Leto 1876.
95
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 6. aprila 1876.
38.
Postava od 11. marci ja 1876,
o uvetih in polajšilih v zagotovitev lokalne železnice od Bolzana (Bocena) v Meran.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, o podeljevanji koncesije za delo in rabo k južni železnici pritaknjene lokalne železnice od Bolzana v Meran v pospešbo dela zagotoviti obrestne ponapredščine (zajme) do milijona (1,000.000) goldinarjev avstr, veljave v notah ter dajati jih pod naslednjimi uveti ali pogoji.
Člen II.
Po členu 1 ukazane ponapredščine je izničevati za nestempljano prejemno potrdilo po delih, ki jih koncesionarji, oziroma njihovi pravonasledniki dovršč, in po gradivu in blagu, ki ga nabavijo, na podlogi prinesenih, s prilogami prav dotrjenih izkazov.
Posamezne ponapredščine naj ne presegajo polovice vsakokratnega na delo železnice res potrošenega skupnega zneska.
Člen lil..
Po zgornjem dajane državne ponapredščine naj veljajo za posodilo državne uprave dodeljeno koncesionarjem, za katero se državni upravi do popolnega odplačila pridržuje zastavna pravica na vsa zemljišča, ki so jih koncesijonarji v napravo železnice pridobili, in na stavbe ali poslopja na teh zemljiščih, in tako tudi na vso v ta isti namen nabavljeno tvarino, in sicer s prednostjo pred vsemi terjatvami, naj izvirajo iz katerega koli imena.
(Slereaiach.)	20
Cim se za železnico v ßlenu I omenjeno naredi knjižni vložek, sme se državni upravi pridržana zastavna pravica sfesniti na tiste stvari, katere so sestojni del tega vložka (§. 5 postave od 19. maja 1874, Drž. zale. st. 70).
Člen IV.
Od državne ponapredščine, podeljene konceisjonarjem, bodo se počenši z drugim gospodarstvenici letom plačeval*' letne obresti po pet od sto.
V	izpolnitev te obrestne dolžnosti naj vendar državna uprava v času od začetka prvega do konca desetega gospodarstvenega leta nikakor več ne zahteva nego polovico letnih čistih prebitkov, ako bi se kateri dosegel.
Ako bi od začetka drugega gospodarstvenega leta polovica v enem letu doseženega presežka bila večja od vsote za petodstotne obresti na državno pona predščino. potrebne, naj se dotični previsok obrne najpred v plačilo še na dolg ostalih petodstotnih obresti, a po tem v plačilo kapitala, kateri se vrh tega. ako bi po izteku tridesetega gospodarstvenega leta še bil ves ali po nekem delu neizplačan, počenši od te dobe sme vsak čas odpovedati.
Za prvo gospodarstveno leto bode tedaj, če se vožnja po železnici začne v prvi polovici leta. veljalo tisto leto. v kateri se je vožnja začela, a ako pride začetek vožnje v drugo polovico leta. čas od dne počete vožnje do konca sledečega leta.
člen V.
V	podelitvi koncesije za železnico omenjeno v členu I smej > se dalje dovoliti naslednja financijalna polajšila:
a)	Oprostitev od doliodkarine in štempeljskih pristojbin kuponom, ter tudi vsacega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, ta čas, ko se bode delala, in dvajset let po dnevi, katerega se na njej začne vožnja;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem za nabavo kapitala, dela in oprave železnic do časa, ko se vožnja začne:
c)	oprostitev od štempljev in od pristojbin ob prvi izdatbi délnic in predstvenih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnčmščine, ki bi jo bilo plačati od kupljenih zemljišč.
Člen VI.
V	obrambo posebnih interesov, ki jih državna uprava, ima zarad danih po-napredščin, pridržana ji je pravica, po državnih v ta namen postavljenih organih kakor se ji bode koli primerno zdelo, čuti nad resnično in pristojno uporabo vseh za napravo in uredbo v členu 1 imenovane železnice nabavljenih denarjev.
