TELESNA DEJAVNOST IN RAK Zlatko Fras P RI MARNA P REVE NTIVA RAKA S TE LES N O DEJAVN OSTJ O Uvod Telesna dejavnost lahko pri človeku učinkuje na številne telesne funkcije, ki lahko pomembno spremenijo ogroŽenost zrakom.Ti učinki so različniglede na vrsto, tĘanje' pogostost in intenzivnost dejavnosti, vključujejo pa spremembe srčnoŽilne in pljučne zmogljivosti, črevesne motilitete, ravnĺ in delovanja endogenih hormonov, energijskega ravnovesja, derovanja imunskega sistema, antioksidantne obrambe in popravljanja DNA. Ne gleđe na to, da so o vlogi energijskega ravnovesja v etiopatogenezi raka razpravl)ali Že pred skoraj tristo leti, pa so strokovnjaki šele v zadnjem desetletju v več kot 200 populacijsko zasnovanĺh raziskavah začeli povezovati delovne, prostočasne in telesne dejavnosti v gospodinjstvu z ogroŽenostjo za nastanek raka. V zvezi s telesno dejavnostjo so najbolje raziskani rak debelega črevesa, dojke, endometrija, prostate, mod in pljuč (1,2). Kako zelo je za preprečevanja raka pomembna redna telesna dejavnost kot značilnost Življenjskega sloga, potrjuje nedavni pregled, ki so ga opravili strokovnja ki Svetovne zd ravstvene organ izacije (3). Biološki mehanizmi pľeprečevanja raka s telesno dejavnostjo Biološkĺ mehanizmĺ telesne dejavnostĺ, ki naj bi bili pomembni v etiologiji raka, so predmet intenzivnih raziskav. Proti nastanku raka na raznih orgańih so naj pomem b nejši tisti me h a n izm i, ki so poveza n i z zdravim u ravnavanjem telesne teŽez uravnovešanjem kaloričnega Vnosa in energijske porabe, z zmanjšanjem deleŽa maščevja v telesu, s pospeševanjem prehajanja hrane skozi črevo, s pospešenim krvnim obtokom, s spremembami ravni in delovanja endogenih spolnih in presnovnih hormonov in rastnih dejavnikov in morda tudi izboljšanjem imunskega delovanja. Zizbol1šanjem energijske presnove in zmanjšanjem koncentracij insulĺna in insulinu podobnih rastnih dejavnikov v obtoku rahko redna telesna dejavnost zmanjšuje nevarnost nastanka raka na debelem črevesu, dojki in 78 drugih organih: učinkovito pomaga preprečevatisladkorno bolezen tipa 2, ki jo povezujejo s zvečano groŽnjo raka debelega irevesa, trebušne slinavke in morda tudidrugih organov (4-7). Telesna dejavnost pomembno zniŽa ravni insulina, glukoze, trigliceridov, zveča pa vrednost holesterola HDL, kar vse je lahko v zvezi z zmanjšanjem nevarnosti za nastanek raka' Telesna dejavnost učinkovito zniŽuje raven insulina na tešče tako pri normoglikemičnih kot na insulin odpornih populacijskih skupinah' V raziskavah so imeli še največjo korist tisti posameźniki, ki so sočasno shujšali in zvečali svojo telesno dejavnost' Če skušamo biti še nekoliko bolj določni, se zdi, da lahko telesna dejavnost zmanjša tveganje za nastanek raka s svojim delovanjem na rastne dejavnike, ki so podobni insulinu, lGF (insulin-like growth ŕacŕors) in na njihove vezalne beljakovine, IGFBP (lGF binding protein). Dejavniki nezdravega Življenjskega sloga, vključno z uŽivanjem energijsko goste hrane in premalo ali nič telesne dejavnosti, lahko zvečajo Vrednosti lGF_'t. Koncentracije omenjenega rastnega dejavnika se zniŽąo zaradi večjega nastajanja |GFBą ki ga spodbujajo prav telesna dejavnost, zmanjšani kalorični vnos in zmanjšanje telesne teŽe. Visoke ravni cirkulirajočega lGF-1 in majhne vrednosti lGFBP-3 so povezanezzvećano ogroŽenostjo z rakom debelega