lil
a—		=!
	Naslov — Address	
	NOVA DOBA	
	6117 St. Clair Ave.	
	Cleveland. Ohio	
	(Tel. HEnderson 3889)	
m—			a
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC UNION
(•i—			-9>
	Bratstvo, poštenost in	nesebična	
	ljubezen članstva do .(.	v K. .led-	
	note mr.re isto obdržati višini.	na rastni	
			IH
;ij<
ali- —       --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d. 1017, Authorized March 15th, 1925.
1!%0. 3 _ ŠTEV. 3 OS
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 18TII 1933 — SREDA, 18 JANUARJA 1933
VOL. IX. — LETNIK IX.
.DRUŠTVENE IN DRUGF
Sli)
pis
:Vfl	________
al« Letno zborovanje glavnega iSjldhora J. S. K. Jednote se bo n8|i'ičelo v petek 27. januarja, to ■j«e po zavrženi reviziji jednoti-?š‘)ih knjig in računov, ki se bo pričela že 23. januarja. Letno .ukborovanje se bo vršilo v pro-(i torih J. N. Doma v Elyju. teflinnesota. sf	*
Letna seja Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji se jjjfo vršila v nedeljo 5. februar-jfn v Pittsburghu, Pa.
*
J Seja Zveze slovenskih društev v Jolietu, IH., se bo vršila a &7. januarja. o'	■+
1 Letna konferenca delničarjev Slovenskega Narodnega Doma "“Ta St. Clair Ave. v Clevelandu JK Je pričela na večer 12. janu-)jjria in se je še isti večer za-Jjučila. Prejšnja leta so take j* |onference trajale po tri večere ali več. Službena doba je bi-J fr potekla sedmim direktorjem, •i,aterih nekateri so bili ponovno HJjVoljeni, ostali pa nadomeščeni sWfdrugimi. Novi ali ponovno izmoljeni direktorji so:	John
mavčar, Ludvik Medvešek, Jo-•Jph Kalan, Vatro J. Grili, 'Ilfrank Oglar, Joseph Birk in y EVilliam A. Vidmar.
IlO
H® f;*'tno članarino Slovenski kprodni Čitalnici v Clevelandu, ima svoje prostore v S. N. St, Clair Ave., so po-®la sledeča društva:	Sloven-
Bflki Sokol, $25.00; društvo Na-ifej, št. 5 SNPJ, $6.00; Čarni! [SiOla Tent No. 1288 (The Mac-[K abees), S12.00; American-Ju-Oslav Printing & Publishing $3.00. Slovenska Narodna
Jboljitalnica se za prispevke iskre-dotf ,	...
reVoo zahvaljuje.
lJe®Redna seja Slovenske Narod-j e Čitalnice se vrši na večer 19.
inuarja v čitalniških prosto-U* ih.
J*A	'*
D/|Pevski koncert se bo vršil v
Noboto 28. januarja zvečer v ==^lovenskem domu v' Sharonu, [a.
RAZNO IZ AMERIKE IN
GOVERNER države Ohio je v svoji poslanici priporočil državni legislaturi, da naj za en-krat ne sprejme nikakih postav, ki bi se tikale zavarovanja za brezposelnost. Po njegovem mnenju čas za kaj takega zdaj ni primeren zaradi slabega stanja, v katerem se nahajajo industrije. Zagovorniki zavarovanja za brezposelnost pa ne bodo vpoštevali governerjevega priporočila, ampak pojdejo svojim delom naprej.
PROHIBICIJA oziroma odprava iste zopet razburja duhove v Washingtonu. V senatnem odseku je bila sprejeta Resolucija, ki določa med drugim, da naj bi o odpravi 18. amend-menta odločevale državne legislature. Zagovorniki odprave 18. amendmenta so odločno proti temu, ker stoje na stališču, da naj bi o tem vprašanju odločevale posebne državne konvencije, sklicane samo v ta namen. Vse kaže, da sedanji kongres ne bo mogel ničesar ukreniti glede prohibicije, ampak se bo moral s tem baviti prihodnji kongres, ki se bo skoro gotovo sestal kmalu po 4. marcu.
V ZVEZNEM KONGRESU se z mrzlično naglico vrstijo razni predlogi v odpomoč far-merjem ■ in brezposelnim. Zdi se pa, da ni nikjer enotnega načrta in je dvomljivo, da bi sedanji kongres v tem oziru re>» kaj konstruktivnega ukrenil.
KAJ SE VSE PRIPETI
Nezgode in nesreče se pripe tijo vsak dan in časniki poročajo o njih s kratkimi noticami ali pa sploh ne. Včasi pa se zgodi nezgoda, ki je tako čudna in nenavadna ali se pripeti v takih nenavadnih okoliščinah, da zbudi več kot običajno pozornost. Tudi preteklo leto ni bilo brez takih nezgod.
Mlada bolniška strežnica Miss Elsie Cob v New Yorku se je vozila v avtomobilu, ki je trčil z drugim. Avtomobil je bil sicer precej poškodovan, deklica pa ni dobila najmanjše poškodbe, pač pa je od strahu umrhi.
V Moroku se je lansko poletje užgala cesta. Sonce je močno pripekalo, žarki so se vjeli v kose razbitega stekla na cesti in tam koncentrirani zapalili leseni tlak, ki je začel goreti in je požar uničil precejšen kos “ceste,” predno so prišli gasilci in ogenj pogasili.
V Chicagu so se med seboj streljali banditi in ena krogel, ki je v daljšem poletu izgubila že mnogo moči, je priletela nekemu mladeniču naravnost v odprta usta in mu povzročila lahko rano.
V Brooklynu, N. Y., je ista krogla dvakrat poškodovala mladega moža Louisa Shaban-skyja. Policaj je streljal za aretiranim mladeničem, ki mu je hotel uiti. Krogla mu je najprej prebila roko, nato zadela ob zid, odkoder je odskočila in ga ranila še jia nogi.^
V New Yorku je policaj streljal na steklega psa, zadel pa je kamen na cesti, kroglja se je odbila od tam in zadela policaja v oko.
V Philadelphiji je neki mladi mož na zabavi za stavo pil sirov alkohol, nakar se je začel daviti in kašljati. Eden tovarišev je v šali vrgel proti njemu prižgano vžigalico, nastala je eksplozija in pivca alkohola močno poškodovala.
Ob praznovanju četrtega julija je neki mladenič stavil, da si upa žvečiti in pogoltniti neke vrste “torpedo” umetnega ognja, ki s pokom eksplodira, če se jo trdo vrže na tla. Fant je dobil stavo, toda “torpeda” mu je eksplodirala v ustih in ga tako razmesarila, da je poškodbam podlegel.
V New Londonu, Miss., je Delbert Coller udobno sedel na stolu v svoji pisalni sobi in čital časopis, ko mu je s stene padla na glavo srnjakova glava, ki je bila tam pritrjena za okras, in so ga rogovi iste znatno poškodovali na glavi.
Na reki Kolhapur v Indiji je velika kača, ki je priplavala na brunu po reki, planila na izletniški parnik, kar je izletnike tako prestrašilo, da so vsi bežali na drugo stran. Parnik se je nagnil in potopil ter je utonilo okoli 100 oseb.
-------o-------
ZLATE CESTE
Mesto, ki se lahko ponaša., da ima z zlatom tlakovane ceste, je Guadalajara v sosedni republiki Mehiki. Ko so pred leti tlakovali ceste tega drugega največjega mesta v Mehiki, so med cement mešali pesek iz nekega opuščenega zlatega rudnika. Vsled govoric, da so ceste z zlatom tlakovane, je družba, ki je tlakovanje izvršila, na več krajih dala odkopati nekoliko tlaka in izkopani materijal preiskati. Preiskava je dokazala, da je v vsaki toni mestnega tlaka za 15 dolarjev zlata. Kljub temu hodi po tem zlatem tlaku na tisoče revežev.
MANJ NATURALIZACIJ
Visoke pristojbine za naturalizacijo ob sedžfnjih razmerah so bržkone poglavitni vzrok, da je bilo leta 1932 manj prošenj za naturalizacijo. Po poročilu naturalizacijskega komisarja je bilo v fiskalnem letu od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 vloženih le 101,345 prošenj za “prvi papir.” Povprečno število teh prošenj je bilo ‘’’v prejšnjih 10 letih 252,000. Tpdi število prošenj za “drugi pjtpir” je bilo izjemoma nizko ih število izdanih državljanskih papirjev je bilo najmanjše op leta 1917.
Skupno število naturaliziranih inozemcev je v minulem fiskalnem letu zn'ksa 1 o 13(5,600. Od teh približni 20,900 se je rodilo v Italiji, ]^,000 na Nemškem, 14,000 na Irskem, 14,200 na Poljskem, loiooo v Canadi, 4,000 na Švedskem in približno ravno toliko v j čehoslovakiji, 2,974 v Jugoslaviji, nekoliko manj na Norveškem, 2,200 na Madžarskem, itA
j Sedanje natit&fijAacijsko postopanje
Sprememb^ vlnaturalizacij-skem postopanju so vsaj deloma odgovorne za manjše delovanje na naturalfzacijskem polju, dasi nekatere spremembe so bile vpeljane y svrho, da se vzpodbuja k naturalizaciji.
Najbolj radikalna sprememba v zadnjih letih se tiče načina pri dobivanju “prvega papirja/’ Poprej je t#itopnja v na-turalizacijskem postopanju bila povsem nekaj' neformalnega. Vsak inozemec je mogel priti na sodišče, izpolniti tiskovino, plačati pristojbino in dobili takoj svoj “prvi papir.” Po zakonu od 9. marca 1929 pa je kongres določil, da nikdo ne more dobiti izjavo o nameri ali “prvi papir,” ako ne dokaže, da je bil zakonito pripuščen v Zedinjene države. Neka olajševalna sprememba k tej določbi je bila uvedena šele letos maja meseca, ko je kongres napravil izjemo za one inozemce, ki so bili pripuščeni v Zedinjene države pred dnem 29. junija 1906 (t. j. dnem, ko je bil uveljavljen sedan j i naturalizacijski zakon). Ljudje, ki so 'prišli pred tem datumom, niso prisiljeni dokazati, kako so prišli v Zedinjene države.
V prošlem fiskalnem letu .je 131,062 inozemcev zaprosilo za naturalizacijo. Izmed teh je bilo 19 veteranov, ki so izkoristili na novo uvedeno olajšano postopanje za bivše ameriške vojake tekom svetovne vojne. Od prosilcev za prvi ali druidi papir je bilo 838, glede katerih je naturalizacijska oblast našla, da so bili protizakonito v tej deželi, in so bili prijavljeni priseljeniški oblasti v svrho preiskave in morebitne deportacije. Od skupnega števila izvršenih na-turalizacijskih prošenj (141,-589) je bilo le 5,478 odklonjenih od sodnikov. In v polovici teh slučajev ni prišlo do povolj-ne rešitve, ker prosilec sam se ni dalje pobrigal- 793 prošenj je bilo odklonjenih radi nezadostnega moralnega značaja in 824 radi nezadostnega znanja. Le v 14 slučajih je bila prošnja odklonjena, ker dotičnik ni služil v ameriški vojski tekom svetovne vojne. Kakor se zdi, oprostitev od vojske tekom vojne nima več nikakega vpliva, razun v onih naturalizacijskih okrajih, ki imajo svoje središče v mestih Salt Lake City, Seattle in San Francisco.
(Dalje na 2. strani)
[J* n v .	*
* državni pregledovalci so ugo-[jgprili 815,000 primanjkljaja v irst State banki v mestu Ely, linn., katera je dne 4. janu-IrMpa zaP*'la vrata. Tako poroča levnik “Prosveta” z dne 10. ganjmuaria.
vod*
» ‘fSlovenski pi(>nir Frank Lo-x Elyju, Minn., je dne 4. inuarja umrl, star nad 96 let. (pokojnik je bil najbrže najsta-’Ijši Slovenec na našem seve-f> če ne sploh v Ameriki. V jestu Ely, Minn.,' se je naselil ra 1888. Njegov sin, ki je že lem, Idi 70 let star, se nahaja ne-■ati Jano kje na zapadu. Pokojni Par .l’e bil rojen 3. decembra ,p<{6 v Prigorici pri Ribnici.
inillf. . Calumetu> Mich., je umrla kempbara Mihelič, stara 76 let. •P° »Pušča štiri odrasle otroke. !ano fy'la ,e kila iz Bele Krajine. >0ij- ? Johnstownu, Pa., je 5. ja-ijeni|U’ja «mrl rojak Louis Kve-niku^1, star 51 let. Bil je svoje rPi»s^te	precej izobražen,
•gen., A'S tega pa zabaven in dovti-seii>j en družabnik. Doma je bil iz *n v Ameriki je bival ka-azaU 1 1 ' * Spadal ni k nobene-Podpornemu društvu in je jQji-nul brez srecjstev. Pokojnik
VaI1 L	slovenske pisateljice
)mO'^^<e Kvedrove.
Milc' ‘ V Clevelandu je 15. januarja Fttadoma umrl 22-letni sloven-mladenič Milan Sterle. V
(Dalje na 2. strani)
ODOBRITEV novega amendmenta k zvezni ustavi, ki bo odpravila takozvano kratko zasedanje in ki bo določal, da se novoizvoljeni kongres snide že v januarju po izvolitvi in da istotako novoizvoljeni predsednik zavzame svoje mesto že v januarju, mesto šele v marcu, je skoro zasigurana. Dosedaj je že 21 državnih legislatur odobrilo dotični amendment. Za amendment mora glasovati 36 držav, predno postane veljaven. Dosedaj še nobena državna postavodaja ni glasovala proti. Vse kaže, da je sedanji kongres zadnji, v katerem imajo “hrome race” še besedo, in da bo Hoover zadnji predsednik, katerega termin se bo končal šele 4. marca.
ZVIŠANJE dohodninskega davka je za enkrat odloženor ker je namera naletela na prehud odpor. Demokratski voditelji baje nameravajo mesto tega znižati zvezne izdatke, primanjkljaj pa pokriti z davkom na pivo.
PREDSEDNIK HOOVER je vetiral v obeh zbornicah kongresa sprejeti predlog za neodvisnost Filipinov, toda poslanska zbornica je predlog ponovno sprejela s predpisano večino. Dvomljivo pa je, če bo tudi senat z dvetretjinsko večino preglasoval predsednikov veto.
SVETOVNA RAZSTAVA
Svetovna razstava v Chicagu, ki bo oficijelno otvorjena 1. junija 1938 in bo trajala do konca oktobra 1933, bo v mnogih ozirih daleč prekašala svetovno razstavo v San Franciscu leta 1915. čas razstave bo v Chicagu radi drugačnega podnebja krajši, kot je bil v San Franciscu, kajti tam je trajala razstava od februarja do decembra. Inozemske države, posebno evropske, pa bodo na razstavi v Chicagu nedvomno bolje zastopane, kot so bile v San Franciscu, kajti leta 1915 je bilo že mnogo evropskih držav zapletenih v svetovno vojno.
Tehnika je tekom zadnjih 18 let silno napredovala, kar se bo gotovo izražalo v konstrukciji razstavnih poslopij, transporta-cijskih sredstev, zabavnih naprav in razstavljenih predmetih.
Razstavni prostor, ki obsega 600 akrov, se nahaja blizu ta-kozvanega “Loop” distrikta, ob jezeru Michigan. Trinajstakrov razstavnega prostora je bilo celo iztrganih Michiganskemu jezeru. Razstavni prostor si je že dozdaj ogledalo blizu milijon oseb, ko bo razstava otvorjena, pa pričakuje vodstvo iste, da jo bo poselilo 50 do 75 milijonov oseb.
Razume se, da bodo razne železniške družbe za čas razstave zelo znižale cene vožnje. Vodstvo razstave seveda želi privabiti kar naj večje število posetnikov. ker stroški bodo segali v težke milijone. Natisnjenih je ogromne množine tako-zvanih “certifikatov svetovne razstave,” ki se bodo sprejemali kot denar od posetnikov, ne samo na razstavi sami, ampak tudi na vožnji k razstavi. Ti certifikati bodo po znižani ceni prodani trgovcem širom dežele, ki jih bodo dajali svojim odjemalcem v sorazmerju z nakupljenim blagom.
Na razstavi bo dovolj zanimivosti za tiste, ki si bodo želeli ogledati izdelke in pridelke različnih narodov sveta, manjkalo pa seveda tudi ne bo zabavnih prireditev, kot parad, koncertov, telovadbe, itd. Florida bo poslala na razstavo 550 aligatorjev, pa tudi drugih aristokratov iz živalskega sveta ne bo manjkalo. Kdor še ni videl Indijancev, njih plesov in bojnih umetnosti, bo se lahko divil nastopom 75 mož broječe čete rdečekožcev Seminole rodu.
Komur bo dopuščal čas in bo imel potrebna denarna sredstva na razpolago, bo lahko videl na razstavi v kratkem času marsikaj, za kar bi ob drugem času moral potovati okoli sveta. Dobra razstava je neke vrste univerza. Kdor pa se bo želel zabavati, mu prilik ne bo manjkalo. Ljudem brez sredstev pa seveda ta sijajna razstava ne bo nič koristila, kajti glavni ključ do nje bo pač denar.
MANŠETA GASILCEV
Gasilski department mesta St. Louis, Mo., ima obcestne priprave za alarmiranje gasilcev opremljene z nekakimi kovinskimi manšetami, da s tem prepreči alarmiranje gasilcev za šalo. Oseba, ki hoče poklicati gasilce, mora vtakniti roko v nekako kovinsko manšeto, iz katere ne more potem roke izvleči. Lahko se vrne s to manšeto na roki na prostor požara, toda odkleniti in odstraniti manšeto z roke morejo le gasilci s posebnim ključem.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V tajništvu Lige narodov se je dne 30. decembra izvršila registracija pogodbe o prijateljstvu in arbitraži med francosko republiko in Jugoslavijo. Obe pogodbi so obnovili uradni zastopniki obeh držav 28. oktobra in veljata za pet let.
VSAK PO SVOJE
Kampanja italijanskega tiska napram Jugoslaviji zaradi trogirskih dogodkov je vzbudila pozornost evropskega tiska. Posebno francosko časopisje se obširno bavi z italijanskim izzivanjem in ekspanzivnimi težnjami Rima, ki ne misli na nič drugega, kakor na to, kako bi razdelil srednjo Evropo v nekako lovišče v dve coni: eno za Nemčijo, drugo za Italijo. Listi omenjajo tudi francosko-jugoslovansko prijateljstvo in poudarjajo, da se v Rimu zelo motijo, ako računajo na to, da bi bilo sploh kdaj mogoče ločiti Francijo in Jugoslavijo.
