana ni, plače v denarju ne dobiva...«
Samaritanstvo svoje vrste! Prepuščam bralcem, da o njem sami povedo sodbo.
 Temu mora slediti logičen zaključek: Ce se je izkoriščanje hlapcev in dekel kljub našim zakonom tu in tam še ohranilo, je treba temu slej ko prej napraviti konec. Pomesti je treba s temi ostanki kapitalističnega izkoriščanja, ki smo ga že odpravili na drugih področjih našega javnega življenja. Zakaj bi ravno naša vas morala zaostajati?
Do tega spoznanja so prišli tudi v Zavodu za socialno zavarovanje. V zadnjem času proučujejo vsak primer posebej. Njihovo odločitev, da bodo v doglednem času obremenili gospodarje za neizplačane prejemke hlapcev in dekel za vsa leta nazaj, je treba pozdraviti kot korak naprej k uresničenju enakopravnosti dosedaj zapostavljenih. To je nedvomno pravičen ukrep, zlasti če upoštevamo, da je zavod doslej izplačeval nekaterim hlapcem in deklam pokojnino, dasiravno so imeli dolga leta od njih koristi zgolj gruntarji. Zdaj je prišla vrsta na slednje, da poravnajo svoj dolg do skupnosti, da popravijo tiste krivice, ki so jih skozi desetletja spremljale, ko so delili kruh med hlapce Jerneje.	-kos
Kratke vesti
Število zaposlenih delavcev in nameščencev v LR Hrvatski je doseglo oktobra 1953 višek v zadnjih dveh letih.. V socialističnem sektorju je zaposlenih 15 % več delavcev kot januarja 1952. Hkrati se je zmanjšalo število začasno nezaposlenih. Samo v oktobru se je zmanjšalo za 8 % v primeri s prejšnjim mesecem.
V	reški ladjedelnici »Tretji maj« so v drugi polovici decembra splovili ladjo »Velebit«, ki ima 4700 ton nosilnosti, njena brzina pa znaša 15 vozlov.
V	letu 1954 cementa ne bodo kontingentirali, pač pa bodo proizvajalci prosto sklepali pogodbe o prodaji in nakupu cementa s potrošniki.
Prekop Tisa—Palić bodo začeli kopati prihodnje leto. Ta bo za gospodarstvo severne Bačke zelo važen, ker bodo lahko namakali 10.000 oralov zdaj večjidel nerodovitne zemlje.
V Gorskem Kotaru na Hrvatskem in v Slovenskem Primorju je iznenada pritisnil mraz. Zaradi poledice je bil ustavljen avtomobilski promet. Silna burja in sneg pa sta v nekaterih krajih potrgala mnogo telefonskih prog. V Senju je burja dosegla hitrost nad 80 km.
Prihodnje leto bodo začeli graditi hidrocentralo na Črni reki pri vasi Vozarci v tikveškem okraju. Razen letne proizvodnje kakih 280 milijonov kilovatnih ur bo voda iz te hidrocentrale namakala približno 20.000 ha zemlje.
Štiri desetletnica rojstva
narodnega heroja
Ivana Kavčiča - Nandeta
Ivan Kavčič se je rodil 14. decembra 1913 v hiši malega kmeta v Desnjaku pri Ljutomeru. Ker doma zanj ni bilo dela, je odšel od hiše in postal zidar. 1936 se je organiziral v Zvezi gradbenih delavcev Jugoslavije in postal eden njenih najagilnejših članov. Za ljubljansko organizacijo Zveze stavbincev je pomenil toliko kolikor deset let prej njegov ožji rojak, prav tako zidar Ivan Zver, ki je prišel iz Prekmurja najprej za hlapca k Vidmu ob Ščavnici, od tam pa je prehajal z enega gradbišča na drugo. Končno je prišel v Ljubljano, kjer je postal celo polir, toda ne zato, da bi podjetnikom pomagal izkoriščati delavce, temveč da bi jih laže ščitil pred izkoriščanjem. Zaradi takega njegovega dela so ga diktatorske oblasti konec 1929. leta — ko je bil že več let včlanjen v KPJ — zaprle v ljubljanske sodnijske zapore, iz katerih se ni več vrnil živ. Na podoben način je v času diktature izgubilo življenje sto in sto komunistov.
Ivan Kavčič se je tudi naselil v Ljubljani in je od leta 1936 najaktivneje sodeloval pri vseh revolucionarnih akcijah delavskega razreda pod vodstvom Partije. Velika stavka stavbincev v tem letu mu je dala prve dragocene izkušnje za nadaljnjo pot doslednega revolucionarja, ki jo je nastopil dve leti za tem, ko je bil 1938 sprejet za člana KPS. Med delavstvom — posebno med stavbinci, ki so ga izvolili za funkcionarja svoje organizacije — je pri volitvah 11, decembra 1938 javno nastopal za komunističnega kandidata Franca Leskoška, Zaradi njegove konspirativnosti mu je Partija leta
1940 zaupala razpečavanje ile-
galne literature stavbincev v istem letu
Ko je protiljudska oblast na
Silvestrovo 1940 razpustila re-
volucionarne, strokovne organi-
zacije, je Ivan Kavčič sodeloval
pri ilegalnem organiziranju 
»Delavske enotnosti«. Prav ta-
ko je pomagal organizirati
uspele protidraginjske demon-
stracije v Ljubljani in okolici Ko je bil v zimi 1940/41 na 
orožnih vajah, je širil med vo jaštvom revolucionarno misel nost. Ob razpadu stare Jugoslavije pa je organiziral in sam zbiral orožje, municijo in drugi vojaški material.
Preko Zveze delovnega ljudstva Slovenije se je po 27. aprilu 1941 takoj vključil v delo Osvobodilne fronte ter je pomagal pri organiziranju skupin, ki so izvajale proti okupatorju sabotažna dejanja. Tako je organiziral tudi sabotažno skupino v Kemični tovarni v Mostah. Zaradi uspehov pri tem delu ga je Osvobodilna fronta postavila za vojaškega referenta ljubljanskega okrožja. To delo ga ie tako kompromitiralo, da je julija 1942 odšel v partizane, kjer je postal politkomisar Tomšičeve brigade. Toda že avgusta je bil hkrati s svojim namestnikom Stanetom Semičem-Daki jem težko ranjen pri Ratežu pri Novem mestu. Po ozdravljenju je postal komandant zapadno-dolenjskega odreda oziroma operativnega sektorja Nedolgo zatem je bil imenovan za komandanta no-
tranjske operativne cone, kjer
je vodil vse operacije do spo-
mladi 1943, ko je bil imenovan
za namestnika političnega ko-
misarja pri Glavnem štabu Na-
rodnoosvobodilne vojske in
 Partizanskih odredov Slovenije.  Nande je bil strog in odločen poveljnik in komisar, toda zaradi njegove izredne hrabrosti in hladnokrvnosti so ga borci zelo spoštovali. Padel Je 30. Julija 1943 ob napadu naših enot na Sela-Šumberak skupno z na. rodnima herojema Milovanom Šaranovićem, načelnikom Glavnega štaba Slovenije in Draganom Jevtičem, komandantom XV. divizije.
Prav zaradi tega, ker Je delal Ivan Kavčič, kakor vidimo iz njegovega kratkega življenjepisa, pred vojno v glavnem v Ljubljani, za časa narodnoosvobodilne vojne pa je bil na komandnih pozicijah v takoimenovani Ljubljanski pokrajini, Je ostalo njegovo delo domači* nom dolgo skoraj neznano, zato pa je postal osrednja slovenska osebnost in so njegovi rojaki sedaj nanj še bolj ponosni. Po njem so Ljutomerčani imenovali svoje najstarejše kulturno
društvo, ki bo prihodnje leto ob
proslavi dvajsetletnice »Ljudske pravice«, slavilo tudi svoj 60-letni jubilej Naj bo ta prireditev tudi dostojna počastitev spomina Ivana Kavčiča* Nandeta, čigar ime je ozko povezano z naivni velikimi zmagami v narodnoosvobodilnem boju.	Ivan Kreft
Občinski ljudski odbor
TURNIŠČE
ŽELI VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE OBILO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1954!
Vsemu članstvu prostovoljnega gasilstva želi srečno in veselo novo leto 1954
Okrajna gasilska zveza Ljutomer
Montaža novega generatorja v hidrocetrali Mariborski otok
Murska Sobota, 31. decembra 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 3
Po Prekmurju in Prlekiji
Novoletne čestitke naših fantov-vojakov
Srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1954 želijo staršem, prijateljem in vsem znancem obmurski fantje, ki so na odsluženju vojaškega roka V. p. 1809, Boka Kotorska: Avgust Maroša iz Gančan, Ivan Pal iz Lipe, Franc Kralj iz Žerovinec, Geza Kisilak iz Rogaševec, Viljem Vidonja iz Sv. Jurja.
Tudi mi Ljutomerčani, smo se zbrali, da bi skupno čestitali vsem svojim rodateljem, prijateljem in prijateljicam k novemu letu. Srečno in veselo novo leto 1954 ter mnogo uspehov v nadaljnji izgradnji naše domovine vam žele vojaki vojne pošte 6070: Anton Kaučič, Janžev vrh; Jožko Cigut, Slatina Radenci; Stanko Gošnjak, Videm; Jožef Sijanec, Bučečovci; Ferdinand Zavratnik, Ljutomer; Anton Drozg, Ljutomer; Franc Dolenc, Cirkovci; Franc Žunec, Velika Nedelja in Ivan Borko, Ljutomer.