črevesa, dojke, prostate in pljuö. Ne glede na Vse, kar Že Vemo o pomenu in vlogi ter povezanosti lGF-1 z dejavniki Življenjskega sloga, zvečano proliferacijo celic, zaviranjem apoptoze in zvečano nevarnostjo za nastanek raka, so za dokončno razlago in stališče potrebne dodatne raziskave (8). Redna telesna dejavnost zmanjšuje debelost, ki jo povezĄejo z rakom debelega črevesa, rakom dojke v postmenopavznem obdobju in rakom endometrija (9). MoŽno je, da telesna dejavnost preprečuje nastanek rakaz zmanjševanjem mase trebušnega maščevja, ki je še posebej presnovno aktivno in vpleteno v karcinogenezo (1). Masa maščevja je lahko del hipotetične hormonske vzročne poti med telesno dejavnostjo in rakom (10). V zvezi z rakom debelega črevesa velja poudariti, da telesna dejavnost pospešuje prehod hrane skozi črevo in s tem skrajšuje izpostavljenost črevesne stene mutagenom, v zvezi z rakom dojke pa zmanjšuje izpostavljenost njenega tkiva cirkulirajočemu estrogen u ( 1 ). Telesna dejavnost prek serije presnovnih dogodkov zniŽuje tudi koncentracije biološko razpoloŽljivih endogenih spolnih hormonov, kar 79 lahko zmanjšuje nevarnostza nastanek nekaterih, s hormoni povezanih vrst raka (dojke, prostate, endometrĺja). Na nastanek in napredovanje raka dojke in endometrija vplivajo dogodki menstruacijskega in reproduktivnega Življenjskega obdobja. Dejavniki tveganja za raka dojke so zvečana Življenjska izpostavljenost endogenim estrogenom zaradi zgodnje menarhe, kasne menopavze, višje starosti ob prvem porodu, odsotnosti dojenja in večjega števila ovulacijskih ciklov (11). Pri dekletih, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, je več primarne in sekundarne amenoreje, imajo kasnejšo menarho in neredne menstruacijske cikluse. V več raziskavah se je izkazalo, da so zvišane ravni cirkulirajočih estrogenov pri postmenopavznih Ženskah povezane zveĄo nevarnostjo za nastanek raka dojke. Telesna dejavnost lahko pri postmenopavznih Ženskah zmanjša periferno konverzijo adrenalnih androgenov v estrogene' ogroŽenost s karcinomom dojke je povezana tudi zvečano kostno gostoto, ki je označevalec Življenjsko zvečane izpostavljenosti estrogenom' Ni pa še znano, kakšna je potrebna raven in katero je optimalno Življenjsko obdobje, v katerem bi telesna dejavnost lahko zmanjšala vpliv endogenih spolnih hormonov. Ravni endogenih hormonov lahko napovedujejo tudi raka prostate. Poroöajo, da je ogroŽenost z rakom prostate močno linearno povezana s koncentracijo plazemskega testosterona (1, 12). Telesna dejavnost zvišuje tudi koncentracĺjo globulina v krvnem obtoku, ki veŽe spolne hormone pri obeh spolih. Omenjena beljakovina se kompetitivno veŽe na estrogene in androgene, s čimerzniŽuje koncentracije hormonov. Dolgotrajna vzdrŽljivostna (aerobna) te|esna dejavnost krepi imunsko delovanje organizma, veča število in aktivnost makrofagov, naravnih celic ubijalk, z limfokini aktiviranih celic ubijalk in njihovih uravnalnih citokinov ter hitrost z mitogeni spodbujene proliferacije limfocitov (13). Ni pa še jasno, kako telesna dejavnost spreminja nevarnost za nastanek raka, ki prizadene imunski sistem, kar pomeni najmanj to, da ta mehanizem ostaja na ravni ugibanj in ga bo treba še dodatno raziskati. Telesno dejavnost povezujejo z rakom tudi prek drugih povezovalnih dejavnikov, ki so lahko zgolj slučajno sočasni ali pa so zares del vzročne