V samozaložbi je pravkar izšla v nekem pogledu senzacionalna knjiga:	Andreja Gabrščka “Goriški Slovenci.” Dolgoletni politični in kulturni delavec med našim narodom na Goriškem, Andrej Gabršček je danes ena zadnjih avtentičnih prič narodnega prebujenja in razmaha naših rojakov v tej lepi pokrajini, zato je njegovo pričevanje ogromne važnosti za slovensko politično zgodovino. Andrej Gabršček, ki je stal toliko desetletij v ospredju narodne fronte na Goriškem in se je aktivno udeleževal najod-ločilnejših narodnih in političnih bojev v zadnjih 30 letih pred svetovno vojno, je mogel napisati knjigo, ki je sedanjemu času tako potrebna, kakor bo potrebna v bližnji in daljni bodočnosti. Gabrščkovo delo je velikega dokumentaričnega pomena.
V obsežni knjigi na skoraj 600 straneh je izšel prvi del te politične monografije o gori-ških Slovencih. Časovno zajema dobo 1840-1900. Knjiga potemtakem ni samo memoarska, marveč sega tla do začetkov narodnega prebujenja, da tem globlje zajame poznejše dogodke, katerim je bil pisec priča in marsikdaj usmerjevalec.
lepa
OPOROKA bivšega predsednika Zedinjenih držav Calvina Coolidgea, ki je bila pred nekaj dnevi predložena probatnemu sodišču, i vsebuj e samo 23 besed. Bivši predsednik zapušča v oporoki vse svoje premoženje, ki se ceni na približno četrt milijona dolarjev, svoji ženi, oziroma vdovi.
MEDNARODNA delavska organizacija v Genevi je pričela zborovati in med prvimi točka-(Dalje na 2. strani)
Lepa dedščina. Kakor poročajo beograjski listi, pričakuje Stevan Srbakov, železniški uradnik v Beogradu, po svojem stricu Konstantinu Mandradje-vu, po rodu iz Plovdiva, ki je nedavno umrl v Kalkuti, ogrom-dedščino 33 milijard levov.
Nova vas Rača v Sremu. Te dni so se začeli seliti vaščani iz vasi Rače pri Mitroviči v novozgrajeno vas istega imena. Kakor znano je skoro vsako pomlad in jesen Sava poplavila to vas ter povzročila kmetom veliko materialno škodo. Zato so j kmeti bili prisiljeni, da so zapu- ! stili staro vas in se preselili v novo, ki ima 199 novozgrajenih hiš. Pri gradbi nove vasi je sodelovalo 500 vojakov in 170 zidarskih mojstrov. Vaščani sa- ^ mi pa so vršili kuluk cele tri mesece.
Prva Jugoslovenka žena maharadže. Vlasta Lahova mani-kirka iz Pulja, se je na parniku “Viktoriji,” kjer je bila usluž-bena, seznanila z bogatim indijskim m a h a r a džo Bahvalpure. Zdaj je maharadža opravil svoje potovanje po Evropi in vzel (Dalje na 2. strani)
V Jugoslaviji si, voščijo veselo novo leto dvakrat: v začetku januarja po gregorijansko in nekako dva tedna pozneje po julijansko. Morda bo bolj držalo in več izdalo, če tudi mi posnemamo to lepo jugoslovansko navado. Torej: veselo in srečno novo leto!
❖
V South Carolini je neki črnec nedavno ubil kačo, ki je imela dve popolnoma razviti glavi, in sicer na vsakem koncu 30 palcev dolgega telesa eno. Pokojna dvoglava kača je bila poslana muzeju državne univerze. To je najboljše, kar se je moglo zgoditi z njo. še ena usta so marsikomu preveč v tej depresiji, kje pa naj bi šele dobil provi-jant za dvojna!
*
V Londonu na Angleškem so baje iznašli neko medicino, ki napravi ljudi in živali močne in korajžne. Ovce in mačke, katerim so dali teh zdravil, so baje postale tako bojevite, da so napadle in premagale pse, in celo miška, okrepljena s tem čudovitim sredstvom, je naskočila mačko in jo zapodila v beg. V Ameriki bi bilo priporočljivo dati popiti par kapljic tega zdravila vsakemu volilcu na volilni dan!
*
Iz Washingtona poročajo, da je v Zedinjenih državah v cirkulaciji za več kot pet in pol milijarde kovanega in papirnatega denarja. Večina tega denarja nedvomno cirkulira po odljudnih pragozdih in nenaseljenih puščavah, ker nihče izmed nas še ni imel sreče videti to parado.
*
Zvezni zakladni ški department ^ Washingtonu je tudi izračunal, da pride na vsako ose-30 v Zedinjenih državah $45.13 gotovega denarja. Pozabite na dolarje in poglejte, če imate 13 centov v žepu!
*
Zdi se, da sta dandanes na svetu le dve vrsti ljudi: upniki in dolžniki, pa je težko uganiti, katera stranka več trpi.
*
Zadnji del očenaša, ki govori
0 odpuščanju dolgov, je v praksi dandanes toliko vreden kot fraza ■ “Happy days are here again.” V državi Missouri je nedavno umrl neki mož, ki je ostal dolžan šestletno naročnino na lokalni časopis. Lastnik in. urednik časopisa, ki se je tudi udeležil pogreba, je mesto običajnega venca položil ko^ ledu in palmovo pahljačo na krsto pokojnika. Ko so ga vprašali o pomenu tega nenavadnega zadnjega pozdrava, je dejal, da bosta led in pahljača pokojniku prav prišla, ker v njegovem novem kvartirju je vroče.
*
V Dublinu na Irskem so nedavno obesili na smrt obsojenega farmerja McDermotta radi uboja. Pri tisti priliki se je pred jetnišnico zbrala velika množica domoljubnih Ircev in burno protestirala, ker je bil krvnik, ki je Irca obesil, Anglež. Saj res, kakšna pravica je to, da Angleži odjedajo pošten kruh domačinom! Domača industrija naj ostane domačim ljudem in Irci naj sami obešajo Irce!
j	*
1 Znanstveniki, ki so raziskovali tropske pragozde Mehike,
so baje tam našli žabe, ki skušajo letati. Kaj takega bi znanstvenikom ne bilo treba hoditi gledat v Mehiko, lahko bi dostikrat videli pri nas doma, kako (Dalje na 2. strani)
\s
Doba”
^ -   —
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
-------- i
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO	'
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St. Clair Ave.	Cleveland, O
VOL. IX.	NO.	3
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
  	■	c
ČEMU JE TREBA ZAVIJATI?	1
V zadnji izdaji Nove Dobe smo čitali dopis brata Matt Dolin- ^ ška, tajnika društva št. 110, McKinley, Minnesota. Tam brat ] Dolinšek trdi, da je on v teku 16 let vplačal v posmrtninski in 1 onemogli sklad $526.24. Resnici na ljubo naj povem, da je brat ^ Dolinšek tekom omenjene dobe vplačal $449.18. Nadalje trdi ^ brat Dolinšek, da bi prejel borih $75.00 kredita na svoj stari certifikat, če bi premenil v načrt “AA”, a mi smo izračunali, in to tudi njemu sporočili, da bi prejel $250.76. Brat Dolinšek je ^ tudi pozabil povedati, da je on zavarovan za $1,500.00 , posmrtnine.	I
Zakaj ne pišemo resnice? Zakaj zavijati in begati članstvo? ^ Zakaj omalovažujemo načrt “AA”, ko je bil to edini izhod in ^ pripomoček, da se člane obdrži pri Jednoti? Stari certifikati vam še toliko niso nudili, zakaj bi torej pobijali nove, ko si vendar član lahko nekaj izposodi ne samo za plačevanje njegovih asesmentov, ampak tudi za nujne potrebščine. Imamo stare člane, ki si bedo lahko izposodili do 600 dolarjev tekom doglednega časa. Koliko bi si mogli izposoditi na stare certifikate ?
Končno naj pa še omenim, da nikogar ne silimo, da spremeni zavarovalnino v nov načrt. Kdor hoče ostati v načrtu “A”, lahko ostane do svoje smrti, toda posojila ne bo dobil, ker na stare certifikate Jednota ne daje nobenih posojil.
Brat Dolinšek tudi pobija obrestno mero za posojila. Sedaj pa poslušajte. Asesmenti, katere prejema Jednota za posmrtninski sklad morajo biti tako naloženi, da nam prinašajo NAJMANJ 4' i obresti, sicer pademo pod 100 '< solventnosti. Jednota bo imela več dela z enim članskim posojilom, pa magari da znaša samo 10 dolarjev, kot z bondi od $10,000.00. Kadar Jednota kupi bonde, jih vknjižimo v naše knjige, glavni blagajnik jih vloži v varnostno shrambo in vsakih šest mesecev odrežemo od njih obrestne kupone. Kadar zapadejo obresti v plačilo, pošlje glavni blagajnik dotične bonde potom naše banke na okrajnega blagajnika in ta nakaže denar naši banki, ki ga pripiše k našemu čekovnemu računu. Pri članskem posojilu bc pa treba najprej izstaviti v glavnem uradu prošnjo za posojilo: to prošnjo homo poslali krajevnemu tajniku, da jo izroči članu v podpis. Ko jo prejmemo nazaj, bo treba vknjižiti v naše knjige ime člana, certifikatno številko, vsoto posmrtnine, posojilno vrednost certifikata, datum izdanega posojila, znesek posojila, obresti do prihodnje obletnice certifikata in preostanek posojilne vrednosti certifikata. Za tem bomo izstavili ček, ga poslali v podpis glavnemu blagajniku, od tam glavnemu predsedniku in na to ga odpošljemo društvenemu tajniku. Trideset dni predno zapadejo obresti v plačilo, bo treba poslati članu opomin za obresti, in če jih ne bo pravočasno plačal, se bodo pripisale h glavnici. Pri vsemu temu delu, če si bo član izposodil 10 dolarjev, bo Jednota zaslužila 60 centov na leto na obrestih. Sedaj pa vzemimo, da bo najmanj 2,000 članov iskalo posojila pri Jednoti pa bomo videli, koliko dela bo to povzročilo v glavnem uradu in da bo za to delo treba imeti izredne pomoči, ki bodo tudi stale denarja. Razsoden član bo torej izprevidel, da mera obresti ni nič previsoka, kajti če računamo stroške, ki jih bo imela Jednota radi teh posojil za izredno pomoč in poštnino, nam ta posojila še štirih odstotkov ne bodo prinesla. In povedati moram še enkrat, da 4', MORAMO dobivati, sicer pademo pod 100' > solventnosti, in ako se to zgodi, bo treba razpisati izredno naklado za posmrtninski sklad. Večkrat sem tudi že pribil, da nismo MI SAMI gospodarji našega denarja, ampak da gospodarijo z nami vred državni zavarovalninski departmenti, in le-ti se prav nič ne zmenijo, če nam njih stroga kontrola ugaja ali ne. Za njih velja samo to, kar jim predpisuje zakon.
Naj še omenim, da poslovanje po novem načrtu bo veliko bolj pravično in pošteno za obe stranki, za člana in za Jednoto. Vsak certifikat bo imel izračunano rezervno vrednost in vsak član si bo lahko izposodil od SVOJE LASTNE rezerve. Države zahtevajo, da mora vsak certifikat imeti predpisano rezervo ir da si vsak član svoj certifikat sam vzdržuje v veljavi. Zakaj bi naj jaz plačal za drugega, ko ima drugi iste privilegije kot jaz sam. Zakaj bi naj jaz plačal za koga iz svoje rezerve, ko ima drugi iste pravice in lahko črpa iz svoje lastne rezerve. Opeto-vano sem tudi že izjavil, da prej bomo pričeli poslovati na pravi trgovski podlagi, boljše bo za nas vse. Mi moramo skrbeti, da bo vsak član ENAKO ZAVAROVAN za slučaj smrti. Mi ne smemo in tudi ne moremo skrbeti samo za tiste, ki bodo umrli danes ali jutri; zakon zahteva, da je preskrbljeno tudi za tistega člana, ki bo umrl pojutrašnjim, čez eno leto, čez desel let itd. Tako smo delali z našimi bolniškimi in onemoglimi skladi, zato so pa danes prazni. Če bi pustili veljati nekaterim članom, bi tudi naši posmrtninski skladi bili danes prazni in na prednost, katero nudi sedaj članom načrt “AA”, bi sploh za misliti ne bilo. Vem, da moja izvajanja ne bodo nekaterim ugajala, kajti v sedanjih časih nekateri ljudje kaj radi udrihajc po glavnem tajniku, pa naj se ta še tako trudi za dobrobit
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
mi programa je vpeljava 40-urnega delovnega tedna. Zedinjene države niso zastopane po delegatih.
V	JUGOSLAVIJI je povzročil veliko senzacijo manifest, ki ga je dne 11. januarja objavil dr. Anton Korošec, vodja slovenske ljudske stranke in bivši ministrski predsednik, v katerem zahteva, da se vprašanje politične forme jugoslovanske države prične ponovno reševati tam, kjer se je bilo začelo po razsulu Avstro-Ogrske. Vladno časopisje ga vsled tega obdol-žuje veleizdaje. Tudi voditelja srbske demokratske in delavske stranke sta se istočasno javno izrekla za novo obliko vlade v Jugoslaviji. Zdi se, da se v Jugoslaviji pripravljajo velike izpremembe. Kralj in kraljica sta odpotovala v Rumu-nijo.
JAPONSKE ČETE nadaljujejo s svojim pohodom v kitajsko provinco Jehol. Napredujejo pa zelo počasi zaradi ostrega odpora Kitajcev in zaradi silnega mraza.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje Iz 1. strani)
skušajo letati nele žabe, ampak tudi krote. Pa kakšne!
*
Ob priliki novoletnega izleta v Lorain, 0., mi je neki tamkaj-šni rojak povedal nekaj pikantnega in izrazil željo, da če tisto zapišem, naj ne omenim njegovega imena. Njegovi želji bom ugodil dvestoprocentno, kajti pozabil sem ime dotičnega rojaka in pozabil sem, kaj mi je povedal.
*
Ohijska mesta so zanimiva. V Barbertonu se konci neke ceste začne piknik, kar bi bil sploh za vse ceste priporočljiv zaključek.
V Lorainu je pa konci ceste, na kateri stanuje predsednik nadzornega odbora, sobrat Kumše, luna čisto nizko nad grmovjem obešena. Vsaj tako je bilo na novoletni večer.
Saj pravim, vedno na hujše gre. Take priimke so mi začeli dajati zadnje čase, da ni za nikamor. V Girardu me je pred tedni neki dobromisleči rojak postavil v vrsto zaslužnih mož, in sem imel mnogo posla, da sem javnosti dopovedal, da ne spadam pod zastavo tistega regimenta niti kot rekrut.
V opisu novoletnega izleta v ^orain me je pa zdaj neka roja-dnja postavila med pametne. Vsi sveti bogovi, kaj še bo! če ji mi že kak rojak obesil tak dvomljiv kompliment, bi še nekako potrpel, češ, lansko vino je premočno.
Toda, dragi rojak, ki to čitaš, Ee lepa, mlada in primerno nagajiva dama zapiše o tebi, da si pameten, ali ne boš prišel do prepričanja, da je s teboj — something wrong!	A.J.T
--------o-------
MANJ NATURALIZACIJ
(Nadalievanie i? 1. »»ranil
Prevare v naturalizacijskem po stopanju Department of Labor se je prizadeval iztrebiti vsako korupcijo in prevare v zvezi z naturalizacijo. Razne organizirane skupine, ki so dobivale mast-' ne dobičke s potvarjanjem za-j piskov priseljeniške oblasti, in pravcate “tovarne” za natura-j liziranje inozemcev v New Yor-ku. Chicagu, Bostonu, itd., so bile razkrinkane. Bilo je mnogo aretacij in 97 oseb je bilo obsojenih v zapor. Mnogo papirjev in spričeval, dobljenih potom goljufije, je bilo proglašenih neveljavnim. Več kot 600 slučajev je še vedno nerešenih, v katerih oblast zahteva, da se državljansko spričevalo razveljavi.—F. L. I. S.
--------o------
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Ameriko je prišel s svojimi starši, ko je bil tri leta star. Za njim žalujejo starši, dva brata in dve sestri. Simpatičnega mladega fanta so mnogi clevelandski rojaki poznali iz restavracije, katero vodi njegova mati Mrs. Sterle v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
 o-------------
DRAGOCENE SOLZE Znanstveniki trdijo, da so solze najboljše čistilo za oči. Kemična sestavina solz uniči več očem škodljivih bakterij kot vsako drugo čistilno sredstvo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
Ely, Minnesota
V RUSIJI, kjer vlada veliko pomanjkanje žita in drugih živil, bo sovjetska vlada poskusila z novim sistemom v svrho zvišanja pridelkov. Dosedaj so morali posamezni farmerji izročiti vladi vse žito, kar so ga pridelali nad določeno domačo potrebo. Cene za oddano žito je določila vlada. Farmerji se torej niso hoteli preveč truditi, kajti čimveč so pridelali, tem več so morali izročiti vladi. Po novem sistemu naj bi farmerji plačevali določen davek vladi v obliki žita in drugih pridelkov. Kar bi pridelali nad to količino, bi smeli prodati na odprtem trgu za kakršnokoli ceno.
V ŠPANIJI je pretekli teden v nekaterih južnih mestih izbruhnila revolucija komunistov in anarhistov. Revolucija je bila v par dneh zatrta.
V CAMBRIDGE, MASS., je dne 15. januarja umrla hči pokojnega predsednika Woodrowa Wilsona, Mrs. Jessie Sayre. Podlegla je posledicam operacije. Njen soprog je Francis B. Sayre, profesor na Harvard univerzi.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje h »tranO
lepo Vlasto s seboj v domovino, kjer se bodo v kratkem vršile poročne svečanosti. Njegova muslimanska država v Britski Indiji šteje 990,000 prebivalcev.
Zlato v Bosni. Iz Banjaluke poročajo, da je advokat dr. Vinko Mikolji od ministrstva za šume in rudnike dobil koncesijo za izpiranje zlata v reki Vrbasu in nekaterih njenih pritokih. Koncesija je veljavna tri leta. že v starih časih se je v Vrbasu v bližini Gornjega Vakufa izpira-
lo	zlato v kraju, imenovan “Zlatam.” V planini Vranici se nahaja kraj “Zlatno guvno,” kjer so nekdaj tudi izpirali zlato.
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O.
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 111.
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa.
Jednolino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago, lil.
Vse stvari, tikajoče sc uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne posiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, ojrlasi, naročnina nečlanov in izpremembe naslovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejšc podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do IG. leta in ostanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2.000%.
llo1 J he; od; >ot bth pon ?lif
r
ma
?er
km
pre -he M
th€
fra
thi
sea
lod
the
Fo
trie
POZIV ČLANSTVU DRUŠTVA ŠT. 114, ELY, MINN.
Vsi člani in članice društva Slovenec, št. 114 JSKJ v Ely Minn., so pozvani, da se udeležijo izredne seje, ki se bo vršil* v nedeljo 22. januarja ob sedmi uri zvečer, v svrho izvolitve n0' vega tajnika. Sejo bo vodil glavni predsednik Paul Bartel.