Troske tega posebnega nadzora dolžni bodo povrniti koncesijonarji, oziroma njihov pravonaslednik, in sicer v vsoti, katero ustanovi ministerstvo trgovinsko.
Ölen VII.
To železnico je narediti kot drugotno (sekundarno) železnico s pravilno med-kolejno širino in takö, da bode površina spodnjega dela k večjemu štiri metre široka; maksimalna teža železnih šin. če se porabijo, postavlja se na 28 kilogramov na enem metru.
Po tej železnici bodo se vlaki vozili z hitrostjo k večjemu po dvajset kilometrov na uro ter se vladi daje oblast*- ne samo pri delanji dopustiti vse mogoče olajšave, temuč tudi, kar se vožnje tiče, izpregledovati vse varnostne naredbe, propisane v redu železnocestne vožnje ali službe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor se z ozirom na manjšo hitrost bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme.
•
Ölen VIII.
V členu I imenovana železnica mora se najpozneje v treh letih, od dneva dane koncesije računeč, dodelati in javni službi izročiti.
Ölen IX.
Da izpolnijo to dolžnost, za to morajo koncesijonarji državni upravi dati primerno varščino, kakor ona določi.
O ti priliki narejena opravila in pisma so prosta pristojbine in štemplja.
Člen X.
Pričujoča postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Zvršiti jo naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 11. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Cliluiiiecky s. r.	I*retis s. r.
39.
Postava od M. marcija 1870,
o delanji železnice ob uravnanem Dunavskem bregu in o nje zvezi z železnico po cesarji
Franc Jožefti slovočo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen L
Vladi sc daje oblast, ob državnem trošku izdelati: a) Železnico ob uravnanem bregu roke Dunave od mestu „Nussdorfer Sporn“
zvanega do Stadlavskega mosta;
h) zvezo ali stik te železnice z železnico po cesarji Franc-Jožefu slovočo.
Člen n.
V členu I sub a) omenjena železnica — Dunavsko-brežna železnica — se izdela z dvema kolejama, a spodnje delo v členu I sub b) omenjenega zveznega kosa z mostom čez Dunavo vred se napravi za dve koleji, za zdaj pa se samo ena koleja položi.
Člen lil.
Da se more začeti delo v členu 1 omenjenih železnocestnih prog, dovoljuje se vladi za leto 1876 600.000 goldinarjev posebnega kredita.
Ölen IV.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Člen V.
Zvrsiti to postavo naročeno je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Du na ji, dne 11. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg' s. r.	Cliliimecky s. r.	I*retis s. r.
Postava od 12. inarcija 1870,
o delanji lokomotivne železnice ob državnem troškn, staknjene z moravsko-sleško osrednjo železnico, od Hervinov (Erbersdorf) v Vrbno.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Vladi se daje oblast, ob državnem trosku izdelati lokotnotivno železnico s pravilno medkolesno širino od Hervinov po stiku z moravsko-sleško osrednjo železnico v Vrbno.
Člen II.
To železnico je narediti kot drugotno (sekundarno) železnico z minimalnim radijem od 150 metrov in takö, da bode površina spodnjega dela k večjemu 4 metre široka in maksimalna teža železnih šiu . če se porabijo, postavlja se na 28 kilogramov na enem metru.
Pe tej železnici bodo se vlaki vozili z hitrostjo k večjemu po 15 kilometrov na uro, ter se vladi daje oblast, m* samo pri delanji dopustiti vse mogoče olajšavo, temuč tudi, kar se vožnje tiče, izpregledovati vse varnostne naredite, propisane v redu železnocestne vožnje ali službe od 16. novembru 1851 (Drž. zak. odi. 1852 št. 1 I in dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor sc z ozirom na manjšo hitrost bode trgovinskemu ministersivu zdelo, da sc sme.
Člen III.
I)a se more začeti delo v členu I omenjenih železnocestnih prog. dovoljuje se vladi za leto 1876 400.000 goldinarjev posebnega kredita.