povezanosti. Sem sodijo uŽivanje raznih vrst hrane in a|kohola, navade glede kajenja' uporaba zdravil, druŽinska anamneza raka, predklinične boleznl in preventivna zdravstvena oskrba. V proces karcinogeneze sta lahko vpletena tudi genetska predispozicija za telesno dejavno Življenje in genetska občutljivost. Genetskidejavnikivplivajo na zgradbo, zmogljivost in 80 funkcioniranje telesa in lahko prav tako sami po sebi oblikujejo posameznikovo ogroŽenost za različne vrste raka ('ĺ4). ob zaključku pregleda moŽnih bioloških mehan izmov preprečev anja raka z redno telesno dejavnostjo je treba poudariti, da se pravo pridobivanje in kopičenje znanstvenih dokazov šele začenja. Potrebnih bo še veliko raziskav, da bo mogoče določneje opredeliti, kateri od predlaganih mehanizmov je vpleten v etiopatogenezo vsakega od proučevanih rakov. Zavedati se je treba, da so številni od predlaganih mehanizmov med seboj povezani, tako da bo treba najti bolj celosten pristop k modeliranju številnih sočasno vpletenih vzročnih poti. Raziskave bo treba zastaviti tako, da bo mogoöe sočasno spremljati večvmesnih in dolgoročnih oznaöevalcev. Povezanost redne telesne dejavnosti in prepreěevanja raka razliěnih lokacij Rak debelega črevesa je najbolje proučena vrsta oziroma lokacija raka v zvezi s telesno dejavnostjo' Na osnovi metaanalize in sistematičnih pregledov dosedanjih raziskav seleizkazalo, da gre za obratno sorazmerno povezanost med >odmerkom< telesne dejavnosti in karcinomom debelega črevesa (1 , 2, 15-18). Redno telesno dejavni |judje so v povprečju za okoli 50 % manj ogroŽeni z nastankom raka debelega črevesa kot neaktivni, zasedéni ljudje. Med verjetnimi mehanizme zaščite so delovanje telesnega napora na raven insulina, prostaglandinov in Žolčnih kislin, karvse vpliva na rast in proliferacijo črevesnih celic. Telesna dejavnost pospešuje prehajanje hrane skozi črevo, s čimer se med drugim skrajša stik med fekalnimi karcinogeni in sluznico debelega črevesa; s tem je mogoÖe razloŽiti na videz nerazumljivi fenomen obratne sorazmernosti telesne dejavnosti in ogroŽenosti s karcinomom debelega črevesa, medtem ko takšne povezanostis karcinomom danke ni. Rak dojke in endometrija. V nastanek karcinoma dojke in endometrija so močno vpleteni endogeni spolni hormoni. Telesna dejavnost lahko modulira njihovo nastajanje, presnovo in izločanje, tako da je moŽna biološka povezanost telesne dejavnosti zrakom na teh lokacijah. Telesna dejavnost iahko zmanjšuje nevarnost za nastanek teh vrst raka tudi prek delovanja v smeri normalizacl1e telesne teŽe in sestave' Na osnovi dokazov iz populacijskih raziskav, ki so sicer v splošnem šibkejši kot pri raku debelega črevesa, lahko sklepamo, da redna telesna dejavnost na delovnem mestu, V prostem času in v gospodinjstvu zmanjša tveganje za nastanek karcinoma 81 dojke za do 30 %, poročali pa so celo o povezanosti po načelu odmerek- odziv (19-21). Rak prostate in mod. Velja omeniti predvsem povezanost niŽjih ravni testosterona v.krvnem obtoku športnikov in ogroŽenostjo s to vrsto raka; Vemo namreč, da testosteron vpliva na njegov nastanek (1). Čeprav v večini (pribliŽno v 2l3) raziskav dokazujejo obratno Sorazmerno povezanost med telesno dejavnostjo in rakom prostate, pa so bila objavljena tudi poročila (okoli 1/6 raziskav) o negativnem ali ničelnem delovanju (1ĺ4 raziskav) (1, 12). To nestalnost