Anton Zbašnik, glavni tajnik.
sv. Marka v Trogiru ni mogoče odobravati, toda postavitev italijanskega spomenika zmage v nemškem mestu Boznu ali požig slovenskega Narodnega doma v Trstu tudi niso ravno slavna de- i j an ja za nasprotno stranko.
Pod naslovom “Spor ob Jadranu priobčuje “Neue Leipzi-ger Zeitung” naslednji članek:
V	našem času je po vsem vi-
dezu vedno premalo izpremembe, zato je poleg mnogih sporov stopil v področje možnosti še spor ob Jadranu. Italijansko-jugoslovansko nasprotstvo nr postalo jasno šele sedaj, saj skoro leto za letom prihaja do incidentov med obema sosedoma. Nedavno pa je porušenje nekoliko simbolov starobeneške vladavine v malem dalmatinskem mestecu Trogiru zopet povzročilo hude demonstracije v Rimu in drugih italijanskih mestih.
Italija zahteva danes Dalma-, cijo zase in se sklicuje na 400-letno gospostvo Benetk, češ, da' je Italija dedinja nekdanjega beneškega ozemlja. Razen tega pa se sklicuje tudi na dozdevno pripadnost dalmatinskega prebivalstva k italijanski narodnosti. Ti argumenti so namenjeni v isti | meri inozemstvu in italijanskemu narodu. Ali vzdrže podrobna raziskavanja, je pa drugo vprašanje.
Dalmacija .je prišla pod beneško oblast na tak način, da je neki pretendent na madžarski prestol — po 1. 1400. sta bila Hr-■ vatska in Dalmacija združeni z Ogrsko — odstopil svoje pravi-
• ce do Dalmacije Benečanom, še
• preden je sploh postal vladar, i Kar se Benetkam ni vdalo z lepa, so si osvojile s silo. Serenis-1 sima, ki je ostala vladarica Dal-
> macije do 1. 1797., je smatrala
• deželo in narod le za predmet
- svojega gospostva, za blagosta-
> nje in ljudsko prosveto pa ni
> storila ničesar. Ravno zato pa ' se je lahko ohranil slovanski i značaj prebivalstva čist in le v J nekaterih mestih je prišlo do 3 manjših italijanskih celic. Av-
- stri j a je ohranila italijanski r uradni jezik do leta 1909., da je i lahko izigravala Slovane in Ita-
0 lijane v svojo korist, omenjene-
1 ga leta pa je na mesto italijan-v' ščine stopil hrvatski jezik. Ko
je Italija vstopila 1. 1915 v sve-). tovno vojno so ji morale antant-ne države kot nagrado obljubiti Dalmacijo. Ker pa na mirovnih pogajanjih ta zahteva ni prodr-
li	la in je bila vzhodna obala pri-:- sojena novi jugoslovanski drža-v vi, smatra Italija odslej jadran-i- sko vprašanje za nerešeno. Vendar je Italija pri tem dobila Reko, Zadar in več strategično e važnih otokov.
)- V Dalmaciji prebiva danes po a uradnih italijanskih podatkih le 3. kakih 8000 do 10,000 Italijanov,
: t. j. 1 do 2 odsto pri skoro 800 tisoč Slovanov. (V resnici je Italijanov komaj 3 — 4 tisoč. Op. ur.) Med temi Italijani pa se jih je mnogo stotin priselilo šele po vojni, o čemer inozemstvo ne ve ničesar. Ti priseljenci so tovarniški delavci in mali nameščenci, ker Italijani ne vži-vajo samo vseh pravic, izhajajočih iz manjšinske zaščite (šole, društva itd.), marveč tudi razne prednosti na gospodarskem polju. Tako lahko izkoriščajo vodne sile in grade tvor-nice, zanje pa dobavljajo delavce iz Italije. V gornjem številu so zapopadeni tudi optanti, ki so se odločili za italijansko državljanstvo. Ker je bil večji del Dalmacije do 1. 1921. zaseden po italijanskih četah, se je tedaj gotovo vsakdo, ki je hotel postati ali ostati Italijan, poslužil ugodne prilike.
Druga stran jadranskega vprašanja pa je svetovni jav-nosti skoroda popolnoma neznana. V Istri, v napol slovenskem mestu Trstu in njega okolici ter pri Gorici živi do 500,000 Hrvatov in Slovencev, ki niso deležni prav nikakršne manjšinske zaščite. Kakor pričajo nevtralne priče, ne smejo svojim otrokom dajati niti slovanskih imen. Tu je odprta rana, slična oni na južnem Tirolskem, samo da se je ob Jadranu spričo bujnega temperamenta obeh prizadetih narodov razvilo močno narodno sovraštvo, ki od časa do časa tudi bruhne na dan.
Tu je resnična nevarnost za evropski mir, ki se da odstraniti samo s pošteno in širokogrudno izvedbo manjšinske zaščite. V tem pogledu je seveda Italija čisto nedostopna. Razbitja levov
Da se določi načrt, kako organizirati za zimo prepotrebno pomožno akcijo v Sloveniji, je sklicala banska uprava posebno anketo. Ankete se udeleže vsi inte-resirani činitelji, zlasti zastopniki vseh večjih občin v dravski banovini, Delavske zbornice, Borze dela, Strokovne komisije, JSZ, NSZ in vseh dobrodelnih društev.
Zima bo brez dvoma ena naj-hujših v teh kritičnih letih. Mi-zerija se oglaša vse povsod. Po dosedanjih izkustvih bo treba računati z okrog 30,000 brezposelnimi in podpore potrebnimi siromaki. Od navedenih 30,000 jih bo spadalo okrog 10,000 v evidenco javne borze dela in njenih podružnic, ostali del z družinskimi člani pa bo padel v breme društev, občin in banovine. Tu so zapopadeni zlasti rudarji, ki jim Bratovske skladnice zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo nuditi skoro nobene pomoči.
V	poštev pa prihajajo tudi sezonski delavci, bajtarji in prizadeti po elementarnih ali drugih nezgodah. Da se odpomore preteči preveliki bedi, bo treba na anketi resno in vsestransko raz-motrivati to vprašanje.
jloe cif th(
or j
tv. thi Po
M.
Pri
th< ni;
clc
bpj
Menihova poroka. V Celovdl
se je nedavno poročil bivši' me-nih Lo-Bisser, še nedavno čla” benediktinskega reda, s hčerj| nekega koroškega trgovca. Bivši menih se zdaj preživlja z iU>' striranjem knjig.
stari Rado Pažin, ki je bil enajS' let zaposlen pri kopanju Sue' škega kanala. Dvakrat je bil Ameriki ter govori turški, a rab' ski, francoski, angleški in itali' janski jezik.
irif
an
co
Stl
fu
jfo:
J'e
e
°E
M
be
fo
Velika carinska afera. Kakor javlja “Neue Zuricher Zeitung,” je tihotapstvo špirita iz Jugoslavije v Švico zavzelo velike dimenzije. Dva vagona-cisterne sta bila nalašč v to svrho urejena. Kakor se je ugotovilo, sta že dvaindvajsetkrat lani prevozila to pot ter pripeljala v Švico 658,-000 litrov špirita brez carine, švicarska država je oškodovana za dva milijona švicarskih frankov. Krivci bi morali plačati globo osem milijonov švicarskih frankov. Švicarski carinski inšpektor je izjavil, da je to največja carinska afera, s katero se je bavil v dobi svojega dolgoletnega službovanja. Lastnik velike tvrdke “Weinimport A. G.” v Eernu je brez sledu izginil.
V	jugoslovanski senatni zboi'' nici je zunanji minister Jeftič' svojem govoru dne 21. decembt^ omenil italijanskega ministrski ga predsednika Mussolinija i*1 proti-italijanske dem onstracij1 v Dalmaciji. Izjavil je, da sl Jugoslavija želi miru, toda r* di tega ne bo držala sklonjen* glave in sklenjenih rok. Iz j#' vil je dalje, da obžaluje razd? jan je levov sv. Marka v jugosl^ vanskem mestu Trogirju, tod1' ne vidi, kako naj bi .to na kw način zadelo italijanske narod' ne ali materijalne interese. udaril je, da jugoslovanska v da ne razume, kako more brezpomemben incident povz^ čiti tako razburjenje v Italiji take ostre govore v italijanske1^6 parlamentu.
Zbornica je izvajanjem mii1}' stra Jeftiča navdušeno aplavd1' rala. Dva senatorja sta pouclu1' jala, da Srbi, Hrvati in Slove®1 ci v Jugoslaviji želijo prijatelj' skih odnošajev z Italijo, ne bod1 pa sprejemali lekcij in kultu** od nikogar, ki bi jih hotel pofl1' že vati.
Visoka starost. V vasi žup-cu v Južni Srbiji živi 103 let
ca
Jugoslovanski znanstveniki velikem ameriškem delu. Te d1'1 je izšel tretji zvezek velike^ znanstvenega dela “The ¥$ chological Register,” stroko'" njaški leksikon psihologov držav. Zvezek obsega 1200 str*1 ni in prinaša 2400 imen psijl logov iz 40 držav, med njimi tf di iz Jugoslavije. Podatke v Jugoslavije je zbral in ured1 profesor psihologije na zagr^ ški univerzi dr. Ramiro Bujft Popisani so tile učenjaki: Ba^ la Albert, Bujas Ramiro, Ktt|f! ra Elza, Mandič Franjo, Mer Filip, Petrinovič Branislav, S<‘f ^ vanojevič Beri sl a v in Vebe, Franc. Delo izdaja Clark versity, Worcester, USA.
Jednote, toda moja prva in glavna dolžnost je delati najprej za dobrobit in korist CELOKUPNEGA članstva in šele za tem pridejo na vrsto posamezni člani. Izmed vseh glavnih odbornikov se v sedanjih časih nahajajo v najslabšem položaju glavni tajniki, pa naj reče kdo kar hoče. Ako bi hotel ugoditi zahtevam, ki prihajajo dan za dnem v glavni urad cd nekaterih čla-n.ov, bi kršil že vsako posamezno točko v pravilih, ker se pa držim zaključkov konvencije in vodim svoje posle po predpisanem navodilu, se me marsikateri tu in tam pošteno privošči. In najbolj interesantno pri tem je pa to, da prihajajo take in slične neutemeljene in neopravičene zahteve od tistih, ki kaj radi očitajo drugim kršenje jednotinih pravil.
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK,
glavni tajnik.
New Eto
■ ENGLISH SECTION OFB
▼ Ol1'>c,al Organ ▼
of the
Soulh Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT Looking Up to Our SSCU
Why do so many Amerian-born Slovenes look down upon ;ene fraternal benefit organizations?
Just mention lodges to some of our youth and immediately will reply with curt remarks, such as, “Oh, those Slovene °dges where they do a lot of talking,” and “I don’t want to be )Qthered with the meetings,” etc., without even giving the Hher person a chance to explain that, today, there are English-inducted lodges where lodge business is transacted in the English language.
Two young people, who evidently were ignorant of the ^any classes of death benefits offered by our Union, were conversing on the various attractive policies offered by a well-<n°wn insurance company. Said one: “If I pay the annual Yttriums for twenty years I will receive a thousand dollars at he end of that period. Not so with the lodge. In twenty years will not receive a dollar unless I am sick at, any time.” To which ttle other person replied: “Yes, and besides you are insured a£ainst death during those twenty years.”
Too many individuals are obsessed with the idea that Slovene ’sternal organizations are still in swaddling clothes. Some nirty or forty years ago, when groups of intelligent Slovenes pattered throughout the United States organized individual ^ges, drew up charters upon principles more or less shaky, was reason to feel that such groups needed expert advice. 0r instance, one flagrant error practiced was to assess each Member the me dues regardless of age.
However, experience soon taught them to incorporate the °Cal branches into one organization built on rock-bottom princes. A table of mortality based on the law of probability was e first major and important step to strengthen the fraternal P^&anization. Our Union, for instance, accepted the National ''Eternal Congress table of mortality and kept it in force until ls year. But in its eagerness to serve members in every way possible it has switched to the American Experience Table of 0l’tality, beginning with Jan. 1, 1933, because the A. E. table Provides for an accrued cash value recognizable by law, while ,e National Fraternal Congress table has none that is recognized by law.
Kence, we see that our Union has long discarded its baby cl°thes and is wearing fraternal clothes befitting a matured ,cu ,r£anization with many years of experience.
Moreover, our SSCU has another advantage. Members are lnsured against sickness, a factor worthy of much consideration specially is this most noticeable to the member who lies sick and helpless in bed, and wondering where the next dollar will c°ttie from.
Skeptics about Slovene fraternal benefit organizations should study their by-laws closely and investigate for themselves, and ully realize the many varied benefits opened to the members. Our South Slavonic Catholic Union has easily jumped to the Aground of leaders with its “AA” death benefits, twenty->0a)' endowment, one dollar a day and fifty cents a day sick be«efits, in addition to the regular accident, disability and deration benefits.
-----------o-----------
Collinwood Boosters Hold Card Party
ne-
la«
rjo
:iv*
ilu-
Cleveland, O. — Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, will hold a card party and dance next Thursday, Jan. 19, at St. Mary’s Church hall on Holmes Ave. Card games such as pinochle and 66 shall be played and suitable prizes awarded at each table. Refreshments will be served free of charge. Dancing will follow the card party with the music furnished by Tony Klun. Admission to this affair is only 25 cents. The committee in charge assures everyone a good time.
Cordial invitations are extended to everyone, especially members of George Washington and Betsy Ross lodges. Here is hoping that we will all meet Thursday evening.
John Laurich, Publicity Committee. --------o------
Tartar
By Dr. A. L. Garbas
Tezak Florals Average 990 in Series
The new Ohi0 State Senate
has a Slovene preparing data for legislative bills. He is Mr. Joseph J. Ogrin, Slovene attorney of Cleveland, who was appointed engrossing clerk recently, his appointment taking effect last week. Mr. Ogrin will continue his law practice in Cleveland as his new duties require but two or three days’ service a week.
While touring Europe, Mr.
Louis Adamic, well-known English writer, completed a novel based on America. Mr. Adamic, a Slovene, born in what is now Jugoslavia, gained national recognition with his two works, “Dynamite” and “Lost in the American Jungle.” The Guggenheim award' for American writers of 1932 was given him for his outstanding literary contributions.
In Defense of Our Union
Joliet, 111.—Our JSKJ No. 66 champions, rolling in the. Joliet City League, showed little respect for the Joliet Oil Co.’s team when, Tuesday, Jan. 10, they staged a determined battle to gain a comfortable spot in the runner-up berth. The champs bombarded the maples for a three-ply triumph over the oil men, which puts them within a hair of the top position now held by the Joliet Home Laundry team, and a good margin ahead of their closest pursuers. “Baldy” Joseph McBride slapped a 657 series to lead the Tezak Florals, who piled up a grand 2969 count for the evening.
TEZAK FLORALS
Papesh ........ 174	200	201
Ramuta ........ 195	192	211
McBride ....... 214	190	253
Kubinski ...... 180	187	176
Horwath ....... 227	209	170
ior č ' br* k* ii>
:ij<
, s'
eni
d*
slo'
od;
ka*
•od'
fc
trj
ta*
rjO
i i<
fo
pfl1'
cH11
.etf
f
rgel
ill«'
t*
, i
J
jtf
;(l'f
JU1'
from the supreme secretary
j All members of Lodge Slovenec, No. 114, S. S. C. U. of Ely, 1Iln- are requested to attend a special meeting of the lodge to !® held Sunday evening, January 22, 1933, commencing at seven * clock. The purpose of the meeting is to elect a new secretary °r the lodge. Supreme President Paul Bartel will be in charge. Anton Zbasnik, Supreme Secretary, S. S. C. U.
thee eats people:
c *ke the pitcher plant that »tches and eats flies and in-ce>’ sets, there is reported to be a c^ee on the island of Madagas-' that eats human beings. A ^‘•tish scientific expedition will j°011 visit the island to search c ^ this man-eating tree. They mysterious Madagas-j. ' sacrifice tree” because the ' j, y0 1Ves worship it and feed it ft	native beauties as sacri-
‘^1 offerings.
United Press story quotes Hurst, a fellow of the L,	Geographical Society of
and leader of the ex-jjj ‘tion, as declaring this wo-Cfiy11 ^evourer really exists be-t0] ,Se many native chiefs have him about it. t[0 ^Cording to their descrip-Di s’ the tree looks like a big ^PPle about eight feet high
the *n circumference at
. ase. It has long tendrils C i reac^ upward. Its leaves large and covered with These tendrils and leaves hypersensitive and when }Vei&ht of the unfortunate en is put on them, the ten-left entwine her while the s rise slowly and com-
ILLINOIS
The territory and state of Illinois were named after the Illinois River, which received its name from the Indians. The Indian word of which “Illinois” is a corruption is said by some authorities to signify “the river of men.” Just why the Indians so called the river is not known.
THE POOR SCOTCH
Hi
Ws.
&\%
It is now rumored that an attempt was recently made to form a society to suppress jokes about the Scotch, but that it failed for want of financial support.
Professor: I forgot my umbrella this morning.
His wife: How did you come to find you had forgotten it?
Professor: Well, I wouldn’t have missed it, only when it stopped raining I raised my hand to shut the umbrella.
pletely hide her. They stay in this position for five or six days when they open, revealing only the broken bones of the victim.
—Pathfinder.
Tartar, also known as calculus, is a hard accumulation occurring to some extent upon the roots and crowns of everyone’s teeth. This scaly substance is formed by the precipitation of certain salts in solution in the saliva and is formed more readily and in greater quantities in some mouths than others. Diet, smoking and certain diseases as diphtheria and diabetes may directly or indirectly favor the formation of this accretion.
The deposition of tartar is more or less constantly being disturbed by mechanical means as chewing, movements of the muscles in speaking and by the use of the toothbrush. Unusually large deposits may be avoided by periodical visits to a dentist who with painstaking technique can remove the deposits and polish the surface of the teeth and can thus prevent the contraction of certain diseases common to unhealthy mouths.
If no measure of cleanliness is carried out to remove these deposits, foci for certain microorganisms are formed which eventually establish such diseases as trench mouth and pyorrhea. These bugs which are only visible under the microscope breed very rapidly, and if their breeding places, the tartar and filth on the surface of the teeth, are not removed, it is but a matter of time until the damage is done.
So many of us will visit a zoo and wiH l°°k upon the tigers and lions with fear and apprehension, but we never give a thought to the thousands of bugs we are harboring daily in our mouths. The lions and tigers are enclosed in iron bars and are far less liable to do us harm than the microscopic animals we keep in our cage, the mouth.
The tartar and filth being the forerunners of certain oral and systemic diseases should therefore be periodically removed by a competent dentist.
--------o--------
Anna: Mary certainly is hurrying around looking for a job.
Belle: Yes, she’s gonna get married in a few days.
-------o--------
Miss Bugg: My, how I dread to think of my 30th birthday anniversary.
Mrs. Webb: Something terrible must have happened on that day that you remember it after all these years!