Ta kredit bode moči, ako se v leto 1876 celo ne potroši ali tie do dobrega, porabiti še do konca junija 1878, vendar bode v tem slučaji takö delati z njim, kakor daje v preudarku leta 1877 bil dovoljen, torej zaračunjati ga za službo tega leta.
Ölen IV.
Ta postava pride v moČ tis.t dan, katerega se razglasi.
Člen V.
Z vršiti to postavo naročeno je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 12. mareija 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	€Tilumeekj s. r.	l*reti§ s. r.
Vi
Postava od 12. mareija 1876,
o dein lokomotivne železnice ob državnem troškn od fflttrzznschlaga v Neuberg, staknjene
z jnžno železnico.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč :
Člen I.
Vladi se daje oblast, ob državnem trosku izdelali lokomotivno železnico s pravilno medkolesno širino od Mürzzuschlaga v Neuberg, staknjeno z južno železnico.
Člen II.
To železnico je narediti kot drugotno (sekundarno) železnico z minimalnim radijem od 150 metrov in takč, da bode površina spodnjega dela k večjemu 4 metre široka; maksimalna teža železnih šin, če se porabijo, postavlja se na 28 kilogramov na enem metru.
Po tej železnici bodo se vlaki vozili z hitrostjo k večjemu po 15 kilometrov na uro, ter se vladi daje oblast, ne samo pri delanji dopustiti vse mogoče olajšave, temno tudi, kar se vožnje tiče, izprogledovafi vso varnostne naredbe, propisane v redu žoleznocestne vožnje ali službe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. odi. 1852 št. 1) in dotičnili dodatnih določilih v toliko, kolikor se z ozirom na manjšo hitrost bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme.
Člen III.
Da se more začeti delo v členu I omenjenih železnocestnih prog. dovoljuje se vladi za leto 1876 250.000 goldinarjev posebnega kredita.
m
Ta kredit bode moči, ako se v letu 1876 celo ne potroši ali ne do dobrega, porabiti še do konca junija 1878. vendar bode v tem slučaji taleč delati z njim, kakor da je v preudarku leta 1877 bil dovoljen, torej zaračunjati ga.za službo-tega leta.
Člen IV.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
v Člen V.
Zvršiti to postavo naročeno je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 12. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
/
Auersperg s. r.	Clilimiec’ky s. r.	l*retis s. r.
%».
Postava od 12. marnja ISTO.
o zedinjenji Lundenburg-GrussbachZellerndoifske železnice s severno železnico slovočo po
cesarji Ferdinandn.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Člen L
Vladi se daje oblast, za ta slučaj, ko bi izključno privilegirana severna železnica slovoča po cesarji Ferdinandu pridobila želoznocestno progo Bretislav (Lun-donburgj-Grussbach in Neusiedel (Nežider)-Laa-Zellerndorf, dodeliti naslednja olajslla :
1.	Prostost od štempljev in pristojbin za pravne poslove, katerih predmet je omenjena pridobitev, oziroma za dotične pogodbe in druge listine, takč tudi za prvo izdatbo delnic (akcij) ali predstvenih obligacij vsled te pridobitve z interi-malnimi listi vred in za dotične zemljiško-knjižne vpise in izbrisna izrecila, in za vloge in izdatke, ki se nanašajo na to;
2.	prostost od presnemščine. kar so jo nabere, ko bi so vprihodnje nakupilo kaj zemljišča;
3.	podaljšbo koncesije za obe progi do zteka koncesije moravsko-sleški severni železnici ustanovljene, kateri nastopi 6. maja 1966.
Časna prostost davka in pristojbin, dodeljena v členu XIV koncesijnega pisma od 4. septembra 1870 (Drž. zak. od 1. 1871 št. 9) progi Bretislav-G-russbach. lahko se zvrši tak<5, da se davku podvrženi čisti dohodek imenovane proge za ves čas, dokler trpi prostost, po letni povprečnini vzame za enak 32.000 gl.
Ölen II.
Zvršitev pričujoče postave, ki pride v moč z razglasnim dnevom, naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na D un a ji, dne 12. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Clilumeekj s. r.	Pretiš s. r.
4*.
Postava od 12. marcija 187(>.
o napravi lokomotivne železnice od Trbiža do državne meje pri Potabln.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Državni vladi se daje oblast, ob državnem trosku napraviti lokomotivno železnico staknjeno z železnico po cesarjeviči Rudolfu imenovano od Trbiža do državne meje pri Potablu zaradi zveze s progo, ki se na italijanskem ozemlji izdela v Videm.
Y ta nameni dovoljuje se vladi za leto 1876 osemkrat sto tisoč goldinarjev avstrijske veljave posebnega kredita, da dii narediti nadrobni projekt in da se more začeti samo delo.
člen II.
Zvršitev pričujoče postave, ki pride v moč s razglasnim dnevom, naroča se ministru za trgovino in finančnamu ministru.
Na D u naj i, dne 12. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
44.
Postava od 12. marcija 187(1.
o delanji lokomotivne železnice od Doljnjega Drauburga v Tolfsberg.
S privolitvijo obeh zborni«’ državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vladi se daje oblast, ob državnem trosku napraviti lokomotivno železnico s pravilno medkolesno širjavo staknjeno z južno železnico, od Doljnjega Drauburga (Trajberga) v Volfsberg.
Člen II.
To železnico je narediti kot drugotno (sekundarno) železnico z minimalnim radijem od 150 metrov in tako, da bode površina spodnjega dela k večjemu 4 metre široka; maksimalna teža železnih šin če se porabijo, postavlja so na 28 kilogramov na enem metru.
Po tej železnici bodo se vlaki vozili z hitrostjo k večjemu po 15 kilogramov na uro ter se vladi daje oblast, ne samo pri delanji dopustiti vse mogoče olajšave, temuč tudi, kar se vožnje tiče, izpregledovati vse varnostne uaredbe, propisane v redu železnocestne vožnje ali službe od Ib. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor se z ozirom na manjšo hitrost bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme.
Člen III.
Da se more začeti delo v členu l omenjenih zeleznocestne proge, dovoljuje se vladi za leto 1876 300.000 goldinarjev posebnega kredita.
Ta kredit bode moči, ako se v letu 1876 celo ne potroši ali ne do dobrega, porabiti še do konca junija 1878, vendar bode v tem slučaji tak<5 delati z njim, kakor da je v preudarku leta 1877 bil dovoljen, torej zaračunjati ga za službo tega leta.
Člen IV.
Zvršitev pričujoče postave, ki pride v moč z razglasnim dnevom, naroča sc ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 12. marcija 1876.
Prane Jožef s. r
45.
Postava od 12. marci,j a 1870,
o dodelilih in olajšilih v zagotovitev lokomotivne železnice od Belskega v Živec.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje o'dast, o podeljevanji koncesije za lokomotivno železnico od Belskega v Živec delničarski družbi severne železnice cesarja Ferdinanda dodeliti naslednja polajsila:
1.	Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druge listine v nabavo kapitala, in za delo ter opravo železnice do časa, ko se začne vožnja;
2.	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo potrebščini za to železnico primerno izdatbo predstvenih obligacij in od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
3.	oprostitev od pridobbine in dohod kârine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom gori omenjenih predstvenih obligacij, m tako tudi od vsakega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na pet in dvajset let od dne dane koncesije računeč.
>	v
Da bode moči skupni gospodarstvom račun za progo Belsko-Zivec in starje proge severne železnice slovoče po cesarji Ferdinandu pisati, sme se davkovni dohodek kosa Belsko-Zivec za ves čas, dokler trpi prostost davka, vzeti z letno povprečnino od osemdeset tisoč goldinarjev avstr, veljave.
I
Člen II.
Delo železnocestne proge imenovane v členu I je v poltretjem letu, od dneva dane koncesije računeč, dokončati ter dodelano železnico v javno službo dati.
Člen III.