rezultatov je mogoče pripisati tudi metodološkim pomanjkljivostim oziroma jih pripisati rabi različnih metod ugotavljanja latentne bolezni. V proučevanju te povezave bo treba v prihodnje usmerĺtĺ pozornost v upoštevanje in merjenje vseh različnih vrst telesne dejavnosti, v veliko pomoč pa bo tudi boljše razumevanje bioloških mehanizmov nastanka inizraŽanja te vrste raka' Podobno neenotniso rezultati raziskav vpliva redne telesne dejavnosti na nastanek raka mod (22,23). Rak pljuč. Kljub temu da telesna dejavnost izboljša tako pljučno ventilacijo kot perfuzijo, kar oboje zmanjša koncentracijo karcinogenih snovi v dihalnih poteh in trajanje interakcije snov-dihalna pot, pa je povezanost telesne aktivnosti in pljučnega raka doslej pobudila relativno malo pozornosti. lzsledki večine, ne pa vseh raziskav nakazujejo negativno povezanost (1, 15). Se je pa prav V raziskavah >najboljšega< tipa - V prospektivnih, kohortnih raziskavah, v katerih so povezovali ponavljajoče se ocene telesne dejavnosti in nastanek pljučnega raka - pri moških izkazala obratno sorazmerna, od odmerka telesne dejavnosti odvisna povezanost (24,25). DVOMI Metodološka nekonsistentnost V raziskavah povezav telesne dejavnosti in raka so doslej uporabljali zelo različne metode. Upoštevana je bila telesna dejavnost na delovnem mestu, v gospodinjstvu in prostem času; vrednotili so jo retro- ali prospektivno, na podlagi seznamov aktivnosti ali pa podrobnih osebnih zapisov. Vir razĺskovalnih podatkov so bile bodisi obstoječe podatkovne zbirke ali pa vprašalniki, kiso jih izpolnjevali ljudje sami alizzdravniki. Jasno je torej, da je Že opredelitev, alije posameznik te|esno dejaven ali ne, precej neenotna in nedosledna. Vedeti je treba tudi, da večina raziskav nima nikakršnih standardov za ocenjevanje atributov telesne dejavnosti in njihove 82 povezanostizizidi rakavih obolenj' Dobršen del heterogenosti rezultatov je iako mogoče pripisati prav znatnim razlikam merjenja izpostavljenosti in modeliranja povezanosti. Merjenje telesne dejavnostl Poglavitno bi bilo najprej razmeiiti vrste dejavnosti (!" delovnem meltu/zaposlitvena, prostočasna/rekreativna) in opredeliti njihovo pogostost, trajanje in intenzivnost. Ti parametriv raziskavah niso bili merjeni koňsistentno.-oá ni lahko bolje razumeli etiološko vlogo telesne dejavnosti pri raku in omogočili ustrezen, razumljiv in logičen prevod znanstvenih bokazov v strokołna priporočila, pa so potrebni prav podatki o povezanosti obsega zmanjšanja ogroŽenosti z naštetimi specifičnimi parametri telesne dejavnosti. Življenjsko obdobje Pomembno je odgovoriti na vprašanje, kako je z ogroŽenostjo z rakom povezana teiesnďde.|avnost v različnih Življenjskih obdobjih. Ni namreč żnano,alije pomembno, da je človektelesno dejaven vzgodnjem, srednjem ali kasnejśem Življenjskem obdobju' Tudi nijasno, ali je učinkovita le večja telesna đejavnost skozi celo Življenje ali pa zadošča zgolj redna telesna dejavnost v nekateri h Življenjskih obdobjih. Zašěitno delovanje telesne dejavnosti zgoljzavaiajoča interpretacija? Ob dejstvu, da ni randomiziranih nadzorovanih raziskav pomena telesne dejavńosti za zaščito pred rakom, je treba kot alternativno razlago do'sedanjih rezultatov upoštevati tudi moŽnost zavajajoče interpretacije. Telesna dejavnost je lahko, na primer, zgolj označevalec >bolj zdravega<ĺ Življenjskega sloga. Posamezniki, ki