Annual meeting of our S. S. C. U. Supreme Board will take place next week, starting Monday, Jan. 23, at the Union’s headquarters, Ely, Minn.
World-famed Jugoslav sculptor, Ivan Mestrovic, has just made a gesture of camaraderie to a brother artist, Dinko Simu-nic, a Croat writer, who is lying seriously ill. Mestrovic made a bust of the author free of charge and is having it auctioned, the proceeds to go to the sick author. (South Slav Herald.)
Totals ......... 990	978	1001
JOLIET OIL CO.
F. Marion ....... 209
H. Faye  172
J. Marion ....... 200
F. Fay  190
Murphy ......... 147
163
181
151
129
224
145
216
191
201
213
Totals
  918	848	966
John L. Jevitz Jr., No. 66, SSCU.  o--------------
Ramblers’ Flashes
It has been reported that the Slavonic-American Progressive Club of America will publish a list of outstanding Jugoslavs of the United States, which will be similar to the famous “Who’s Who.” The club has its headquarters at Union City, N. J. Included in the list will be a directory of Slavonic organizations of the States.
Jugoslavs have also decidcd
to show to the world the beauty spots of Jugoslavia. Recently a film depicting the beauty spots of Triglav was completed and has been released.
Another Booster Event
Center, Pa.—Officers elected by the Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, for the current year are as follows: Rudolph Ursic, president; Agnes Oberch, vice president; Antoinette Mozina, secretary; Antoinette Pintar, treasurer; Jennie Mozina, recording secretary; John Pintar, sergeant-at-arms, and Tony Oberch, Jacob Potochnik and John Harvat, supervising committee.
The yearly meeting was well attended. Let’s start off the new year with 100 per cent attendance. The monthly meetings are to be held the second Sunday of each month, commencing at 1 p. m., at the Center Slovene -Hall.
Antoinette Pintar, Treas.
-------o--------
Civilization Built on Coal
Gowanda, N. Y.—In these depressing times many people have turned to the insurance selling field for their means of a livelihood. However, in order to increase their sales, some have stooped to the practice of making unfair comparisons, and many times with our Union. Some of these insurance sellers seem to take our Slovenes for “suckers” as it were. Do not succumb to their golden lines of why their insurance is so much better than ours. If you have read the by-laws of our Union, you should be able to refute all their charges.
Here are some of the methods that they have used: “We can give you a $250.00 policy for only 25 cents a week and we will send a collector for your assessment.” In a month this would amount from $1 to $1.25, while our insurance costs you only an assessment of from 50 to 60 cents, or approximately half. But some people get the idea that the insurance is cheaper because the payments are smaller. The SSCU also tries to help you in case you can not pay your assessment. Even though you pay for no sick benefit, you will receive $10 a month after a year’s illness. Then after being 65 years of age you can still have a $250 policy with no assessments if you find yourself in bad circumstances.
Another company salesman may say: “Our insurance costs you only $12 a year for a $250 policy, which also includes an eight dollar a week sick benefit.” Yes, that much is true, but he has not told you all. He forgot to tell you that you get sick benefit for the first three weeks only. Then in case of each death in his local branch lodge, each member is assessed a dollar toward funeral expenses. After three weeks, what will become of you? How good is your policy?
Here are a few of the many things which the SSCU offers:
1) You are a stockholder in it and not only a customer.
2) Local lodges take special interest in seeing that your heirs receive their due share of your policy. The lodge also takes care of the necessary transactions to secure your sick benefit for you without delay.
3) Each week you receive a newspaper which tries to explain many subjects for the betterment of our Union, and provides you with a means of giving your opinions.
4) It is a mutual insurance, that is, if any profit is made, you receive the benefit of it.
5) It provides you with a chance to meet and become acquainted with many people in your own community.
6) It gives you a chance through its public socials to educate yourself in business and business methods.
7) In normal times it helps to finance the athletic teams of your lodge.
8) In depressing times it provides means for you to keep up your policy.
9) You have a right to vote on different questions relating to the lodge and the Union.
10) During your illness your brother lodge members are required to visit you each week. In this way they can see to it that you are getting the proper care you need.
11) You are provided with a copy of by-laws and know exactly how the Union is managed.
12) Then turning to the juvenile department, children are insured up to $450 for only 15 cents a month (but due to ihe suspension of assessments it was only on an average of 10 cents a month during 1932).
The next time one of these salesmen approaches you, be sure to defend our Union against the sales line. Insurance is your best investment, and your best investment is in your South Slavonic Catholic Union.
Ernest Palcic Jr., Secretary, No. 222, SSCIJ. ------------o-------------
Cleveland, O.—The Collinwood Boosters will hold a benefit card party on Thursday, Jan. 19, in St. Mary’s Church hall. This is the first of a series to be held during the year. All who have attended our past affairs know what pleasure is had at these events. Refreshments will be served and dancing will follow. All this for the small sum of 25 cents. We cordially invite all to attend.
Mary Lavrich, Sec’y.
-------o-------
Office Boy: There’s a salesman outside with a mustache.
Boss: Tell him I’m in conference.
Office Boy: I did, and he wants to know if you’ll be out of it before he has a beard, too.
 o-------------
Mrs. Archaeologist: What are these tickets in your pocket?
Mr. Archaeologist (home from the Kentucky Derby) : Oh, those are just evidence of a lost race.
-------o-------
Nurse: Are you going to give my patient something to slow down his heart action?
Doctor:	Yes, an elderly
nurse.
Today’s civilization requires more work than human labor can perform. The dominant source of brain replacing energy is coal. We are today using 20 times as much coal per capita as we did in 1850. Coal is the most important source of energy in our industrial civilization and has made our national life into a complicated network of interdependent groups with duties to each other.
 o--------------
Wife: How do you like my new cake? I got the recipe over the radio.
Hubby (attempting to bite into it) : Well, the recipe must have been broadcast through the Rocky Mountains!
-------o-------
Fireside Tales Husband arriving home late : Can’t you guess where I’ve been?
Wife: I can; but go on with your story.
 o-------------
Hubb:	This article	says	that
ugly	women	make	the	best
wives.
Wiff: Do you mean to insinuate that I’m ugly?
Hubb: Not in the least.
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič
(Continuation)
But then, too, they had many other things to ascertain. Namely, the old gentleman, who had come into this territory with his then very young son, was a very peculiar man. He cared for no one. Even though he has been in this place for a long time already, yet he did not have a single acquaintance or friend. Every day of the year he would take a walk for two hours about his forest, and would go over the footpath that led across the steep hill to the east side. If on these walks someone met and greeted the old and pensive man, of lean face, of dark complexion, of small stature, and dressed in a long, already seedy brown overcoat, he would take out of his mouth his longstemmed pipe, from which he smoked continuously, and nod a little, but say never a word. Once the people came to know him, they began to get a little afraid of him, and preferred to go out of his way while he was yet in the distance.
If he had anything to do with anyone, with that one he
talked only so much as was absolutely necessary. From the beginning his neighbor, the lord of Slemenice, paid him an occasional visit, but Mr. Piškav gave him soon to understand that he preferred not to see him around Polesek, and henceforth Mr. Benjamin kept out of his way also. So great was his repulsiveness that at one time, when he saw that the pastor, a reverend old man, who wras on his way to pay him a visit, he ordered Krivec’s wife to say to the priest that he was not at home. It is obvious that she threw up her hands and called God and all the saints for help, for she could not understand why a person should not be glad for such a consecrated guest. She was afraid to lie, and told the pastor truthfully that the lord is at home, and what he said. Of course, Piškav had henceforth peace from the pastor.
(TO BE CONTINUED)  o---------------
Are you using your influence to increase the membership of your lodge.	,
 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................111! 1111 i CI! 111E11! M111 i 11111119 SIII11 i IC MII III   IIIIIIIIIIIIllM!HlllN=
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT »
:ah
BftllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllIlllIIIIIIlllllIllllllllllHllllllllllllllllllllllllIlUllllllllllllIIIIIllllllllllllllllHEillllllllllllllllUIIEIIllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllBUlllIlllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllIIIIIIllllllllllllllllllllllIlllIIIIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllIIIIIIIIIIlllllllllllllllllMw'hi
VSEVEDNI BRAMIN
(Indska pravljica)
Gustav Strniša:
VRABEC IN SINICA
Živel je nekoč v neki indski vasi siromašen bramin z imenom Harisarman. Zelo siromašen je bil in trpel je silno lakoto z vso svojo veliko družino. Naposled se mu je vendarle približno nasmehnila sreča. Dobil je službo pri bogatinu Stuludati, njegovo ženo pa je vzel bogatin za služkinjo.
Nekega dne je Stuludata priredil bogato pojedino, zakaj njegova hči se je možila. Nasproti razkošne bogatinove palače je sedel na pragu svoje bedne koče Harisarman ter opazoval, kako prihaja vse polno gostov, prijateljev in sorodnikov bogatega Stuludate.
“Vendar že—” je pomislil bramin. “Tudi jaz se bom spet enkrat do sitega najedel, a mogoče bo tudi za moje otroke kaj ostalo.”
Žal pa je pojedina potekla brez njega in ni ga bilo, ki bi se bil spomnil siromašnega bramina. Kako tudi?
Ves obupan pa je na večer dejal bramin svoji ženi: “Vem, žena, da nisem bogve kako pameten in da me zaradi tega in zaradi mojega siromaštva ne marajo videti. Sem pa premeten, napravim se za čarovnika. Veš, žena, ob ugodni priložnosti pošepetaj gospodarju, da sem v čarovniji velik mojster, da malo takih!”
Vso noč je bramin premišljeval to svojo namero. Zjutraj pa je vstal, ukradel ženinovega konja iz hleva ter ga skril na pripravno mesto. Svatje so opazili tatvino ter začeli vzdihovati in kričati. Stuludata je vprav obupaval, saj pomeni ta kraja nesrečo za mladi par. To je slabo znamenje, Iskali so na vse pretege, konja pa niso našli.
Tedaj pa je služkinja pošepetala gospodarju:
“O, gospodar! Zakaj ne pokličeš mojega moža? Velik modrijan je, izkušen čarovnik, iz zvezd zna razbrati najbolj zapletene uganke. On ti najde konja, kot bi mignil. Pokliči ga!”
Poklicali so Harisarmana, ki je ponosno in očitaje pogledal Stuludato: “Kadar pijete in se gostite, vam jaz nisem prav nič mar. Ob prvi nesreči me pa takoj pokličete. Česa želiš?”
“Oprosti, čestiti starec, in pomagaj nam!” mu je ponižno dejal gospodar in razložil vso nesrečo.
Harisarman je sedel na ledino, dolgo premišljeval ter risal v prah neke črte in like, naposled pa je vzkliknil:
“Konj je na meji posestva, natanko južno od tod. Tatu, ki ga je ukradel, ni več tamkaj. Tecite in privedite konja!”
Seveda so konja res našli in dovedli. Bramin pa je živel odslej pri bogatinu kot v devetih nebesih. Zakaj Harisarman je postal čarovnik.
A glas o njegovi modrosti in čarovništvu se je naglo raširil. Celo radža sam na svojem dvoru je zvedel za modrijana, ki ga ima Stuludata pri sebi. Prav takrat mu je bilo ukradeno mnogo nakita in mnogo zlata. In ker tatu niso mogli najti, je radža zapovedal, naj privedejo znamenitega bramina čarovnika. Ta se je seveda silno prestrašil. Preklinjal je dan, ko se je bil napravil za čarovnika.
Dovedli so ga in zaprli do jutra. Močna straža je varovala vrata. Od samih skrbi bramin seveda vso noč ni zatisnil oči.
Na dvoru pa je bila neka ženska, ki ji je bilo ime Glavica. Tudi ta vso noč ni spala. Ona je bila ukradla nakit in zlato, pa se je bala zdaj, da bo bramin pokazal nanjo in dejal:	“Ta-le je
ukradla nakit!” In ko so stražniki zaspali pred vrati bramina, se je splazila Glavica k vratom ter pritisnila svoje uho na ključavnico. Poslušala je, kaj dela bramin. Harisarman pa je bdel in ves preplašen hodil po sobi gor in dol ter vzdihoval:
“O moja nesrečna glavica, ti moja prešmentana glavica, zdaj le prenašaj vse to gorje, kmalu te doleti pravična kazen! O ti prešmentana glavica, zakaj si si to izmislila?”
Bramin je mislil seveda svojo nesrečno butico, ženska Glavica pa je mislila, da je bramin uganil tatico, njo. V strahu je vdrla v braminovo sobo ter pokleknila predenj.
“Prizanesi mi, nesrečni Glavici. O bramin, vse, kar imam, ti dam; dragulji pa so zakopani v vrtu pod jablano.”
Od nenadne sreče je Harisarman ves vzrastel: ukazal je Glavici, naj mu prinese dragulje, kolikor jih je pridržala zase, zjutraj pa jc povedel radžo na vrt pod jablano.
“Lopov je nekaj dragocenosti odnesel, druge pa je zakopal tu pod jablano. Lopov je zbežal čez mejo; zadovolji se s tem, kar izkoplješ izpod jablane.” Radža je bil srečen in je bogato obdaroval bramina.
Ta velika sreča pa je izzvala pri ljudeh zavist. Veliki vezir je dejal radži, da je ta čarovnik bržkone slepar in goljuf; vnovič naj preizkusijo njegovo modrost.
Rad/a je slušal. Naslednjega dne je zaprl v neko posodo žabo, poklical bramina ter mu velel, naj ugane, kaj je v posodi. Če ne ugane, mu bo slaba predla. Harisarman je zadrhtel in v tistem hipu se je spomnil svojih otroških let in svojega očeta, ki ga je neprestano klical za žabico. Spomnil se je te podrobnosti kot človek, ki stoji na morišču in mu bodo čez nekaj hipov odsekali glavo.
In jc začel tarnati nad samim seboj: “O ti žabica, žabica, vidiš, kam si zašla? Kdo bi si bil mislil, da bo ta-le skrivnostna posodica tvoj grob!”
Radži je bil premagan, obsul jc bramina s cekini in častjo, izpustil ga je domov, da v miru preživi svoja stara leta.
Vrabec je srečal na zasneženi poljani sinico, ki se je boječe bližala kmečki hiši. Začel se je iz ptičke norčevati: “Ej, strinja sinica, ti krepostna modrica! Ali zdaj rada hodiš tudi ti okoli hiš in stikaš za zrni. Poleti si me zmerom svarila, naj ne kradem. Zdaj bi rada kradla tudi ti, samo če bi kaj bilo!”
“Ni res!” je odgovorila sinička. “V tej hiši je ljubka deklica Marinka, ki mi zmerom daje krušnih drobtin in za posladek še kako zrno. Pozna me, saj me je tudi poleti klicala in mi drobila na okno kruhove sredice.”
Vrabec je zaničljivo začivkal:
“Čiv, čiv, čiv! Čudno, da sem sploh še živ, saj stradam zavoljo tebe! O, ti domišljavost ti! Da deklica tebi siplje drobtine? Mi, vrabci smo njeni stalni gosti, a ti si med nami prava pritepen-ka in tatica, ker jemlješ tisto, kar je Marinka nam namenila!
“Sicer pa lahko vsak takoj opazi, da imaš slabo vest, še mnogo slabšo kakor jaz, saj se tako boječe bližaš hiši, kakor kaka lisica zvitorepka, ki hoče odnesti gospodinji kokoš!”
Sinica je vzdihnila:
“Fuj, fuj! Ni res! Meni je le hudo, ker moram vsak dan nadlegovati svojo človeško prijateljico. Sram me je, da si ne morem sama najti kruha.”
Vrabec ni odgovoril, ker sta že pri-frlela k hiši, temveč je takoj skočil na okno, predrzno potrkal na šipo in zaklical :
“Marinka! Čiv, čiv! Živ sem, živ, pa lačen tudi!”
Deklica je pristopila k oknu. Zagledala je vrabca in hotela oditi. Tedaj je pa zapazila na tleh siničko. Veselo je zaploskala in vzkliknila:
“Moja sinička! Takoj pridem!”
Hitela je pred hišo. Ko se ji je vrabec približal, ga je jezno zapodila: “Beži potepin! Ti in tvoji tovariši ste nam vse leto kradli, kar ste sploh dobili, še češnjevo cvetje ste nam pomladi okljuvali, samo, da ste delali škodo! Ničesar ne dobiš!”
Marinka je natrosila sinički drobtin in zrnja. Ker je bilo zelo mraz, jo je poklicala k sebi v sobo, kjer je sinička tudi ostala, dokler ni mraz popustil Ko se je jel sneg tajati, je deklica izpustila siničko. Ptička je veselo odletela. Za hišo je zagledala vrabca, ki je ležal zmrznel v snegu. Zasmilil se ji je, takoj mu je vse odpustila, a pomagati mu ni nič mogla, saj je bil mrtev.
UP IN THE TREE
“Thank goodness,” said Papa Squirrel, leaping up on the highest branch of the tree where Mrs. Squirrel, and her babies three, were eagerly awaiting him. “What kept you so long, dear?” asked Mama Squirrel.
“Those horrid boys again!” exclaimed Mr. Squirrel.
“Poor Hubby,” sighed Mama. “Have they been throwing stones at you? They ought to be ashamed—”
“Stones—they were rocks!” said Mr. Squirrel. “They were as big—as big— well, as big as apples!”
“1 wonder why they can’t leave us alone. We wouldn’t think of hurting them, now would we?” and the babies three said “No” in chorus.
A DEED IN THE HAND
It was late in the afternoon of the first day of the New Year and the two boys who were later to go forth looking for a good deed that needed to be done were still in the house; Last year Burt had made forty-eight resolutions and hadn’t kept one of them, and this year, together with his chum Eddie, he had decided to make only one.
“Well, Burt, let’s hear it,” said Eddie. “I’ve been in suspense all day.”
“So have I,” was the reply. “You see, since I had only one to make, I wanted it to be the best of all possible resolutions.”
Eddie grew serious at once.
“It was quite a solemn job for me, too,” he confessed. “There were about
At first the man eyed them suspiciously, then his face expressed relief as he answered gratefully: “You bet you can, boys. If one of you will retard the spark and give her a little gas when she starts ‘kicking’ I’ll be much obliged.”
Eddie jumped in and took his place at the wheel. After the second effort the car shook and roared with life.
“Many thanks, boys. I’m late already, so I’ll get right along. You’ve been a real help,” said the man.
As he put the machine into gear and sped away the shrill sound of a siren attracted the boys’ attention. A car suddenly swerved to the curb and with a shriek of brakes came to a stop. A
n
‘Watsa Mat You Keets?” Came From a Red-Faced Workman Peering Over the Edge ol' the Manhole
“What Kept You So Long, Dear?” Asked Mama Squirrel
“They don’t consider us, except as creatures with which they can have fun,” said Papa.
“You are so little and they are so big,” wailed Mama. “They ought to be ashamed of themselves. I hate them.”
“They are thoughtless,” said Papa, “and they like to see me run.”