Veljava koncesije za železnico, imenovano v členu I, ustanavlja se na devetdeset let, od 6. maja 1876 počenši.
Člen IV.
Zvršitev pričujoče postave, ki pride v moč z razglasnim dnevom, naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 12. marcija 1876.
Franc Jožef s. r
(81oveai«ch.)
21
46.
Postava od 13. inarcija 1876,
o delanji lokomotivne železnice ob državnem troškn od Valšova (Kriegsdorf) do Rimarova (Römerstadt), staknjene z moravsko-sleško osrednjo železnico.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Člen I.
Vladi se daje oblast, ob državnem trosku izdelati lokomotivno železnico pravilne medkolesne širine od Valšova v stiku z moravsko-sleško osrednjo železnico do Rimarova.
Člen II.
To železnico je narediti kot drugotno (sekundarno) železnico z površino spodnjega dela k večjemu Štiri metre široko, in maksimalna teža železnih Šin. če se porabijo, postavlja se na 28 kilogramov od metra.
Po tej železnici bodo se vlaki vozili z hitrostjo k večjemu po 15 kilometrov na uro, ter se vladi daje oblast, ne samo pri delanji dopustiti vse mogoče olajšave, temuč tudi, kar se vožnje tiče, izprcgledovati vse varnostne naredbc, propisane v redu železnocestne vožnje ali službe od 16. novembru 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in dotičnib dodatnih določilih v toliko, kolikor se z ozirom na manjšo hitrost bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme.
Člen III.
Da se more začeti delo v členu I omenjene železnocestne proge, dovoljuje se vladi za leto 1876 800.000 goldinarjev posebnega kredita.
Ta kredit bode moči, ako se v leto 1876 celo ne potroši ali ne do dobrega, porabiti še do konca junija 1878, vendar bode v tem slučaji takö delati z njim, kakor daje v preudarku leta 1877 bil dovoljen, torej zaračunjati ga za službo tega leta.
Člen IV.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Člen V.
Zvršiti to postavo naročeno je ministru za trgovino in bilančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 13. marcija .1876.
Fram* Jožef s. r.
4:.
Postava od 13. marcija 1876,
o posebnih kreditih dovoljenih za leto 1876 v namen delanja železnic ob državnem trosku.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen I.
Y	založbo potrebščine za nadaljevanje dela niže imenovanih državnih železnic dovoljujejo se za leto 1876 ti le posebni krediti:
§. 1 za delanje isterske železnice...... . 3.200.000 gl.
§. 2	„	„	Tarnov-Leluhovske železnice. .	.	700.000	„
§. 3	„	„	železnice vod Siveriča v Splet	s
krilom v Šibenik...... 3,200.000	„
§. 4	„	„	železnice Rakovniško-Protivinske	900.000	„
Skup . 8,000.000 gl.
Člen II.
V	člen I dovoljeni krediti smejo se potrošiti edino za namene v dotičnih paragrafih povedane, vendar jih je moči, ako se v letu 1876 celo ne potrošijo ali ne do dobrega, porabiti še do konca junija 1878, ali v tem slučaji bode z njimi delati kak<5, kakor da so v preudarku leta 1877 bili dovoljeni, torej zaračunjati jih za službo tega poslednjič omenjenega leta.
Člen m.
Zvršitev te postave, ki pride v moč z razglasitvenim dnem, naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Du na ji, dne 13. marcija 1876.
Prane Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Cliliimecky s. r.	l»retis s. r.
48.
Postava od 18. marcija 1876,
da sme država kupiti c. kr. priv. podnestersko železnico.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
«
ölen I.
Vladi se daje oblast, pod uveti, obseženimi v zapisniku trgovinskega minister-stva od 8. novembra 1875 kupiti, c. kr. priv. podnestersko železnico za dva milijona sto tisoč (2,100.000) goldinarjev v notah.
Člen n.
V ta namen dovoljuje se vladi za leto 1876 posebni kredit od 2,100.000 gl., katerega bode moči, ako se v letu 1876 celo ne potroši ali ne do dobrega, porabiti še do konca junija 1878. vendar bode v tem slučaji tako delati z njim. kakor da je v preudarku leta 1877 bil dovoljen, torej zaračunjati ga za službo tega leta.
Člen 111.
Za predevne poslove, katerih predmet bode pridobitev c. kr. priv. podnesterske železnice, oziroma za vse dotične pogodbe in druge listine, in za zemljiŠko-knjižne vpise in izbrisna izrecila o tem povodu, po tem za vloge in izdatke, ki se nanašajo na to, dodeljuje se pristojbinska in štempeljska prostost.
Ölen IV.
Zvršitev te postave, ki pride v moč z razglasnim dnem, naroča se ministru za finance in trgovinskemu ministru.
Na Dunaji, dne 18. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Cliluiiiecky s. r.	I'retis s. r.
ti».
Postava od 21. marcija 1876,
o ekskameraciji erarskih cest na Taborski liniji in o dovolitvi državnega prispevka Dnnajsk mestni občini za vzdržavanje ceste, držeče od te linije do Franc-Jožefovega mostu.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
§• !•
Vladi se daje oblast:
a)	mestni občini Dunajski kos erarske ceste na Taborski liniji kot občinsko last in po tem takem v tehnično in el^onomno upravo oddati ;
b)	tej občini v obrambo le-te ceste, po tem ceste od te do Franc-,Jožefovega mostii dalje idoče počenši od 1. januvarja 1876 plačevati po 12.000 gl. avstrijske veljave kot neizpreinenljivo lotnino na štemplja prosto pobotnico.
§• 2-
Zvršitev to postave je naročena ministru notran jih roči dogovorno s finančnim ministrom.
Na Dunaji, dne 21. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
50.
Postava od 24. marci ja 1876,
s katero se nekatera določila postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1.1872 št. 16), o novem
redn mere in vage, predrngačnjejo.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
§• 1.
Poleg uteži v členu III postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 st. 16) ustanovljenih naj veljâ za utežno jednioo v občnem trgovanji
meterski cent enak................100 kilogramom.
§• 2.
Puleg mer in uteži naštetih v členu XIII postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) pripuščajo se k preskusu in štempljanju še te le: votle mere držčče po dva ali po več celih hektolitrov brez drobcev hektolitra; uteži po 50 kilogramov.
§• 3.
V	trgovanji že rabljeni preskušeni sodi, ki jih je po členu XII omenjene postave podvreči preskusu, smejo s štempljem, ki vsebino po dozdanji postavni meri izpričuje, še do konca 1876 v javnem trgovanji služiti.
§• 4.
Y	mestih, za katera je izrečeno, da so zaprta, sme se pivo vvažati in izvažati samo v takih sodih, ki držč po 25, 50, 100 in 200 litrov. C. kr. ministerstvu za trgovino je dana oblast, ukazoma ustanoviti, za koliko odstotkov smejo sodi več ali manj držati, nego je tukaj postavljeno.
Pri obravnavanji zarad potrošnine na linijah takih zaprtih mest ne bode se gledalo na to razliko.
Ukazoma se ustanovi lahko poznatno oznamemlo, po katerem se bodo taki sodi, ki se smejo za prevažanje piva v zaprta mesta ali iz njih rabiti, ločili od drugih sodov. Ako kdo porabi večje ali manje sode, nego je v 1. odstavku povedano, ali če jih ne oznamem, kakor je tukaj zapovedano, naj ga dohodarstveno oblastvo za vsak taksen porabljen sod pokori z 10 gl. avstr. velj. redne globe.
'la določila ne veljajo za sode po dozdanji postavni meri preskušene, kar jih je po §. 3 te postave še v trgovanji.
(Slovtniich.)
§• 5.
Gledé štempljanja plinomerov, zapovedenega v členu XVIII postave od 23. julija 1871. daje se vladi oblast, po potrebi podaljšati rok, do katerega je zvršiti preskus doslej rabljenih plinomerov.
§• 6.
Zvršiti lo postavo naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 24. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.