so redno telesno dejavni, se lahko od svojih_neaŘtivnin' zasedénih vrstnikov razlikujejo tudi po nekaterih drugih zna'čilnostih, kot na primer genetski predispoziciji, prehranskih navadah, vzdrŽevanju primerne telesne teŽe, kajenju, pitju alkoholnih pijaÖ in/ali psihosociálnem dobrem počutju. Kot smo Že omenili, bo treba tudi s tega vidika začeti uporabljati nekoliko celovitejše raziskovalne metode. Kljub temu da mnogi raziskovalci poročajo o obratni povezanosti telesne dejavnosti in rała, ki je dovolj neobčutljiva na statistično prirejanje zaradi móŽnosti vpliva potencialno zavajajočih dejavnikov, pa je le treba poudariti, da je bila genetska predispoziciiazaenkratrelativno malo raziskovana in da so'oiti tudĺvedenjski vzorci v zvezi s prehranjevanjem ovrednoteni premalo 83 podrobno. Že telesna dejavnost sama je bila v raziskavah običajno vrednotena/merjena na relativno grob način, tako da je moŽno, da so bili zato preiskovanci nenamerno neprimerno razvrščen i. PRIPOROCI LA G LEDE TELESN E DEJAVNOS TI APREPREC EVANJ E RAKA omenili smo Že, da še ni odgovorov na vprašanja, kako intenzivna, pogosta 11 kako dolga telesna dejavnost je optimaln a za preprečevanje rara. kljub številnim dilemam se glede na dostopne znanstvene dokaze zdi, da je preprosto najpomembnejše, da človek ni >zasedén<<' Z dejavnostjo, ki dnevno trĄa 45 minut ali več, ki je zmerna do intenzivna v jakosti in le na >urniku< petkrat ali večkrat tedensko, je mogoče zadovoljivo zmańjšati nevarnost za nastanek raka dojke in debelega črevesa, verjetno pa tudi nekaterih drugĺh vrst raka, na primer ledvic, endometrija in poŽĺralnika (26- 29)' Zmerna do intenzivna telesna dejavnost je potrebna za učinkovitejšo presnovo vskladiščenih maščob in za spremĺnjanje fizioloških funkcij, ki vplivajo na delovanje insulina, estrogena, androgena, prostaglandĺnoV in imunske funkcĺje (30-32). Konkretno svetovanje telesne dejavnosti Ęudem, ki so bolj ali manj neaktivni, sedeči ali pa šele postajajo redno telesno dejavni, svetujemo, naj telesno dejavnost, ki naj bo zmerno intenzĺvna, postopno podaljšujejo do 30 minut dnevno. Da bi zmanjšali groŽnjo kostno-mĺšičnih poškodb, naj se vsaka epizoda telesne dejavńosti zaćne z ogrevanjem in raztegovanjem. Kdor tovrstno redno telesno dejavnost vzdrŽuje alivgradi v svojo vsakodnevno rutino, sizagotoviznatne koristi za zdravje srca i n žilja in olajša vzdrŽev arye pri mern e, zdr av e telesne teŽe. Zavedati se je treba, da je dati nasvet za tako Življenje preprost, upoštevati v praksi pa ga še zdaleč ni tako lahko. Prehod na telesno aktivnejši Življenjski slog zahteva pomembne odločitve in korenite spremembe vedenjskega vzorca. Tistim, ki so Že redno zmerno aktivni, predvsem svetujemo, najtelesno dejavnost podaljšajo na 45 minut dnevno, večino dni v tednu' V tabeli 1 prikazujemo nekatere telesne dejavnosti in njihovo povprečno intenzivnost, v tabeli 2 pa nekatere praktĺčne nasvete za zmanjševanje >sedečega< vedenja' Kot zmerne opredelimo tiste dejavnosti, za katere je potreben enak napor kot pri hitri hoji. lntenzivna dejavnost v splošnem vključuje velike mišične skupine in povzroči zvišanje srčne frekvence, zvišanje frekvence in globine 84 dihanja, znojenje. MoŽne so v raznih okoljih: v delovnem, rekreativnem ali doma, na vrtu, v gospodinjstvu, s prijatelji alizdruŽino ('ĺ5' 33). Niše jasno, alije zaščitna vloga