‘/That is stupid,” answered Mama. “I’m glad our children know more than that.”
“We will never frighten little boys,” said one of the babies three. “Will we ?”
At that moment one of the babies three ran down the tree, and without noticing a little girl who lay dreaming under the tree, he frisked right over her. With a start the child woke up, and when she saw the animal she gave a scream and ran crying home to her mother.
Mama Squirrel whisked her tail and began to lecture her baby. “How' dare you frighten the little girl,” she scolded. “Don’t you know that you are putting yourself on a level with the naughty boys that torment your father?”
The Baby Squirrel apologized, and then they all sat down to a fine dinner of nuts, and tried to forget their troubles.
a dozen to choose from. All good ones, too.”
“Did you write it down?” asked Burt.
Eddie nodded and drew a piece of paper from his pocket. Burt had his resolution written on the back of an envelope. Taking it out of his pocket he handed it to his friend.
“To do one good turn daily,” read Eddie, in surprise. “Why, that’s the same as mine!”
“So it is,” replied Burt, laughing. “It only goes to prove that great minds run in the same channel! Why, Ed,” lie went on, in surprise, as Eddie reached for his hat and coat. “Where nre you going?”
“To find a good deed,” was the reply. “Today is New Year’s, isn’t it? We’ve made the resolution and now we’ve got to keep it!”
Before they got to the door, however, they were called by Mr. Wise, Eddie’s father.
“I want you to take this letter to Mrs. Fred Gill at 2751 Wager Street,” he said.
“But we have business to take care of right now, Dad. Can’t we take it later ?”
“No, this is too important to wait. Run along now,” said Mr. Wise with finality.
“That’s life for you,” complained Eddie, when he was outside. “A fella no sooner wants to do something worth while than some grown-up spoils everything.”
“Grown-ups are thoughtless that way, all right,” agreed Burt. “Boy, 1 won’t treat my kids that way. Here it is, the first day almost gone and we’ve still got our resolution to keep.”
“That’s so. Let’s be on the lookout for a good deed that needs doing while we’re going along,” said Eddie.
“Look!” cried Burt, a while later! “A manhole uncovered right in the middle of the sidewalk!”
“Sure enough. Wow! A fellow would get killed if he fell down that hole. Let’s cover it up!”
“It’s our good turn!” gleefully cried Burt, as he helped Eddie to put the manhole cover back where it belonged.
But they had hardly gone fifteen feet away when they heard the scrape of the cover on the pavement.
“Watsa mat-you keets? Mabe you tink dees ees for minda your beesness, eh? Watsa mat?” came from a redfaced workman peering over the edge of the manhole.
“Well, he should have had a sign up or something. How were we to know he was down there?” complained Burt. The man had forgotten this, apparently, for he set up a portable iron railing before the hole, with a warning sign attached.
“We meant all right,” grinned Eddie.
The next chance they got was to help a man trying to start an old automobile. He was straining himseli cranking it; but each time he succeeded the engine would stall before he couid get around to where he could control the gas and the spark.
“Can we help you, mister?” Eddie said to him, cheerily.
policeman jumped out, caught them roughly by the shoulders and told twro other cops in the car to keep going.
“Accomplices, eh?” cried the officer who had hold of the boys. “Helping a bank robber to make a get-away! Why, it’s Burt Lomax and Eddie Wise!” he cried, as he got a good look at them. “What in thunder!”
“We were just trying to do a good turn,” explained Burt, timidly. “He was stuck, so we helped him.”
“Well, it’s lucky I know both your fathers or I’d never let you go,” was the reply. “Be careful who you help from now on.”
“I guess we’d better be,” agreed Eddie.
For a while they walked along in silence. As they were crossing Hamilton Avenue, however, they were brought out of their brooding by the savage barking of a dog which was leaping and snapping at an old lady trying to cross the street from the opposite corner.
With common impulse the two boys made a hurried survey of the ground for weapons. Eddie found a stout stick and with it he charged the dog. Burt ran between the lady and the dog, shouting and kicking at the animal.
“For the love of Pete! By the living blazes! Will you kids clear out of here before I skin you alive!” shouted an angry voice.
There on the corner stood three men, one of whom was turning the crank on a moving-picture camera. Another was stamping in rage upon a megaphone, while the third was the one who had done the shouting- The dog, with his tail between his legs, had run back to the men.
“You d umbel Is! You’ve spoiled a good picture! We’ll never be able to get that dog to perforin so well again,” continued the director.
Burt and Eddie made a hasty retreat. “I guess we are dumbells,” said Eddie, breaking a long glum silence. “All we do is get into trouble.”
“It looks that way,” assented Burt, painfully. “I guess our New Year’s resolution is plumb broke already.”
It was just getting dark as the two boys grudgingly rang the bell of an ugly three-family house at 2751 Wagei Street.
“She’s been crying,” whispered Burt as they saw a tired-looking woman descend the stairs to the door.
“Happy New Year!” she greeted them, trying to appear cheerful. “How do you do?”
“The same to you, thank you,” said Eddie. “Are you Mrs. Gill?”
“Yes, I am,” she answered, timidly. “Who are you?”
“Oh, I’m just Eddie Wise. My Dad sent this letter.”
Mrs. Gill opened it and gave a cry cf surprise.
“Why, you darling boys!” she said as she gave them each a hug and a squeeze. “You- darling boys! Please come up.”
They followed her upstairs where there were four little children dressed in rags. On the couch, unable to rise, was a man, all bundled up.
Roda Roda:
PAPIGA
Nekoč je živel mož, ki je imel v kletki razumno papigo.
Neki dan se je mož odločil, da odroma v Meko, in vsakogar v hiši je vprašal, kaj naj mu prinese za spomin s svojega romanja.
Tako je prišla tudi papiga na vrsto da bi povedala svoje želje. Rekla je: “Gospod, če prideš v Kairo, boš videl mnogo tovarišic moje vrste. Prinesi jim moj pozdrav; in one naj mi svetujejo, kako se lahko rešim svojega ujetništva.” Romar se je smejal in obljubil papigi, da bo nalogo izvršil. Poslovil se je od žene, otrok in prijateljev ter odšel na daljno pot.
Čez leto dni se je vrnil—z bogatimi darili—in naposled je stopil k papigini kletki.
“Gospod,” je vprašala papiga, “ali si izročil mojim tovarišicam pozdrave?’ “Da,” je odgovoril romar. “Sedele so tam na drogu, bilo jih je dvanajst. Vprašal sem jih v tvojem imenu, kako bi se lahko rešila jetništva.”
“Ali so ti odgovorile?”
“Ne. Sedele so na drogu in molčale —samo ena je nenadoma dvignila glavo, zakrilila in padla mrtva k mojim nogam.”
“Dobro,” je rekla papiga.
Dvignila je glavo, zakrilila in brez besed padla romarju pred noge.
Romar je vzdignil papigo in jo skušal obuditi k zavesti.
Zaman.
Tedaj je začel romar vzdihovati in žalovati, položil je negibno papigo na okno—in frk! je zletela papiga—k svojim sestram v Kairo.
 O---------------
Jože Kovač:
OTROK IZPRAŠUJE
“Mati, kdo je jablane zasadil, da jih je kar poln ves vrt?”
— Stari striček jih je vsadil, preden ga je vzela smrt. —
“Mati, kdo jih zdaj neguje, zdaj ko strička nič več ni?”
— Striček sina je naučil, sin vrtnar jih zdaj goji. —
“A kako, da so tak polne jabolk, to bi vedel rad?”
— Jih je pač vrtnar pobožal, ko bila je še pomlad. —
“A ko bodo dozorele, kaj napravil bo vrtnar?”
— No, vrtnar jih bo natrgal ter nabral za sto košar. —
“O—pa jih domov ponese ter otrokom razdeli!
Dosti bodo jih imeli sto košar za tristo dni.”
— Ne, moj fantek, ti se varaš, nič ne bo vrtnar dobil.
Jablane so last gospoda,
zanj jih je vrtnar gojil. —
“Mati, mati, ne razumem, ne razumem teh besed . . .
Človek dela, a ne z^se— čuden, čuden jc ta svet!
Stari striček jih je vsadil, potlej jih je sin gojil ter spomladi jih pobožal— kdo si zdaj bo sad lastil?”
— Jablane so last gospoda, zanj jih striček je sadil.
Jabolka so vsa njegova, sto košar jih bo dobil. —
“Ne razumem, ne razumem . . .
A še to povej: Zakaj?”
— Ko boš velik, boš razumel,
Pojdiva domov sedaj! —
---------O---------
HAD GOOD AND BAD POINTS
“My,” exclaimed little Jimmy, as he gazed at the lithograph, “I’d like to be a giraffe. Just think how easily you could ‘rubber’ over the baseball fence.’ “That’s all right,” replied Johnny, “but there is another time when you wouldn’t want to have a ncck like a giraffe.”
“When is that?”
“Why, in the mornings when yout ma begins to scrub your neck with soap and water.”
“Fred, look what Mr. Wise sent us!” cried Mrs. Gill, displaying a fifty dollar bill to her surprised husband.
“He’s a good man, Mary. A good and thoughtful man,” answered Mr. Gill, weakly. “And you arc his son, aren’t you? We are very much obliged to you and your friend for your part in this good act. Will you tell your father that I am sincerely grateful, and that I’d like to do something for him some day.”
Burt and Eddie exchanged glances. “It’s our one good turn after all!” whispered Eddie, gleefully.
“We can do more than one,” Burt replied. “Let’s—”
“Will we have something to eat, now, mamma?” was the anxious inquiry of one of the children.
“Indeed we will,” answered Mrs. Gill, as she embraced the child and smiled at Eddie through her tears.
So the two boys hurried to the grocery store to bring back food for their new found friends. As they did so, they thought that perhaps grown-ups were not so thoughtless after all. And Eddie thought with a grin, how curious it was that he and Burt should have had such a hard time finding a “good deed” to do when the best one anyone
ČEBELA IN MUHI
Dve muhi se odločita poleteti v daljne kraje in začneta vabiti čebelo, naj gre z njima. Pripovedujeta ji, kako krasno je življenje v onih krajih . . . Tožita ji, kako slabo je tu, v rojstni hiši, in kako jih ljudje venomer preganjajo in preganjajo; kako jih niti ne puste (o, kako so ljudje nesramni in zvijačni, pa sebični!), da bi se navžile jedi za polno mizo, ampak so si celo izmislili nekakšne zvonce iz stekla ter jih lovijo; po hišah pa jih zalezujejo spet razbojniki pajki!
“Srečno pot!” jim odgovori čebela, “meni je pa tudi tukaj dobro in prijetno. Vsi me ljubijo, tako kmetje kakor meščani. Le vedve poletita kamor hočeta. Povsod bosta imeli enako srečo. Dokler ne postaneta koristni drugim vaju ne bodo spoštovali nikjer, niti vaju ne bodo nikjer hoteli. Tudi tam v daljnih krajih se vaju bodo veselili samo pajki.” ---------------------O--------
Mb
A STRANGE TEA STOJH
 	hali
a jv
Here is one of the strangest stol., you ever heard—and about tea, . that you see Mother and Grandmot inking so often right in your 0 b home. Of course, it isn’t true—youi ^ c know better than that—but way 1*, rh in the days of the long ago when P1' pie handed down legends from fa,'MUI to son and believed in them, this sti l _ about the origin of tea was listened p.cj with awe and a firm belief in its vef*
A Buddhist priest name Daruma,s of a king, so the story runs, retired the outskirts of a small village to spe five years in prayer and meditation He purposed to keep awake the w)| un. of the time, but finally sleep got 1 ry ( better of him and he succumbed. ' The awakening, he was so despondent tl er he straightway cut off his eyelids, : n order that his eyes could never ag! sd t be able to close, and flung them on My ground before him. Immediately, 1 itn! legend has it, the eyelids were tra>ppe formed into the first tea plant that e*!m grew.	|na
And from that day onward, it * believed that tea was a beverage s< ter, from Heaven to ward off sleep a As make it possible for pious Buddli nt priests to keep their vigils witWlna sleeping. Now, tea certainly cannot , ar all that, but it does keep you awakf/ati there is no doubt about it! So the n<rdi time your Mamma tells you that J’1 »sel cannot drink tea before going to •*; s because it will keep you awake, reni*1 are. ber this little story and—be content “Bi do without it.	s
ttiai
lid "Y( dna it, b
Tf/r f&, 'Jun/oa J'J Q>OK
BACON MUFFINS Cut five thin slices of bacon into small bits and fry till a delicate brown.
Pour fat and bits of bacon into a measuring cup—there should be '/z cupful in all.
Sift together—
cupful of sugar J4teaspoonful salt 3 teaspoonfuls baking powder 1 cupful white flour To these dry ingredients add—
•K cupful milk 1 egg (lightly beaten)
]/• cupful bacon and fat 1 cupful bran Bake in gem pans and serve very hot.
 0---------------
BEGINNING RIGHT
\
w
Papa he has been a-sayin’
Wc should start the new year right, An’ not quarrel in our playin’,
An’ mind mamma day an’ night.
An’ he said there’s no disputin’
That whatever we might do On the first day, sure as shootin’,
We would do the whole year through.
An’ I saw the chance was splendid To do something right away That, until the year was ended,
I would like to do each day.
An’ on New Year’s, startin’ squarely, I got up soon as ’twas light,
An’ learned all my lessons fairly,
So’s I’d always have them right.
 0-----------------
A. Kuprin:
BOŽJI OTROCI
(Malajska pravljica)
Bogovi, ki so vladali nad zemljo, morjem in zrakom, so imeli troje otrok. Prvi je bilo zlato sonce, drugi bleda luna in tretji kričač petelin. Vsi ti otroci so živeli skupno v složni bratski ljubezni. Nekega dne pa je odšlo sonce na izlet in sestrica luna je ostala sama doma. Naprosila je petelina, naj ji prižene občice s paše,.toda petelin ji je odvrnil, naj gre po nje kar sama! Sestra, ki je bila drugače sicer mirna, se je topot zelo raztogotila. Popadla je bratca petelina in ga vrgla v globoko jamo. Ko se je sonce vrnilo domov, mu je luna pripovedovala, kaj se je med njegovo odsotnostjo pripetilo. Sonce se je zelo užalostilo in zameglilo ter dejalo:	“Sestrica, zakaj si to storila?
Prepir kali mir. Zdaj še jaz ne vem, ali se ne boš morda kdaj lotila tudi mene. Veš kaj, od današnjega dne naj bo dan moj a noč tvoja. Vzhajalo bom podnevi ti pa ponoči. Petelin pa gotovo ne pozabi name, saj mu nisem ničesar storilo In zato tudi nočem, da bi kikirikal tedaj, ko boš ti na sprehodu.”
In od tistih časov resnično vstaja petelin obenem s soncem, se raduje, ko vidi svojega zlatega brata in kikirika veselo: “To je moj braaat!” Ko sonce zaide in gre luna na sprehod, petelin umolkne, se skrči in skrije glavo, da ne bi yidel svoje hudobne sestre.
Francevič:
LABOD IN LISICA
lun
rtu
Na severu leži—kot velik O— prijazno jezero, Zemlje oko, stezice svetel pas ovija mu vodo.
Po njej od dveh strani mi prideta možaka dva in ko se snideta, iz grma—frk!—lisica jo udere in drzni šment spusti se v mokri element osredku smelo pot ubere.
Z družino biva tam labod.
Gorje, kdo zdaj ubrani beli rod? Premočan je sovrag.
A čudo, samec korenjak v trstičju razprostre peroti	L,as
in zvitorepki gre nasproti.
Junaško bije jo po glavi,	,‘u
zaman lisica hlasta v zrak . . .	■
Zver trudna od otoka krene, da spet na varnejši se breg odpr3'!s c vsak trenutek trd jo kljun zadeif 01 po vodi se že lije sled krvavi.	jy^
Tedaj pa ptič, ki besno brani mlade, j^!1 protivnico za vrat popade	n 1
in dolgo jo tišči pod vodo:	|rjV
nazadnje rešen zarod jc labodov! Ca‘
Moža, veslaje v čolnu vsa osupla, težavo ptiča ločita od trupla, da splava k svojim bojevit in jezC
n stari mož prekine molk oprczc' ‘Preeudežna priroda!
Ljubezen naredi junaka iz laboda." fjj ---------------------O---------
JOHNNY JUMP-UP
There’s a brisk little youngster V know,	FA
And Johnny’s his name, by the 11 He jumps up, all ready to go,	a
Though called twenty times	in	a	a!”
Sfih
He jumps up to hand, you a chair, ‘Ss He jumps up to open the door, ,r a He jumps up your bundles to	bear,	,
He jumps up to run to the store.
He jumps up and puts on his clothe5 The minute he’s roused from his ’tc He jumps tip and straight to scWfv goes,
With lessons all studied or read-
And because lie’s so lively and briS' And always so ready to run,
By people who know him aright,
He’s called “Johnny Jump-up” fun.	I'-
_________0__________________ p,
MODRI IZREKI	fl"
 	JMr
Bolje je biti med prvimi zadnji, kor pa med zadnjimi prvi.	011
Nikdar ni treba delati zla, pa čep<rs^ bi nam prinašalo največje dobro. iSe Pametnega spoznaš po popušča^FP neumnega pa po trmi.	Ie <
Potrudi se in pohiti, da dosežeš ki jih občuduješ.
Med onim, kar si videl in kar si s, šal, je velika razlika.
Najprej se mora človek naučiti čevanja, potem šele lahko zapravljat P j Nikdaj ne računaj na srečo; slepar Če je treba ubogati, bodi prvi; & j>p( treba govoriti, bodi zadnji.	,'trj
Oni človek, ki zna biti gospodar s'jbni jih želja in strasti, je gospodar vs««ry --------------------O---------------- l°i
ŠALE ZA MALE k
, i, '
Sosed vpraša soseda: “Sosed, a'1?,11 spiš?” •	|hi
“Ne.”	|ar
“Posodi mi, prosim, deset dinarje'- 01 “Že spim!”
“Poslušajte, otroci,” pravi učite^* a*i šoli. "Pet otrok je pri vodi. Treni .‘•o mamice prepovedale kopanje. * liko jih pojde v vodo!”
“Pet, gospod učitelj,” odgovore učenci v en glas.
m’t
th,
Lld,
ca
'se
K A
n
N
Ul
lili
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
llll
tent
An	COKETON,	W.