SREČNO NOVO LETO
želijo fantje iz Prekmurja, ki so na odsluženju svojega roka v Zaječaru, svojim staršem, sorodnikom, ženam in dekletom: Lazar Oskar iz Dolnje Lendave, Franc Cipot iz Dokležovja,
Karlo Červik iz Bakovec, Stefan Cigan iz Gornje Bistrice, Franc Casar iz Adranca, Stefan Car iz Radovec in Ludvik Grah iz Kruplivnika.
POZDRAVE
vsem svojim znancem, staršem, prijateljem in sorodnikom pošiljajo ob Novem letu 1954 prekmurski fantje — vojaki-gardisti v Beogradu: Franc Friškič, Zoltan Škerlak, Ernest Žižko in Štefan Zorko.
Pozdravom se pridružujeta tudi desetarja Jože Vitez iz Tešanovec in Danijel Jeletič iz Opatije — oba na odsluženju vojaškega roka v Kruševcu.
Beseda našega bralca
o prvem društvu kmečkih fantov in deklet v Prekmurju
Mesečnik za kmetsko prosveto »Gruda« je v novembrski številki leta 1934 objavil sledeči dopis: »Vanča vas v Prekmurju. Ustanovili smo si tudi pri nas Društvo kmetskih fantov in deklet. Doslej je pristopilo že lepo število članov in članic. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen odbor s tov. Janezom Kocheggerjem kot predsednikom, Karlom Smodišem kot podpredsednikom in Josipom Giderjem kot tajnikom.« 
Na to sem spomnil bralce zaradi tega, ker je pri odkritju
spomenika narodnemu heroju Štefanu Kovaču v svojem govoru inž. Koloman Cigit omenil, da so od leta 1935 naprej začela po naših vaseh rasti Društva kmečkih fantov in deklet. Torej je v Vanča vasi bilo sploh prvo v Prekmurju. Zaradi velikega nasprotovanja tedanjega župnika na Tišini so začeli člani, posebno članice izstopati. Župnik je odvračal člane od društva, češ da je brezversko ter veri nasprotno Ker je izstopilo precej članov, je to prvo društvo delovalo le kratek čas.
Gider Jože
PROSLAVA DNEVA JLA
V	VIDMU OB ŠČAVNICI
V	nedeljo popoldne so v Vidmu slavnostno proslavili Dan JLA. Proslavi so prisostvovali mladinci predvojaške vzgoje centrov Videm in Ivanjci. Iz vasi Grabonoš in Ivanjci pa so prišli tudi gasilci v uniformah. Čeprav je bila na cesti močna poledica, je bila zadružna dvorana polna vaščanov Slavnostni govor je imel major tov. Janež, najboljši mladinci obeh centrov pa so bili odlikovani. Na sporedu so bile še deklamacije, pevski točki in nastop folklorne skupine TVD Partizan iz Vidma. Na koncu je bil predvajan se kratki film »Spomini na partizanska leta«.
BAKOVCI
Kljub slabemu vremenu predzadnjo nedeljo so obiskali mladi šahisti Bakovec mladince v Rakičanu in z njimi odigrali dvokrožni šahovski dvoboj na devetih deskah. Zmagali so mladi Bakovčani.
Šahovski krožek aktiva LMS v Bakovcih je zelo delaven. Trikrat tedensko se zberejo v šoli in se zadržijo ob šahovskih deskah pozno v nočne ure. Izvedli so tudi krajevno šahovsko prvenstvo in tako dobili prvaka.
Pogovor z naročniki in bralci
R. F., Vogričevci. Vašega dopisa ne moremo objaviti, ker poleg podpisa niste napisali točnega naslova. Pri takih, kritičnih stvareh moramo vedeti, kdo piše, čeprav Vašega imena ne objavimo v listu.
Neznanec iz neznanega kraja. Še slabše je s Tvojim pismom Vüjecu Balažu iz Vujdrimlake. Misliš, da je vüjec Balaž grafolog, da iz parafe, ki naj bi nadomeščala Tvoj podpis, ugane, kdo si in odkod? Ali misliš, da bo vüjec Balaž odgovarjal, če bi v Tvojem pismu bilo kaj neresničnega? Če že vedno in povsod uporabljaš
takšen podpis, pa bi zraven še enkrat čitljivo napisal svoje ime in točen naslov F. K. — Tudi Vi niste napisali svojega naslova Kljub temu Vam sporočamo, da bomo ugodili Vaši prošnji, ker so nam enako željo sporočili tudi nekateri drugi bralci. V prihodnjem letu bomo redno objavljali žrebanja Državne loterije FLRJ Seveda bo to navadno nekaj dni pozneje kot v dnevnikih, ker se večkrat zgodi, da je žrebanje prav tisti dan, ko se naš list tiska, zato lahko objavimo, šele en teden pozneje.
Sporočil sem vam, da mi list pošiljate na novi naslov
Večkrat uprava našega Usta prejme sporočilo, naj lista ne pošilja več na dosedanji naslov, ker se je preselil, in prosi, da bi mn ga pošiljali na novi naslov, ki ga prilaga. Vsem takim naročnikom uprava rada ustreže, če ji sporočijo tudi prejšnji naslov na katerega so prejemali list. Če pa ji tega ne sporoče, pa navadno začne pošiljati list na novi naslov, ne more pa črtati starega, ker ga ne pozna. Kako naj ve, kdo izmed tisočih naročnikov želi spremeniti svoj naslov. Treba je namreč vedeti, da je med ljudmi mnogo podobnih imen In da uprava ima urejen seznam naročnikov po vaseh in poštah. Poleg tega ljudje ne oddajajo vedno pisem ali dopisnic tam. kjer stanujejo. Zato naj velja: pri vsaki spremembi naslova Je treba napisati točen start naslov. Drugače se lahko zgodi, da bosta na Vaše ime prihajala dva lista v dva različna kraja; dotičnik, ki bo list prejemal, pa
ne bo hotel plačati naročnine, češ da ga nismo pošiljali na njegov naslov, temveč na Vaš. S tem boste povzročili nam sitnosti, sebi pa stroške.
Nisem naročil lista
Imeli smo primere, ko smo izterjavali zaostalo naročnino, da se je naročnik izgovarjal, češ nisem naročil lista, zakaj ste mi ga pošiljali. Uprava ni začela nikomur pošiljati lista brez naročilnice. Ce pa je na neki naslov naročil nekdo drugi — tega uprava ni mogla vedeti — pa dotičnik naj lista ne bi sprejemal, temveč bi ga vrnil s pripombo: »Nisem naročil« Kako je treba to narediti, vam pove vsak pismonoša. Kdor pa je list sprejemal, pa je s tem potrdil, da odobrava naročilo, zato bo tudi moral plačati naročnino. Tolikov vednost vsem. ki se v pismih opravičujejo, zakaj ne plačujejo naročnine, in tistim, ki ne bi hoteli lista prejemati še naprej.	UPRAVA.
IZ BISTRICE V ČRENŠOVCE
V Črensovcih imajo občinske obrtne delavnice: mizarsko in čevljarsko, precej pa je privatnih delavnic. Poleg tega pa še imajo eno izmed najbolj modernih mesnic v Prekmurju. Tudi kmetijska zadruga dobro uspeva; nabavila si je dve mlatilnici, traktor in druge kmetijske stroje. V trgu so po večini srednji kmetje. Vendar še mnogi ljudje hodijo na sezonsko delo, a čedalje bolj se oprijemajo stalne zaposlitve.
Vzporedno z živahnostjo v gospodarstvu se razvija tudi kultumo-prosvetno delo. Imajo IZUD »Tone Plej«. Društvo nosi ime domačega študenta, ki je umrl v taborišču. To društvo ima dramsko sekcijo in dober pevski zbor, ki ga vadi tov. Gjerek. Uprizorili so že mnogo del, tako n. pr.: Vdova Rošlinka, Gosposka kmetija in druga. Dobro dela tudi gasilsko društvo, ki ima v svojih vrstah tudi mladinke in pionirje.
Hkrati s temi starejšimi oblikami družbenega dela se uveljavlja tudi mlado telovadno društvo Partizan. Zaradi pomanjkanje orodja zazdaj goji le nekatere panoge športa. Igrajo predvsem odbojko, namizni tenis, Šah in nogomet. Člani društva so tudi miličniki, ki so najdelavnejši.
Pred leti je bila v Črensovcih ustanovljena nižja gimnazija. Obiskujejo jo tudi otroci iz okoliških vasi. Gimnazija ima
učilnice v Našem domu. Ti pa so premajhni, zato bo treba graditi novo poslopje.
V bodočnosti bodo postavili v trgu spomenik žrtvam zadnje vojne.
Vse to nam kaže veliko delavnost in pestro družbeno ter gospodarsko življenje.
Štefan Slak
Kadar izbiramo čevlje ...
Pri čevljih ni važno, da so le lepi, temveč morajo biti tudi udobni, da se noge počutijo v njih dobro in so zavarovane pred mrazom. Prav to pa mnogi pozabljajo.
Zadnja desetletja so prinesla izpremembo v izdelovanju čevljev. Čevljarska industrija je pričela iskati nove in cenejše surovine za izdelovanje čevljev. Namesto usnja se je pojavil navadni ali umetni gumi ali impregnirano platno, namesto šivanih čevljev so se pojavili zlepljeni.
Posledica vsega tega je. da ima danes zelo mnogo Ijudi s svojimi nogami težave. Skoro tri četrtine ljudi dobi v svojem življenju na nogah kakšno kožno bolezen. Mnogi se je ne morejo nikoli iznebiti.
Čim bolj se izdelovalci trudijo. da napravijo čevlje nepremočljive. čim bolj zapirajo noge v gumijasta obuvala, tem večja je možnost kožnih obolenj na nogah. Podrobne preiskave so ugotovile, da se nabere v takem nepremočljivem čevlju dnevno 15 do 30 gramov potu.
Potenje nog, ki ga mnogi ljudje smatrajo za največjo
 nadlogo, ni najhujše zlo. Lahko se zgodi, da znoj na nogi prične topiti kemične snovi, ki jih je uporabil čevljar, da bi napravil čevelj nepremočljiv. Posledica tega so pekoče noge, vnetja in različna druga obolenja.
Otroci si radi sezujejo čevlje, kadar postane nogam v njih prevroče. Tudi mnoge odrasle slaba obutev prisili, da se morajo sezuti v kinu ali celo v drugih lokalih, da dajo nogam malo zraka.
Zato je treba paziti, da so čevlji izdelani iz materiala, ki prepušča zrak in vlago. Zbitim in sešitim čevljem je treba dati prednost pred zlepljenimi. Kdor ob mokrem vremenu ali pozimi nos! galoše ali snežke, naj izbere tako velike, da bosta imela čevelj in noga dovoli zraka. Nosi naj jih samo na prostem, v zaprtem prostoru pa naj sl jih takoj sezuje.
Pripomba uredništva:
Pri tem pa se ni treba bati premočnih — trpežnih ali težkih — čevljev, kar bi lahko kdo sklepal iz članka »Nahod ...«, objavljenega v zadnji decembrski številki. Takrat je namreč tiskarski škrat naredil iz besede »premočena« »premočna« in se tisti stavek glasi pravilno: »Toplotne motnje pa podpira tudi premočena obutev«.
Mnogo uspehov v NOVEM LETU 1954
želita
vsem delovnim ljudem
Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL ŠALOVCI
Mali oglasi
Poceni prodam 12-basno klavirsko in 8-basno kromatično harmoniko, obe v dobrem stanju Mauko, krojaštvo, Slatina Radenci.
Prodam novo enostanovanjsko hišo, 1.54 ha sadovnjaka kvalitetnih sort, 74 arov njiv in 3.93 ha starega smrekovega in borovega gozda pri glavni cesti Bezena št. 59 pri Rušah. Vprašajte pri Kolomanu Vargi, Murska Sobota ali pri Francu Božičku, Maribor, Meljska c. 9.
Prodam čevljarski stroj z dolgo roko, generalno popravljen, znamke »Elastik«, šiva usnje in blago, cena zmerna din 35.000; avto-dinamo, 12 voltov, znamke »Bosch«, preizkušen. brez okvar za 10 tisoč din. Špindler Franc, Logarovci 57 pri Ljutomeru.
Dijaka(-injo) sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista.
Premoženjska komisija KDZ Cven poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma plačajo takoj svoje obveznosti zadrugi.
Prodam en oral mladega gozda v Radovcih. Naslov v upravi lista.
Prodam hišo in stavbno parcelo v Murski Soboti, več oralov gozda v Krncih in Mačkovcih. Vprašajte pri Koltaj, Murska Sobota, Cankarjeva 6.
Prodam črpalko za vodnjak s 6 m cevi, železni tram (traverza) 5.50 m dolg, premer 20 cm, ogrodje za 'zidan štedilnik, belo emajlirano otroško posteljo z vložkom. Vprašajte v prodajalni časopisov »Panonija«, Ljutomer.
Srečno novo leto 1954 želi vsem svojim gostom
delovni kolektiv hotela
„CENTRAL“
MURSKA SOBOTA
Centralni odbor sindikata trgovinskih uslužbencev Jugoslavije je poslal vsem delavcem in uslužbencem v trgovini resolucijo, v kateri poziva vse člane sindikata in vse delavce socialistične trgovine, ki opravljajo častno in odgovorno nalogo blagovnega prometa, da odslej ne bodo v naših podjetjih, ustanovah, trgovinah in na vseh delovnih mestih nikogar ogovarjali drugače kot — tovariš in tovarišica. Sleherni drugi naziv je ne glede na poklic, spol in starost tuj naziv in nesvojstven delovnim Hudem.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek,	1.	Januarja	—	Novo leto
Sobota, 2. januarja — Makar Nedelja, 3. januarja — Mirna Ponedeljek, 4. januarja — Angela Torek,	5.	januarja	—	Simeon
Sreda,	6.	januarja	—	Mojmir
Četrtek, 7. januarja — Zdravko Petek,	8.	januarja	—	Maksim
Sobota, 9. januarja — Julijan
GIBANJE SONCA:	1. januarja sonce
vzhaja ob 7,44, zahaja ob 16.27, dan je dolg 8 ur 47 minut.
gibanje  LUNE: mlaj bo 5. januarja ob 3.21.
SPOMINSKI DNEVI:
1. januarja 1584. leta je bila dotiskana Dalmatinova biblija. — 1942-leta so bile objavljene temeljne točke OF, — 1945. leta je bila osvobojena črna gora. — 1947. leta je stopil v veljavo nov moderni zakon o socialnem zavarovanju.
4. januarja — 1797. leta so v Ljubljani začele izhajati Vodnikove ,, Novizeʻʻ. — 1944. leta je bil prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev na osvobojenem ozemlju.
6 Januarja —	1910. leta je bila
ustanovljena zveza socialistov na Balkanu — 1929 leta je kralj Aleksander ukinil vidovdansko ustavo in uvedel diktaturo.
7.	januarja 1943. leta je bila junaška borba komandanta Groga in njegovega bataljona na Pohorju.
8.	januarja 1819. leta je umrl v Ljubljani pesnik Valentin Vodnik.
9.	januarja 1601. leta so bile teroristične akcije reformatorjev proti slovenskim protestantom na Kranjskem. Na ljubljanskem trgu so sežgali tri vozove knjig
SEJMI V JANUARJU
Beltinci 20. januarja živinski in kramarski.
Črenšovci vsako soboto svinjski.
Dobrovnik vsak ponedeljek svinjski.
Križevci v Prekmurju prvo soboto v mesecu svinjski
Lendava 25. januarja živinski in kramarski.
Murska Sobota prvi ponededeljek v mesecu živniski.
Pečarovci 20. januarja kramarski.
Turnišče vsak četrtek svinjski.
Gornja Radgona prvi torek v mesecu živinski,
Ljutomer 3. januarja živinski in kramarski.
OBJAVA
12. januarja 1954 se bo začel v Murski Soboti padalski tečaj za začetnike (tečaj A). Mladinci in mladinke, ki čutijo veselje za ta šport, priglasite se do 6. januarja 1954. Osebne prijave sprejema Aeroklub vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure. Priglasi se lahko vsakdo, ki je že star 15 let in je zdrav. Navodila dobite pri Aeroklubu ob navedenem času. Ce bo v kateri vasi najmanj 10 tečajnikov, bo tečaj tudi v tisti vasi.
Uprava Aerokluba
RAZPRODAJAMO razne kmetijske stroje, Dieslov motor 6 KS. selektor, sejalnik in tako dalje potom licitacije dne 10. januarja 1954, ob 10. uri pred zadružnim domom v Slatini Radenci.
Likvidacijska komisija KZ
KINO
SOBOTA predvaja 1. do 4. januarja italijanski film »JUTRI BO PREPOZNO«. — 5. do 7. januarja francoski film »VSI SMO MORILCI«.
Vsem gostom SREČNO NOVO LETO!
Sabo Viktor
gostilna
GORNJA BISTRICA
VSEM SVOJIM ČLANOM ŽELI SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1954
Okrajna obrtna zbornica
LJUTOMER
Srečno NOVO LETO 1954 želi vsemu prebivalstvu
Okrajno soboslikarsko in pleskarsko podjetje
»SLIKOPLESK«
LJUTOMER
V NOVEM LETU 1954 — OBILO USPEHOV!
Splošno gradbeno podjetje Ljutomer
Kam na Silvestrovanje?
Vsi v dom TVD ,,Partizan" - Sobota
Rejci prašičev
in klavnice pozor!
KOTEKS, podjetje za promet s kožami, strojili, odpadki kož, volno, Ljubljana ter zbiralnice Murska Sobota, Ptuj in Ormož
PLAČUJEJO TUDI
črne ali črno pikčaste svinjske kože fajferic po isti ceni kot kože bele slovenske pasme.
Preden koljete, pomislite na škodo, ki jo utrpite, če prašiča ne odrete in oddate kožo najbližji zbiralnici Koteksa, ki jo plača po najvišji ceni. — Zato proč s kropom in pozor na pazljivo
odiranje.
Vsem našim cenjenim dobaviteljem kakor tudi odjemalcem želimo v novem letu 1954 mnogo uspehov in jim zagotavljamo tudi v bodoče ugoden odkup vseh kož.
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 31. decembra 1953
Z občnega zbora SKUD »Štefan Kovač«
Delovni pomenek kulturnih delavcev Sobote
o starih — a še vedno nerešenih kulturnih vprašanjih
Pretekli teden je bil šesti letni občni zbor SKUD »Štefan Kovač« v Murski Soboti. Predsednik odbora je v svojem poročilu takoj v začetku ugotovil, da društvo ni izrabilo vseh svojih zmogljivosti. Predstav je bilo premalo, bilo pa je precej notranjega dela, v nekaterih sekcijah celo več kot prejšnja leta. Krivda za malo nastopov v mestu je predvsem v tem, da društvo ni imelo potrebne dvorane, kjer bi lahko sekcije vadile in nastopale.
NASTOPOV PRECEJ —
A VENDAR ŠE VEDNO PREMALO
Iz poročila predsednika povzemamo, da je orkester nastopil šestkrat in sicer samostojno    ali skupno s pevskim zborom. Med člani je vladala pri vajah in nastopih dobra disciplina. V orkestru so še nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih ni bilo mogoče odpraviti in jih tudi ne bo mogoče kmalu, ker so v pomanjkanju godcev, ki igrajo nekatere instrumente. Te bi lahko dobili le s premestitvijo iz drugih krajev. Novi člani prihajajo iz Glasbene šole v Murski Soboti.	*
Pevski zbor se v preteklem letu ni postavil. Vaj je bilo sicer mnogo, nastopov pa malo. Priredil je 14 koncertnih nastopov in je sodeloval na petih proslavah. Premalo pa je gostoval. Izven M. Sobote je nastopil le v Kuzmi in Beltincih. Morda je prav to — premalo nastopov in gostovanj — povzročilo popuščanje discipline. Mnogi si namreč mislijo, zakaj bi se učili, če ne nastopamo. Poseben uspeh pa je pevski zbor žel na Prekmurskem festivalu.
Dramska sekcija je naštudirala pet iger. Nastopala je le v M. Soboti in ni gostovala nikjer. Ta sekcija ima največje težave, ker je imela le enega režiserja, stalnega prostora pa sploh nobenega; primanj   kuje tudi rekvizitov:	zaves,
scen, reflektorjev in, drugega. Ker je bilo malo vaj in na-
stopov, je zanimanje med člani padalo. Trenutno vadita dve skupini, ki študirata »Sveti plamen« in »Hmeljsko princeso«.
Najmlajša, lutkovna sekcija pa je v preteklem letu imela 12 predstav otroške igrice »Žogica-nogica«. Nastope si je ogledalo 1300 gledalcev.
OSNOVNO VPRAŠANJE — DVORANA
V razpravi po poročilu se je najprej pojavilo vprašanje dvorane za vaje in nastope raznih sekcij društva. Razpravljali so o gradnji kulturnega doma, kar je stvar prihodnjih let. Ugibali so, ali ne bi kazalo nedograjeno kino dvorano urediti za predstave kulturno-umetniških društev. Ker so nekateri bili mnenja, da bi s tem vprašanje
slabo rešili, so razpravljali o dvorani TVD Partizan. Domenili so se, da bodo s pomočjo
dvorane za kulturne nastope občinskih in okrajnih prosvetnih forumov poizkušali dobiti to dvorano v začasno uporabo v večernih urah, ko sekcije vadijo za nastope. Telovadci Partizana, ki vadijo zvečer, pa naj bi tisti čas vadili v šolskih telovadnicah.
To bo le začasna rešitev. Kljub temu pa bo lahko pospešila delo dramske sekcije. Pevski zbor in orkester namreč vadita v glasbeni šoli, čeprav so tesni prostori, in dvorano rabita predvsem za nastope.
V BODOČE — KULTURNO -UMETNIŠKO DRUŠTVO Že prej se je razpravljalo o tem, da bi se KUD »Stefan Kovač« vključil v »Svobodo«, ki se ustanavlja v mestu. Ker pa DKD »Svoboda« tako dolgo ne
zagleda belega dne, so bili mnenja, da ne bi kazalo, da bi se SKUD preimenoval v »Svo-
bodo«, temveč se bo lahko pridružil šele takrat, ko bo ta že ustanovljena. Ker pa nihče ne ve, kdaj to bo, je občni zbor sklenil, da se SKUD preimenuje v KUD. To bo omogočilo nečlanom sindikata, da se bodo lahko včlanili, čeprav se doslej niso hoteli, češ da je to sindikalno društvo.
Pomenili so se tudi o sodelovanju na proslavi obletnice izhajanja Ljudske pravice, ki bo leta 1954 v Lendavi in Veliki Polani. Podroben načrt pa bo izdelal novi odbor društva in to sporazumno g pripravljalnim odborom.
V zadnjih mesecih so v mestu zrasle nove dramske skupine mladinskih aktivov. Nekateri so predlagali, naj bi se te vključile v društvo kot mladinska sekcija. Drugi pa so bili mnenja, da lahko še naprej delajo in nastopajo samostojno. Dokončne odločitve niso izrekli. Ko bodo v prihodnjih mesecih ustanovili Mestni odbor Ljudske prosvete, bo ta lahko koordiniral delo vseh društev, pa tudi mladinskih skupin, ki bodo prirejale kulturne nastope.
Donava — Tisa — Donava
Prekop Donava-Tisa-Donava bo pomenil revolucionarno preobrazbo vsega življenja Vojvodine. Načrte za to veliko gradnjo so začeli pripravljati že leta 1948. Obenem pa so proučevali tudi teren in preizkusili vse stroje, ki jih bodo uporabljali pri graditvi prekopa.
Geotrasa velikega prekopa se ujema s sedanjim in opuščenim prekopom Bezdan-Bečej. Ta prekop hočejo čimprej usposobiti za namakanje, kar ob-
enem pomeni začetna dela za zgraditev velikega prekopa. Pri Bezdanu že obratuje velika črpalka, ki potisne iz Donave v prekop 6 kubikov vode v sekundi. Njena zmogljivost bo v letu 1954 zadostovala za namakanje 8000 ha zemlje. Do konca leta 1954. leta pa bodo zgradili pri Bezdanu še eno črpalko za 12 kubikov vode v sekundi. Obe črpalki bosta namakali 30.000 hektarov zemlje.
Za namakanje pripravljajo v Vojvodini obširna polja. Samo polje hidroprojektivnega zavoda v Vrbasu meri 450 ha. Na njem bodo preizkusili vse vrste umetnega namakanja, da se bodo lahko odločili za najprimernejšo. Strokovnjaki pa bodo natanko ugotovili, kje je treba na umetno namakanih njivah sejati to ali ono vrsto žita. Najvažnejša naloga prekopa Dona-va-Tisa-Donava bo umetno namakanje, rečni promet in električna energija pa sta na drugem mestu. Namakali bodo čimveč zemlje.
Končni načrt hidrosistema (vodnega sistema) Donava-Ti-sa-Donava pride pred Izvršni svet Vojvodine. Brž ko bo odobren. bodo začeli prekop graditi. Do leta 1955 mora biti vse pripravljeno.
MNOGO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN OBILO USPEHOV PRI GRADNJI SOCIALIZMA ŽELI OB NOVEM LETU 1954 VSEMU PREBIVALSTVU
Ljudski odbor mestne občine M. Sobota
BREZ NASLOVA
Jožko je prišel iz hleva in pogledal mater, ki je pravkar stopala iz veže.
»Kam greste?« jo je vprašal.
»Mleko nesem Ani,« je odvrnila, se tesneje zavila v ogrinjalo, kajti bil je hladen jesenski večer. Počasi je stopila s stopnic in popravila kanglo v desni roki.
»Gledal sem jo, a stopala je kakor navadno: počasi, utrujeno, a trdno,« je kasneje pripovedoval Jožko.
Drsajoč s starimi, na pol raztrganimi čevlji, je zavila za ogel in postala.
»Uh, kako hladno in mokro vreme je...! Moj bog, še prosa in ajde nismo pospravili, kdaj bomo pa še repo mikali?!... Kaj bo, nič dobrega ne obeta to vreme!« je zavzdihnila in pogledala v nebo, pokrito z oblaki.
Pri vrtnih vratcih je začutila slabost. Bilo ji je, kakor da se vse vrti okoli nje; hiše drvijo s silovito naglico, od katere občuti vrtoglavico in nagnjenje k bruhanju. Potem se je nenadoma vse ustavilo, le bolečina, kakršno čutimo po vrtenju, je še ostala. Glava ji je bila težka, trudna... zahrepenela je po počitku... Počasi se je skl jučila in zgrudila na zemljo. Za hip je občutila blaženost počitka po težkem delu, potem pa je vse izginilo in se pogreznilo v temo.
»Nekaj je še govorila, ko so prišli sosedje,« je pripovedoval Jožko in zvedava ženica ga je pozorno poslušala. »Takoj potem je umrla. Ko sem prišel je že postajala hladna...«
»Kaj pa mleko, se ni razlilo?« je vprašala ženica.
»Ne,« je odvrnil Jožko in šel...
Štefan Slak
A nekdote
IZDAL SE JE . . .
Dumas oče ni mogel nikomur zavrniti prošnje, naj komurkoli napiše priporočilo za svoje znance.
Tako je prišel neki mladenič s piščevim priporočilom k Dumasovemu prijatelju, kj je živel na podeželju. Gospodar je mladeniča lepo sprejel. Ko pa je pozneje v Parizu srečal slavnega književnika, mu je dejal:
»Ttisti mladenič, ki ste mi ga tako toplo priporočili, je stanoval pri meni, mi izmamil denar in pred odhodom ukradel še mojo žepno uro!«
»Kaj? Mar tudi vam?« se je izdal pisec.
Ali veste ?
... da vsebuje žafran mnogo vitamina B-2, imenovanega riboflavin? Vsebuje ga mnogo več kakor n. pr. kvas ali jetra, ki so ju dosedaj smatrali za njegove najbogatejše izvore.
Novoletno sporočilo Slovenske izseljenske
matice rojakom po vsem svetu
Spet se je kolo časa obrnilo za leto dni. V končanem letu se je marsikaj zgodilo; bolezni, smrti, rojstva, poroke in nesreče posameznikov ter usodne odločitve za narode in države, od katerih najvažnejša za nas je borba za tržaške Slovence, ki še vedno traja. Majhni narodi na svetu so še vedno izpostavljeni samovolji velikih narodov in držav in nova Jugoslavija je pokazala v tej nenasitni politiki velikih in močnih svojo doslednost, da se zmagovito upre vsakršni taki samovolji, ki ni nikoli v skladu za ohranitev miru na svetu, ki ga vsi narodi terjajo zase in za ves svet. Slovenski izseljenci, kjerkoli že na svetu, so vedno podpirali svojo rojstno domovino v njeni borbi za pravično stvar, saj je ta borba končno tudi njihova, kadar gre za to, da se prepreči krivica narodu in državi, ki si ničesar drugega bolj ne želi kot miru in bratstva med narodi.
V minulem letu nas je zapustilo precej slovenskih rojakov, ki so za časa svojega življenja aktivno posegali v politično in narodnostno življenje slovenskih izseljencev Med temi je zavzemal najodličnejše mesto Etbin Kristan, ki je polnih 35 let posvetil našim izseljencem Vsem tem rojakom časten spomin Slo-
venski rod v tujini se tako nenehno krči n krči, kar ne more nihče preprečiti; življenja ugašajo, ker je to zakon narave in kadarkoli kak slovenski izseljenec umre, usahne tudi kaplja slovenske krvi, ki se je razlila po vsem svetu. Toda življenje teče kar naprej — in tisti, ki žive, imajo besedo. In kakšna naj bo ta beseda med nami in slovenskimi izseljenci? Vesela in bodra, ker je življenje lepše, če z veselim srcem poprimemo za delo, ki nas čakal Tega dela pa je še mnogo in še lep čas.
Predvsem si dajmo drug drugemu, kar imamo! Najdragocenejše naše bogastvo je naše slovensko srce, tega imamo mi kot vi in kadar srce vodi delo, je to delo plemnito in plodonosno. Tujina človeka preoblikuje na zunaj, srce pa ostane neizpremenjeno Vsem nam je skupna slovenska materina beseda, slovenska pesem — to se pravi korenina s katero vsi srkamo od svoje rojstne grude. Vse to nas veže na večno prijateljstvo. Čeprav nismo vsi enih misli, kako se politične niti razvijajo pri nas ali pri vas, vendar je za vse slovenske izseljence rojstna domovina ena sama, edina Mi živimo po svoje, vi po vaše. Toda vsi želimo tej edini rojstni domovini le dobro. In na
tej bazi našega skupnega prizadevanja se bomo vedno našli, kot prijatelji, kot zavezniki. Vsi rojaki, ki so letos obiskali svojo rojstno domovino, pa najsi so bili to rojaki iz ZDA, ki jih je bilo največ, ali iz Argentine, Brazilije, Kanade, Francije, Holandije, Belgije in Nemčije, so se lahko prepričali o tem prizadevanju Slovenske izseljenske matice. To prizadevanje bo Matica v letu 1954 še izpopolnila.
S tem, da je Izseljenska matica pričela izdajati vsakoletni »Slovenski izseljenski koledar«, j je napravila korak naprej v delu za naše izseljence. Knjiga »Zgodovina slovenskega naroda« v  slovensko-angleški izdaji je v tisku Slovenska izseljenska matica pa pripravlja tudi svoj lastni časopis, tako da bodo vsi slovenski izseljenci med seboj povezani z besedo ki jo bodo napisali izseljenci sami
Zato gleda Slovenska izseljenska matica s polnimi nadami v bodočnost: za vas slovenski izseljenci, smo jo ustanovili, za vas bomo delali da se slovenstvo v tujini čim dalje ohrani v ponos in čast rodu. iz katerega  vsi izhajamo. Če bo vaš vnuk. ki  bo odrastel pod tujim nebom, že  sprejel jezik in navade njegove tamkajšnje domovine, s ponosom
dejal: »Moj ded ali moj oče sta bila Slovenca, doma izpod Triglava!« — bo doseženo tisto, kar se v zgodovini kakšne dežele ne sme pozabiti.
V novem letu vam, ljubi rojaki, želimo vsem obilo osebne sreče in zadovoljstva, vaši in naši deželi pa miru in blagostanja vsem delovnim ljudem.
Glavni odbor
Slovenske izseljenske matice
Fluorescenčne žarnice izdelujejo v Zagrebu
Pred meseci so se na našem trgu pojavile prve domače fluorescenčne žarnice. Prej smo te žarnice, ki imajo obliko 1,2 m dolgih cevi iz mlečnega stekla in se uporabljajo predvsem za razsvetljavo izložb, tovarn in javnih lokalov, izključno uvažali iz inozemstva. Potreba po teh žarnicah pa je čedalje večja. Zato so v zagrebški Tovarni električnih žarnic (TEŽ) začeli proučevati možnosti domače proizvodnje takih žarnic. Čeprav so le malo vedeli o proizvodnem postopku, so kaj kmalu premagali težave. Po obsežnih laboratorijskih poizkusih so naposled osvojili tehnološki proces serijske proizvodnje in izdelali oziroma dobili potrebne stroje, s katerimi so opremili poseben oddelek tovarne, kjer sedaj izdelujejo tri vrste takih fluorescenčnih žarnic po 40 vatov. Velika prednost teh žarnic je v tem, da dajejo pri enaki uporabi električnega toka trikrat več svetlobe.
V nekaterih krajih naše države je pretekli teden zapadel velik sneg. Ozkotirna železniška proga Gostivar—Ohrid je bila zametana na več mestih. Snežna plast je na tej progi ponekod bila debela 150 cm.
Dopisujte v
Obmurski tednik
Janez Švanjcer:	(62)
STRELI NA MEJI
Rojsov Vinko si ni belil glave zaradi Nemcev. Dobro se je pripravil na njihov prihod. Malo mu je pomagal Wellas in drugi znanci v Avstriji, malo tudi sam. Doma je že pripravil nekaj zastav s kljukastim križem, ki jih je bil prinesel čez mejo. Docela pa mu vendarle ni bilo jasno, kako bo, ko bodo Nemci v deželi. Skrbelo ga je najbolj zaradi zaslužka. Ali bo še lahko tihotapil, ali ne bo več meje? Kam bo torej pošiljal živino?
In še nekaj je nagnalo Šentpavelčanom strah v kosti. To so bili bunkerji Majerič je imel prav, ko je pred leti dejal: »Po vojni bo smrdelo, ko bodo naši začeli graditi bunkerje.« Takrat jih še niso gradili Samo merili so in zakoličevali vzdolž ceste proti Mariboru, ob Pesnici in na robovih gozdov. Vsak dan je bilo videti več Železobetonski bunkerji so spremenili izgled tihe pokrajine Ljudje so se jih od daleč izogibali. Nazadnje so vojaki čez cesto postavljali železne zapornice in minirali mostove Po sedmi uri zvečer je bilo prepovedano biti na cesti.
Pri Mačku so vsak večer kvartali in popivali pozno v noč. Tako je bilo tudi v soboto zvečer. V gostilni se je natrlo ljudi, da so nekateri kar stali ob mizah, dasi je Maček pobral za gostilniško sobo vse stole v hiši.
Jurij je bil še najmanj dovzeten za politiko. Če ga je Maček vprašal, kako misli o dogodkih v zadnjem času, je samo nervozno dejal: »Kaj me skrbi vse to! Vrzimo rajši karte. Še za pol litra.«
Na Cvetno nedeljo zjutraj — mrak je še ležal po vasi — je kakor grom med speče ljudi treščila novica: »Vojna! Vojna!« Orožniki, kolikor jih je bilo na žandarmeriji, so tekali brezglavo od hiše do hiše in nabijali s puškinimi kopti po vratih. »Vojna«, samo to besedo so imeli na ustih »Vojna«, je šlo po vasi Pijanci so se opotekali iz Mačkove gostilne.
Narednik Marič ni imel niti toliko časa, da bi se oblekel. Na žandarmeriji je bil. ko je zabrnel telefon in je nekdo zakričal v aparat: »Halo tu graničarska karavla Začela se je — vojna! Nemci so vdrli čez mejo!« Od groze je treščil slušalko iz rok, da je obležala na mizi in zakričal v temo: »Vojna!« Orožniki, ki so spali na postaji, so skočili z ležišč in se omotični oblačili. Vmes je kričal Marič: »Takoj je treba zbuditi Ijudi!« Nato je zbežal skozi vrata, ki jih je s treskom zaloputnil.
Organist je preskakoval stopnice, ko ga je razbijanje po vratih vrglo iz postelje V spodnjih hlačah je tekel v zvonik in bil plat zvona. Župnik je bil tako raztresen, da je hotel skozi podstrešje na cesto Kuharica je brezumno vpila: »Ježeš Marija, Ježeš Marija.«
Maček se od prejšnjega večera še ni bil docela streznil. Resda je prej legel, toda obiskali so ga bili znanci iz mesta in toliko so popili vina da se mu Še ni razkadilo v glavi. Zato se je najprej obregnil, ko ga je žena poklicala, naj vendar vstane: »Tiho bodi, hudič babji,« je rekel in zaril obraz v blazino.
»Slišiš vojna se je začela,« se je drla Neža.
»Naj bo, vrag po njej« se je Maček iztegnil po postelji in obrnil glavo na drugo stran. Nato pa je vendar odprl oči in nakremžil čelo. »Kaj si rekla? Ali noriš?«, je zabevskal in stiskal blazino z obema rokama,
»Neža je medtem odprla omaro in ropotala s predali. Roke so ji mrzlično begale med skodelicami Nato se je ustavila ob oknu in pogledala na dvorišče Slišala je težke in nagle korake. To jo je še bolj zbegalo. Obrnila se je od okna: »Slišiš. Feliks, vstani vendar, drugače bo prepozno.«
Maček je polagoma začel dojemati, da se je moralo nekaj zgoditi. Dvignil se je na komolce, stresel z glavo, v kateri je občutil veliko težo ter spustil noge s postelje. Prezibaval se je na stranici, kot da bi premišljeval. Plat zvona ga je povsem streznila in postavila na noge.
Na cesti pred občino Je nekdo kričal s hripavim glasom:
»Ljudje vojna!«
Maček je pozabil na običajno mero žganja, s katerim si je vsako jutro tešil želodec. Z nataknjenimi čevlji, s katerih
so visele vezalke, ie dirjal s prvega nadstropja in odprl vežna vrata na balkon. Nobenega določenega smotra ni videl pred seboj. Z glavne ceste je zavil po stopnicah proti občini. Tako je bil osupel, da ni videl niti ženske, ki je s culo v roki bežala mimo njega. Z roko se je dotipal do kljuke na vratih občine, ki so bila odprta. Občinska sluginja jih je bila pozabila zapreti za seboj. Tudi ona ga ni spoznala, ko sta se srečala. Kmalu je odprl vrata v pisarno. Ni iskal petrolejke, da bi prižgal luč. Za vsak važen občinski papir je vedel, kje naj ga išče. Vse, kar bi mu moglo škodovati, ko bi prišli Nemci, je imel spravljeno v veliki mapi ki jo je skrbno zaklepal v omaro. Zdaj so bili Nemci tu. Vrata na omari so zahreščala. S trepetajočo roko je segel po mapi. Bila je na starem mestu. Stisnil je sveženj papirjev pod pazduho in se nameril proti izhodu. Toda ustavil se je in se naglo obrnil v drugo smer. Samo ga je zaneslo proti železni občinski blagajni. Hitro jo je odprl. Prsti so mu mrzlično brskali po gornjih papirjih. Čez trenutek pa je že tiščal v drhteči roki šop tisočakov, ki jih je zganil in stlačil v žep. Nato je planil skozi vrata, kot da bi mu bil nekdo za petami.
Ko je ves zasopel prihitel na prostor pred cerkvijo, kjer so vsako leto zažigali blagoslovljene gobe, se je tam že gnetla skupina, ki jo je v mraku komaj razločil. Župnikova kuharica se je zavijala v volneno ruto, župnik in nadučitelj pa sta zažigala neke papirje. Maček je na pol preletel mrke obraze in se sklonil k ognju, ko da bi si hotel pogreti prezeble prste. Sveženj papirjev mu je zdrsnil izpod pazduhe in obležal na zemlji Odvezal je mapo Ognjeni zublji so začeli lizati raztresene liste
»Za božjo voljo, le kaj bo zdaj z nami,« je ušlo župniku. Maček ga je skušal opogumiti. »Morda pa ne bo tako hudo.«
Vsi v vasi so bili zbegani. Ko so zvedeli, da se je začela vojna, so nekateri zapuščali domove. Na pot so vzeli, kar jim je prišlo pod roke. koristne in manj vredne predmete. Delavec Roman je mislil da je dovolj, če vzame staro budilko, potrebno popravila Čevljar Jože se nikakor ni mogel ločiti od vzglavnika. »Da bom ime. le glavo na mehkem, je odrival
ženo, ki mu je naprtila nahrbtnik z živili. Nekateri so v tej zmedi odhajali z doma brez vsega.
Staremu Mačku so tekle solze po mesnatem nosu Z roko je trikrat prekrižal vrata, ko se je opirajoč na palico poganjal za svojo družino Hlapcu in dekli so naložili toliko, kolikor sta mogla nesti. Mačkova žena, hčerka in sin so sopihali pod posteljnim perilom, ki so ga na vsak način hoteli rešiti. On je krevsal za njimi in v roki stiskal igralne karte.
Medtem ko so spodaj v dolini Šentpavelčani izgubljali razsodnost nad samim seboj in niso vedeli, kam naj se obrnejo, je bilo v hribih nad vasjo kakor vsako jutro, ko se je obetal lep dah. Pred kočami so čakali presmeci, da bi jih fantje ponesli v cerkev, rosa je pokrivala zelenje in tiho je bilo okoli gospodarskih poslopij.
Majerič je ob nedeljah poležaval in ni vstal prej, dokler ni njegova žena nakrmila in pomolzla krave ter se nato vrnila iz hleva. To jutro ga je zvonjenje in kričanje na vasi dvignilo na noge. Postal je pred kočo in vlekel na ušesa. Ko je slišal pretrgane klice, se je odpravil na pot, da bi se na svoje oči prepričal, kaj se je zgodilo.
Odklonil je ženino ponudbo da bi pil kavo. Bal se je, da bi zamudil, če se je na vasi zgodilo kaj novega.
Rojsov Vinko je odšel v soboto zvečer in se še ni vrnil. Wellas mu je naročil, naj zagotovo pride k njemu. Vinko se ni obotavljal Pri Wellasu je zvedel tudi to, da bo nemška vojska naslednje jutro prekoračila mejo Pred odhodom vojske je po Wellasovem naročilu odšel domov, kjer je na domačo hišo izobesil nemško zastavo. narisal na stene kljukasti križ, nato pa se zopet vrnil v Avstrijo.
Majerič je kmalu opazil, da nekaj plapola na Rojsovem poslopju. Vrtal je z očmi. da bi bolje videl. — Maček bo že vedel, kaj je — si je dejal in se po obronku hriba spuščal proti vaški cesti — Čudne reči se gode, — je kimal predse
Cmager to noč ni mogei spati, zato je zgodaj vstal Prisluhnil je na vse strani V zraku je brnelo in se približevalo. Obračal se je v tisto smer odkoder je slišal brnenje Ne, ni se motil, jih že vidi. Cmager se je skoraj sesedel Nad šentpavelsko vasico je letela jata bombnikov, ki ji je sledila druga,
tretja. Zdrznil se je — Kaj to pomeni. Torej se je vendarle začelo? Ljudje niso govorili zastonj, da bo vojna Z grozo se je spomnil na minulo vojno, ko je izgubil oko. Zdaj jih bo zopet mnogo, ki bodo ostali brez oči, brez rok in nog. In še več, ki bodo umirali na bojnih poljanah. In to dela Hitler, ki so pravili o njem, da prinaša ljudem srečo. »Smrt, pa ne kruh,« je glasno vzdihnil Cmager ter Se prijel za glavo. Skremžil je obraz ter stisnil ustnice od bolečine, ki ga je dušila v grlu.
»Smrt nosijo s seboj,« mu je šlo skozi misli, ko so bombniki preleteli šentpavelsko vasico. Od meje je slišal ostre strele. Čez nekaj časa je streljanje ponehalo. Nato je znova slišal oddaljeno ropotanje ki je prihajalo bliže Kmalu zatem je zagledal nemške tanke in vojake v zelenih oblekah, ki so se približevali vasi. Korakali so mimo Majeriča na cesti, ta jih je pozdravljal in gledal za njimi Jugoslovanske vojske ni bilo nikjer da bi branila domačo zemljo, le iz bunkerjev so se slišali streli.
»Le čakaj, Majerič, ne boš jih dolgo pozdravljal, je Cmager zažugal proti Majeriču.
Čez čas je streljanje ponehalo. Nezadostna posadka v bunkerjih je položila orožje. Nemci so proti vasi gnali prve ujetnike Med njimi je bil tudi orožniški narednik Marič. Glavo je povešal v tla ter izgubljeno gledal Keglco in Mirka, ki sta pred trgovino navdušeno pozdravljala Hitlerjeve vojake.
Cmager je stal pred občino in se ni zmenil za življenje na cesti, čeprav se je tresla pod motornimi vozili in vojaškimi koraki 
Tudi drugod so nekateri čakali na pragih, drugi pa so oprezovali izza oken in priprtih vrat Reveži so upali, da je z Nemci prišel tudi kruh, bogatini pa so razmišljali, kako bi najbolje obvarovali svoje bogastvo Toda kmalu so tudi tisti, ki so gledali sprva v Nemcih svoje rešitelje bridko spoznali, da je namesto boljših časov prišlo izza meje novo trpljenje, še hujše, kakor so ga bili vajeni dotlej. Razočaranje je tudi v šentpavelski vasi kjer so Nemci zaradi bližine to najmanj pričakovali dozorelo v zbiranje prvih partizanskih skupin in v oborožen upor.
(Konec)
Murska Sobota, 31. decembra 1953
Stran 3
Pionirji pišejo = urednik odgovarja
Dragi uredniki
Ker smo željni spoznati življenjepis in vse politično delovanje najboljšega sina Prekmurja tov. Štefana Kovača že v predaprilski Jugoslaviji, vas naprošamo, da nam pošljete tisto številko Obmurskega tednika, v kateri je objavljen referat tov. Cigita. Denar nakažemo naknadno. Pozdravljamo vas, dijaki IV. razreda gimnazije v Bogojini.
Dragi pionirji!
Zelo lepo je, da se tako zanimate za naše velike može, da se ob takih vzornikih učite in usposabljate za junaštva. Junaštvo ni potrebno le v velikih oboroženih borbah, temveč tudi pri vsakdanjem delu, pri premagovanju vsakdanjih težav. Te nas bodo pa še dolgo spremljale, kajti v naši domovini moramo ustvariti še velike stvari, preden bomo ustvarili popoln socializem.
Zaprošeni številki Obmurskega tednika sem vam poslal. Ce jih želite več, da bi si jih lahko posamezniki shranili, pa jih kupite v prodajalni časopisov. Te v Bogojini sicer še nimate. Zato jih kupite v Murski Soboti, ko bo kateri izmed vas šel v mesto. Ali pa naprosite koga drugega, da vam jih prinese. Predolgo pa ne smete čakati, ker jih lahko zmanjka.
Pozdravlja vas
stric urednik!
PIONIRJI- RAČUNARJI!
Prejel sem kup pravilnih rešitev. Dobro ste se odrezali. Vidim, da so med vami bistre glavice. Obenem pa ste mi hoteli pomagati iz zagate. Za to sem vam zelo hvaležen. Toda, ne bodi len, tudi jaz nisem mirno čakal, da bi mi peneče race priletele v usta — to se reče, izračunana računska naloga na mizo. Pridno sem računal in se mučil. Tako dolgo sem prestavljal številke, dokler jih nisem postavil na pravilno mesto. In tako sem tik pred prejemom prve rešitve razbil ta trd oreh.
Mogoče bo kdo rekel, da sem Imel več časa kot vi, mladi tovariši. To je že res. Ne smete pa pozabiti, da so moji možgani mnogo starejši kot vaši in zato verjetno tudi mani prožni kot pri nekaterih izmed vas. Tega sicer ne bi mogel trditi z gotovostjo. Zato takšno analizo rajši prepustim strokovnjakom. Mi pa se pomenimo o naših računskih nalogah.
Prvo rešitev sem prejel od Branka Pečuha, učenca II. b razreda Nižje gimnazije v Križevcih pri Ljutomeru. Priden si, Branko, da si tako pohitel. Pa tudi precej soli moraš imeti v glavi — seveda, če si nisi »izposodil« pomoč. Upam, da tega nisi storil, kajti pošten pionir se ne mara hvaliti s tujim delom. V Tvojo sposobnost in poštenost ne dvomim niti toliko, kot si Ti dvomil v pravilno rešitev kvadrata. Mar nisi zapisal: »Ako sem pravilno rešil...« Torej sva bot.
Še nekaj  bi Ti povedal, kar naj velja tudi drugim. Pisem ni treba pošiljati priporočeno. Škoda je denarja, ki ga lahko uporabite z razne šolske potrebščine. Najbolje so naredili tisti, ki so rešitev poslal kar na dopisnici. Upam, da se nobena ni izgubila.
*
Drugi reševalec je bila 10-letna Marija Oreškovič iz Sevnice ob Savi. Lepo, Marija, da bereš
 naš pionirski kotiček, čeprav ne živiš med nami, v svojem rojstnem kraju Domanjševcih. Na svoj rojstni kraj ne pozabi nikoli! Saj tudi Tvoji starši ne morejo pozabiti, zato so si naročili Obmurski tednik, ki jih vsak teden seznanja z življenjem v Prekmurju. Tudi Ti si malo dvomila, če si prav rešila. Ko svoje ime bereš med reševalci, pa že veš, da si prav rešila.
NASLEDNJE REŠITVE SEM PREJEL PO TEMLE VRSTNEM REDU:
Avgust Horvat, 1. a razred nižje gimnazije. Dragi Avgust! Pozabil si napisati, kje je ta nižja gimnazija. Teh je v Obmurju mnogo. Kako naj uganem, od kod si Ti. Sicer upam, da sem le iztuhtal, če se nisem zmotil, da si iz Murske Sobote.
*
Janez Zrim iz Motovilec, dijak 11. razreda Nižje gimnazije Grad. Ali ni škoda, Janez, rezati
časopis. Morda sta zaradi tega  bila oče ali mati še huda. Zato bi tak kvadrat lahko sam narisal in tistega izpolnil s številkami  ter mi ga poslal.
*
Franc Štešl, dijak IV. razreda Nižje gimnazije v Rogaševcih.
Franc Zogar, učenec III. razreda Osnovne šole Apače. Vidiš, vidiš! Komaj III. razred osnovne šole obiskuješ, pa že rešiš tako veliko nalogo. Sicer nekateri trdijo, da ni velika, saj je treba znati računati le do 25. To je že res, kajne. Toda težko je Izračunati. kam je treba postaviti katero številko, da bo stala na pravem mestu. In kljub temu si nalogo dobro rešil.
Cilika Zadravec, učenka V. razreda Osnovne šole Runeč. Pišeš mi: »Nič se ne baham, če Ti 
zaupno povem, da pri računanju nisem med zadnjimi. Tvoj račun pa mi je, vendar znojil čelo. Končno tl lahko pomagam iz zadrege. ... Ako je račun pravilen, pričakujem nagrado ali vsaj pohvalo.«
Draga Cilika! Upam, da mu ne boš zamerila, ker sem Tvoje zaupno sporočilo povedal tudi drugim. Nagrade Ti zaenkrat ne morem dati, ker še nihče ni prispeval v fond za nagrade — mislim izmed tistih, ki imajo več denarja in raznih stvari. Pohvaljena pa se počutiš gotovo že s tem, ko najdeš svoje ime in svoje pisemce v našem kotičku med najboljšimi pionirji.
*
Anica Lebar, učenka V. a razreda Osnovne šole Miklavž pri Ormožu.
Lojzika Zorman, učenka V. razreda Osnovne Šole Bučkovci.
Ivan Tkalec, Mota, dijak l. c razreda Nižje gimnazije Ljutomer.
Emil Škerlak, dijak III. razreda gimnazije, Gornji Tešanovci. *
Sedaj pa bi rad pomagal iz zadrege še tistim, ki so pri računski nalogi obtičali. Najprej naj povem, da je nalogo možno re-
šiti na več načinov. To so pokazali reševalci, ki so številke postavili različno, a kljub temu pravilno. Važno je le to, da v nobeni vrsti nista dve enaki številki in da seštevek vseh številk da 25. Tistim, ki še vedno niso izračunali in morda mislijo, da to ni mogoče, ampak sem jih hotel le potegniti, bom objavil eno rešitev. Napisal pa bom le številke po vrstnem redu od zgoraj navzdol in od leve proti desni. 1 vrsta: 1. 5, 3, 9, 7; 2. vrsta: 9, 7, 1, 5, 3; 3. vrsta: 5, 3, 9, 7, 1; 4. vrsta: 7, 1. 5, 3, 9; 5. vrsta: 3, 9, 7, 1, 5. Te številke pa lahko začnete vstavljali tudi v spodnji vrsti, torej od spodaj navzgor, ali od desne na levo. Vedno boste dobili pravilno rešitev, če le ne boste spremenili vrstnega reda številk.
Stric urednik
PIONIRJI UGANITE!
Kje v Sloveniji imajo take kozolce? Pri nas v Obmurju jih ni. Morda pa ste jih že videli kje drugje? Sporočite stricu uredniku!
Branko Šemen:
Pridi dedek Mraz
Tudi nas dedek Mraz v snegu bo obiskal, ko z bregov poln darov sanke bo potiskal.
Otrok vsak daril lepih bo dobil, če lepó je zanje prosil;
Janku lepih knjig,
Sonji sladkih fig v naročje bo natrosil.
Saj naš dedek Mraz vsakemu ustreže: kdor je priden, mu daril, kdor poreden pa bodril z leskovko nareže.
Zato le pridi, dedek Mraz, kmalu tudi v našo vas. 		
S polnim košem le dobrin z znanim glasom cin, cin, cin...
Novo, 14 km2 veliko jezero v makedonskih planinah
V makedonskih gorah nastaja novo jezero. Tam, kjer se končujejo obronki Šare in kjer pada Bistra, na polju, po katerem je nekdaj tekla mavrovska rečica, narašča voda in zaliva polje in vse na njem. Nastaja jezero, ki bo merilo 14 kvadratnih kilometrov, ker so vodi zagradili prejšnji naravni tok po ozki soteski.
Gradbišče Mavrovo je obširno. Niti sedaj niti v bodoče ne bo združeno na enem mestu. Nekaj desetin gradbišč je raztresenih po gorah, na zemlji in pod zemljo. Tam bodo kmalu stali objekti. Močno vez grade med jezom in krajem, kjer bodo njegovo vodno energijo spreminjali v električno. Grade nad 30 kilometrov predorov raznih dimenzij in še več prekopov ter strojno dvorano. Glavni predor je dolg in polagoma pada proti tako imenova-
ni tlačni cevi. Od tod bo voda strmoglavila na turbine s silo 32 kubikov v sekundi.
Glavni tunel se bo končal pri vasi Vrutok, poleg izvira Vardarja. Tamkaj bo velika strojna dvorana, ki jo morajo izvrtati v goro. Dolga bo okrog 100 metrov, široka 15 m ter visoka 35 m. V tej bodo postavljeni štirje agregati po 50.000 KS.
Vsa voda, ki se je stekala v Črni Drim in potem v Jadransko morje, bo v bodoče poganjala centrale mavrovskega sistema ter tekla v Vardar ter v Egejsko morje. Mavrovo bo akumulacijska centrala: ko bo suša, bo krila velik primanjkljaj električne energije v republiki, sedanje centrale pa bodo priključene na mavrovski sistem in tako bo njihova zmogljivost pravilneje  izkoriščena.
Graditev Mavrova je prinesla
napredek vsemu temu področju. Zdaj teče delo, ki preobraža naravo in Ijudi. Kaj bo šele pomenilo, bo bodo ondotni prebivalci občutili darove ukročene narave v svojih domovih, v mestih in vaseh, v industriji in sploh vsepovsod.
150 milijonov ton železne rude skriva gora
Vareška železarna doživlja svoje zadnje dni. Ista zgodovinska nuja, ki je nekdaj potisnila vstran topilnice, ki so jih avstrijske oblasti zamenjale z visokimi pečmi, sili v pozabo tudi vareške visoke peči. Železarna se umika rudniku, ki bo Zenici dajal letno milijon 750 tisoč ton železne rude.
V tesni kotlini pri Varešu se je v poletnem času gnetlo nekaj gradbenih podjetij z 10.000 delavci. Vsepovsod so nekaj zidali, gradili, kopali ali rušili. Z vrha gore so skejperji odstranjevali zemljo in prodirali v globino. Po dolgih letih bodo odtod odstranili 40 milijonov kubikov zemlje in jo prenesli na drugo stran. V tej gori se skriva 150 milijonov ton železne rude. Namesto 400 m visoke gore bo nastala 100 m globoka jama.
Reka je usahnila
Tak »čudež« se lahko dogodi samo v krajih, kjer prevladuje kras s svojimi zanimivostmi. Tako se je pred nedavnim zgodilo v Plevlju, da je reka Breznica, ki preskrbuje mesto z vodo, nenadoma usahnila, očitno zaradi notranjih preobrazb v kraških gmotah Ljudje so bili zelo v skrbeh, kajti usahnili so
tudi vsi studenci. Vendar se je voda po 27 urah spet pojavila, tokrat neverjetno kalna. Šele po dveh urah se je zbistrila, studenci so se spet napolnili.
Pravijo, da se kaj takega v Plevlju še ni zgodilo.
192 vrst tropskih rastlinh na Jadranu
Park Gučetić — Goce na Trstenu je oddaljen od Dubrovnika 30 km. Pri vhodu v ta naš najstarejši park stoji plošča z napisom »Arboretum — postaja inštituta za eksperimentalno gozdarstvo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti«. To ploščo so postavili nedavno. Drugo, kamnito ploščo v parku pa so postavili pred skoraj 500 leti. Na njej so zapisali v latinščini, da je lete 1502 človeška roka na mestu, kjer je danes ogromni park, začela urejati naravo. Odtlej  so minila stoletja, park pa se je razvil v največji in najbogatejši park tropskega in subtropskega rastlinstva. Skupaj z oljčnimi nasadi in gozdom obsega 30 ha. V njem najdete 192 vrst raznih rastlin, prinesenih k nam iz raznih delov sveta.
V parku najdete trst, ki uspeva na Zlati obali, pomaran-
čevec, katerega domovina je daljna Japonska, cimetovec, banane, japonske in ameriške borovce, kitajsko drevo »ginko«, drevo »tung«, iz katerega pridobivajo olje za mazanje letalskih in ladijskih strojev. V njem raste ogromna palma evkalipt; pa  tudi hrast, star 700 let, katerega deblo le stežka objame pet odraslih ljudi. Nad parkom sta dve platani, ki sta morda kakih sto let mlajši od hrasta, sta pa obsežnejši. Ena izmed njih je debela kakih 12 metrov.
Ta park privablja vsak dan mnogo turistov. Obiskujejo pa ga kot znanstveno redkost tudi naši in tuji študentje ter znanstveniki.
ALI STE ŽE
poravnali naročnino ?
VSEM SVOJIM OBČANOM IN PREBIVALSTVU PREKMURJA ZELI SREČNO IN ZADOVOLJNO
NOVO LETO 1954 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ČRENŠOVCI
DELOVNI KOLEKTIV
Mestnih
komunalnih podjetij Murska Sobota
ŽELI VSEM
OBILO SREČE V NOVEM LETU 1954!
V NOVEM LETU 1954
želi obilo uspehov in zadovoljstvo vsem
delovni kolektiv
MESTNEGA
REMONTNEGA PODJETJA
MURSKA SOBOTA
Stran 6
»OBMURSKI TEDNIK«
Murska Sobota, 31. decembra 1953
Srečno in uspehov polno novo leto žele svojim sodelavcem, odjemalcem, dobaviteljem, potrošnikom in vsemu delovnemu ljudstvu:
Okrajni ljudski odbor Murska Sobota
z vsemi svojimi uslužbenci
DELOVNI KOLEKTIVI
MESTNIH PODJETIJ
MURSKA SOBOTA
KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE PEČARSTVO URARSTVO
OBRAT ELEKTROINSTALACIJE KNJIGOVEZNICA METLARNA
VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ŽELI MNOGO USPEHOV V LETU
1954
DELOVNI KOLEKTIV
Zadružnega trgovskega podjetja
Murska Sobota
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
,,ŽELEZNIČAR"
s poslovalnicami:
TEKSTIL-ŠPECERIJA, M. Sobota, Kolodvorska ? TEKSTIL-ŠPECERIJA, Beltinci
TEKSTIL-ŠPECERIJA, Rogaševci
ČLANI IN ODBOR
GOSTINSKE ZBORNICE
MURSKA SOBOTA
Kolektiv podjetja za izdelovanje žičnih in p oče vinast h izdelkov
DELOVNI KOLEKTIV HOTELA
»ZVEZKA«
MURSKA SOBOTA
Delovna kolektiv
Državnega posestva
Rakičan
KOLEKTIV MESTNEGA PODJETJA
Gostilna Flisar
MURSKA SOBOTA
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»PRESKRBA«
MURSKA SOBOTA
Parna pekarna
Murska Sobota
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»IZBIRA"
Dolnja Lendava
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA KEMIČNIH IZDELKOV ZA
GOSPODARSTVO IN GRADBENO INDUSTRIJO
,,BETONIT"
MURSKA SOBOTA
Zdravstveni kolektiv
OKRAJNEGA ZDRAVSTVEN EGA DOMA
MURSKA SOBOTA
Murska Sobota, decembra 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 7
SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1954 želi vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in poslovnim prijateljem
delovni kolektiv trgovskega podjetja
Murska
Sobota
OBILO USPEHOV V NOVEM LETU!
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE
MESNIH
IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
Delovni kolektiv trg. podjetja
,,Zadružnikʻʻ
Ljutomer
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem
USPEŠNO NOVO LETO 1954!
Trgovsko podjetje »ZADRUŽNIK« nudi svojim odjemalcem razna semena, umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetijske stroje, orodje in ostali reprodukcijski material za pospeševanje kmetijstva. Hkrati pa odkupuje kmetijske pridelke vseh vrst, živino in lesno-gozdarske proizvode.
Prebivalstvu Obmurja, posebno pa kmetovalcem, zadružnikom, državnim posestvom in našim poslovnim prijateljem
V NOVEM LETU 1954 KAR NAJVEČ ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV!
PRODAJALNA
S POLJEDELSKIMI STROP
MURSKA SOBOTA
DELOVNI KOLEKTIV
Upravni odbor in delovni kolektiv
čestitata vsem članom zadruge k novemu letu 1954 z željo, da bi bilo srečno, zadovoljno in polno uspehov!
Kmetijska zaduga
z o. j.
Murska Sobota
TRGOVSKO PODJETJE
,ŽELEZNINA‘
V MURSKI SOBOTI
nudi po najnižjih cenah vso železnino, radijske aparate, kolesa, nadomestne dele za kolesa, električni material in pohištvo.
Priporočamo se za naklonjenost tudi v novem letu 1954 in želimo vsem obilo uspehov!
DELOVNI KOLEKTIV
Obilo uspehov pri graditvi socializma želi vsem delovnim ljudem v letu 1954
delovni kolektiv
PROIZVODNJE
Stran 8
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 31 decembra 1953
KOLEKTIV GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
« POTROŠNIK «
"Murska Sobota
želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu USPEŠNO NOVO LETO !
SKLADIŠČE
MANUFAKTURA
ŠPECERIJA
ŽELEZNINA
GALANTERIJA
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE PERILA
„MURA"
V MURSKI SOBOTI
ŽELI SREČNO NOVO LETO 1954 VSEM ODJEMALCEM - TRGOVSKIM PODJETJEM IN POTROŠNIKOM!
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PA ŽELI V PRIHODNJEM LETU ŠE VEČJE USPEHE PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA!
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 54
ŽELI OBISKOVALCEM IN VSEM OSTALIM DELOVNIM
LJUDEM
MESTNI KINO
MURSKA SOBOTA
Vsem odjemalcem ustanovam, šolam dobaviteljem in poslovnim
prijateljem
ŽELIMO SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954!
Delovni kolektiv podjetja SZDL
„NAŠ TISKʽʽ
Murska Sobota
V  naših poslovalnicah
KNJIGARNA IN PAPIRNICA, MURSKA SOBOTA KNJIGARNA IN PAPIRNICA, LENDAVA
vam nudimo veliko izbiro knjig, revij, časopisov ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.