telesne dejavnosti večja ali celo |e zagotovljena, če je dnevna >količina< opravljena )V enem kosu<<, ali pa se seštevajo učinki vseh dnevnih epizod' Razumno se zdi svetovati, da je mogoče skupno količino aktivnosti opravitiv nekaj ločenih epizodah, kitrajajo vsaka po 20 do 30 minut. Večina otrok, odraščajočih in mlajših odraslih se lahko vključi V programe redne zmerne telesne dejavnosti brez poprejšnjega posveta zzdravnikom. Moški, starejši od 40 let, in Ženske, starejše od 50 let, pa tudi bolniki z raznimi kroničnimi boleznimi oziroma prepoznano veliko ogroŽenostjo s pomembnimi oblikami srčno-Žilnih bolezni pa naj se pred vključitvijo v program intenzivne telesne vadbe posvetujejo z osebnim oziroma lečečim zdravnikom. Kervemo, da je raven telesne dejavnosti v otroštvu in času odraščanja eden najboljših napovednikov telesne dejavnosti v odraslem obdobju, pa tudi, da je telesna dejavnost ključnega pomena zavzdrŽevanje zdrave telesne teŽe, je treba tudi otroke in še posebej mladostnike neprestano spodbujati' da so zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj 60 minut dnevno, pet ali več dni v tednu. Tabeta 1 . Primeritelesne deiavnostiglede na okolie in intenzivnost' Zmerno intenzivne deiavnosti Zelo intenzivne deiavnosti Telesna dejavnost v prostem času hoja, ples, kolesarjenje, drsanje, rolanje, jahanje, veslanje, joga tek, hitro kolesarjenje, rezistenčne vaje i dvigovanje uteŽi, aerobni ples, skoki s kolebnico, plavanje Športne aktivnosti odbojak, golÍ, baseball, badminton, tenis-dvojice, alpsko smučanie nogomet, hokej na travi/ ledu, tenis-posamezno, košarka, tek na smučeh Aktivnosti v qospodarstvu vrtnarjenje kopanje, lopatanje zemlje Telesna aktivnost na delovnem mestu hoja in dvigovanje bremen kot zaposlitev teŽko Íizično / ročno delo (drvar, gradbeni delavec, gasilec) 85 Tabela 2' Nekaj nasvetov za zmanjšanje sedečega Življenjskega stoga (povzeto po (26)). VLOGA TELESNE DEJAVNOSTI V ZDRAVLJENJU IN REHABILITACIJI BOLNIKOVZ RAKOM Telesna dejavnost je nedvomno pomembna v primarni preventivi nekaterih vrst raka, vse bolj pa se veča zanimanje zanjo tudi v zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov z rakom. Z izboljšanjem gibljivosti, zmanjševanjem utrujenosti in krepitvijo delovanja imunskega sĺstema namreč lahko zmanjša verjetnost ponovitve in izboljša preŽivetje (34, 35)' Kakorkoli Že, vrednost in znanstvena teŽa tovrstnih raziskav sta osiromašeni zaradi relativno majhnih Vzorcev, kratkotĘnega spremljanja, moŽnih napak pri izbiri preiskovancev in različnosti stadijev raziskovanega raka ob vključitvi v raziskave. Zaključimo lahko, da bo kljub obetajočim začetkom treba na celovitejše in jasnejše zaključke počakati do rezultatov obseŽnejših in bolje načrtovanih raziskav. 1 U porabljaj stopnice namesto dvigala 2. Če je le mogoče, uporabĺjajza transpoń hojo ali kolesarjenje 3 V času kosila telovadi, s sodelavci, druŽino ali prijatelji 4 Med delom sivzemi 10-minutni odmorza pľetegovanje ali kratek hitersprehod 5 Pojdi peš do sodelavca, namesto da mu pošlješ e-pĺsmo 6 Odpravise plesat s partnerjem ali prijatelji 7 Načrtuj aktivne počitnice namesto izletov z avtomobilom B. Vsakodnevno nosi pedometer (števec korakov) in spremljaj dnevno večanje števila korakov 9. Včlanise v športno društvo/klub 10 Med g ledanjem televizije u poľa bljaj sobno kolo 11 Telesno dejavnost načrtuj