.AH EDITOR:
his is my first letter to the Nova nfit * u * am ** years old and in the UJ* enth grade. My teachers are Miss , 'nsky> Miss Dorsey, Miss Kotnick t stot wiss Luzier. I like them all. ea, Ly oldest sister’s name is Mollie. dmot graduated in 1931 and now works mr ® lt|.Store j" Thomas. I am the baby you I . e. family. 1 also have a married ■ayli,Cr'n New York, who is very good, len Pi usband’s name is Walter Richard
1 faIiT\
is sl' .,y facer’s name is Mike and my tened r-,Q.T s ‘s Anna. We all belong to the s vef and are very proud of it. ma,s	CHRISTINE	KOROŠEC.
tired	—  o--------------
o spe	The HERoiNE
^an there lived a girl named “ ot I ' here were two men who were U, ®°°d friends of Jaun’s father. lt ti „ 6 ,tWo Inen wanted to see Jaun lids > f	banquet they had been to at
a6! LdIJlyster'ous park, but when they n t k, i? open the door of her room they lv i uli her parrot calling: Jaun! tra<	‘	They realized she was	kid-
rite*	S0 t*1e^ t00*c her Parrot	Mth
» t0 mysterious park to find the it *’ ,‘l?pers den. They finally reached S(t‘ _ w'len they opened the door and
eo a	they saw Jaun in a cage-
nHdMnt th broke the cage and took Jaun tne two kidnappers came in. The
inotl	askec*	them what they want-
wiW fin a^ter a t‘me the men answered, h'nifj. Us closely, for we will make mt )' lse!Sappear-” The kidnappers watched "to b s ^ "hile they put a blanket over
-erne'ared^h They thought she disap-. ./Cir. ’ but she was only put in a box. ar‘ng her back! Bring her back!” La .naPPers cried. The men made L^c sigh and the parrot appeared. f‘Y » become a parrot?” they asked.
^ es> ’ the two men answered. The it J*Ppe.rs then tried to catch the par-' l't it flew out of the den and they "j a‘ter it.
|u (^e meantime the two men took rc anc* the parrot home and received ! ard from Jaun’s father, the king. CHRISTINE LOBE (age 14), No. 2, SSCU, Ely, Minn.   0----------------------
k. a ,. ,	SEGUNDO, COLO.
tAI< EDITOR:
ltam very thankful for the check you llle' I was so glad I didn’t know ‘ 'o do. When I asked my dad if it a real check, he said, “No,” to fool j’ ,ut my mother said, “Yes.” It sure i mg to help me and my dad because L s Planning to buy a knitted sweater fj , a lead pencil.
j c mines are not being worked at ‘ .the people are nearly starving.
L e ,s had all over no matter where i Urn. A lot of people in Trinidad patching flu. At school 13 were r t> and teachers are feeding the children to make them stronger.
thdterC*ay’ ^ec' was Nicholas’
ide, jj , aV and we were very sorry he L ,..,stoP here. I don’t know the rea-fc,.js y> hut I think he will be here on cau-ITlaS ^ve' * think he didn’t come n>t we haven’t any snow, and he th«COme with his sled and reindeer the wind
ins' *n a Christmas play that we are 8 at school, and I hope it will turn ild'e	Teacher	said if we beat
candy^6	^'ve us eac*1 a handful
ls all I have to say, so I will MARY M. CIGLAR.
fcAl) e,	COKETON, W. VA.
^his ^ TOR;
iba 18 niy ^'rst letter to the Nova ,, Rn,’ ,and * hope it will not be the last. 3 Bh s ,i years old and a freshman in jSs ijC,100*- My teachers’ names are andC/u-ett’ ^r' ^alassone> Mr. Har-lich ^lss Schafer. I like them very ends' most them are my sisters’
3ba^C'T-!) roac* the stories in the Nova ic be “er k 5 are very interesting. My bah years old. I am next to d \vr- ^ a|l belong to the SSCU Jre all proud of it.
MARY KOROŠEC.
Drift --------------°---------
Editor, shebov<;an’ wis-
| NoVa‘Snmy ^irst letter I am writing ll. ‘Joba, and hope it is success-iRhth „ar" 13 >cars old and in the fhool at SS. Cyril and Methodius K' w-a he days here in Sheboygan :Ur Chr '’ W't*1 hardly any snow fall, d Sch ls!mas vacation was very long, 01 throv' i ?tartcd Jan. 3. Please do £ep( lsket '■ s better into the wastepaper Send' mnCe you know 't >s J11y first. faPPv kn w'shes and greeting for a le cdit0r°W ^ear to all members and
MARY ALICE PODRŽAJ, No. 82, SSCU.
^Editor.	BLAINE, 0.
irst I \x.,
ePa fr the n.'d to thank you very much ■ed 126 * 80t for my article that rV cl-iri ',n *N,nveniber’s issue. I was nny	ect	‘t-	I got a letter from
" Kirid'0 f °f	M‘nn-> which was.
foueht th V her	t0 writc t0 me- 1
® ,ne hi,.	u"°	0110	was going to write
fXhad Cdid!
ali'fc i, d a nice time at Christmas, r’ich W'iu ance on Christmas Eve,
rny Presenu hVed by a11' 1 didn,t 8ct irjcf0r this ycar Te^ause Sanfy Claus was 0w here J ere hasn’t been much much yVj Unc^ ^ *10PC there won’t iffiijieek of vaare having only one prrtfuti°ns h i\ °n at sch°°l* Our exam-
ii" iet 5hemT bCen given yet’ as we
Pass the p-*3"-.20-	1 hope that I
e examination. The mines
VA.
ta
dprai
adeir
J
je*f:
rezei
da.
ur
ir,
the«
is
scli°
ad-
This
*se.
I1
ii. »
>£ Of
SI
ti ^ 1-vii3-.
ir 5' vs<
fc
rv
vi ill ill
.re
out here don’t operate much—only three or four days a week. I hope they will start better once the New Year has come into full swing. I haven’t much more to say this time. So I will close by wishing you all a Happy New Year.
MARY ILOVAR.
 0---------------
BEAR CREEK, MONT.
STARO IN NOVO LETO
Staro leto, pojdi od nas; mlado, pridi, ugasni luč staremu!
MLADO LETO: Taka je postava, tako je zapisano. Jaz prihajam, in ti, stara naduha, moraš iti. Le pripravi se, nič ti ne pomaga, iti moraš!
STARO LETO: Gorje meni, torej moram iti, da, takoj to minuto. Zapuščam ti v testamentu dolgove in gore ledu.
MLADO LETO: Hvala lepa, tako je bilo vsako leto, toda mladost premaga dolgove in gore ledu.
Ura bije dvanajst in staro leto od-krevsa v pokoj. Za petami mu prožno priskaklja Novo leto.
Pozdravljeno Novo leto, mlado in prožno, pozdravljen novi, boljši čas! Naj obsiplje s srečo vse!
HENRY HENIGMAN, društvo št. 58 JSKJ.
--------O--------
MORLEY, COLO.
Ker je to moj prvi dopis v tem novem letu, zato še enkrat voščim srečno in veselo leto 1933 vsem članom in članicam JSKJ, posebej pa še članom mladinskega oddelka. Želim, da bi se v tem letu bolj zanimali za mladinsko stran Nove Dobe ter jo kolikor mogoče polnili s slovenskimi dopisi. S tem bomo pomagali sami sebi in ohranili svoj materin jezik.
Tukaj na Morleyu smo vsi otroci razočarani nad tako zimo, ker nimamo nič snega, da bi se sankali. Zima je taka, kot da smo v maju, ne pa v januarju; zato je menda toliko ljudi prehlajenih. Mogoče bo starka zima prišla na obisk spomladi.
Za bnžič smo imeli zabavo v Y. M. C. A. Posebno veselje za otroke je bil Santa Claus. Zal, da letos ni dajal nič daril, ker je bil revež dobil “flu” in je moral v posteljo. No, pa smo bili vse eno zadovoljni, ker je revež tako kihal, da ni mogel govoriti, in nam je s tem napravil dosti smeha.
Ob koncu še enkrat pozdravim vse člane in članice mladinskega oddelka, kakor tudi vse glavne odbornike JSKJ, da bi srečno in veselo vršili svoje tru-dapolno delo v novem letu. Posebej pa pozdravljam še g. urednika, ki se trudi z našimi otrpškimi dopisi.
VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ.
 -------O--------.
THE SNOWBALL FIGHT
One evening 1 went to bed early. It looked to me like it was going to snow. In the morning when I awoke I saw heaps of snow on the ground. After breakfast I went outside to shovel snow.
I cleaned it from the gate to the barn. My f^et and hands were very cold. So I went into the house.
The next day the sun came out and started to melt the snow. It was good to make snowballs. So my boy friend and I decided to make a snow fort. We rolled a lot of little snowballs and piled them one on top of another. Then we patched the holes, except one. Sister called me in for dinner. After dinner we met some of our friends and they asked us if we wanted to have a snowball fight. We said yes. First we made a lot of snowballs. Then I shouted, “Ready, let’s go!” You should have been the snowballs fly. I blocked the holes they were making. One boy looked out of the fort, and Joe hit him in the nose. He ran out of the fort and went home.	<•
Soon the boys got angry because we got the best of them. They jumped on our forth and fell on top of us. We were full of snow. The boys were laughing at us. We ran and pushed their fort down. They started to throw snow at us. Then we ducked their faces in the snow. We asked them it they had enough. They said yes. “We shall never have that kind of show fight any more,” they said.
ANTON KOTNIK (age 12), No. 25, SSCU, Evelcth, Minn.
 0---------------
TRIP TO CHICAGO
Mary and James live in the country. They went to Chicago to visit their aunt and uncle. The day they arrived their aunt sprained her ankle, so she could not meet them as she had olai ned. Their uncle met them at the Grand Central Station. He could not leave his work long enough to take them to his home. He put them on a subway train and told them at just what station to change to a local train, and just where to get off the local train. The house was only one block from the station, so they would have no trouble in getting to their destination.
But as they changed with the crowd from the express to the local train the guard shut the door on James, so that Mary was left alone on the platform. Since James was a year and a half older, Mary had depended upon his following her uncle’s directions. She had not remembered where to get off the subway and the local train. She had also given him her pocketbook with ali her money.
As the train stopped at the next station she looked to see where her brother .was. She got<scored and asked the conductor where he left her brother off. He said, “At the last station.” She started to cry. The conductor told her that she could get off and go on the next train. So she changed and went back and stopped at the right station. She started to walk around the station and saw James. Whereupon James
asked her where she was. She told him that she was lost. So he took her to their aunt and uncle. When they came in, her uncle grasped and kissed them both as did the aunt. Then the aunt prepared supper. Mary helped her aunt with the dishes. When the house was all cleaned up they sat in the front room to talk about the trip and many other things. Mary told about the way she got off at the wrong place, and the time she spent to find her brother.
James said that mother told them they could spend two weeks. It was soon getting late, so they went to bed.
During the two weeks they helped their*aunt and uncle. When the day came to leave, Mary and James felt sorry because they liked to stay. Their aunt and uncle went with them to the station and told them how to get home. They followed their directions and got home safely.
Mother was waiting for them at the station. She prepared a big dinner for them. They told her about the trip.
FRANK KOTNIK (age 11),
No. 25, SSCU, Eveleth, Minn.
 0---------------
PIERCE, W. VA.
DEAR EDITOR:
Since my first letter was not thrown in the wastebasket, I’ll try again. How do you do, everyone? And how did Santa treat you all? He was nice to me. We stayed up until midnight, attended services, and returned to find that Santa had already visited our house. He left me a doll, doll clothes, a school bag filled with pencil and tablet, and, of course, lots of candy and nuts.
We have a very nice winter here. There has been no real cold as yet, and only a little snow. I like it fine, and only hope it doesn’t come back on us in May or June. Well, this is enough for this time. Best wishes to all for a better year in 1933.
Your friend,
VIOLET ZALAR,
No. 69, SSCU.
 0---------------
THE INTRUDER
It was a wacm and lovely evening, a beautiful moon was up. The Boy Scouts were all seated on the ground, conversing with one another. The campfire burned brightly.
One by one the boys were getting sleeepy, and the conversation had died down, only the strains of Fred’s guitar and the crackling of the logs could be heard.
Sandy, the dog, was fast asleep. Presently a low howl close by broke the stillness. What could it be?
All the boys grew excited as another howl was heard, and' all the sleepiness was now gone out of the boys.
Sandy pricked up his ears.
In the nearby bushes a crackling could be heard.
Every eye turned toward that direction, as if to say: “Who dares to intrude on us during this peaceful evening?”
Two glaring eyes could be seen peer-ng out of the bushes.
Out of the bushes jumped a slim ooking wolf, who leaped high over the 'ire, and disappeared into the darkness. : JOHN ZBASNIK (age 14),
Ely, Minn. J
 0---------------
LORAIN, (>.
DEAR EDITOR:
I wish to thank you for the check ivhich 1 received for my article. I can-lot express my gratitude enough. No jne can imagine how glad I was when I received the check, which came in /ery handy in this depression.
The semester is almost over. 1 think t passed so quick. Our examinations A'ill start in about two weeks. The name of our school is Whittier Junior High. Before they had grades from 7B to 9B, but they will have 10B also.
The weather in Lorain is very :hangeable. I cannot say it is very nice iveather, because it changes very often. The play we had on Christmas Eve :urned out very nice. There were quite i number of people present. I heard that there was a play in Cleveland. Why not write something about it? I’ll :lose and try to write something more next time. Best wishes to all of the members of SSCU, and also to you, editor.
AGNES JANCAR (age 14), No. 6, SSCU.
 0---------------
STRABANE, I'A.
DEAR EDITOR:
First of all I must thank you very much for the dollar check I received from you. I was so glad I got it. We had two weeks off from school for Christmas. We had our examinations Jan. 9 and 10. I do hope that I may pass. .We had snow two weeks before Christmas, but it melted for Christmas. The weather out here is always changing. Many children get milk in school from the state. The children that are underweight and many elders are sick out here. The men are still out of work. I don’t think better times will come around any more. I do not ha\e much to write this time. But I want to thank you again very much for the dollar check. Best regards to all.
ANNA STRLE (age 14), No. 149, SSCU.
--------o--------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca decembra, so bile nakazane nagrade, po en dolar ($1.00) vsakemu, sledečim mladinskim dopisnikom:
Agnes Jančar, društvo št. (i, Lorain, O.; Victor Slavec, društvo št. HO, Morley, Colo.; Jan-
DOPISI
štev svoje izkušnje glede bolnikov in zdravnikov, ker imamo dokaže, da je včasi ravno tako treba nadzorovati zdravnike kot bolnike. Društva Zveze pazijo, da gre vse točno in pravilno. Zveza deluje, ne samo v društvenih, ampak tudi v drugih ozirih za slovensko naselbino v Jolietu.
Tako se je odbor Zveze potrudil za našo šolsko mladino, da je bila primerno obdarovana od Miklavža. Nadalje imajo društva Zveze lepo urejeno glede prirejanja veselic, zabav ali piknikov, da se ne vršita prireditvi dveh društev istočasno in da gre tako vse v lepem redu. V letu 1932 so društva Zveze priredila 12 različnih veselic. Sedaj imamo na programu dve veselici. Dne 24. januarja priredi “baseball team” društva sv. družine št. 1 DSD plesno veselico, na pustni torek zvečer, to je 28. februarja pa priredi isto društvo maškaradno veselico v Slovenia ,dvorani, članstvo vseh k Zvezi spadajočih društev je vabljeno, da kar mogoče številno poseti omenjeni prireditvi. — Pozdrav!
Za Zvezo slovenskih društev v Jolietu:
John Nemanich, tajnik.
ni javijo tajniku do 25. januarja.
Novih pravil še zdaj nismo dobili, torej nisem na jasnem glede tega novega načrta in certifikatov “AA,” ki bodo dobili denarno vrednost. Dobro bo, če bomo mogli na te certifikate dobiti kakšno malo vsoto, čeprav na posodo, da bi povrnili, kar je založeno iz naše blagajne. Naj še omenim, da je naš društveni tajnik, sobrat Ilija Suman izjavil na zadnji seji, da pusti vso tajniško plačo za šest mesecev in vse druge izdatke društveni blagajni in v korist društva. To je zelo lepo od sobrata tajnika, ki bo že skoro leto dni brez dela, in naj mu bo v imenu društva izrečena iskrena hvala, člani so pa prošeni, da gredo društvenemu tajniku pri njegovem delu kar mogoče na roke in mu s tem delo olajšajo.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice JSKJ in jim želim boljše leto 1933 kot je bilo preteklo.
Frank Vozel, zapisnikar društva št. 154 JSKJ.
Canonsburg-Strabane, Pa.
V soboto 21. januarja se bo vršila delničarska seja Slovenskega Hranilnega in Posojilne-gii društva, v prostorih društva Postonjska Jama. Seja se prične ob šesti uri zvečer. Seja je velike važnosti zato se želi, da se seje udeleže, če le mogoče, vsi delničarji.
Glasovnice, katere ste prejeli, vrnite najkasneje do 21. januarja, do šeste ure zvečer. Pazite, da bodo glasovnice pravilno izpolnjene. Glasovnice, ki bodo oddane 21. januarja po šesti uri zvečer, se ne bo vpo-števalo, oziroma bodo neveljavne. Toliko v prijazno pojasnilo.
Mislim, da vsakega delničarja zanima, kako stoji, oziroma napreduje S. H. & P. društvo v ;teh težkih časih depresije. Spodaj vam hočem dati nekoliko podatkov o razvoju in finančnem stanju S. II. & P. društva v Canonsburgu.
S. H. & P. društvo je bilo ustanovljeno 25. marca 1925; spodaj navedeno poročilo poka-zuje, kako je društvo napredovalo od leta do leta:
Do 31. decembra 1925 je bilo v prometu $1,801.75; do 31. decembra 1926, $12,454.23; do j 31. decembra 1927, 842,274.93; do 31. decembra 1928, 855,736.-52; do 31. decembra 1929, $74,-276.87; do 31. decembra 1930, $112,796.58; do 31. decembra 1931, $147,353.47; do 31. decembra 1932, $154,854.09.
Kot je razvidno iz zgornjega poročila, je S. H. & P. društvo leta 1932 nekoliko zaostalo v napredku, če primerjamo prej-šna leta. Veseli pa smemo biti, da v današnji svetovni krizi, ko banke pokajo na vseh koncih in krajih, naše društvo napreduje, čeprav malo bolj počasi, ampak napreduje stalno tako, da lahko mirno zremo v bodočnost.
Pri S. H. & P. društvu je sedaj 286 delničarjev, ki lastujejo skupno 1,907 delnic. Za leto 1932 se je razdelilo na delnice 9% dividende.
Na predplačane delnice se jel leta 1932 izplačalo obresti $2,-099.62. Društvo plačuje na, predplačane delnice 41/2% obresti, dočim banke plačujejo le 3Va obresti od vloženega denarja. Pri tej priliki priporočam tistim, ki imajo denar, naj istega plodonosno in varno nalože pri S. H. & P. društvu ter tako postanejo solastniki tega koristnega delavskega podjetja.
Leta 1932 je šlo skozi S. H. & P. društvo $53,915.13 denarnega prometa. Dalje .je društvo posodilo in pomagalo štirim posestnikom do svojih domov. Društvo posojuje le na posestva, in sicer le na prvo vknjižbo (First mortgage) in še to !le, kadar je vse posestvo pra-| vilno ocenjeno in če se vidi, da je denar varno naložen.
Če kdo želi natančnejše informacije o vsej stvari, naj se obrne na tajnika društva, Mr. Avgust H. Riška, 2 Iron St.,
Canonsburg, Pa., ali se pa oglasite osebno v uradu društva na Latimer Ave., Strabane, Pa. Urad je odprt ob delavnikih vsak dan od devetih zjutraj naprej. — S pozdravom,
John Žigman, blagajnik S. H. & P. društva.
Sharon-Farrell, Pa.
Leto 1933 še ni pokazalo nič za boljše, pač pa pri nas celo na slabše. Korajšni smo pa vse eno in se postavljamo kot petelin na gnoju, kakor bi res ne občutili nobene krize in depresije. “Kaj nam pa kdo more,” si mislimo, seveda, ko nič nimamo. V kleti se pa skriva tre-bušat Mussolini, ki nam daje korajžo, da včasi res popolnoma pozabimo na to preklemano depresijo. Seveda, drugače se pa držimo kot bi kisle kumare jedli.
Pred dvemi leti ustanovljeni pevski zbor “Slovenski dom” že dolgo časa obeta, da priredi svoj prvi koncert. Končno se je zasukalo kar na hitro, skoro prehitro za sedanje čase. Pa kaj hočemo druzega, kot vdati se v dobro voljo in globoko v žep poseči po kak kvoder in se udeležiti koncerta na večer 28. januarja. Nastopila bodo štiri pevska društva z okoli 70 pevci. To bo že precej velika družina, ki nas bo razveselila z vrsto lepih slovenskih pesmi. Vsi rojaki od blizu in daleč so vabljeni na poset te prireditve.
1 Program bo bogat in zanimiv lin za naše posetnike in prija-jtelje bo vse najboljše pripravljeno. Na svidenje torej v nedeljo 28. januarja o polu osmih (7:30) zvečer v Slovenskem domu!
Anton Valentinčič. --------
Strabane, Pa.
IZ URADA ZVEZE JSKJ DRUŠTEV V ZAPADNI PENiN-SYLVANIJI. — Vsem krajevnim društvom JSKJ tega okrožja naznanjam tem potom, da se bo prihodnja redna seja Zveze vršila v nedeljo 5. februarja v Slovenskem domu na Butler St. v Pittsburghu. Seja se bo pričela ob deSeti uri dopoldne, kot je označeno na poverilnicah, katere so društva prejela že zadnji mesec. Društvo, ki morda ni prejelo poverilnic, naj smatra to za uradno vabilo in naj pošlje svoje zastopnike na sejo Zveze. Ta seja Zveze bo obenem tudi letna seja, zato je priporočljivo, da pošljejo društva čim več zastopnikov, da se izmed istih izvoli dober in aktiven odbor, ki bo gledal in delal za korist in blagor J. S. K. Jed: note. Na svidenje torej v Pittsburghu 5. februarja!
Za Zvezo JSKJ društev v za-padni Pennsylvaniji:
John Žigman, tajnik.
ing
Virginia, Minn.
Prva seja društva sv. Štefana, •št. 164 JSKJ v tem letu se je vršila 9. januarja. Na tej seji je bil članstvu podan natančen račun za preteklo leto. Kot tajnik društva sem članstvu podal tudi račun in poročilo za ves čas od ustanovitve tega društva.
Naše društvo je še precej mlado. Dne 25. decembra 1933 je bilo staro sedem let. članstvo dozdaj v splošnem še precej točno plačuje svoje asesmente, četudi so tukajšne delavska razmere slabe. Društvo ima v splošnem vrle in vsega spoštovanja vredne člane, med njimi tudi pionirje, ki nam dajejo lepe vzglede dobrih društvenikov. Eden teh je naš sedanji društveni predsednik, sobrat Marko Strbenc, najstarejši član društva in JSKJ; pri JSKJ je že od leta 1898 in je še vedno čvrst in zdrav. Drugi je naš sedanji društveni blagajnik, sobrat Martin Stukel. Tudi on je star pionir naše Jednote, h kateri spada že od leta 1898. Tretji, ki tudi spada k JSKJ že od leta 1898, je sobrat John Matkovich, trgovec z mešanim blagom. Vsi trije so prave, čvrste dolenjske korenine in v vsem času, kar so pri Jednoti, niso vsi skupaj dobili 100 dolarjev bolniške podpore. Društvo je lahko ponosno na take člane in istotako Jednota. Vsi člani našega društva jim odkritosrčno želimo, da bi še mnogo let ostali čvrsti in zdravi člani našega društva in Jednote. Kot društveni tajnik jim še posebej želim sreče, zdravja in uspeha na društvenem polju in drugod. Priporočal bi članstvu našega društva, da te tri pionirje imenuje za častne člane in njih imena vpiše v posebno knjigo častnih članov.
Z bratskim pozdravom,
Frank Novak, tajnik društva št. 164 JSKJ.
I	-----
Chicago, III.
. V petek 6. januarja 1933 se 1 je za vedno poslovil od nas pri-’ jatelj in sobrat John Wolkar.
| Bil je bolehen že zadnjih par let, zadnje mesece pa je moi-al biti v postelji in končno je pod-| legel mučni želodčni bolezni.
Pokojni John je prišel v to 1 deželo leta 1905. Pristopil je k ’ društvu sv. Štefana KSKJ, ko
■ pa je bilo ustanovljeno društvo ; Zvon, št. 70 JSKJ, je tudi k : istemu pristopil takoj po ustanovitvi. Ostal je dober in
; zvest član društva Zvon do konca. Pred leti je zavzemal pri društvu urad zastopnika. Pred nekaj leti je iz gotovega vzroka prestopil od društva sv. Štefana, št. 1 KSKJ, k društvu sv. Alojzija, št. 47 KSKJ, kjer je ostal član do smrti.
Društvo Zvon je v Johnu Wolkarju izgubilo dobrega, zvestega in delavnega člana. On ni bil tiste vrste, da bi se bil brigal za društvo le toliko, kot je neobhodno potrebno. Kadarkoli je bilo treba prijeti za kakšno delo pri društvu, se je vedno drage volje odzval in bil je zanesljiv v vsakem slučaju. S svojo soprogo-članico je bil tudi boter dvema zastavama, kar kaže, da je bil pripravljen v korist društva tucli marsikaj žrtvovati.
Pogreb pokojnega sobrata Wolkar j a se je vršil dne 9. januarja iz cerkve sv. Štefana na pokopališče v Summit, 111., kjer že od prej počiva ena njegova hčerka. Kako je bil med rojaki priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko število občinstva. V sprevodu je bilo okrog 40 avtomobilov. Od društva Zvon je bilo pri pogrebu navzočih najmanj polovico članov.
Pokojnik zapušča žalujočo soprogo Gertrude, dva sina, Johna in Antona, ter tri hčere, katerih dve sta že omoženi.
Dragi John, odšel si pred nami v kraje večnega počitka, katerega si zaslužil! Pogrešala Te bo Tvoja družina, pogrešali Te bodo Tvoji številni prijatelji in pogrešalo Te bo društvo Zvon. kot enega najbolj zvestih in delavnih članov. Lahka Ti . bodi ameriška gruda in blag Ti spomin, žalujočim ostalim pa iskreno sožalje.
John Zvezich, društvo Zvon, št. 70 JSKJ.
i :	_____
Joliet, IH.
1 i Letna seja Zveze slovenskih ;l društev v Jolietu, 111., se bo vrši-i a v petek 27. januarja o polu • osmih zvečer v običajnih prosto-' rih. Poživljam vse zastopnike društev, da se te seje gotovo
■ udeležijo. Na dnevnem redu bo i več važnih zadev v korist društev, obenem tudi volitev odbora
1 za leto 1933. Kakor je bilo že ' sporočano, je bilo na zadnji seji ' sprejetih več važnih predlogov. Eden teh sklepov se tiče sprejemanja prosilcev v društvo. Sklenjeno je, da nobeno društvo ne sprejme prosilca oziroma novega člana, kateri je Pri katerem j drugem društvu ostal za več me-; secev dolžan na asesmentu, pa r namesto, da bi take dolgove po-5 ravnal, pusti društvo in name-[ rava pristopiti k društvu druge organizacije. Takih kandidatov ne bo sprejelo nobeno društvo, ki spada v Zvezo, dokler tak prosilec ni poravnal svojih dolgov pri prejšnem društvu. Nadalje je bil sprejet sklep glede nadzorovanja bolnikov in zdravnikov. Na sejah Zveze podajo tajniki dru-
ko Kapelj, društvo št. 71, Cleveland, O.; R u d o l p h Svpancic, društvo št. 57, Export, Pa.; Mary M. Supancic, društvo št. 57, Export, Pa.; Victoria Kum-se, društvo št. (i, Lorain, O.; Antons Kotnik, društvo št. 25, Eveleth, Minn.; Frank Kotnik, društvo št. 25, Eveleth, Minn.; Anna Strle, društvo št. H0, Canonsburg, Pa.; Edward Laurich, društvo št. 170, Chicago, lil.
Herminie, Pa.
Kar se tiče dela v tem kraju, skoro ni vredno govoriti o njem. Delamo po dva dni v tednu, ko pa pride plačilni dan, pa dobim višnjevkast štirivoglat papir, na katerem je zapisano, da dolgu-ijem. Taka je Hooverjeva pro-1 speriteta, ki se bo v nekaj tednih izpremenila v Rooseveltovo; izpremembe seveda ne bo druge kot v imenu.
člane društva Veseli slavček, 'št. 154 JSKJ poživljam, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej, da ne bo treba predsedniku čakati čez uro in šteti člane kdaj jih bo dovolj, da sejo otvori. Resnica je, da se je število članov znižalo za polovico v enem letu, pa še od ostalih jih komaj četrtina prihaja na seje, in sicer vedno isti. Poživljam vse člane, da se v bodoče bolj številno udeležujejo mesečnih sej, saj časa imamo zdaj vsi na koše in Žaklje. Zaradi načrta “AA” naj se čla-
Aurora, Minn.
Opominjam člane društva sv. Jožefa, št. 85 JSK.J, da bi bili bolj točni s plačevanjem ases-menta. Jako nerad opominjam, toda ne moram drugače. Težko je tajniku suspendirati člana, kajti naj bi se v času suspen-dacije pripetila bolezen, član ne dobi podpore. Potem se pa suspendirani član jezi na tajnika, zakaj ga je suspendiral. Nekateri člani so jako kasni s plačevanjem; prinesejo ali po otrocih pošljejo asesment celo 3. ali 5. v mesecu, kot bi ne vedeli, da mora biti mesečni asesment zadnjega dne v mesecu že v glavnem uradu.
Bratje in sestre so prošeni, da se malo bolj zanimajo, da bodo imeli asesmente plačane o pravem času. S tem se bodo izognili suspendaciji, in tudi tajniku ne bo treba zadnji dan v mesecu čakati odkod bo kateri prišel, da bo plačal asesment:. Ce kateri ne more plačati ases-menta o pravem času, naj pride na sejo in tam poroča, ali pa meni pred sejo pove, da bom mogel dati pojasnilo seji in da j se bo založilo zanj. Kdor ne bo prišel na sejo in vprašal, da se i	(Dalje	na ti. strani)
LOUIS ADAMIČ:
Američan v svoji stari domovini
(Nadaljevanje)
Ros, toliko da nisem pričel sle-
po poveličevati svoje stare domovine, toda s tem ne nameravam trditi, da so predeli kranjske dežele sami po sebi, z vsem preobiljem ljubkih dolin, jezer, rek, brd, gozdov in planin lepši od pokrajin, ki sem jih videl drugod po svetu. Znani so mi kraji v Združenih državah, ki so mnogo veličastnejši, toda hiše in mesta v Ameriki — novi deželi — često kvarijo naravno lepoto, če oglasi ter kupi pločevinastih škatel in razmetane strojne šare zu-pa ne hiše in mesta, tedaj pa naj hiš. Na Kranjskem pa preprosta kmečka arhitektura malih vasi nekako še povečuje lepoto podeželja. Hiše in vas spadajo vkup. Videti je, kakor da so hiše zrasle iz tal. Prav tjakaj spadajo, kjer so, tako v estetskem kakor v gospodarskem pogledu. Premnogo jih stoji še prav tam, kjer so stale pred pet, šest, sedem sto leti. Lepo se skladajo z gozdovi, polji, jezeri. Te hiše so vzor dežele kot celote ; njena osnovna in simpatična oznaka.
Isto velja za ljudstvo. Za kmete, ki gonijo vole po blatnih potih ; za ženske, mlade in stare, v njihovih pisanih delovnih oblekah, ki plevejo in okopavajo njive, se često ustavljajo pri delu in se smejejo ter nas z rokami pozdravljajo v vlaku; za dekleta ob potokih, s podpasanimi krili, ki perejo težko doma tkano platno in ga oplakujejo ob' velike, gladke skale; za drvarje, ki plavijo pravkar posekana debla po reki; za bosonoge, krepke otroke, igrajoče se pred hišami — vsi ti se mi zdijo neločljiv, večen, pomemben, vrojen del pokrajine, vzorne lepote in globoke harmonije kranjske dežele.
Stella je dejala: “Po mojem mnenju pesimistični pesnik Jeffers ne bi mogel pisati svojih pesnitev o zlobi in nepotrebnosti človeštva, o ‘minljivi bolezni,’ ki kv?ri sicer zdrav in krasen svet, če bi bil živel tukaj.”
Hvaležen sem ji bil za te besede. Vesel sem bil, da sem zopet na Kranjskem. Lepote te dežele sem bil seveda še bolj vesel zaradi tega, ker mi je domovina. Kar zakričati sem hotel v pozdrav kmetom na polju vzdolž železniške proge.
Pa še neki drugi vtis sem dobil že na vlaku. Kranjska dežela se mi je zdela tako majhna Spomnil sem se na primer, da so v moji deški dobi smatrali vož njo iz Ljubljane v Trst za dolgo potovanje. Za vsakogar, ki je to pot napravil, je bil to življenjski dogodek. S Stello sva se pa vozila od Trsta do Ljubljane samo nekaj ur s počasnim vlakom, ki ga, kakor za šalo, imenujejo ekspres, in sva smatrala to pot seveda za kratko. Vlak se je vsakih par minut ustavil ob vaseh in malih mestih, ki sem se jih takoj vsaj po imenu spominjal. Ker so se mi vtisnile v dušo daljave v Združenih državah in de-settisočmiljske razdalje, raztezajoče se za menoj preko ameriške celine in dveh velikih morij, so se mi razdalje na Kranjskem zdele komaj za deseti del takšnih, za kakršne sem jih imel pred devetnajstimi leti. Kranjska dežela se. mi je skrčila od nekdanje avstrijske pokrajine komaj na nekoliko večji kos sveta, kot je kako veleposestvo na zapadu ali pa kak nacionalni park v Ameriki.
Ko smo proti večeru dospeli v Ljubljano, ki sem jo nekoč smatral za veliko mesto, je zdaj — s svojimi 70,000 prebivalci —takisto napravila name vtis majhnega, zelo majhnega kraja, saj sem imel za seboj New York, Los Angeles, Kansas City, Chicago.
Nekaj me je sililo, naj bi se odpeljal iz Ljubljane naravnost v svojo rojstno vas, ne daleč od tega mesta, toda, ker sem bil pisal svojcem, da me ne bo pred nedeljo popoldne, sva se odpra-
vila z banovim zastopnikom hotel prenočevat.
Po večerji je šla Stella spat, toda jaz nisem mogel tega storiti.
Odšel sem ven in sem se sprehajal do preko polnoči po motno razsvetljenih, tihih, skoraj zapuščenih ulicah in sem — na svoje veliko zadovoljstvo — sprevidel, da se nalik ostalemu delu kranjske dežele tudi Ljubljana ni bistveno spremenila; v resnici, komajda celo na zunanje. Svetovna vojna in prehod iz Avstrije v Jugoslavijo se je nista do-teknila. Stari rimski zid se mi je zdel nekoliko bolj okrušen, nego je bil po mojem spominu nekoč, in sredi mesta so gradili dvanajstnadstropen nebotičnik. Tudi mostovi preko Ljubljanice so tam kakor nekoč; vedno isti je stoletni grad s trdnjavskim obzidjem, ki ga zdaj ponoči razsvetljujejo; isti je pol tisoč let stari magistrat, samo da stoji danes pred njim nov kip pokojnega srbskega kralja Petra. Iste stare cerkve in spomeniki pisateljev, jezikoslovcev, komponistov, govornikov in pesnikov; iste stare trgovine z nekdanjimi napisi nad vrati. Spomnil sem se, da sem tukaj kupoval papir in svinčnike, ko sem v zgodnjih desetih letih hodil v gimnazijo. In tukaj sem kupoval žemljice in jabolka za predpoldansko ju-žino; tu sem kupil kdaj pa kdaj kos kolača ali malo bonbonov; tu tej stoletni knjigarni knjige; in sem je moja mati hodila vsakih štirinajst dni kupovat blago in drobnarijo (“bržkone hodi še danes,” sem rekel sam pri sebi). In tukajle je bila šola, ki sem jo posečal; tu je hiša, kjer sem dve leti stanoval; in tu gledališče, kjer sem videl prvikrat na pozornici Shakespeare jev o dramo. Vse se mi je v duhu vrnilo in Ljubljana je zopet postala pomemben, vitalen del mojega življenja ... Tu so cestni pometači, stari možanci z dolgimi brezovimi metlami, ki kakor nekoč pometajo ponoči ceste. Pred menoj je prižigalec svetilk s svojim vitkim drogom, ki zdaj — nekako o polnoči — ugasuje nekatere svetilke. Tu sem se malone zalete^ v majhnega črnd-ga človeka — dimnikarja! Tu žarijo zastrta okna stare kavarne. Vstopil sem in naročil kavo, samo zato, da bi se prepričal ,sli sedijo pri mizah isti tipi kakor nekoč pred devetnajstimi leti in čitajo časnike, igrajo šah, se pomenkujejo in razgovarjajo in kramljajo potihoma, da ne bi motili onih, ki čitajo ali igrajo šah. Tu je sama stalnost.
Vrnil sem se v hotel utrujen, notranje razburjen in globoko zadovoljen. Utrujen, kakor sem bil, nisem zaspal, dasi se je že svitalo. Nekaka napetost, ne neprijetna, ki se je nisem mogel znebiti, mi je kar naprej navdtv jala telo in dušo z novimi vtisi, nanovo prebujenimi spomini, mislimi na jutri . . . Kakšna bo moja mati ? To mi je bilo nepričakovano silno važno. Ko sem odšel z doma, je bila še na soln-čni strani srednje življenjske dobe; zdaj je že v zadnjih petdesetih letih; rodila je trinajst otrok, jih deset odgojila in vse svoje življenje delala trdo brez počitka ... Pa oče? Osem križev je že šlo preko njega . . Naša hiša? Nad šest sto let je stara, toda bržkone se ni prav nič spremenila, odkar je nisem videl, razen da ima nemara novo streho. . .