tako, da boš stopenjsko večal število aktivnih dni in količino minutaktivnostĺna dan 86 PRAKTIčNA UPoRABNosT RAzlsKoVALNlH IzsLEDKoV NA PODROCJU POVEZANOST! TELESNE DEJAVNOSTI IN RAKA Kako naj si torej klinik razlaga predstavljene podatke o povezanosti redne telesne dejavnosti in raznih rakov? Znanstvenoraziskovalni izsledki v splošnem podpirajo domnevo, da te|esna dejavnost ščiti proti raku debelega črevesa, verjetno tudi dojke, povezanosti z rakom danke pa ni' Pomembno je poudariti, da po drugi strani ne razpolagamo s podatki, da bi telesna dejavnost večala tveganje za nastanek katerekoli vrste raka. V zvezi s povezanostjo telesne dejavnosti in raka endometrija, prostate, mod, pljuč in malignomov hematopoetskega sistema potrebujemo rezultate dodatnih raziskav. Ni nam jasna tudi optimalna permutacija vrste, intenzitete, trajanja in pogostnosti telesne dejavnosti in njene povezanosti z rakom v različnih Življenjskih obdobjih. Dokler ne bo prepričljivih dokazov te vrste, pa velja priporočilo, naj zdravniki v času, ko se prevalenca redno telesno dejavnih oseb zmanjšuje, priporočajo redno zmerno aerobno telesno dejavnost, kot je na primer hitra hoja ali kolesarjenje ' Zelo verjetno je namreč, da redna telesna dejavnost poleg zmanjševanja ogroŽenosti za nastanek, napredovanje in nastajanje zapletov koronarne bolezni in izraŽanja sladkorne boleznitipa 2 ščititudi pred nekaterimivrstami raka. Reference 1. McTiernan A, Ulrich C, Slate S, Potter J. Physical activity and cancer etiology: associations and mechanisms. Cancer Causes Control 1998; 9: 487-509. 2. Friedenreich CM, Orenstein MR. Physical activity and cancer prevention: etiologic evidence and biological mechanisms. J Nutr2002; 132(1l Suppl): 34565-645. 3. lnternational agencyíorresearchoncancer,WHo.Physical activity,bodyweightand cancer. IARC cancer prevention series. Lyon: |ARC,2001' 4. Wideroff L, Gridley G, Mellenkjaer L et al. Cancer incidence in a population-based cohort of patients hospitalized with diabetes mellitus in Denmark. J Natl Cancer lnst 1997;89: 1 360-5. 5. Lindblad Ę Chow WH. Chan J et al. The role of diabetes mellitus in the aetiology of renal cell cancer. Diabetologia 1999; 42: 107 -12. 6. Calle EE, Murphy TK, Rodriguez C, Thun MJ, Heath CWJr. Diabetes mellitus and pancreatic cancer mortality in a prospective cohoń of United states adults. Cancer Causes Control 1998; 9: 403-'ĺ 0. 7. Will JC, Galuska DA, Vinicor F et al. Colorectal cancer: another complication of diabetes mell itus? Am J Epidemiol 1 998; 1 47 : 81 6-25. 87 8. Yu H, Rohan T. Role of insuĺin-like growth factor family in cancer development and progression. J Natl Cancer lnst 2000; 92:1472-89. 9. Carroll KK. obesity as a risk factorfor ceńain types of cancer. Lipids 1998; 33: 1055-9. 10. Krotkiewski M, Bjorntorp Ę Sjostrom L, Smith L. lmpact of obesity on metabolism in men and women. lmportance of regional adipose tissue distribution. J Clin lnvestig 1983;72:1150-62. 11. Kelsey JL, Bernstein L. Epidemĺology and prevention of breast cancer. Ann Rev Public Health 1996; 17 : 47 -67 . 12.Friedenreich CM, Thune l. A review of physical activĺty and prostate cancer risk. Cancer Causes Control 2001 ; 12 (5): 461 -7 5. 13. Shephard RJ, Rhind S, Shek PN. The impact of exercise on the immune system: NK cells, interleukins 1 and 2, and related responses. Exercise Sport Sci Rev 199S; 23: 215-41. 14. Shephard RJ' Shek PN. Associations between physĺcal activity and susceptibility to cancer. Possible mechanisms. Sports Med 1998; 26: 293-315. l5.Shephard RJ, Futcher R. Physical activity and cancer: how may protection be maximized? Crit Rev Oncogen 1997; 8:219-72. '16. Colditz GA, Cannuscio CC, FrazierAL. Physical activity and reduced risk of colon cancer: implications for prevention. Cancer Causes Control 1 997; 8: 649-67 . 17.Slattery ML, Potter J, Caan B et al. Energy balance and colon cancer beyond physical activity. Cancer Res 1997 ; 57 : 7 5-80. 18.Batty D, Thune l. Does physical activity prevent cancer? Evidence suggests protection against colon cancer and probably breast cancer. BMJ 2000; 321: 1424-5. 19. Friedenreich cM, Thune l, Brinton LA, Albanes D. Epidemiologic issues related to the association between physical activity and breast cancer. Cancer 1 998; 83: 600-'ĺ 0. 20. Thune l, Brenn T, Lund E, Gaard M. Physical activity and risk of breast cancer. N Engl J Med 1 997: 336: 1269-75. 21 .Hil HA,Austin H. Nutrition and endometrial cancer. CancerCauses Control 1996; 7: 19-32.2Srivastava A, Kreiger N. Relation of physical activity to risk of testicular cancer. Am J Epidemiol 2000; 1 51 : 7 8-87 . 22. Srivastava A, Kreiger N. Relation of physical activity to risk of testicular cancer. Am J Epidemiol 2000; 151 :78-87 . 23. united Kingdom testicular cancer study group. Aetiology of testicular cancer: association with congenital abnormalities, age at pubeńy, inÍertility, and exercise. BMJ 1994; 308: 1393-8.2 24'Lee lM, Sesso HD, PaÍfenbarger RS. Physical activity and risk of lung cancer. lnt J Epidemiol '1999; 28: 620-5. 88 25.Thune l, Lund E. The influence of physical activity on lung cancer risk: A prospeciive study of 81 ,516 men and women. lnt J Cancer 1 997:70:57-62' 26. Wolk A, Lindblad Ę Adami H-o. Nutrition and renal cell cancer. Cancer Causes Control 1996; 7: 5-1 8. 2T.MartinezME, Giovannucci E, speigelman D, Hunter DJ, Willett wc, colditz GA. Leisure_time physical activity, bodý size, and colon cancer in women. Nurses' Health Study Ŕeśearch Group. J NatI Cancer lnst 1997; 89: 948-55' 28. Slattery ML, Potter B, Caan et al. Energy balance and colon cancer beyond physical activity. Cancer Res 1997; 57: 75-80. 29. Carpenter CL, Ross RK, Paganini-Hill A, Bernstein L' Lifetime exercise activity and breast cancer risk among post menopausal women. Br J Cancer 1999; 80: 1852-8. 30. verloop J, Rookus MA, van der Kooy K, van Leeuwen FE. enygiga-! activity and breast'cancer risk in women aged 20-54years. J Natl Cancer lnst 2000; 9 (2): 128-35' 31 . Freidenreich CM, Rohan TE. Physical activity and risk of breast cancer. Eur J of Cancer Prev 1 995; 4: 145-51. 32. Freidenreich CM. Physical activity and cancer prevention: from obs_ervational to intervention research. cancer Epidemiol Biomarkers Prev 2001 ;10:287-301 . 33. Davey Smith G, shipley MJ, Batty GD, et al. Phygical 9c-t1v1ty. and cause-specific mortálity in tne Whitehall study. Public Health 2000; 1 14: 308-1 5. 34. Courneya KS, Mackey JR, Jones LW. Coping with cancer. The Physician and Sports Medicine 2000; 28:49-73' 35. Dimeo FC, Stieglitz RD, Novelli-Fischer u, Fetscher s, Keul J. Effects of physical activity on thď fatigue and psychologic status of cancer patients during chemotherapy. Cancer'ĺ 999; 85: 227 3'7 . 89