Ko sva prišla drugo jutro s Stello iz sobe, sva zagledala sredi sicer zapuščene hotelske veže dva visoka fanta. Na prvi hip naju nista opazila. Eden od njiju se je nestrpno prestopal sem ter tja. Drugi je strastno kadil svaljčico.
“To morata biti tvoja brata !” je zašepetala Stella. Obstala sva na stopnišču. “Strašno sta ti podobna,” je dodala; “le da sta lepa — moj Bog, kako sta lepa !”
Tedaj sta naju tudi fanta zagledala. Spoznala sta naju in široka, bronasta obraza, sta se jima razširila v smeh, da so se jima videli’beli zobje. Planila
v : ta proti meni in jaz sem pohitel je zahihitalo kako dekle. Nobe-
proti njima in ob vznožju stopnic smo trčili drug v drugega. Segajoč si v roko, smo se vsi trije hkratu pričeli smejati. Nato se je še Stella pridružila našemu smehu. Več minut nismo iz-pregovorili, temveč smo se zgolj smejali od veselja.
Bila sta moja brata France in Jože, gimnazijca; toda nista na .tanovanju in hrani, kakor nekoč jaz, v Ljubljani, temveč se vsak dan vozita v šolo z vlakom.
V bistvu pa sta pod to svojo tenko skorjo mestne uglajenosti le dva mlada kmeta; krepka, zdrava, prekipevajoča od življenja, z dvema velikima rokama. Ko sem ju gledal, sem imel čudno-srečen občutek. Zdelo se mi je, kakor da bi gledal v čarobno zrcalo in bi se videl mahoma dvanajst ali šestnajst let mlajšega.
S Stello nisva mogla odvrniti oči od njiju. Govorila, sta malo nemško in francosko in Stella se je mogla nekaj malega pomeniti z njima. Toda sprva sta komaj mogla govoriti, ker sta bila od razburjenosti vsa iz sebe.
Polagoma sta mi pojasnila, da ju je mati poslala z zgodnjim jutranjim vlakom v Ljubljano, da bi me v mestu poiskala in me s prvim popoldanskim vlakom za gotovo privedla domov.
France je dejal: “Vsa vas — res, vsa dolina — je pokonci kakor še nikoli ne. že cele tedne ne govori nihče v vseh sedemnajstih selih našega okraja nič drugega kakor o tvojem prihodu domov in tudi v druge okraje je že prodrla ta govorica. V naši dolini krožijo zdaj mestni časopisi v stokrat večjem številu. Vsakdo čita o tebi. Vsakdo bi te rad videl. Dekleta in žene bi rade vedde, kakšno dekle si vzel za ženo. Ti si prvi iz naše doline, ki si se poročil z Američan ko. To je cela senzacija . . .Doma, v naši hiši so seveda vsi iz sebe. Nobeden od nas že ves teden ni pošteno prespal noči. Mati, Pavla in Poldka — ki spijo vse v isti sobi — toliko da so zatisnile oči zadnje tri ali štiri noči, kajti venomer se pomenkujejo in ugibajo. Preteklo noč so se dogovarjale, da bodo dale pobiti najmlajšega telička, v počastitev vrnitve izgubljenega sinu, toda teliček, nesrečno živin če, ima šele dva tedna in še ni posebno ‘rejen’ — zato so sklenile teden ali dva počakati, da se nekoliko bolj približa predpisani svetopisemski teži.”
Več minut smo se smejali. Vse dotlej nisem mogel prevesti Stelli Francetovih besed.
Polagoma sem sprevidel, da sem v teh devetnajstih letih svo jega bivanja v Ameriki pomenil več za svojce, ki so ostali v stari domovini, kakor so oni pomenili zame. V razvihranosti svojega življenja; v Ameriki sem malone izgubil ves čut zanje in sploh za vso staro domovino. Svojcem sem bil pa po drugi strani zmerom neustrašljiv Marco Polo, ki se je kot štirinajstletnik drznil oditi v širni svet. In zdaj sem po dolgih letih prišel domov! In po poročilih v časopisju sem v širnem svetu postal velik človek. Postal sem “slaven” in sem vrhu tega proslavil tudi njihovo do-tehmal nepoznano, mikroskopi-čno kranjsko deželo!
Ko smo se popoldne vozili z vlakom proti domu, sva se s Stello o tem razgovarjala.
“Strašno zabavno!” je dejala ona.
“Tako iznenada,” sem dodal jaz, “sem postal velika žaba v majhni luži!”
*
Na podeželski železniški postajici sosednje vasi, ki se mi je pa zdela še desetkrat manjša, nego sem se je spominjal, je stala gruča ljudi — kmetov, žensk, mladeničev, deklet, otrok, ki so bili vsi v najlepši pražnji obleki, nekateri moški brez sukenj, nekatera dekleta v pokrajinski narodni noši.
“Moj Bog, menda ne kanijo pričeti vzklikati ali kaj takega,” je rekla Stella, “to bi bilo pa že preveč.”
Stali so tiho, le tu pa tam se
neg?. od njih nisem poznal; same nekateri obrazi so se mi zde-i nejasno domači ... To je bil velik, prijeten, bolesten trenu-rk ... Ko sva .''topila izpred vlaka, je nekdo izmed mladih judi iztegnil roko proti meni, rekoč: “Pozdravljen! Ali se me saj spominjaš? Jaz sem ta in ta.”
Spoznal sem ga po spominu nakar smo se zasmejali in nastal je glasen šepet v množici. (Dalje prihodnjič.)
 o--------------
ma blagajničarka pa tudi ne more za nobeno zakladati, ker še zase težko plačuje. Torej, ako asesment ne bo plačan do 25. dne v mesecu, ne bo druge pomoči kot suspendacija. Članice so prijazno prošene, da to vpoštevajo. V tem mesecu je razpisan tudi izredni društveni asesment v znesku 5 centov od pčlanice, kot določa sklep decem-berske seje.
dela kar po tri “slabše” polovice.
K sklepu želim vsem članicam društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ in sploh vsemu članstvu JSKJ več sreče v tekočem letu, kot smo jo imeli v preteklem. V tem letu dobimo novega predsednika, bomo vide-i, kaj zna. Upati pa seveda smemo že zdaj na boljše čase <ajti upanje ni prepovedano.
S sestrskim pozdravom,
Mary Bradač, tajnica društva št. 137 JSKJ
DOPISI
(Nadaltevanle iz 5. strani)
založi zanj, ali pa če ne bo tajniku tega povedal pred sejo, se mu potem ni treba jeziti na tajnika, če bo suspendiran. Jaz e moram držati društvenega apisnika, ki tako določa. Držati se moram društvenih sklepov in pravil JSKJ. Za ta mesec prosim člane, da plačajo svoje asesmente vsaj do 25. januarja, da bom mogel denar na 26. že odposlati na glavni urad. Z bratskim pozdravom,
Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ.
Ely, Minn.
Vse člane društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, katerih se tiče, se tem potom poživlja, da poravnajo svoje zaostale dolgove, kakor hitro jim je mogoče. Vsakemu je znano, da smo imeli dobro blagajno, pa je šla rakom žvižgat, tako, da imamo za dobiti, kar so člani dolžni. Obenem obveščam vse članstvo, da vsak, ki1 ne bo pravočasno plačal asesmenta, bo suspendiran. Dosedaj sem pomagal članstvu, kolikor sem mogel iz društvene blagajne in tudi iz svojega žepa sem večkrat denar založil. V teh razmerah pa je tudi v mojem žepu kača, zato se ni treba nikomur zanašati name, da bom zanj založil. Toliko v obvestilo vsem, da potem ne bo kritiziranja.
Pozdrav vsemu članstvu!
Joseph A. Mertel, tajnik društva št. 1 JSKJ.
Vreme imamo v Chicagu zelo ugodno. Kapitalizem, ki *obe-ta skoro vse drugo pogoltniti sam, vsaj vremenu ne more do živega. Tudi najmogočnejši kapitalisti ne morejo ukazati soncu, da bi njim sijalo, drugim pa ne. Vremenski bogovi in smrt ne poznajo razlike med reveži in bogatini. O delu sploh ni vredno pisati, ker ga ni. Obljubljene prosperitete ,še zdaj ni izza vogala. (Radovedna sem, kakšen je tisti vogal.) Novic veselih ni, žalostnih pa ne maram poročati, rajši končam.
Sestrski pozdrav vsem članom in članicam naše Jednote, članice Zvezde pa še enkrat vabim, da se gotovo udeleže prihodnje seje v sredo 25. januar-a zvečer v navadnih prostorih.
Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ.
Trinidad, Colo.
Članom društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ naznanjam, da se naša prihodnja seja vrši v nedeljo 5. februarja, in jih prosim, da se kar mogoče številno udeležijo, ker sam odbor ne more vsega urediti.
Društveni odbor za leto 1933 je sledeči: Jacob Prunk, Stark-ville, Colo., predsednik; Jacob Tomsich, podpredsednik; Matt Karcich, Trinidad, Colo., tajnik; Frank Tomazin, blagajnik. Organizator je vsaki društveni član. Zdravnik je dr. Alfred Freudenthal, Trinidad, Colo Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob deveti uri dopoldne.
Člani so prošeni, da točno plačujejo svoje asesmente, ker zakladati ne moremo za nobenega več. Naklade ne moremo plačevati, ker zdaj so preslabi časi, in čakati ne moremo nobenega za redni asesment. Člani naj to vpoštevajo. Prosim tudi člane, da se kar mogoče številno udeležujejo sej v letu 1933, in pa, da vsi tisti, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v mladinskem oddelku JSKJ, ne odlašajo več z vpisom.
Z bratskim pozdravom,
Matt Karcich, tajnik društva št. 84 JSKJ.
Chicago, 111.
Tem potom vljudno naznanjam vsem članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se naša prihodnja seja vrši v sredo 25. januarja zvečer. Vse članice so prošene, da se te seje gotovo udeležijo, ker imamo za rešiti več važnih zadev. Članice, ki kaj dolgujejo na ases-mentu, so prošene, da poravnajo na prihodnji seji. Denar mora biti poslan na glavni urad do zadnjega dne v mesecu. Kje ga dobiti—to je vprašanje! Blagajna je prazna, tajnica, oziro-
I ff.
Tajnik je prejel še pred 1 njo sejo iz glavnega urada znam članov in članic in o i be, koliko si lahko član ali nica izposodi na svoj cerjfi •= če prestopi iz razreda “A” v '=== črt “AA.” Na seji bo tudi
čitan seznam ek društvei-------------
premoženja. Društvena bla____________
na je sedaj skoro popolnom«^ črpana. Vsoto, ki je bila 1_ letom v društveni blagajni' jako težko nadomestiti, če č DR stvo ne poravna, kar dol! društveni blagajni. Vsi član J članice našega društva naj mejo na znanje, da od s< l0| zanaprej se ne bo zalagalo a)dbor menta za nikogar, ker ni iričel narja v blagajni. Kdor ne^šilo plačal svojega asesmenta do3ornt v mesecu, bo suspendiran. J tega pa naj nihče ne dolži pje štvenega tajnika ali blagajno §t. Prošnja pri društvenem Pier, £ sedniku tudi ne bo nič iz( 'ršila ker društvena blagajna j e d ielbir pana, kot že omenjeno, ura ki pa tudi nismo nikaki ctt ]j(!j veni bankirji, da bi zalagal itev članstvo.	klica
Torej prosim, da se seje a> januarja udeležijo vsi član lomu članice društva sv. Martina >riqel 44 JSKJ, katerim je kaj za štvo. Na člane našega druš pr{ ki dolgujejo in so na pasflrujft listah, apeliram, da presto r R0 v razred “AA,” če ne mo'ebru drugače društvenega dolga Core> ravnati. To bo v korist samim in društvu.	j Slo
Za društvo sv. Martina! Cie 44 JSKJ:	[tore
John Balant, predsednice.,
isli ^ 1 Brooklyn, rij
članom in članicam dri>\ IZv
sv. Petra, št. 50 JSKJ na ia §|
njam, da se bo vršila priho')., ,
seja v soboto 21. januarji Van]
osmi uri zvečer v navadnih 'rani
štorih.	ohn
Na tej seji se bo objavil1 ialai
nančno stanje društvene j[
gajne za proteklo leto, obe g]0
bo tudi več važnih točk rirei
šiti, zato je zelo potrebno, jj
vsi" elani, brez izjemci; u$ > §;
te seje. Izvzeti so samo * Slov;
in oddaljeni člani.	ove;
Naznanjam tudi, da je dlfood
veni odbor za leto 1933 ostSjoli j
sti, kot je bil v preteklem '
Z bratskim pozdravom, Ita
Val. Orehnode
tajnik društva št. 50 Jfndt
• G
do
oril
>0m;
Cleveland, O.
Leto 1932 je šlo v zaton; v spominu pa nam bo gotovo ostalo, dokler bomo živeli. Kakor mi, tako so prizadete tudi razne podporne organizacij e. Društva, ki so imela lepe društvene blagajne, so po večini že vsa izčrpana. Treba je bilo po-sojevati za asesment brezposelnim članom ali članicam in blagajne so se izpraznile. Hoover-eva prosperiteta pa še vedno čaka za vogalom. Člani in člani ne morejo več zmagovati asesmentov. Mladi in zdravi so pristopili, z guljavimi rokami so služili cente in dolarje, da so plačevali asesmente, da bodo na starost za slučaj bolezni pre skrbljeni. Zdaj pa jim je pretilo črtanje iz Jednote, ker so se razmere tako poslabšale, da mnogi ne bodo več dolgo mogli plačevati svojih asesmentov.
Tega se je zavedala 14. kon venci ja, ki je največ z ozirom na take člane in članice sprejela nov načrt zavarovanja, namreč načrt “AA,” v katerega lahko člani in članice premenijo svoje sedanje certifikate. Na certifikate načrta “AA” si bodo zamogli iz svoje rezerve pri Jednoti izposoditi določeno vsoto za plačevanje asesmenta in morebitne druge potrebe. Člani, ki so zavarovani od 20 do 30 let za tisoč dolarjev smrtnine, imajo rezerve na njih polici, če je premenijo v načrt “AA,” že $200 do $350 itd. Te vsote jih lahko več let vzdržijo v organizaciji. Res bo treba v razredu “AA” plačevati nekoliko višji asesment, toda to je vendar boljše, kot pa biti radi neplačanega asesmenta črtan.
Članice društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ vabim, da se polnoštevilno udeležijo redne društvene seje, ki se bo vršila v četrtek 19. januarja zvečer v Knausovi dvorani. Posebno tiste članice, ki žele spremeniti svoje police v načrt “AA,” so vabljene, da pridejo na sejo. Ni treba, da bi že zdaj prosile za posojilo, polica se lahko premeni zdaj, ker bo itak vsak dan več vredna, in če bo kdaj pozneje treba pomoči iz lastne rezerve na polico, se bo lahko dobila.
Na 'glavni letni seji našega društva je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica plačati 50 centov v društveno blagajno, ki je čisto izpraznjena.
Po seji 19. januarja bomo imele nekoliko zabave, nekoliko raznobarvne “vodice” in drugih dobrot. Malo se bomo zabavale s plesom, malo s tombolo, kartami, domino itd. Seveda so članice prošene, da privedejo svoje “slabše” polovice s seboj, ker drugače se zabava ne more prav razviti. Nič zato, če bo katera ob zaključku zabave vi-
EJy, Minn<
V dolžnost si štejem, da opozorim člane in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, posebno tiste, za katere se je plačeval asesment iz društvene Magajne, da v bodoče tega ne 30 mogoče več storiti. Velika svota denarja društvene blagajne, ki je bila na rokah, se je popolnoma izčrpala, do glavne vsote, ki je bila naložena na banki, pa ne moremo za nedoločen čas.
Torej, bratje in sestre, storite svojo dolžnost in skušajte poravnati svoje asesmente c pravem času, da ne bo kateri suspendiran. Saj vendar vsalš ve, kaj pomeni suspendacija. Nastane veliko sitnosti in dela za tajnika, pa tudi nesreča se lahko primeri, bodisi bolezen ali smrt, in je obžalovanja vredno, če je član v takem času suspendiran. Vzemimo si za vzgled žalosten slučaj, ki se je primeril tukaj na Elyju, ko je smrt nagloma pobrala družinskega očeta, ki zapušča ženo in 11 otrok, katerih naj starejši je star 20 let, naj mlajši pa osem mesecev. Kakor sem izvedel, je bil primoran zapustiti društva, ker ni mogel zmagovati asesmentov zaradi depresije. Društvo sv. Cirila in Metoda je mnogim takim članom dosedaj plačevalo asesmente in je marsikatero prošnjo uslišalo, in kadar se zadeve zopet spravijo na pravo stališče, bo zopet lahke pomagalo v vseh ozirih.
Obenem poživljam članstvo, da naj se bolj številno udeležuje društvenih sej, ker edino na sejah se lahko veliko dobrega ukrene za društvo in Jednoto. Na sejah se delajo sklepi in navodila, po katerih se ravna odbor in članstvo. — K sklepu pozdravljam vse članstvo J. S. K. Jednote in želim, da bi bilo skoraj konec te velike brezposelnosti, da bi članstvo lažje plačevalo svoje asesmente.
Joseph Spreitzer, predsednik društva št. 1 JSKJ.
Barberton, O.
Člane in članice društva sv. Martina, št. 44 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 22. januarja ob dveh popoldne. Za rešiti bo več važnih zadev, ki niso bile rešene na decemberski seji. Na dnevnem redu bo tudi več drugih točk, ki so važne za društvo in posamezne člane.
ISKOVIŠ
od najmanjše ^ do največje za Fran
DRUŠTVA,7 J
in posameznike jubn izdeluje lično moderna slo* ime venska unijska tiskarna. oPr<
    	'	"=2	injc
Ameriška Domovin
6117 ST. CLAIR A VE-CLEVELAND,OHIO
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj;
KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas in postreženi boste točno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakser-,iu. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(Frank Saltser)
21G W. 18th St., New York, N. Y.
!eca:
V di
,a 1 18
V ttir]
^na K
Jo:
l«i
GLAS NARODA,
NAJSTAREJŠI NEODVISNI? V SLOVENSKI DNEVNIK jp7v. V AMERIKI	j	-r"
je n a 1 b o 1 j razširjen slovefljf11'* list v Ameriki; donaša vsal^fH, nje svetovne novosti, najbo%a Izvirna poročila iz stare dotf^ vine; mnogo šale ln preV<>r6ii romanov najboljših pisatelje*? v.
Pošljite $1.00 K
in pričeli ga bomo pošilja*1':	1
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NAROD>
216 W. 18th St., N.w Yerk. N-j V
^	 -rrrrr-^kut
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH
North American Trust bank^es
6131 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00
Jemlje denar na hranilne vloge Iz vseh delov Zedinjenih drŽ**L
in tudi iz Kanade in od drugod.	‘nes
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam drugaDHe pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zavod*1^] ki ima- izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.	i
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala 'fl,10 $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem.