Kijiimc* jušan j*
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Sarins/*-
Glasilo socialistične zvezd delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVI Številka 12 December 1986
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Takole priča o nekdanjih časih stari mlin nad Šokatom
Ob prazniku oboroženih sil
22. decembra 1941 je bila v malem mestecu Rudu ustanovljena Prva proletarska brigada. Ta dan slavimo kot rojstni dan naše armade.
Do ustanovitve Prve proletarske brigade je bilo na ozemlju Jugoslavije 43 partizanskih odredov in večje število drugih enot s skupno silo okrog 80 000 borcev.
S tako organizacijo partizanskih enot so bili v vseh krajih domovine ustvarjeni najugodnejši pogoji za narodnoosvobodilno vojno. To je omogočilo hkraten oboroženi bojna vsem ozemlju, na vse strukture okupacijskega sistema in uspešen boj proti znatno močnejšemu sovražniku.
Kar polna tri leta vojne naša armada ni bila deležna nikakršne upravičeno pričakovane zavezniške materialne pomoči. Vrhovni poveljnik Josip Broz Tito je večkrat prosil zaveznike za materialno pomoč.
31. januarja 1943je pisal zave nikom: »Moram vas zno vprašati, mar nam nikakor morete ponuditi karšneki pomoči? Dvajset mesecev se b rimo brez najmanjše material pomoči drugih...»
Pomoč je začela prihajati št v zaključni fazi vojne, ko je n boj že premagal večji del poti
Jugoslovanska ljudska arm da je danes sestavni del konce cije splošnega ljudskega odpo in predstavlja seveda njen kij čni člen. To koncepcijo oprec ljujemo kot naš, jugo slov am odgovorna vprašanje, kako bi niti našo socialistično in same pravno družbo, domovino, nje suverenost, neodvisnost in , ritorialno nedotakljivost. To torej naša celovita rešitev si lišča do vojne in miru ter poj snilo, kako je mogoče, da je organiziranje in pripravljanje na vojno sestavni del naše celotne strategije miru.
RAJKO PINTAR
Ob koncu leta 1986
Ne le zaradi običaja, tudi iz ~"je z eno samo izdajo časopisa,
potrebe je prav, da urednik glasila ob zadnji številki leta oriše nekoliko dogajanja ob nastajanju časopisa. Ta niso vedno enostavna ali pa lahka.
Živimo v času, ko je zelo težko načrtovati stroške, da bi plačniki vedeli v naprej, koliko naj v te namene zagotovijo. Iz meseca v mesec se cena tiskarskih in drugih storitev dviguje, sploh ne vemo, kje bomo končno obstali! Pa to je povsod drugod tudi tako. Urednikovanje in pisanje v glasilo sta daleč najnižji postavki v izračunu stroškov. Znašata le kakih 7% od skupne cene. Toje seveda mogoče le zato, ker delamo bolj zaradi navezanosti na časopis, kot pa zaradi denarja. To seveda ne more biti pravilo in tudi nikjer drugje ni.
Številni domačini, ki žive drugje po Sloveniji, pa tudi izven nje si želijo rednega pošiljanja glasila na njihov naslov.
Uredniški odbor je vsem ustregel, sedaj pajetegaže toliko, da brezplačno pošiljanje ne bo več mogoče. Torej bodo naročniki izven občine odslej plačevali naročnino in poštnino. Mislimo, da je tako tudi prav in nihče od teh, ki tako prejemajo časopis se ne protivi plačilu.
Leni smo za pisanje. To je treba že reči, saj uredništvo ne more uresničiti želje, da bi se več in sproti pisalo o življenju v naših krajih, v kulturi, športu in delovnih organizacijah. Zanimivo, v slednjih imajo celo za to zadolžene ljudi, pa na naš naslov ne pride niti kakšen skromen zapis. Tako seveda nastaja velika vrzel v našem poročanju, saj občani mnogo tega ne zvedo, vendar pa se v krajevnih skupnostih veliko dela, dela se v športu, telesni kulturi, kulturi in še kje, pa o tem molčimo. To ni dobro, saj se drugi znajo hvaliti tudi z nedelom! Pa ne gre za hvalo, gre bolj zato, da nas mora občinsko glasilo povezovati, da vemo za težave drugih in za
uspehe nas vseh.
/
Če bi naši bralci bili bolj seznanjeni koliko drobnega dela
Resolucija za leto 1987
bi verjetno bili bolj pozorni do uredništva. To ni očitek, je le ugotovitev! Kakšno pozornost pa pričakujemo? Večjo odprtost do obveščanja, pa tudi kakšne pobude. Marsikje namreč še danes ne vedo, ali pa nočejo vedeti, nekateri vodilni, da je obveščanje dolžnost in družbena potreba. Pa se marsikdaj zgodi, da za razgovor z urednikom ni časa, pa čeprav bi ta trajal le kakih 20 minut.
Drugi spet negodujejo, ko je kaj objavljeno, pa ni povsem po njihovi meri. Vse to seveda otežicoča delo človeka, ki je končno za vse sam in toje urednik. En sam človek pa res ne more biti prisoten povsod, kjer se kaj dogaja, potem pa je slišati pripombe ...« o nas pa se ne piše.« Jasno je, da je takšna graja neopravičena, celo žaljiva je. Vidite dragi bralci, tako se nam dogaja, pa ne da bi tarnali, le povedati hočemo.
V naši občini si pač ne moremo privoščiti uredniškega kolektiva, ket je to v sosednjih. Če pa to vemo in znano je tudi zakaj, bi morali ob vsaki priliki pomagati, da bo časopis pester in rad bran.
Da bi bilo tako in da bi v prihodnjem letu bile razmere vsem občanom naklonjene, da bi bili uspešni in da bi občutili v svojem delu veselje in radost, želi vaš urednik.
Govoriti o ciljih in nalogah za prihodnje leto ostaja na nekaterih področjih še precej nedorečena naloga. Za prihodnje leto je značilno, da sta tako zvezna kot republiška in ne nazadnje tudi občinska resolucija osnovane na neprogramirani inflaciji, kar večjemu številu subjektov povzroča precejšnje probleme pri načrtovanju svojega nadaljnjega razvoja, kajti doslej tega nismo bili vajeni. Na drugi strani pa predstavlja takšen pristop večjo odgovornost posameznih delovnih sredin, za razmišljanje o razvoju znotraj lastnega sistema.
V občini smo si za prihodnje leto zastavili dokaj ambiciozne cilje in naloge, ki jih bomo poskušali razrešiti in realizirati ob podpori vseh subjektivnih sil, ki so pripravljene prevzemati naložene naloge in doseči zastavljene cilje.
Največje in najodgovornejše naloge smo postavili pred naše gospodarske subjekte. V letu 1987 bo potrebno dosečLnadaljnjo pozitivno rast industrijske proizvodnje v višini najmanj 4%, ob tem pa povečati tudi zaposlenost za 2%, kar predstavlja cca 150 novih delovnih mest predvsem na področju industrije, računajoč pri tem, da se bo zmanjševalo število dnevnih migracij in odhajanja naših strokovnjakov izven območja naše občine.
Pospešen razvoj na področju vlaganj v nove tehnologije in nove proizvodne programe, ki bodo sledili večji kakovosti končnih izdelkov in tržnim zahtevam, bo omogočilo tudi bistveno večja vlaganja v razvoj. Delež novih investicij se bo ponovno povečal na 25% v strukturi družbenega proizvoda občinskega gospodarstva. Največja investicijska vlaganja načrtujejo v DO Gorenje Glin, v DO MGA Nazarje in v TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji ter na področju trgovine (ZKZ Mozirje in Savinja Mozirje).
Na področju gospodarske infrastrukture bomo nadaljevali z izgradnjo 16 stanovanjskega bloka na
Rečici, pričeli z izgradnjo poslovnega stanovanjskega objekta v Gornjem gradu in pričeli zadaptacijami podstrešnih stanovanj v družbeni lasti (Gornji grad, Konjski vrh).
V	cestnem gospodarstvu bomo skrbeli za normalno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest, posodobili bomo nekatere pomembnejše lokalne ceste in njihove objekte (cesta Ljubno—Rastke, Solčava-Sleme, Podvolovljek—Kranjski rak). Pridobili bomo projekte za nekatere pomembnejše obvoznice in cesto Ljubno-Luče.
Na področju PTT načrtujemo večjo investicijo v izgradnjo in adaptacijo PTT prostorov v Mozirju. S tem pa bomo povečali možnost širitve krajevnih vozliščnih telefonskih central v dolini.
Posebno skrb bomo posvetili urejanju prostora t. j, pridobitvi ustrezne urbanistične dokumentacije za posamezna naselja in zaselke. Za hitrejše razreševanje nalog iz tega področja bomo ustanovili posebno upravno organizacijo za urejanje prostora in tako pospešili omenjene aktivnosti.
V	krajevnih skupnostih se v povolilnem obdobju pričakujejo večje aktivnosti pri realizaciji programov, kjer naj bi kompleksno rešili vprašanje oskrbe z zdravo pitno vodo, onesnaževanje okolja, dograjevanje koncepta izgradnje mrliških vežic in urejanja pokopališč ter na ostalih nalogah iz komunalnega področja.
Na negospodarskem področju želimo zadržati predvsem dosežen nivo razvoja družbenih dejavnosti ob tem, da pride do večje racionalizacije in nekaterih napovedanih programskih izboljšav. Velik problem nam predstavljajo nekatere nujne investicije v otroško varstvo, kulturo in telesnokulturo ter zdravstvo, kar pa bo spričo zakonodaje, ki tem dejavnostim ni najbolj naklonjena, zelo težko uresničiti, čeprav objekti kličejo po obnovi in graditvi. Za vsa ta področja bo
spričo problematike pripravljen poseben samoupravni sporazum z združenim delom, s katerim bomo skušali pomagati postopno razrešiti omenjene težave na investicijskem področju.
Posebno mesto v razvoju bomo namenili družbeno podprtemu programu uvajanja informatike v naši občini. Želja je, da se v ta koncept vključijo vsi subjekti. Posebno mesto pa naj bi veljalo posodabljanju proizvodnje z računalniško krmiljenimi sistemi, kar mora biti cilj vseh gospodarskih subjektov s področja industrije.
Predosnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju tako pomeni začetek resnejših aktivnosti za dokončno oblikovanje dokumenta resolucije za prihodnje leto. O njem je že razpravljal Izvršni svet SO Mozirje, ki je dal dokument v javno razpravo do 10.12.1986. Do takrat pa naj bi posamezni nosilci, ki vanjo še niso vključeni razmislili o svojih programih za prihodnje leto. Pričakujemo, da bomo dokončen dokument v občinski skupščini sprejemali v prvih mesecih prihodnjega leta.
DARJA DOBOVIČNIK, oec.
Mir
★a****************************************************************} *
* * * * * * * * * * * * * * * * * ■ * * * * * * * * * * *
Našim občanom želimo v letu 1987 osebnega zadovoljstva in uspehov!
Družbeno-politične in delovne organizacije, Samoupravne interesne skupnosti, Skupščina občine in njen izvršni svet ter uredništvo Savinjskih novic
*****************************************************************
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
»
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*»
Mir je beseda, ki si jo vsakdo želi, beseda,
ki najlepše zveni, beseda,
ki mi mnogo pomeni, beseda,
ki ni kar tako poceni.
V naši državi v miru živimo, miru tudi Afričanom želimo.
Ti v večnem strahu živijo,
nimajo svobode,
za njo in za mir se borijo.
Mir ogrožata dva velmoža, ki z raketami grozita vsak na svojem koncu sveta. Žetim.
da rakete uničita in tako ljudi osrečita.
Če tega ne storita takoj, potem bo joj!
Vsi otroci, ki ljubite mir, pridi te, danes zvečer.
Razdelimo mir tako, da po vsem svetu dovolj ga bo. Tako živeli bomo lepo, prijetno nam bo.
ŽALIKA BLEKAČ, 7. č OŠ II. grupe odredov Mozirje
V
LETO
1987
Počasi in vztrajno se izteka kar precej burno in težko leto
1986.	Približuje se nam novo
1987.	leto, leto upanja, želja in hotenj.
Ne bomo delali običajnih obračunov o slabostih v preteklem obdobju, bodisi na delovnem mestu ali kjerkoli v vsakodnevnem življenju. Kljub temu pa je to čas, da se zavemo svojih slabosti in da spričo današnje vsesplošne situacije pričnemo drugače misliti in v mnogih primerih tudi boljše in več delati.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob izredno slabih rezultatih gospodarjenja v začetku leta 1986, smo bili že vsi obupani. Z organizirano akcijo, motivacijo delavcev, s kvalitetnejšim delom, smo in upamo, bomo dosegli bistvene boljše rezultate kot je kazalo.
Ob pozitivni rasti tudi kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju, nam ta dejstva lahko vlivajo pogum za vstop v novo leto 1987.
Vsaka država, ves svet se srečuje s težkimi gospodarskimi problemi, z brezposelnostjo, na siljem in podobno. Tudi mi nismo izjema, pestijo nas mnogi problemi, ki bodo imeli vpliv na naše počutje, zadovoljstvo in standard. V tej kopici problemov, se vse več in preveč pojavlja kritizerstvo in črnogledost Mnogi pozabljajo na prehojene zelo tetko pot do naše svobode, katero smo brez kritizerstvo in tarnanja priborili v izredno težkih časih.
Svoboda, mir naj bo naš dolf, in naša obveza, da bomo tudi i sedanjih zaostrenih gospodar skih razmerah, znali obvladati situacijo, se znali organizirati za boljše delo. Za današnje premagovanje težav je potrebna volja, zavest in združitev moči, \ borbi proti vsemu kar je dane:
»bolano« v naši družbi.
Težak je odgovor na vprašanje, kakšno bo novo leto 1987it kaj nam bo prineslo. Sigurno ji le eno, leto bo takšno, kakršnega si bomo sami naredili, nihče nan ne bo nič podaril.
Svoj napredek smo gradili na svojih ljudeh, na izkustvih stare jših in delu mlajših, svoj na predek bomo gradili na danih naravnih možnostih in izkoriščanju le teh, svoj napredel bomo gradili na zavesti, poštenosti in pripravljenosti za dele naših ljudi.
Ob prehodu starega leta v novo bo roka stisnila roko z ve liko, odkrito in pošteno željo, de bi jutri nam vsem skupaj bile bolje.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim v novem letu 1987, predvsem zdravja, osebne in družinske sreče, delovnih us pehov ter uspešno odpravljanji lastnih in skupnih problemov.
PREDSEDNIK Skupščine občine Mozj/fä, , Anton BORiom pri-. varstvo.
SZDL mora prisluhniti ljudem
Letna programsko-volilna seja Občinske konference SZDL Mozirje je za nami in takšna kakršna je bila potrjuje pomembnost socialistične zveze v naši občini. Ne le udeležba, tudi vsebina jedo-kazovala vsestransko sodelovanje delegatov iz posameznih krajevnih skupnosti.
Najprej je podal kratko obrazložitev dogajanja v zadnjem času predsednik O K SZDL Zdravko Novak. V strnjenih besedah je povedal vse tisto kar v skrbno pripravljenem gradivu delegatom še ni pojasnilo dovolj. Posebno je pritegnilo vsebinsko prizakovanje minulih zborov občanov, ki so, kot jih je ocenil Zdravko Novak, bili povsod dobri in resnični kraj mnenj naših občanov. Prav to kaže na pravilno pomovanje ljudi kaj je v resnici SZDL.
Živahna razprava je dopolnila poročila, potekala pa je dosledno zanimivo inje bila odraz staqja na terenu. Delegati so pačpovedali tisto kar jih v resnici žuli.
Šmartno ob Dreti: Kaže se vse večja potreba po dobremu izobraževanju delegatov. To ne sme biti suhoparno, mora biti življenjsko in mora odgovoritinašte-vilne neznanke, ki so prisotne v delegatovem delovanju. Če ne bo tako, bomo težko pritegnili ljudi, sicer pa je na dlani, da bi delegati svoje naloge bolje opravlja-, li, če bi vedeli kaj vse je njihova dolžnost.
Delavska univerza Mozirje: Dosedanje izkušnje pri izobraževanju delegatov so v marsičem že odgovorile na vprašanje zakaj je malo zanimanja za takšna srečanja. Mislimo, da bi morala ta biti bo|j razgovor, bolj dogovor, kot pa
suhoparna predavanja. Morala bi temeljiti na dejanskih izkušnjah dosedanjega dela delegatov. V tem smislu načrtujemo vsebino bodočega izobraževanja v občini.
Ljubno: Prav to bi bilo pomembno in privlačno za ljudi, ki se sicer ubadajo s številnimi neznankami. Pri tem bi kazalo tolmačiti statute krajevnih skupnosti, ljudje jih namreč ne poznajo. Sicer pa je treba doseči, da delegati zavestno odločajo, ne kar tja »po naročilu«. Sicerpa je glavna hiba sedanjega delegatskega dela to, da odgovorni vse premalo odgovarjajo za neuresničevanje sprejetega in dogovorjenega. To seveda ljudi odbija in jih naredi malodušne. Pa tudi zapiranje v ozke plotove je neznosno. Danes je že kar krajevna skupnost enota, ki je povsem zaprta za probleme drugih oziroma za širše težave. Tako pa je navzgor — pač ravni primerno bolj! Postavljamo vprašanje kako smejo sposobni ljudje, ki sicer opravljajo odgovorne naloge, so zanje tudi dobro plačani, v krajevni skupnosti pa odklanjajo vsako sodelovanje. To je družbeno neznosno in bi morali politično ukrepati zoper takšne, ki smatrajo, da so že v službi dovolj naredili za družbo. Zadnje kar bi že želeli omeniti ra je razpolaganje združbenimi sredstvi. Ze tako malo jih je in še s temi ne ravnamo najbolj gospodarno, potem se pa čudimo, če ljudje ne želijo več sodelovati v solidarnostnih akcijah.
Bolna: Opažamo, da je delovanje društev vse slabše. Res je da jih pesti pomanjkanje denarja, pa vendar seje nekoč naredilo veliko s skromnimi sredstvi. Kaj
je vzrok temu mrtvilu ne vemo. Če že hočemo izhod iz gmotnih težav, potem moramo v bodoče samoprispevke usmeriti bolj v krajevne potrebe, to bodo ljudje podprli.
Ljubno: Se tole bi povedali. V našem programu je bila tudi obljuba po ureditvi drugega programa TV. Vendar se RTV Ljubljana obnaša popolnoma monopolistično in neodgovorno. Končno niso sami sebi namen, so za nas vse. To pozabljajo in sploh ne odgovarjajo na vprašanja, kaj šele, da bi dogovorjeno izpolnili. To ljudi razburja, delo krajevne samouprave pa otežuje.
Mozirje: Če bomo sprejete sklepe uresničevali, bo vsestransko lažje. Glede RTV in njihovega odnosa pa bi želeli spomniti, da so tudi znotraj nas samih težave. Tako že leta dolgo traja spor zaradi postavitve drogov za tok k pretvorniku pri Gornjem gradu. Tu se je delo tudi ustavilo. Trma je močnejša od argumentov, povzroča pa negodovanje, ki slabo deluje med občani. Ti namreč ne morejo dojeti, da se takšen spor ne da urediti, tudi če je treba na silo. Drugo pa je republiški dogovor o solidarnostnem zbiranju sredstev za TV omrežje v republiki. Tu smo padli na izpitu. Revne občine so uresničile obljube, bogate pa imajo tako dober sprejem TV in največkrat programov na izbiro. Tako solidarnost lahko črtamo iz naših odnosov. Znotraj naše občine smo solidarni, kopa to pričakujemo od širše družbe, je pa vse narobe. Takšne nepravilnosti seveda ljudje obsojajo, prepad med razvitimi in manj razvitimi pa se poglablja. Recimo nezadovoljstvo nad plačilom elektrike, nihče več ne ve kaj plača in po čem. Govorimo le o težavah elektrogospodarstva, ne pa o tistih, ki pestijo potrošnika. Vse se tako prevali na tistega, ki pač mora potrpeti. To ni dobro. Če opozorimo le na stanje v našem zdravstvu, ki nam že leta sem dela sive lase, potem bi morali reči, da iščemo krivca v izgubah v naši strukturi prebivalstva, ne pa v sami organizaciji rizičnih skupnosti. Jasno je, da občina kakršna je naša ne zmore vsega sama, ko pa ima gospodarstvo dokaj nedonosno. Tudi tu velja mnenje, mi tako imamo, kaj pa drugi — to nam je malo mar! Seveda to ne pelje nikamor in treba bo hitro ukrepati, če bomo hoteli vrniti zaupanje ljudem.
Mladina: Predlagamo večjo skrb za okolje. Treba je z vsemi sredstvi zagotoviti človeku dostojno okolje. Nihče ne more biti brezbrižen do tega vprašanja. Treba pa je poudariti, da moramo izkazovati več kulture na lastnem dvorišču, torej pomesti moramo pred svojim pragom. Tudi mi imamo polno skritih smetišč, ne skrbimo za lepo okolje, smo nemarni do njega.
Borci: Glede negovanja tradicij NOB, ki ga uveljavljamo v glavnem na šolah, bi bilo željeno skupno delo na pripravah programov. Tako potem ne bo nenadnih pozivov v šole, ki imajo za posledico, da pride pojasnjevalec nepripravljen. Torej gre za skupno načrtovanje in izvajanje programov.
Kultura: Postavlja se vprašanje okoli števila in vsebine proslav. Ali jih je preveč, ali premalo? Vsekakor se odkul-turnih delavcev zahteva sodelovanje in včasih bi lahko samo od tega,živeli, če bi se te zadeve plačevale. Mislimo, da bi morali skupno načrtovati in to pravočasno.
Govoril je tudi predstavnik Republiške konference SZDL Jože Osterman, ki je uvodoma potek seje pohvalil, tako pa tudi vsebino poročila. Res je treba marsikaj prilagoditi času in zahtev am ljudi. V republiškem merilu smo marsikaj spremenili, gremo na nove prijeme. Kljub temu pa ne uspevamo slediti dinamičnemu času in dogajanjem v njem. Odprtost SZDL je velika, praksa pa kaže, da še morda premalo. Vsekakor moramo ravnati na temelju argumentov, to pa je včasih težko ob vseh pojavih. Prav zato je potrebna izobraženost aktivistov SZDL kot še nikoli doslej. Čas in dogajanja zahteva vseskozi poglobljeno delo in hitre odgovore na trenutke, ki morda odločajo o mišljenju ljudi.
Na seji so izvolili za sekretarja Občinske konference SZDL Rajka Pintarja, znanega družbeno-političnega delavca z Ljubnega.
Praznovanje dneva JLA
Vsako leto praznujemo 22. decemba praznik jugoslovanskih oboroženih sil. Ta dan je bila namreč leta 1941 ustanovljena prva večja enota kot začetek jugoslovanske ljudske armade. V naši občini pripravljajo v okviru Občinskega odbora ZRVS proslave in druge prireditve, ki naj spomnijo na ta zgodovinski dan.
Tako bo 21. 12. 1986 v Mozirju množično streljanje za vse strelske organizacije, društva in druge. Od
16.	do 18. decembra t.l. bodo po šolah razstave orožja in opreme ter ooduk o tem. Predvajali pa bodo tudi vojaške filme. Pohvale komandanta OŠ TO Mozirje so bile predane za usposabljanje enot TO, dočim bodo plakete ZRVS predane na osrednji proslavi, ki bo tokrat v dvorani ZD Bočna 20.12.1.1. ob 19. uri. Skupina ZRVS se bo udeležila pohoda po poteh XIV. divizije. Naj-
boljše spise učencev osnovnih šol na temo Mednarodno leto miru bodo nagradili ob obisku DO Elkroj 19.
12.	i. I. od 12. uri. 22. decembra 1986 pa bodo predstavniki DPO obiskali obmejne enote v Logarski dolini.
Ob tej priliki objavljamo dobitnike visokih priznanj ZRVS. Plaketo ZRVS Jugoslavije prejmeta: zlato Niko Purnat, srebrno Franc Šulek. Republiška priznanja ZRVS: zlato plaketo Rade Rakun, srebrno Tomaž Urlep. Pohvalo komandanta pokrajinskega štaba TO prejmejo: Milan Gaberc, Miran Šmarčan, Zlatko Tajnšek, Franc Kotnik, Silvo Zdolšek, Rudi Cajner, Betka Gaberc in Vojko Hren.
Zahvalo občinskega štaba TO Mozirje prejme TOZD Stavbeno pohištvo v Nazarjah.
K udeležbinaprireditvahvpočastitev oboroženih sil Jugoslavije vabimo vse občane.
Izredno velika je zrasla solata pri Vladu Miklavcu v Mozirju
Zagate v kulturi
Svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo pri OK SZDL je na seji, ki jo je vodila predsednica sveta Lenka Kraljeva pretresal stanje in težave v telesni kulturi, kulturi in o razvoju celodnevne šole pri nas.
Ko so spregovorili predstavniki telesne kulture so poudarili pomen vključevanja mladih v te dejavnosti, dalje več bi morali storiti za razvoj načrtne športne rekreacije, dočim se v naši občini ne moremo pogovarjati o vrhunskem športu, ker ga ni. Vse zavore so dejansko v skromnih sredstvih, ki jih namenjamo v te namene. Nimamo pa tudi ustreznega prostora za kakšne večje prireditve, bodisi tekmovalne ali pa tudi le športne. Sedanje stanje v družbi ne daje upanj, da bi se glede omenjenega kaj bistveno spremenilo, dela pa se veliko, saj je še vedno dosti ljubiteljev, ki vztrajajo. Seveda to ni račun na dolgi rok! Naše gospodarstvo težko zmore velikih dajatev, zato smo glede prispevka za to dejavnost na repu v republiki. Ko so govorili o tekmovalnih sistemih so menili, da so ti sedaj še slabši kot prej, vse je dražje. Beseda je nanesla tudi na šolska športna društva o katerih se nič dosti ne ve kako kaj delajo, vsaj pri ZTKO ne. V naši občini senjim namenja kar nekaj sredstev in prav bi bilo, da bi tisti, ki dajejo denar tudi zvedeli kako se v društvu dela. V naših razmerah je dokaj ugodno za zimsko športno udejstvovanje, žičnica na Golte daje karte na odplačilo, pa tudi sicer so terenski pogoji skoraj povsod za smučanje. Navzoči so bili seznanjeni, da se predvideva gradnja sedežnice od Starih stanov do Praprotnice. To bo velika pridobitev, seveda ko bo!
Potem je sledil kratek pregled o delu pri varovanju naravne in kulturne dediščine v občini. Omenjeno je bilo, da smo ena redkih občin, ki so glede storile korak naprej. Nekatera dela so bila opravljena
tudi na zgodovinsko-kulturnih spomenikih, nekatera pa se predvidevajo v prihodnjem letu. Vsaka prenova je povezana z velikimi stroški, saj so shkarski posegi pri starih znamenjih zelo dragi. Podano je bilo tudi poročilo o prenovi gornjegrajske katedrale. Tadela zahtevajo ogromna sredstva, saj je stavba dokaj poškodovana. Tako je za silo urejena kupola in del strehe. Severna stena je potrebna temeljite prenove, narejeno pa je bilo odvodnjavanje, tako voda ne bo zamakala za zidove katedrale.
Veliko je k delom prispevala Kulturna skupnost Slovenije, Lavantinska škofija in krajani, nekaj pa tudi Občinska kulturna skupnost.
Dela se morajo nujno nadaljevati, sicer bo prišlo do nepopravljive škode. Govorili so tudi o arhivski dejavnosti, ki se v naših razmerah opravlja povsem ljubiteljsko in ne z malo uspeha. Tako nastaja kulturno bogastvo, ki pa mora biti predočeno javnosti. Ni dobro, da naša občina ni poskrbela že davno prej za ustrezne prostore kjer bi lahko bila stalna razstava o NOB in narodopisju.
Ko so obravnavali uspehe in dosedanje izkušnje COŠ v Gornjem gradu, so bili mnenja, da je smatrati njeno delovanje v tem času kot uspešno, da pa gmotna bremena, ki so za tako šolo kar 56% velja, ne omogočajo širjenja celodnevne šole še drugam. Pa tudi vse šole nimajo pogojev za to, doslej bi lahko to uredili le v Lučah. Seveda pa so bili predvsem navzoči prosvetni delavci mnenja, da bi morali skrbeti za enake pogoje vsem šoloobveznim otrokom v občini in da bi kazalo narediti pregled opažanj kako otroci iz COS izdelujejo na srednjih šolah. O tem žal še premalo vemo, to pa bi bilo zanesljivo merilo za oceno uspeha šole. Vsekakor pa pomeni COŠ višjo obliko dela z otroci. ,
Za boljši razvoj turizma
Naša dolina je polna danosti, ki ji omogočajo večji delež dohodka iz turizma. Bilo je že nekaj načrtov, vendar pa kaže, da so bili le okvirni in niso vsebovali vsega, kar bi omogočalo smelo usmeritev za določeno obdobje.
Izvršni svet je odločen zagotoviti kakovosten načrt razvoja te veje gospodarstva v občini in je naročil pri Inštitutu za ekonomske raziskave v Ljubljani ustrezno gradivo na temelju katerega bi natančno opredelili možnosti in potrebne ukrepe v tej smeri, torej v turizmu.
Da bi se dokopali do dobrih podatkov, ki so temelj raziskav in načrtovanj, so imenovali posebno skupino ljudi iz doline, ki tako ali drugače poznajo turistično dejavnost in lahko uspešno posredujejo dejstva načrtovalcem. Usmerjanje celotnega dela na tem je prevzel Franc Miklavc iz SŠ gospodarske zbornice.
Določili so tudi rok v katerem naj bodo prvi izsledki na voljo, to pa je pol leta. Tako je pričakovati, da bomo kmalu lahko poročali o predvidevanjih načrtovalcev.
Obnova slik na znamenjih je zahtevna naloga. Akademski slikar Lojze Zavolovšek je opravil to delo na Hudobreznikovi kapeli na Brezju
Iz miličniške beležnice
R. Ostojič iz Nazarij je žestar znanec miličnikov. Vedno je kazal nagnjenje k nasilništvu in tudi tokrat je osumljen dveh poskusov posilstva in kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe. Slednje je storil letos avgusta v Nazarjah. Žrtev se ni mogla braniti zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja. Ker je že predkazno van za podobna dejanja je preiskovalni sodnik odredil zanj pripor.
Miličniki so odločni zatreti nasilništvo, kiseje zadnje čase zelo razširilo. Eden takih storilcev je tudi Igor Petrin, 21 iz Varpolja. 21. avgusta letos seje z nožem lotil Martine Krefl, 23 prav tako iz Varpolja in jo telesno poškodoval. Po »junaškem« dejanju je prisotnim in napadeni grozil z nožem, če bi si upal kdo zadevo prijaviti roki pravice. Da je to posebne vrste »tič« kaže njegovo nasilništvo nad lastnim bratom, pa celo mater je že napadel. Znan je v okolici po grožnjah vsakomur, ki bi bil drugačnih misli kot on sam, posebno pa kar tiče tatvin, kijih je storil. Miličniki so pri njem ob preiskavi našli ukraden brusilni stroj, zato prosijo občane, da prijavijo možne tatvine, pa tudi razna druga nasilna dejanja Petrina zanimajo organe pregona. Tudi za Igorja Petrina je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Preveč razposajeno se je obnašal Šaban Avdič, 25 iz Gračanice v gostilni Podvrhom v Mozirju. Ko je bil že dodobra vinjen je zahteval še pijače, te pa mu gostinski delavci niso bili pripravljeni dati, zato si je omislil gostinsko samopostrežbo, pri tem napornem delu pajerazbijal steklenino in razgrajal. Pomirili so ga šele miličniki, zadnjo besedo pa bo imel sodnik za prekrške.
V mesecu novembru so se tatvine raznih ogledal iz sanitarij kar vrstile, tako vNazarjiah, kot v Mozirju. Razbita so bila stekla na šoli v Nazarjah, tudi deli s koles z motorjem so bili tarča ne-
pridipravov. Pa še tako komedijo so si neznanci privoščili, na milici ie prijavil 17. novembra 1.1. Andrej Stefanovič, da so mu parkirani osebni avto postavili na postavke. Seveda so se pri tem najbrže pošteno natrudili. Vendar pa miličniki za take vrste dejavnosti nimajo razumevanja. Krepko so pričeli raziskovati te pojave in ugotovili, da so jih zagrešili mladoletniki iz Mozirja in Nazarij. Komu v čast, gotovo nesvojim staršem, ki zanje odgovarjajo. Slednji bi pač morali vedeti kaj več o tem, kaj njihovi varovanci počenjajo! Seveda bo o tem razsodil sodnik za prekrške.
Drago Bijelič je preizkusil svoje sposobnosti v mednarodni trgovini, pa so ga pri tem ujeli miličniki. 22. novembra t.l. so obmejni vojaki ugotovili na sledovih v snegu, da je nekdo prestopil državno mejo na nedovoljen način. Slo je za sled iz Avstrije v našo državo. Miličniki so kmalu ugotovili ob pomoči občanov, da grezaBijeliča, ki je v sosednji državi kradel motorne žage in jih pri nas prodajal. Storilec je star 37 let in je doma v Simičih. Prizadevni oskrbovalec motornih žag bo zaradi tatvine pred sodnikom, zaradi nedovoljenega prestopa meje pa se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške.
Doslej neznani storilec sije privoščil očitek v vikendu Jožeta Ateljška v mihelu. Vikend sicer koristi Jože Šlehta iz Titovega Velenja, ki je tudi prijavil vlom. Zlikovec si je našel pot preko strehe v notranjost vikenda, kjer jeodtujil nekaj oblačil in obutve, pa tudi najedel se je, nekaj jedil pa je vzel seboj. Storilca še iščejo.
- Zadnjič smo poročali o lesu pred gospodarskim pcsiopjem kmeta Jurjevca v Juvanju. Med tem so miličniki ugotovili čigav je bil omenjeni les, zato danes dopolnjujejo objavljeno vest s tem, da je precej spornega lesa pripadalo Jožetu Pustoslemšku,42izTerain Jožetu Novaku, 36 iz Okonine.
Mlečne
Znano je, da so proizvajalci mleka nagrajeni tudi po kakovosti in ne le zgolj po tolšči. Za kakovost je merilo stopnja onesnaženosti mleka, gre za bakteriološko kakovost, kot temu pravijo strokovnjaki. Da bi seveda lahko mleko ocenili tudi po načelih, so v radmirski mlekarni uredili zasilni laboratorij kjer so ugotavljali bakteriološko onesnaženost, na temelju njihovih ugotovitev pa so doplačevali mleko tudi za kakovost.
Tako je teklo vse do trenutka, ko je občinski veterinarski inšpektor z odločbo zaprl laboratorij v Radmirju.
Zakaj je do tega prišlo, smo skušali izvedeti pri veterinarskemu inšpektorju Petru Šribarju. Povedal je: »Doslej se je cena odkupljenemu mleku določala le na temelju ugotovljene tolšče v njem. Ker pa je kakovost slovenskega mleka na sploh slaba glede na bakteriološko onesnaženost, kar naj bi dosegli s pregledi mleka in ugotavljali prisotnost vnetnih celic, količina le-teh (nad 500.000 v mililitru mleka) bi tako opozarjala na bolezensko stanje v čredi. Nekatere živali torej bolujejo za prikritim ali celo kroničnim vnetjem vimen. Če je tako stanje ugotovljeno, potem so potrebni podrobni pregledi, da bi se izločile določene bolne živali in tudi pozdravile. Sicer pa velja predpis, po katerem sme imeti mililiter mleka največ 3 milijone bakterij, če je to preseženo je znak, da je čreda bolana ali pa da se mleko po molži dodatno okuži. Tu gre torej za vprašanje higiene hleva in same pridelave. Za vse to pridelovalci vedo, saj so ustrezno podučeni. Mislim, dajenagrajeva-nja kakovosti mleka izrednega pomena in zato se kaže ravnati
točno po predpisih oziroma dogovorih. Takšen dogovor glede nagrajevanja po kakovosti je bil sklenicn med mleka-nami v Sloveniji in tega seje treba držati.«
Ali okuženo mleko potrošnika neposredno ogroža?
»Neposredno nikogar, pove veterinarski inšpektor Šribar, spremeni pa njegovo namembnost v sami predelavi. To je posledica organoleptičnih sprememb v mlečku.«
Je to torej v prvi vrsti interes mlekarr.?
»Seveda, je pa tudi interes potrošnikov, ki želijo določene mlečne izdelke, vseh teh pa iz okuženega mleka ne morejo izdelati.«
Ati gre v primeru Radmirja, ko je bilo prepovedano delovanje laboratorija za nujen ukrep ali pa morda za nagajanje?
»Nikakor ne more biti govora o nagajanju. Upoštevamo le ustrezen predpis, ki točno določa kako mora biti usposobljen človek, ki takšne preiskave opravlja, v Radmirju pa tega dela ni opravljal ustrezno strokovno izobražen človek. V tem tiči zajec.«
Ati ne nastane zaradi tega dodaten strošek, saj bodo vzorci morali v Ljubljano, tam pa bodo pregledi dragi, to bremeni dodatno ceno mleka, ki že tako ni ugodna?
»Stroški so minimalni in ne morejo ogrožati pridelovalce. So pa ukrepi vendarle vzgojni in zagotavljajo skrbnejše ravnanje v mlečni proizvodnji, torej so pospeševalni, Res je bil naš ukrep podprt z dogovorom, ne pa z zakonskim predpisom, vendar pa moramo smatrati takšen dogovor kot samoupravno obvezo vseh podpisnikov.«
\s
Turizem v Zekovcu
Kako pomembno je, da se lastniki vikendov vključujejo po svojih možnostih vjjonudbo kaže primer Franca Ogradija iz Celja, ki ima vikend v Zekovcu in ga pozimi daje na voljo Kompasu v Mozirju. Letos pa je novost v ponudbi tudi novo zgrajen apartman pri Janezu Brezovniku, ki ima kar 8 postelj visoke kategorije. Daje Brezovnik zmogel te naložbe je pripomogel Kompass svojim posojilom. Tako se tudi Žekovec pomalem vključuje v tur ristično ponudbo.
****-****************************************
Novoletne misli
Leopold Supin, upokojenec v Lučah. Seveda bi najprej izrazil željo po zdravju, to je pač nam starejšim ljudem največja skrb. Zelo bi želel, da bi ljudje živeli v mi-
Leopold Supin
ru, da bi ne bilo vojne, pa da bi se tudi sicer med seboj dobro razumeli. V naših razmerah bi morali posvečati skrb za odpravo socialnih razlik, te so velike in ljudje so zaradi tega vznemirjeni.
Kot krajan Luč bi želel dobro cestno povezavo med Ljubnim in Lučami, saj bi na ta način naš kraj pridobil na obisku tujcev, ki sedaj zaradi ceste večkrat zavijejo nazaj proti ravnini, namesto, da bi občudovali lepote planinskega predela naše občine. Logarska dolina je tudi zaradi tega premalo odprta, pa bi bilo prav da bi jo lahko občudovale večje množice obiskovalcev. Ti pač prinesejo v dolino življenje v vsakem pogledu.
Pa še to, veliko govorimo o mladini, ne damo pa ji možnosti zaslužka, zato mnogi bežijo v tujino, pa bi jih prav v tem času doma še kako potrebovali. Ali bomo uspeli to spremeniti?
Petra Marolt trgovska delavka iz Mozirja
Ja, če bi že kaj želela je to služba. Sedaj sem še pripravnica, potem pa bo šlo zares. Je že tako, da danes mladi največ razmišljajo kako se bodo zaposlili, tudi v trgovski stroki je že tako. To je pač prvo srečanje s stvarnostjo... Seveda so še skrite želje, kdo jih nima. Tudi to si želim, da bi potem lahko ob delu obiskovala šolo za komercialne tehnike, upam da bo to uspelo, saj mi šola ni delala težav in z malo pridnosti človek marsikaj zmore.
Tista osnovna želja paje zelo osebna, namreč, da bi se v družini še naprej razumeli in da bi lahko bila doma dokler bo to mogoče. Dom je pač varen kotiček v življenju! Če pa že govorim o zdravju, potem želim tega v prvi vrsti staršem z željo, da bi jim bilo dano še dolgo živeti. Končno želim, da bi v
Petra Marolt
smučanju dosegla uspehe, sedaj tekmujem za Smučarski klub v Mozirju in moram reči, da v tem športu resnično uživam.
***
Bernarda Jurjevec, inženirka agronomije z Rečice Predvsem si želim miru, pa da bi se ljudje na sploh bolje razumeli med seboj, potem bi bilo razumevanje med državami večje. Če bi ljudje složno živeli, bi bilo marsi-
kaj lažje. Ko razmišljam o razmerah v domovini, bi želela, da najde znanje pravo mesto, več bi morali delati z glavo, več bi morali odgovorno ravnati in tudi odgova-rjati za spodrsljaje, naloge bi morali opravljati skrbno in zavestno, skratka, vsi bi morali delati po najboljših močeh in znanju. Ko razmišljam o nas mladih, bi želela poudariti, da nismo tako brez vsake volje, kot bi naš včasih radi opisali. Vendar pa bi nas morali upoštevati, nam priznati tisto kar je dobro in dovoliti svobodno ustvarjanje. Marsikaj nam ni po volji, pa bi nas ne smeli nasilno ut-' išati, temveč iskati rešiteve v strpnem dialogu, saj ne želimo niti družbi niti ureditvi slabo, hočemo poštenje in vso odgovornost! Sicer pa smo odmaknjeni družbeni stvarnosti, ker smo kot mladi pre-
Bernarda Jurjevec
malo organizirani, tako, denimo, na Rečici nimamo možnosti sestankovanja, to jele gostilna, kar pa ni najboljše. Da mladih ni na javnih zborovanjih, sestankih in podobnem je vzrok v tem, da mladinska organizacija mlade premalo povezuje, pa premalo skrbi za družbeno izobraževanje, zato ne najdemo mesta med tistimi, ki naj odločajo.
Vinko Petkovšek, vzdrževalec v Iskri na Ljubnem Osebno si želim več zdravja v družini, tega je sedaj premalo. Seveda je tu na prvem mestu družinsko sožitje, kajti človek mora doma biti srečen. V službi pa naj bi bili zadovoljni, to bi lahko rekel Za moje delovno okolje. Dobro se razumemo in delo v takem kolektivu me veseli. Tako naj bi ostalo! Resje, da smo ob novostih, kijihje bilo z novimi delovnimi pogoji veliko, morali vlagati skrajne napore, pa smo kar zmogli. Ko pa gledamo čez plot svojega okolja, potem bi na prvo mesto postavil
Vinko Petkovček
mir v svetu in pri nas, saj bi kakršnakoli vojna pomenila strašno uničenje. Mislim, da preprosti ljudje povsod na svetu želijo miru, njim ni do vojne, le visoka politika gre včasih svojo pot pri tem pa ljudje trpijo. Če razmišljam o naših razmerah, potem me zelo skrbi ekonomski položaj naše države. Žal ne vidim možnosti za hitro ustalitev razmer. To pa nas delavce zelo prizadene, saj dohodki ne sledijo razvrednotenju denarja, ki ga zaslužimo. Mislim, da bi nam ne škodilo več odgovornosti in končno odgovarjanje za škodo, ki je nastala. Ljudje, ki so temu krivi, ne bi smeli med nami živeti nekaznovano. Saj je vse kar imamo bilo pridobljeno z veliko truda in žrtvami.
Veličasten rezervar na Gneču dokazuje veliko delovno zmago prebivalcev Slatin in Gneča
V slogi je moč
To geslo so napisali prebivalci Gneča na slavolok pred vasjo, ki je pozdravljal udeležence slovesnosti ob otvoritvi zbirnega rezervarja novega vodovoda.
In res je vsebina napisanega gesla združila hotenja nekaj naselij v treh krajevnih skupnostih, da so pristopili k velikemu delu, npvemu vodovodu, ki bo poslej dajal dobro pitno vodo preko 70 domačijam Gneča in Slatin, pri tem pa niso nič motile meje krajevnih skupno-sit, niti občinske. Prebivalce je pač združevala skupna potreba po dobri pitni vodi, te je dose-daj vedno primanjkovalo.
Na1 prizorišču, višje zaselka Gneč se je ob lepem dnevu zbrala kar številna družba domačinov in gostov. Vse pa je presenetil mogočen rezervar, ki vsebuje kar 125 m3 vode. Graditelji vodovoda so nanj ponosni in zato so ga tudi za slavje lepo okrasili, vesele viže iz zvočnika pa so naznanjale, da se ljudje pridobitve veselijo.
S svojim delom so ljudje teh naselij dokazali, da se ob odločni volji zmore tudi tako trd zalogaj, kot je bila gradnja zajetij v nemogočih terenskih okoliščinah, da so položili preko 8500 m glavnega voda v zelo težkih zemeljskih pogojih, da bo celotno omrežje merilo kar 12.000 m voda, da so preko 1 km dolžine morali minirati, da so krajani Gneča opravili okoli 3400 delavnih ur in okoli 300 strojnih ur, krajani KS Gorenje 3300 delavnih in 150 strojnih ur, krajani KS Šmartno ob Paki 5990 delovnih in 250 strojnih ur. To pa so velike naloge, ki so jih bili zmožni le ljudje s čvrsto voljo in točnim načrtom.
Svečane besede kdogodkuje povedal direktor Komunalnega podjetja Mozirje Rade Ra-
Za ohranjanje preteklosti
********************************************
Zveza kulturnih organizacij je že pred leti dobila nalogo poživeti delo na ohranjanju listin, fotografij, sporedov, plakatov in podobnega gradiva za hrambo. K temu pa je ozko povezano pisanje kronik in dogodkov iz dela društev oziroma njenih posebnosti.
Pri ohranjanju kulturne dediščine se vse bolj kažejo vrzeli pa vseh področjih, ki sodijo v ta krog. Nekoč so po krajih pisali kronike posamezni zagnanci in so nam na ta način ohranili mnogo resnice iz preteklosti. Ponekod so razni zbiralci predmetov in listin veliko doprinesli k ohranjanju kulturne in obče preteklosti naših ljudi. Na ta način so storili ljudstvu veliko uslugo, saj je znano, da tisti narod, ki ne pozna svoje zgodovine ne predstavlja svoje resnične biti.
V naših razmerah je bila za hrambo gradiva in kronik usodna vojna, kije veliko tega uničila. Nasilje okupatorjaje bilo prav do kulturne preteklosti našega ljudstva naj večje. Zakaj, je jasno! Ce uspeš v ljudeh uničiti kulturno zavest, je uničenje politične zavesti kaj lahko.
★ * * * * * it * * * * * * * * * * * * ★ ★ * ★ * ★ * * * * * ★ * * * vt Ve * ve fc w vi -k ir 'rt
Novoletne misli
Ančka Čeplak, delavka v Elkr-oju, doma iz Lačje vasi
Kaj si lahko mati dveh otrok bolj želi, kot da bi bila pridna in uspešna. Sploh je družina ženi v rednem delovnem razmerju velika skrb. Seveda ni niti približno lahko v službi trdo delati, potem pa doma nadaljevati. Imamo malo zemlje, pa je kar dosti za postoriti, zato si želim, da bi tudi mož prisk-• očil, pa bi lažje šlo. V službi pa že težko pričakujem obljubljeno prenovo likalnice, ta v kateri sedaj delamo ni več primerna, zato so delovne razmere v njej slabe. Vse
kun. Podjetje je vseskozi pomagalo v tehničnem in tudi gmotnem pogledu, ko pa bo vodovod gotov, ga bo prevzelo v upravljanje. Rade Rakun je poudaril veliko povezanost krajanov iz treh krajevnih skupnosti, prav v tem pa je tudi delovna zmaga, kiji ob prazni- -ku 29. novembru v občini Mozirje ni para. Da je predvidena cena dosedaj opravljenega dela po projektantskem računu znašala preko 7 s. milijard, graditelji pa so vse to zmogli z dvema s. milijardama, kar dokazuje velik delež prostovoljnega dela in njegovo vrednost!
Zahvalil se je lastnikom zemljišč na katerih so zajetja Ruškovec in Tripotok, pa tudi, rezervar. Izrazil je daljeupanje, da bodo krajani v naj hitrejšem možnem času dobili vodo v hiše.
Seveda se ob tem kar vsiljuje vprašanje, ali pa so resnično vsi krajani storili vse kar zmorejo.
Organizatorji del so hitro odgovorili, da so kljub vsemu še vedno izjeme, ko gre za skupna dela. Nekateri pač še vedno pričakujejo, da bo že kdo naredil tudi njim dobro! Ob tem pa so poudarili, da gre zahvala delovnim organizacijam: Elektrarna Šoštanj, Gorenje-kera-mika, Elkroj, GG Nazarje, Območna vodna skupnost in obrtniku Jožetu Polaku. Vsi ti so pomagali s svojimi prispevki v tej ali drugi obliki pri gradnji vodovoda.
Marsikdaj se sprašujemo, kako uspevajo takšna in podobna dela ljudem na obrobju večjih naselij, krajani v strnjenih, večjih naseljih pa so za takšne skupne naloge največkrat gluhi. Alije temu kriva pomanjkljiva pripadnost nekemu kraju in ljudem v njem???
Minka Naglič, socialna delavka, COŠ Gornji grad
Vsem želim zdravja, seveda tudi sebi in če me vprašate še o drugih skrbeh, lahko povem, da me trenutno stanje v naši družbi vznemirja. Ni lahko, posebno pa za ljudi z nizkimi dohodki! Morali bi bolj vrednotiti delo, to se na sploh premalo upošteva. Na šoli kjer delam skušam po svoje razumeti želje otrok, želim pa da bi skupaj s starši poskušali najti najprimernejše oblike v katerih bodo otroci njihovo ustvarjalnost s pridom izkoristili. Takšno smer bi morale zagovarjati delovne organizacije, sicer je pa premalo ljudi, ki bi bolje vrednotili izobrazbo. Otrok, ki bi bili vešči izobraževanjajedovolj, le mnogi nimajo prilike, da bi se izobraževali. Tako pač želim, da bi otroci, ki letos zaključujejo šolanje na naši COŠ, našli pot do znanja, da bi našli možnost štipendiranja,
Ančka Čeplak
to seveda pušča na meni zdravstvene posledice... Trenutno me skrbi sin, ki bo v kratkem odšel k vojakom, da bi se le zdrav vrnil. Družina pa temelji na dobrem razumevanju in tega si tudi v naprej želim. Miru ljudem in nam, to je klic vsakogar, kije razsoden. Da bi le tako ostalo, sedaj še nismo nikoli kruha stradali, sicer pa naj bi se ljudje imeli radi, pa bo na svetu lepše.
Minka Naglič
sicer bo spet lahko nadaljeval šolanje tisti, ki pač ima premožne starše, to pa pomeni razlikovanje otrok. To je velika družbena krivica do tistih, ki so marljivi, sposobni in edina krivda je v tem, da nimajo dovolj gmotne osnove.
******************************************** Zdravstvo je pri nas dražje
V zadnji številki našega glasila smo v celoti priobčili analizo stanja v Občinski zdravstveni skupnosti Mozirje. Vsebina je zelo zaskrbljujoča, vendar pa je treba reči, da so ugotovitve v analizi utemeljene z vrsto podatkov, ki dajejo celovito sliko stanja.
Kaj meni o razmerah v tej samoupravni interesni skupnosti predsednik skupščine Jože Časi, diplomiran ekonomist in dolgoletni delegat zdravstvene skupnosti, boste lahko prebrali v tem sestavku.
Novice: Ali je tako kritično stanje kot v naši občini še kje v naši republiki?
Časi: Mi nismo neka posebnost! Podobno je v občinah, ki so gospodarsko šibke in morda v veliki meri kmetijske. Želje po vedno širši in zahtevnejši zdravstveni skrbi so nas pripeljale v stanje, ko beležimo velike primanjkljaje. Vsega pač nismo zmožni plačati, zahteve pa so vse večje. Naše gospodarsko stanje in
Še ohranjene šolske kronike so skromne. Najpomembnejše pa so uničene. Nekaj jih hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Župnijske kronike so ražen mozirske vse novejšega časa. Nazarska je sicer dobro ohranjena in je v Mariboru. Torej sta oba, sicer zanesljiva vira, zelo osiromašena. Raziskovalci imajo zaradi tega velike težave, opirajo se pač na razpoložljive vire, ti pa so vse drugo kot popolni.
Nedvomno sodi v krog delovanja kulturnih društev ohranjanje naše kulturne preteklosti, pa tudi ohranjanje dogodkov, ki niso ravno ozko kulturni po vsebini.
Da bi vsaj zagotovili nadaljevanje zapisovanja najvažnejših* dogodkov po naših krajih, smo sklicali sestanek na katerem bi se dogovorili o možnem delu pri pisanju kfonik, zbiranju zgodovinskega gradiva, ohranjanju kulturnih spomenikov in še bo morda kaj predmet našega razgovora. Želimo pa poudariti, da ne mislimo de-lavoljne člane društev dodatno obremenjevati, le z dobro voljo želimo urediti in popolniti vrzel o kateri smo že govorili.
ZKO Mozirje
Jote Časi
stopnja razvitosti prilično omejujeta možnosti v družbenih dejavnostih, torej tudi v zdravstvu. Gotovo je temu kriva sedanja organiziranost rizičnih skupnosti, saj se na vsak korak srečamo z velikimi razlikami med revnimi in bogatimi občinami.
Novice: Kaj pa solidarnost, ki je bila obljubljena za občine, ki ne bodo zmogle dajatev za kolikor toliko izenačeno zdravstveno varstvo v Sloveniji?
Časi: Solidarnost je padla na izpitu, bi lahko rekli v tem primeru. V preteklih letih smo lahko iz teh sredstev pokrivali kakih 25% celotne porabe. Potem je ta vir vse bolj usihal, ukinjen je bil delež solidarnosti za upokojence, ukinjena medobčinska solidarnost, bistveno manj pa je pritekalo tudi sredstev iz republike. Da je zadeva še bolj zamotana, smo po novem dolžni iz naše občine odvajati 1,5 s. milijarde v solidarnostna sredstva. Vse je kazalo, da bomo
za letos dobili iz solidarnostnih sredstev kakih 6% od vseh naših potreb, kasneje pasmo vendar dobili še 3% dodatne solidarnosti. Slednje je bilo namenjeno, pa še ni gotovo, saj nekatere najrazvitejše občine nočejo sporazuma podpisati.
Novice: Koliko sredstev manjka za pokrivanje izgube v letu 1986?
Časi: Kakih 10 s. milijard. Seveda, v takšnem stanju je nemogoče načrtovanje v naprej. Enoje gotovo, sami teh sredstev ne bomo zmogli.
Novice: Pomeni torej, da sö dogovori o solidarnosti le na papirju?
Časi: Lahko bi rekli, glede na sedanje izmikanje tistih, ki bi naj pomagali v nastali situaciji. Naša občina s svojo kmetijsko proizvodnjo pomaga najbolj razvitim, ti pa našega deleža v oskrbi enostavno ne priznavajo, vsaj ne v obliki sredstev za pokrivanje v zdravstvu. Seveda pa je pri tem zaskrbljujoče še dejstvo, da prav te občine razpolagajo z odločnimi zdravstvenimi storitvami in tako narašča razlika med nami v republiki. Spet so centri tisti, ki imajo vsega na pretek, pa zato kaj lahko pozabljajo na nas v revnejših občinah. Poleg tega se iz naše občine vozi dnevno kakih 700 delavcev na delo v občine Celje, Žalec in Titovo Velenje. Ti ustvarjajo tam gospodarske učinke, naša občina pa z njihove strani ni deležna ustrezne pomoči. Pa tudi to je res, da starejši občani po upokojitvi radi prihajajo nazaj na domačije. To je tudi razumljivo, saj želijo večer svojega življenja prebiti v domačih krajih. Vendar pa so pustili svoje življenske moči drugje, tisti ki so od tega imeli korist, pa danes ne priznajo tem ljudem deleža, saj se izogibajo potrebnega deleža za zdravje tem upokojencem. Že to dejstvo samo dokazuje, da so rizične skupnosti v mejah občin v našem primeru neustrezne!
Novice: Ljudi boli, ko vedo, da so v naših razmerah prikrajšani za tako odlično zdravstveno skrb, kot denimo Ljubljančani. Če si tam zvije prst ga obravnavajo na Kliničnem centru, kdaj je pa naš človek deležen te dobrine pa tako vemo.
Časi: Seveda so velike razlike med določenimi območji v Sloveniji. Žal je tako, da gre to po načelu bogatejšega, temu pač boljše.
Novice: Naše območje je redko poseljeno, je pa obsežno. Ali vpliva to kaj na stroške v zdravstvu?
Časi: Seveda, občutno! Zaradi obsežnosti občine je potrebno vzdrževanje petih zdravstvenih domov in še ene ambulante v Solčavi. Pa tudi z zdravljenjem na domu so stroški zaradi oddaljenosti večji. To so dejstva, je pa taka ureditev potrebna, če želimo občanom približati zdravstveno varstvo.
Zvest zadružništvu
Tam visoko nad Florjanskim grabnom je kmetija Vršnik. Že domače ime pove, daje domačija na vrhu. Na to kmetijo se je leta .1935 iz Savine priženil Franc Zalesnik. Vedno znova prepriča sogovornika z bogato pripoved-■o o svojem življenju, ki je povezano z naprednim kmetovanjem in zadružništvom.
Seveda dobro skriva tistih 83 let, posebno, ko seže v spomin nazaj za. kakih pet desetletij. Na kmetiji je bilo ob njegovem prihodu okoli 9 goved, 4 voli in kakih 8 ovac. Hribovska kmeti-ja je takrat živela v glavnem od oitanih volov in od masla, ki so
ga prodajali v zadrugo na Rečico. To je bila takrat najboljša zadruga v dolini, se spominja Franc Zalesnik. Sicer pa takoj, ko je zaživel na kmetiji, je našel pot med pevce v zboru in v pašno zadrugo. Paša je bila tistikrat zelo pomembna saj so kmetje sejali veliko žitaric, pa je za pridelavo krme ostalo malo zemljišč. Torej je povsem jasno, da se je kmalu vključil v odbor Pašne zadruge v Gornjem gradu. Potem pa je ostal odbornik do vojne, nato pa spet takoj po vojni, ko so nastajale prve zadruge. Lahko bi torej rekli, da je
Zalesnik med najstarejšimi zadružniki v občini.
Pogovor je v prijazni hiši vedno prijeten in hitro steče. So pač taki ljudje, da sprejmejo obiskovalca iskreno in odprto. Zato je tudi naš sogovornik prava odprta knjiga življenja. Ja, tako pripoveduje, takrat smo v živinoreji pretežno živeli odprodaje volov. Veljalo je pravilo, da po prqdaji volov gospodar poplača davke, posle in druge obveznosti. Na večjih kmetijah se je letno prodal par ali pa tudi več volov. Na njihovi kmetiji so sejali pšenico, oves in ječmen. Seveda je bila znana tudi sorščica (rž in pešnica) iz nje se je pekel dober kruh imenovan »sorščin kruh«. Kmetje so imeli lastne mline in ko je bilo dovolj vode so mleli domače žito. Koliko so sejali na Vršnikovem? Ja, kakih dvajset mernikov, če je bila dobra letina so pospravili kakih 200 mernikov žita (mernik okoli 28 litrov oziroma 25 kg). Ovce pa so služile v glavnem za volno, pa tudi za meso. Doma so sejali tudi lan, naredili so prejo in jo dali tkalcu Janezu Bevcu, Šokatni-ku. Seveda so veliko nosili domače sukno, bilo je dobro in trajno, vendar pa robato. V črni kuhinji so za njegovih dni svetili s freskami, pozneje pa so uporabljali za razsvetljavo petrolejke. Res je bilo dela veliko, tudi lahko ni bilo, saj so delali vse na roko, pa je šlo, ker je na kmetijah bilo dovolj ljudi in drugje so le težko našli delo.
Zunaj nas je sprejel meglen dan in kar hladno je brilo tja preko vrhov. Pot v dolino je na nekaj mestih bila že ledena. Za nas, ki nismo vajeni trdega hribovskega življenja, je to okolje kar nekam zagonetno, zato pa so prijazni ljudje, ki bivajo tod na teh samotnih kmetijah, sider prelepega predela naše dežele.
Neumorni zbiralec
V Gornjem gradu ga vsi poznajo, pa tudi po dolini je znan Janez Mavrič, ki že vrsto let zbira in ohranja narodno olago, zgodovinske listine in posebnosti iz naše preteklosti.
Po poklicu je mizar in dela v Smreki. Ves-svoj prosti čas, pa tudi denar namenja predmetom, listinam, razglednicam in še bi lahko naštevali. Vse to z
željo, da bi v njegovem kraju nastala stalna razstava, ki bi pritegnila pozornost domačih in tujih obiskovalcev. Seveda bi tudi Gornji grad s tako zbirko veliko pridobil, saj gre za pomemben zgodovinski kraj v Sloveniji.
V Gornjem gradu je vse do svoje smrti živel in delal znani prosvetni in kulturni delavec Jože Tratnik. Prav njega je Janez že pred dolgimi leti nagovarjal, da bi skupaj zagotovila
predmete in druge zanimivosti za domačo zbirko, ki bi naj služila Gornjemu gradu. Njegov nekdanji učitelj pa je takrat menil, da v kraju ne bi bilo dovolj podpore, zato ni bil navdušen nad predlogom. Tako se je lepega dne Janez Mavrič sam lotil zbiranja in kot sam pravi, ljudem je obljubljal, da bo vse to na razstavi v domačem kraju. Zelo ga je prizadelo, ko njegova pobuda za tako razstavo ni naletela na plodna tla in kot sam pravi, je pred ljudmi izpadel kot lažnivec. Pa vendar, Janez je že prvo razstavo pripravil ob čebelarskem prazniku leta 1984, pozneje pa še dve. Bolelo gaje, ko ljudje, ki se sicer zanimajo za kulturo niso posvetili njegovim prizadevanjem dovolj pozornosti, tako je razstavo razglednic obiskalo le kakih 6 ljudi. Čeprav se tovrstne prireditve drugod težko pričakujejo in so dobro obiskane. Seveda je takšen odnos povzročil malodušje, pa ni omajal volje do nadaljnega zbiranja. Tako Janez Mavrič še sedaj nadaljuje svoje hvalevredno delo in upa, da bo vendarle prišel čas, ko bo lahko vso bogastvo ponudil očem ljudi, ko bo v Gornjem gradu urejen prostor za stalno razstavo.
Janez Mavrič je hvaležen ljudem, ki z razumevanjem pomagajo, da se polni njegova zbirka, ki bo nekoč, če bo prav, ponos kraja.
Poslovne zveze z Atlasom
Že vrsto let sodeluje naše turistično gospodarstvo preko Kompasa z agencijo Atlas v Zagrebu. To sodelovanje je ocenjeno kot zelo uspešno. Delavci tega kolektiva pa premah poznajo dolino in turistične zmogljivosti pri nas. Zato je Kompas pripravil obisk operativnih delavcev Atlasa v dolini. Tako so se lahko osebno prepričali o lepotah naših krajev in o turistični ponudbi. Ogledali so si nekatere gostinske obrate, turistične kmetije in kraje, tjado Logarske doline. RTC Goltepa jimjepripravil ogled Golt in okolice.
Tako se bodo poslovni stiki z ugledno turistično agencijo v Zagrebu poglobili in takšno osebno sodelovanje turističnih delavcev največ pripomore k poslovnemu uspehu. Tega si vsi želimo.
Mladi pri pouku o orožju
_	-	v
V mesecu decembru navadno delamo lepe in najlepše načrte za življenje v novem letu. Želimo se spremeniti in v marsičem izboljšati.
Lahko rečem, da bi to radi storili tudi na Občinski konferenci ZSMS in tudi v OO ZSMS. S stran OK ZSMS bi radi predvsem močnejšo in trdnejšo povezavo z OO ZSMS. Le na tak način smo lahko enotni. Poleg tega bi radi predloge, pobude, mišljenja, stališča iz OO ZSMS oživili in jih širše predstavili. Tudi mi imamo mnenje in (mogoče) zahteve na različnih področjih. Ne da hočemo reševati le »mladinske« probleme, ker samo teh ni, ampak so težave širše družbe tako v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela.
Na osnovi tega planiramo razgovore v OO ZSMS v združenem delu o vlogi ZSM, njihovih težavah, uspehih, povezavah s sindikatom in drugimi organi v delovnih organizacijah. To akcijo bomo razširili tudi na OO ZSMS v krajevnih skupnostih. V mesecu januarju načrtujemo mladinsko politično šolo, v februarju tradicionalni pohod »Po poteh XIV. divizije« in še druge aktivnosti. Pri tem pa bi radi delali na osnovi predlogov in pobud iz OO ZSMS.
Za akcije sprememb in izboljšav v prihodnosti!
Predsedstvo
OK ZSMS Mozirje
O naših vozačih
V mozirski občini je 60 odstotkov osnovnošolcev vozačev. Nekateri med njimi, posebej v KS Solčava, so od šole oddaljeni več kot 20 km. Za večino učencev je urejen prevoz, ki pa v zimskih mesecih seveda ni mogoč.
Najbolj oddaljeni otroci iz KS Solčava zato zimske mesece prebijejo v internatu. Internat obstoja že dolga leta, predstavlja pa kar precejšnje finančno breme za OŠ Blaža Arniča Luče in Izobraževalno skupnost Mozirje.
Z namenom, da bi rešili težak finančni položaj, so se na skupnem sestanku zbrali starši otrok, predstavniki lučke šole, izobraževalne skupnost, Komiteja za družbene dejavnosti in Zavoda za šolstvo.
Prva ugotovitev je bila, da zaenkrat ni razloga za ukinitev enternata. Vanj je bilo vloženih precej sredstev, tako, da so zagotovljeni osnovni pogoji za bivanje otrok. V lanskem letu so bile preurejene sanitarije in tako pride en bojler na osem otrok. Za primerjavo povejmo, da pride v celjskih domovih en bojler na deset dijakov. Seveda pa je še dosti drugih stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti. Potrebno bo zamenjati pohištvo, ki je staro in dotrajano.
Ce bi bile v spalnicah nadstropne postelje, bi ostalo več prostora za gibanje učencev. Sedaj so postelje druga ob drugi, tako da ostane prostora komajda še za kakšen stol.
Udeleženci sestanka so razpravljali tudi o možnosti bivanja otrok pri skrbniških družinah. Ta varianta pa bi za seboj potegnila vsaj dveposledici, ki pa bi bili sila neprijetni za otroke. Prva je ta, da bi praktično za pet mesecev ločili otroke iz iste družine, saj polovica otrok v internatu izhaja iz treh družin.
Otroci v internatu delajo pod vodstvom vzgojitelja. Delajo domače naloge, se učijo in imajo možnost tudi za kulturne, športne in družabne aktivnosti. Vzgojnega momenta seveda ne smemo zanemariti. Vsega tega pa v skrbniških družinah otroci ne bi bili deležni.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo v najkrajšem času izdelali načrt za ureditev najpotrebnejših stvari in ga finančno ovrednotili. Občinska izobraževalna skupnost in starši otrok pa si bodo s skupnimi močmi prizadevali, da bi internat uredili tako, da bi se otroci v njem še bolje počutili.
- RAJKO PINTAR
Nagrajenci v telesni kulturi
Telesnokultuma skupnost občine Mozirje in ZTKO Mozirje vsaki dve leti podeljujeta občinska priznanja in Bloudkove značke dolgoletnim delavcem na telesno-kulturnem področju in uspešnim športnikom. Telesna kultura, šport in rekreacija se v mozirski občini iz leta v leto bolj razvijajo, kljub temu, da na tem področju prav vsi telesnokulturni delavci delajo popolnoma amatersko. Zato si takšna priznanja toliko bolj zaslužijo.
Bloudkove značke letos prejmejo: Planinsko društvo Mozirje, Vi-
da Skok, Peter Krajnc, Andrej Grudnik, Marko Hribernik, Jože Kramer, Jožko Kopušar, Stane Marolt, Ivo Tesovnik, in Jože Korenjak.
Občinska priznanja ZTKO pa prejmejo: delovna organizacija Elkroj, Iztok Benetek, Franjo Šteiner, Žare Krajnc, Marko Kolenc, Stanko Prodnik, Martin Juvan, Franc Papež, Franc Repenšek, Danilo Dobovičnik, Janez Janžovnik in Milena Bene-tek.
RAJKO PINTAR
Šivalnica v Elkroju. Tu delajo v dveh nepopolnih izmenah. Potrebovali bi še delavce, da bipopolnili izmeno.
Mladi gasilci
Oglašamo se mladi gasilci iz Nove Štifte. Ponosni smo na svoje uspehe. Še posebej smo veseli letošnjega uspeha, ki smo ga dosegli na republiškem pionirskem gasilskem tekmovanju v Ptuju. Tega tekmovanja smo se edini v naši občini udeležili.
Že ves september seje ekipa treh pionirjev, ki so jo sestavljali Sandi Kerznar, Darko Mavrič in Boštjan Tratnik, vestno pripravljali na tekmovanje. Tovarišica Marta jih je učila teorijo, gasilec Jože Enci pa je vodil vaje z vedrovko in štafeto. Tekmovanje je bilo 10. io 11. oktobra. Ekipno so sestavljali trije tekmovalci in pionir-likovnik.
Tekmovanja z vedrovko in štafeta ter likovno ustvarjanje, so potekala že v dopoldanskem času. Popoldan smo si ogledali mesto Ptuj. Zvečer so pripravili razglasitev rezultatov tekmovanj. Zvedeli smo, da smo
Turizem smo ljudje
dosegli peto mesto v skupini mlajših pionirjev. Bili smo veseli uspeha.
Naj večje presenečenje nas je čakalo naslednji dan. Tik pred
Skupina prizadevnih iz Nove Štifte
pričetkom kviza, ki je bil na sporedu za prve tri uvrščene, smo zvedeli, da je naša ekipa dosegla tretje mesto, ne pa peto. Tako so fantje sodelovali v kvizu.
Pokazali so največ znanja in tako zmagali v svoji skupini. Nepopisno smo bili veseli, saj se takega uspeha nismo nadeja-
li.
Tekmovalci so dobili lepe nagrade, šola in GD pa priznanje.
Vsi uspehi, kijih dosegamo, so rezultat dobrega sodelovanja šole in društva.
Sodelovanje s Puljem
Lani je na novoletnem sejmu v Pulju sodeloval tudi Kompas, ki je tamkajšnjim ljudem nazorno predstavil dolino. Iz tega seje razvilo poslovno sodelovanje in marsikatera delovna organizacija v dolini že uspešno sodeluje s Puljem.
Letos bo na sejmu nastopila Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica z večjim razstavnim prostorom. Na njem bo predstavila gospodarstvo obeh občin, pri tem bo tudi zajeta turistična dejavnost.
Turistični koledarček
Celjska turistična zveza je tudi letos izdala ličen turistični informator za celjsko turistično območje. Uredil gaje kot že vrsto let prej znani turistični delavec prof. Zoran Vudler. Kot odličen poznavalec razmer v turistični dejavnosti celjskega predela je zajel v vsebino vse tisto kar človeka, ki želi spoznati določeno območje zanima. Že v uvodu pove avtor, da je v koledarčku zbir kakih 5000 različnih podatkov. Gre v glavnem za preverjene podatke na katere se lahko vsakdo zanese. Pri pisanju posameznih sestavkov so sodelovali poleg urednika še prof. G.
Grobelnik, .inž. Božo Jordan, Breda Presinger, Jana Krajnc, Muzej revolucije Celje, Karel Jug, pa še vrsta strokovnih sodelavcev zagotavlja kakovost koledarčka.
Prav gotovo mora koledarček najti pot v sleherno gostinsko hišo, v naših razmerah pa na vsako turistično kmetijo. Gostje ne želijo presedeti ves dopust doma, želijo si ogledati zanimivosti in zato jim bo kot vodnik dobro služil Turistični koledarček Celjske turistične zveze. Naročite ga lahko pri tej zvezi.
Rajko Pintar, sekretar OK SZDL
Na zadnji programsko-volil-ni seji Občinske konference SZDL Mozirje so delegati izvolili za novega sekretarja konference Rajka Pintarja z Ljubnega.
Poznamo ga kot prizadevnega telesno-kulturnega delavca in vzgojitelja, saj je najprej delal kot profesor telesne kulture na ljubenski šoli. Nato je prevzel naloge strokovnega tajnika na Komiteju za družbene dejavnosti v Mozirju. Vseskozi je posvečal veliko časa krajevni samoupravi na Ljubnem, kjer je sedaj tudi predsednik sveta krajevne skupnosti.
Nove delovne naloge bo prevzel predvidoma po novem letu, saj ga obveznosti na SIS-ih še zadržujejo na starem delov-
nem mestu. Vsekakor mu želimo pri odgovornem delu sekretarja OK SZDL veliko uspehov.
Številka 12 — december 1986
Prometni varnosti
večji poudarek
Cestni promet je najbolj množična dejavnost, v katerem je udeležen vsak občan, bodisi kot voznik, potnik ali pešec. Premalo se zavedamo, da čim stopimo čez prag stanovanja, se že vključujemo v tokove mešanega prometa.
V tako gostem mešanem prometu, pa se morajo vsi udeleženci strogo ravnati po predpisih, kateri ta promet urejajo, če hočemo v teh prometnih tokovih tudi varno potovati.
Toda ravno to je najbolj boleča točka prometa, to je prometna varnost vseh udeležencev, predvsem pa naših najmlajših in pešcev, kateri so najbolj ogrožena in izpostavljena kategorija udeležencev v cestnem prometu.
Za preventivo in varnost v cestnem prometu, je bilo že precej narejeno, vendar še vedno mnogo premalo, da bi se
Statistika in sredstva javnega obveščanja samo številčno navajajo koliko je mrtvih in pdškodovanih v prometnih nesrečah. Morali pa bi bolj spremljati, kaj se dogaja potem s ponesrečenimi, koliko ti ljudje pretrpijo, obenem pa tudi njihovi svojci, preden se pozdravijo, ali pa čutij o te poškodbe celo življenje.
V teh prometnih nesrečah nastajajo ogromne škode materialne in telesne, katere se zelo težko realno ovrednotijo. Vse to pa je težko breme za celotno družbo.
Zdravstvo pa je že itak v težkem finančnem stanju, ponesrečeni pa ga še dodatno bremenijo. Poleg tega moramo upoštevati trpljenje ljudi in svojcev v smrtnih primerih, težkih poškodbah in trajne posledice ponesrečenih-inva-lidnost, kar se sploh ne da oceniti ali plačati.
prometna varnost dvignila na takšno raven kot si jo želimo.
Za ilustracijo navajamo samo nekaj statističnih podatkov: v zadnjih petih letih je samo v Sloveniji v prometnih nesrečah izgubilo življenje 2616 ljudi, poškodovanih pa je bilo 49.232 »
V	Jugoslaviji je bilo v tem času 23.232 mrtvih in 296.812 poškodovanih. Izmed poškodovanih, jih ima kar tretjina trajne zdravstvene posledice, mnogo med"njimi je invalidov.
Samo v Sloveniji smo v petih letih izgubili za sedem razredov otrok in mladoletnikov, poškodovanih pa je bilo kar za šest velikih šol otrok.
V	naši občini pa je bilo v zadnjih petih letih 260 prometnih nesreč, od tega mrtvih 25 in 176 ranjenih.
Slovenskijezik za domačo rabo
Posebno zaskrbljujoče za večino udeležencev v cestnem prometu je to, da se premalo zavedajo in podcenjujejo nevarnosti, ki pretijo v prometu, zlasti v naseljih in črnih točkah izven naselij.
Zato je nujno potrebno še povečati preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kajti star pregovor pravi »lažje je preprečiti kot zdraviti«. V to akcijo pa vključiti, oziroma še bolj aktivno delovati v krajevnih skupnostih, družbeni samozaščiti, v vseh vzgojno izobraževalnih organizacijah, gospodarskih organizacijah, društvih v sredstvih javnega obveščanja itd.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mozirje
Kadarkoli potujem po Zgornje-savinjski dolini, vedno znova občudujem lepote tega koščka moje dežele. Toda, ko zavijem v javni lokal, me ti občutki pahnejo v globoko razmišljanje. Naročim cigarete Lord in dobim odgovor
».... nema Lorda, ima samo
pedesetsedam i kutija Best.«
V življenju sem slučajno imel to srečo, da sem prepotoval dobršen del sveta. Hotelske usluge v Oslu na Norveškem sem naročal v nemščini in v istem jeziku bil postrežen. Trgovec v Aleksandriji me je v angleškem jeziku zaprosil za trenutek strpljenja in mi poslal svojega kolega z odlično italijanščino. V nemških lokalih, kjer so stregli najrazličnejši natakarji, (od Grkov, Turkov tja do Špancev in celo Kitajcev), tudi slučajno ni padlo na pamet niti enemu, da bi mi odgovoril v svojem nacionalnem jeziku, če sem ga nagovoril v nemščini. Seveda sem se tudi sam zavedal, da s svojim materinim jezikom tod nimam kaj početi. Toda to isto razmišljam tudi doma. Če hočem v javnem domačem lokalu postrežbo, moram danes razumeti srbohrvaško, jutri morda madžarsko, pojutrišnjem pa že moji otroci ne bodo nič opravili brez znanja albanščine. Poklonil bi se natakarju, ki bi-obvladoval jugoslovanske jezike in še kakšnega svetovnega za nameček, da pa me v domači slovenski gostilni postreže v srbohrvaščini, ni opravičila.
r-w s/	i • >
Z računalnikom v večjo poslovnost
V Nazarjah so uredili prepotreben pločnik v smeri proti šoli in vrtcu
Stanovanjska zadruga v Mozirju
Pred kratkim je bila ustanovljena Stanovanjska zadruga Moj dom v Mozirju.
Namen te ustanove je pomagati vsem delavcem, ki gradijo ali adaptirajo, da lahko kupijo gradbeni material po nižjih cenah. Cene gradbenega materiala pri stanovanjski zadrugi •so bistveno nižje, ker ne vsebujejo nekaterih dajatev (prometni davek ipd.).
Tudi naši delavci se lahko vključijo v stanovanjsko zadrugo v Mozirju. Pristopna cena
v letošnjem letu znaša 25.000 din ter 3—5% doplačila na vrednost vsakega računa pri nakupu. Omenjeni procenti: pomenijo stroške poslovanja stanovanjske zadruge. Pogoj za včlanitev je gradbeno dovoljenje ali potrdilo o adaptaciji.
V stanovanjsko zadrugo se lahko včlanite vsak ponedeljek od 10. — 12. ure in vsako sredo od 15. do 17. ure v zgradbi SO Mozirje pri Stanovanjski skupnosti (prvo nadstropje — Stanovanjska zadruga MOJ DOM).
Pust po novem
Mozirski pustni običaji so že davno presegli meje samega kraja, pa še dolina postaja že tesna, ko gre za sodelovanje raznih skupin na pustnih norčijah. Vendar pa so pustni delavci sklenili začrtati bodoče delovanje Pusta Mozirskega širše.
Zamisel, da bi k sodelovanju povabili še druge kraje v občini ni sicer nova, je pa letos prvič pred tem, da bo postala resnica. Tako nameravajo povabiti v pustne dejavnosti društva v dolini, turistične dejavnike in še koga. Na ta način bodo popestrili prireditve v Mozirju.
Že sedaj lahko rečemo, da naj o tem razmišljajo turistična, prosvetna in druga društva v občini. Morda bo na ta način prišlo do novih prijemov, kajti več ljudi več ve. Zaželjeno
OBVESTILO!
bi bilo, če bi dejavniki v raznih krajih razmišljali o sodelovanju s kakšnimi značilnimi dogodki iz njihove sredine ali pa da so to pustne šege, ki so že pozabljene. To bi tudi kakovostno dvignilo ugled naše pustne prireditve.
Da pa bo sodelovanje bolj mikavno, nameravajo pustni delavci v Mozirju razpisati bogate nagrade za najboljšo skupino. Oceno bo dala posebna žirija, ki bo sestavljena iz kulturnih, turističnih in pustnih delavcev. Zato se čimprej odločite za sodelovanje in sporočite to poslovalnici Kompasa v Mozirju, ki sprejema prijave.
Vse potrebne informacije dobite lahko tudi telefonično prek številke 831 317.
Po logiki reševanja socialnih težav drugih in po logiki zaposlovanja cenene delovne sile smo včeraj mnogim domačim strokovnjakom zaprli vrata v zdravstvu, jutri jim bomo morda že v šolstvu. Sicer pa nič posebnega, če bi učitelj na osnovni šoli predaval matematiko v makedonskem jeziku. Matematika in slovenščina res nimata nikakršne neposredne zveze.
Zgodovina slovenskega naroda je dovolj zgovorna. Če so Slovenci stoletja preživeli brez svobode, bo jutri tako pojmovana svoboda ostala sama brez slovenskega naroda. Namreč narod, ki nima lastne zgodovine, kulture in jezika, ni narod. Odnos, da vsakomur dovoljujemo šariti po tradiciji lastne kulture in jezika, ni izraz prijateljstva, ampak naš skrajno malo-•maren odnos do težko priborjenega in nespoštovanje žrtev naših očetov in prednikov. Takšno početje jasno piše slovenskemu narodu nov list zgodovine.
Naj zaključim z jasnim razmišljanjem:, spoštujem vsak narod, posebno njegovo kulturno izročilo in njegov jezik, toda danes se še nisem pripravljen sprijazniti z materinim jezikom samo za domačo rabo. Do naših preteklih generacij imamo obvezo, da čuvamo senco lipe kot kraj kultiviranih srečanj. To pa je tudi vse, kar sem kadrovski politiki ob rob želel povedati v času Trubarjevih dni.
Franc BASTL
Veterinarska inšpekcija občine Mozirje obvešča, da je bila na območju občine v mesecu novembru ugotovljena trihineloza pri prašiču. Za to nevarno zajedalsko boleznijo je zbolela tudi občanka.
Da se prepreči nevarnost okužbe ljudi z zajedalcem Trichinella spiralis je Izvršni svet sprejel odredbo o obveznem izvajanju veterinarsko sanitarnih pregledov mesa zaklanih prašičev na območju občine.
Na podlagi navedene odredbe je potrebno ob vsakem zakolu prašiča dostaviti veterinarski postaji v Mozirju vzorec trebušne prepone ali medreberne mišice v teži 5 dkg. V zoreč trebušne prepone se odreže na mestu, kjer se ta veže na hrbtenico. Vzorec mora biti ustrezno zapakiran in označen z naslovom lastnika in zaporedno številko zaklanega prašiča tako, daje možna identifikacija mesa. Stroški pregleda bremenijo lastnika.
Posebej pa še opozarjamo rejce prašičev kupljenih na območju SRBIJE.
VETERINARSKI INŠPEKTOR Edvard ŠRIBAR, dipl. vet.
Prvi začetki uvajanja računalništva so bili v GG Nazarje, seveda v naši občini. Zajemali pa so čisto poslovni del obdelave. Vsa gozdna gospodarstva v republiki so priključena na center v Ljubljani, tako je pojasnjeval stanje v računalništvu v naši občini Tomaž Urlep iz Elkroja. Gozdna gospodarstva so prešla nato na delitev dela in vse bolj so zajemali tudi strokovno področje. Vendar so gozdarji ugotovili, da njihov center ni perspektiven ker so obdelave tekle po starem (paketna obdelava). V načem GG imajo v glavnem opremo Iskra-Delta, da pa bi zmogli velike stroške nabave, so povabili k sodelovanju in sovlaganju še Elkroj, Glin in ZKZ. Pa že spet je sistem preskromen in pomeni ozko grlo.
Seveda so povsod začetki težki, saj so želje velike, vsem pa ni mogoče ustreči. Tako sta Elkroj in ZKZ sprejeli dogovor o skupni nabavi računalniških sistemov. To pa omogoča Elkroju izkoriščanje poslovne aplikacije. Jasno pa zahteva računalniška obdelava pqdatkov ustrezno organizacijo znotraj delovne organizacije. Gre v bistvu za kakovosten skok v pretoku informacij. Da vse v redu teče, je treba veliko tega postoriti, kot zajemanje sedanjega stanja, preverjanje obrazcev in podobno. Skratka, prej ko steče brezhibno računalniška obdelava so potrebne skrbne in obsežne priprave.
Elkroj si želi tudi napredek v delovnem procesu, to pa pomeni hitre in uspešne poslovne odločitve. Računalnik osvobodi ljudi rutinskih del in jim omogoči bolj strokovno delo in pa odločanje na temelju kakovostnih in
sprotnih informacij. Še več pa pričakujejo od procesnega dela računalnika, saj načrtujejo v prihodnjih letih nabavo sistema, ki naj bi racionaliziral porabo materiala in vplival na us-
Tomaž Urlep
treznejšo tehnološko obdelavo v sami proizvodnji in to v krojilnici.
Vse to pomeni boljše možnosti sprotnega spremljanja zalog, radi bi dosegli čimmanj reklamacij, skratka želeli bi na ta način izboljšali poslovni odnos do kupcev.
POSVET ZRVS
Občinska konferenca ZRVS Mozirje je organizirala posvet predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc ZRVS. Na posvetu so v glavnem govorili o nalogah in aktivnostih krajevnih konferenc ZRVS v naslednjem letu ter o zasnovah usposabljanja vojaških starešin.
Krajevne organizacije ZRVS bise morale bolj vključevati v usposabljanje svojih članov. Večina organizacij ima možnosti za organizacijo strelskih tekmovanj, orientacijskih-pohodov in podobnih akcij. Bolj bi se morale vključevati v delo obrambnih krožkov na osnovnih šolah.Sedaj je stanje tako, dana šolah delo zelo dobro steče, sčasoma pa prvi zagon splahni.
Največ pozornosti so seveda posvetili usposabljanju vojaških starešin v naslednjem letu. Predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc ZRVS so bili precej kritični do predlaganega programa, saj v njem niso videli nobene novosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Vojaške starešine si želijo več praktičnih oblik izobraževanja, kjer bi se seznanjali z novim orožjem. Ker v mozirski občini ni nobene vojašnice, je organizacija takega usposabljanja dosti težja, predvsem pa mnogo dražja kot v drugih občinah.
Kljub temu pašo sprejeli sklep, da bodo s pomočjo občinskega štaba teritorialne obrambe organizirali spoznavanje vsaj z modernim avtomatskim orožjem.
RAJKO PINTAR
Učenci so slikali v GLIN-u
Ob praznovanju 85-letnice DO Gorenje GLIN Nazarje so učenci osnovnih šol naše občine 8. septembra slikali v tem podjetju.
Mladi likovniki so se s svojimi mentorji razkropili po podjetju in iskali zanimive motive. Vzporedno so spoznavali proizvodnjo in delo v lesarstvu.
Učenci so se prvič srečali s slikanjem tovarniških objektov, z večjim slikarskim formatom in z materiali. Vendar so učenci po ogledu in odločitvi za motiv hitro in uspešno nadaljevali.
Mimo hiteči delavci so radovedno opazovali nenavadne goste in jih vzpodbujali. Tako so se ustvarjali pristni medsebojni odnosi, otroška umetnost pa se je neposredno srečala s proizvodnjo.
Vso pohvalo zasluži organizator slikarske kolonije za prijetno razstavo nastalih del, ki sojo postavili v prostorih delavske jedilnice.
Ob otvoritvi razstave 27. novembra je spregovoril akademski slikar Alojz ZAVOLOVŠEK, ki nam je približal otroško likovno govorico. Med drugim je poudaril: »Živimo samo takrat, ko gledamo z otroškimi očmi, sicer smo že mrtvi. Otroška likovna govorica je pristna in enkratna, potrebno ji je le prisluhniti.«
Omenjena prireditev je lep primer sodelovanja šole in proizvodnje, želim si, da bi tudi v bodoče uspešno sodelovali, saj si prizadevamo za otroke, ki bodo jutri tudi v Glin-u.
Jure REPENŠEK
Krajevna liga v malem nogometu »Nazarje« 1986/87
V nedeljo dne 9. 1L 1986 smo igralci krajevne lige v malem nogometu zaključili jesenski del tekmovanja. To tekmovanje poteka že tretje leto zapovrstjo, katerega organizator je športno društvo Vrbovec Nazarje, za samo tekmovanje pa skrbi komisija za vodenje lige.
Tudi letos sestavlja ligo šest ekip. Štiri ekipe so iz posameznih »firkelcev« kraja Nazarja, ena sodeluje kot gost iz sosednje krajevne skupnosti Rečice ob Savinji, še naprej pašo z nami neumorni veterani, ekipa Odpisanih, za katere velja spodnja meja starosti nad 30 let.
Jesenski del krajevne lige smo odigrali po dvokrožnem sistemu, tako, da smo se za točke potegovali kar deset nedelj, to je od 7.9. pa do 9. 11.
1986, ostalih deset pa nam je ostalo še za spomladanski del. Po prvem delu tekmovanja je sledeče stanje po lestvici: 1. Mladost, 2. Bloki, 3. Sp. Nazarje, 4. Odpisani, 5. ZG. Nazarje, 6. Kurja vas.
Razpoloženi so bili tudi strelci, saj se je mreža zatresla kar 44 krat. Od igralcev so bili najuspešnejši: Cajner z 22 goli, Hribernik Igor z 20, Kekec z 14, Pukart in Vratanar z 11 itd.
Moram poudariti, daje naša liga popolnoma rekreacijska in da smo z dobro organizacijo v njo vključili tudi take, ki poprej niso nikoli igrali nogometa ali se ukvarjali s kakšnim drugim športom. Prav to pa je namen rekereacije in popoln uspeh naše krajevne lige.
Franjo Rukart
Tori motorna kolesa gredo dobro v denar. Takole je pripravljena nova pošiljka v Gornjem gradu
Ni nujno, da se uredništvo z vsebino polemičnih sestavkov strinja — Uredniški odbor

Številka 12 — december 1986
Obrtno združenje sporoča
V začetku leta 1987 bo potekel 4 letni mandat delegatom in organom obrtnega združenja Mozirje, ki so bili izvoljeni v letu 1983. V zvezi s tem bo potekel mandat tudi delegatom za skupščino Zveze obrtnih združenj Slovenije ter članom drugih organov in teles obrtnega združenja in Zveze. V začetku leta 1987 bo treba izvesti volitve delegatov ter konstituirati organe upravljanja za poslednje mandatno obdobje 1987—1991. leta.
Izvršilni odbor je na svoji zadnji seji sestavil oziroma evidentiral možne kandidate za člane skupščine pri obrtnem združenju to'so:
Krajnc Alojz, Ljubno — Torkar Julij, Žlabor 17 Nazarje — Remic Herman, Dobletina 7 — Aubreht Martin, Mozirje — Marovt Vili, Rečica — Žehelj Peter, Mozirje 182 a — Valte Marjan, Gornji grad 83 — Zalestnik Jože, Gornji grad 43 — Firšt Franc, Radegunda 54 Mozirje — Ogradi Alojz, Gornji grad 204 — Slatinšek Franc, Ljubija 115 Mozirje — Kovač Viktor, Gornji grad 35 — Petrovič Janez, Mozirje 54—Mikek Ivan, Bočna 116 — Hren Franc, Dobletina 9, Cevzar Ivan, Gornji grad 25 — Dobelšek Fanc, Mozirje 261 — Kerč Stane, Mozirje 336 —Vezočnik Franjo, Ljubno
—	Klemše Aleksander, Nazarje 14 — Fužir Jože, Loke 38 b Mozirje — Kovač Miha, Ljubija 55 Mozirje—Matko Marija, Sp. Rečica 31 — Plesnik Ivan, Nazarje 52 — Mlačnik Marjeta, Luče 50 a — Lopan Edvard, Sp. Rečica 1 — Mclenšek Jože, obrtna cona Nazarje — Zavolovšek Marija, Gornji grad 42 — Rojšek Jože, Rečica 11, — Napotnik Marija, Ljubno 20
—	Božič Boris, Mozirje 268 — Herček Hubert, Mozirje 190—LukačMile-na, Ljubija 15 Mozirje-“-Finkšt Mojca, Mozirje 70—Štiglic Janez, Gornji grad 78 — Hribernik Jože, Rečica 135 — Cigale Mirko, Nazarje 105 — Filčič Stane, Nazarje 106 — Rifelj Toni, Gornji grad 147 — Krefl Ivan, Nazarje — Vitanc Zlatko, Savina 57 Ljubno—Šlapnik Igor, Bočna 133— Klemenšek Vojko, Robanov kot 8—Benda Franc, Sp. Rečica 48—Češno-var Emil, Luče 69 — Selišnik Alojz, Luče 67 — Jeraj Jože, Ljubno 36 — Filač Jakob, Gornji grad 27 — Lenart Emil, Kokarje 1 — Selišnik Emika, Luče 67 — Moličnik Angela, Luče 38 — Semprimožnik-Ročnik Betka, Homce 15 — Pevec-Purkat Alenka, Savina 82 Ljubno — Car Milan, Mozirje 5 — Koren Pavel, Homce 7 — Koren Peter, Kokarje 37—Poličnik Franc, Luče 122— Fužir Franc, Mozirje 200 — Žlebnik Jože, Grušovlje 9 — Kotnik Franc, Ljubija 62 Mozirje , Nadlučnik Albin, Primož 84 Ljubno — Marolt Stane, Mozjrje 162 — Češnovar Franc, Sp. Rečica 69 — Poznič Bernard, Mozirje 302 — Planovšek Stanko, Šmartno/Dreti 1 — Uzar Miha,.Mozirje 276.— Šinkar Marjan, Sp. Rečica 70 — Prislan Ivan, Radmirje 100—Kokalj Štefan, Mozirje 299—Krznar Banko, Šmiklavž 66
—	Petek Ivan, Mozirje 150b — Čretnik Franc, Mozirje 366—Časi Rajko, Prihova 46 — Valte Jožica, Ljubno — Vrunč Zvone, Žlabor 32Nazarje — Murko Alojz, Ljubno 81 — Borštnar Jože, Varpolje — Bombač Anton, Brdce Mozirje — Rakun Stanislav, Primož 84 Ljubno — Škruba Stane, Varpolje — Krajnc Peter, Bočna 59 Prepadnik Stane, Mozirje 60 — Marovt Martin, Ljubno 150—Marovt Jožica, Ter 3 Ljubno—Naraločnik Bojan, Ljubno 66 — Burja Ignac, Ter 69 Ljubno—Atelšek Jože, Savina 71 Ljubno — Rojten Stane, Gronji grad 194
Na podlagi vrnjenih »izjav« bo izvršilni odbor še v tem letu sestavil končni predlog kandidatne listezadelegateskupščine. Volilni zbori pase bodo vršili in zaključili v prvi polovici meseca januarja 1987.
Program discoteke Queen v mesecu decembru in januarju
Discoteka Queen obratuje že dober mesecvprenovljenihprostorihgostišča Savinja v Nazarjah in sicer vsak petek in soboto od 20. do 01. ure. V discote-ki je zagotovljeno predvsem za zabavo vseh »mladih«, ki uživajo in radi zaplešejo v disco ritmu. Vendar pa smo pripravljeni ugoditi tudi ljubiteljem drugjh zvrsti glasbe in zato pripravljamo razne tematske večere, na katerih gostujejo bolj aU manj znane skupine.
Kot vam je verjetno že znano, je discoteka vključena v glasbeno lestvico slovenskih discotek, kijo lahko poslušate vsak ponedeljek na JI. programu RTV Ljubljana. Tako kot v ostalih devetnajstih v lestvico vključenih discotek, gostuje tudi v Nazarjah posebna skupina s pestrim in zanimivim programom, ki bo discotekoponovno obiskala 27.12.1986.
Za Novo leto pripravljamo v torek 30. decembraposebejzanimivprogram s posebnimi nagradami in presenečenji.
Spomnimo pa naj vas tudi na obletnico pričetka obratovanja, ki bo 10. jmuarja. Discoteka je namreč v letu dnipostala ena od 20 »naj« discotek v Sloveniji, kar pa je zadosten razlog za praznovanje, na katerem bo gost večera Stojan Auber s celovečernim programom.
Discoteka paje v tehpredprazničnih in razigranih dnehpripravljena odpreti vrata zaključenim skupinam tudi ob ostalih dneh v tednu in zagotoviti popolnoma ločeno gostinsko ponudbo ter glasbo po želji gostov.
Vabljeni!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Na podlagi 28. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v SSS občine Mozitje se razpisuje
natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj v letu 1987
Za dodelitev novozgrajenih in sproščenih družbenonajemnih solidarnostnih stanovanj v letu 1987 se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje zgoraj navedenega pravilnika.
Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico nad družbenim najemnim stanovanjem morajo vložiti vlogo s potrebnimi potrdili (dokazili) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozitje — odboru za solidarnostne in upokojenske zadeve.
Za natečaj morajo interesenti predložiti: ■
—	vlogo z opisom bivalnih razmer,
—	potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) za leto 1986,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	potrdilo od kdaj interesent živi na območju občine Mozirje.
Natečaj za pridobitev stanovanj traja do vključno 30. 1. 1987.
Vloge za priglasitev na natečaj, ki bodo na SSS občine Mozirje prispele po tem roku ne bodo upoštevane.
Vsa podrobnejša navodila o natečaju lahko interesenti dobijo v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ali v strokovnislužbi za ŠSS občine Mozirje.
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
obvešča, da ima v naselju vikend hišic v Kopelcah na razpolago še dve hišici in to št. 3 in 5, kijih daje v najem za dobo 25 let. Interesenteprosimo, da se za podrobnejše informacije oglasijo na Turistično društvo Mozirje.
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
ililplililliÄ
Delavci Velenjskega PTT podjetja so v Homu morali zaradi nove ceste preložiti telefonski kabel
Komisija za delovna razmeija Trgovske delovne organizacije
»Savinja« Mozirje
po sklepu seje z drte 10. 12. 1986
objavlja prosta dela in naloge
za novo poslovalnico s tehničnim blagom
1.	) enega delavca za delo in nalogo POSLOVODJE,
2.	) oiega delavca za delo in nalogo PRODAJALCA.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje zahteve: pod ad 1:
—	da je VKV trgovski delavec tehnične ali mešane stroke oziroma, da ima trgovsko ali komercialno šolo (V. izobrazbene stopnje)
—	da ima eno leto delovnih izkušenj kot vodja oddelka ali tri leta pri prodaji tehničnega ali mešanega blaga,
—	da mu ni izrečen ukrep po prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi, pod ad 2:
—	da je končal šolo za poklic prodajalca tehnične ali mešane stroke (IV. izobrazbene stopnje),
—	da imajo 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnega ali mešanega blaga. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.2.1987 dalje. Pismene prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, je poslati na naslov Trgovska delovna organizacija »SAVINJA« Mozirje v Mozirju 4L
Prijave je vložiti v 15 dneh od dneva objave.
O rezultatu prijave bodo kandidati obveščeni nakasneje v 10 dneh po' preteku objave.
	Komisija za delovna razmerja TDO »Savinja« Moziije
	
m	ljubljanska banka
	Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Vsem občanom,
poslovnim partnerjem in varčevalcem čestitamo v novem letu 1987 in želimo veliko delovnih uspehov
Barbi
Prodajalna s tekstilnim blagom na drobno Milena Pavlin
Mozirje 28 Tel. 063/831-119
UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE OBVEŠČAJO VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE, DA BODO DELALI V PONEDELJEK, 22. 2. 1986 DO 17. URE, V SREDO 31.12.1986 PA LE DO 15. URE.
MERCATOR
ZGORNJES A VINJSKA KZ MOZIRJE TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja in osebni dohodek
objavlja
prosta dela in naloge
L POSLOVODJA BIFEJA V NOVI ŠTIFTI
2.	KUHARICE V GOSTILNI »MENINA« GORNJI GRAD
3.	NATAKARJA ZA NADOMEŠČANJE
4.	SNAŽILKE — PERICE V BIFEJU S KEGLJIŠČEM V MOZIRJU
5.	PRODAJALCA ZA POSLOVNO ENOTO DISKONT V MOZIRJU
Pogoji za zasedbo del so:
—	splošni,
—	posebni:
pod 1) gostinski poslovodja ali gostinski tehnik s triletnimi delovnimi izkušnjami ali kvalificiran gostinski delavec s petletnimi delovnimi izkušnjami v gostinstvu
—	poskusno delo tri mesece
pod 2) delavec s poklicno gostinsko šolo smer kuharstvo ali priučen gostinski delavec z nekajletnimi delovnimi izkušnjami v gostinstvu,
—	poskusno delo dva meseca
pod 3) delavec s poklicno gostinsko šolo smer strežba ali priučen gostinski delavec z delovnimi izkušnjami
—	poskusno delo dva meseca
pod 4) nekvalificirana delavka z osnovno šolo
—	poskusno delo en mesec
pod 5) delavec s poklicno šolo za prodajalce
—	poskusno delo dva meseca
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je dostaviti do 31. decembra 1986 kadrovski službi naslovne zadruge.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 10 dni.
Novoletne jelke
vseh velikosti lahko nabavite iz plantažnega nasada v Nazarjah. Priporoča se Ivan Mali, Nazarje-Prihova 12.
Enosobno konfortno in ogrevano stanovanje v Mozirju, Nazaiju, Gornjem gradu ali v okolici teh krajev kupim. Ponudbe pod šifro: »Upokojenka« poštno ležeče Šmartno ob Dreti.
Umrla sta naša člana društva TVD Partizana Mozirje Ana LESKOVŠEK in Ljubo BENETEK. Na mesto cvetja bomo znesek 10.000.— dinarjev poslali za gradnjo celjske bolnišnice. Slava njihovemu spominu.
TVD PARTIZAN Mozirje
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje, enota Mozirje obvešča varčevalce, da bo pripis obresti za leto 1986potekal avtomatsko zaradi uvedbe terminalov.
Ker sta s terminali opremljeni samo enota Mozirje in agencija Nazarje prosimo varčevalce, da opravijo pripis obresti po možnosti na navedenih enotah.
Vabilo
Zaradi pomanjkanja krvi vabimo vse zdrave občane na izredno krvodajalsko akcijo, ki jo organizira Občinski odbor RK v ponedeljek dne 22. decembra 1986 ob 7. do 15. ure v Osnovni Šoli Nazarje.
Vaša kri lahko marsikomu vrne zdravje ali mu celo reši življenje.
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA
MOZIRJE
SOZD MERX Celje
GOSTINSKO PODJETJE
TURIST
NAZARJE
63331 Nazarje, št. 2 Telefon: (063) 831-911 Biro: (063) 831-022
p. O.
odda v najem
poslovni prostor v izmeri 30 m2. Prostorje v samem središču Mozirja za poslovalnico KOMPAS (vhod iz zadnje strani) inje namenjen predvsem za storitveno dejavnost.
Pogovor s kandidati za najem bo v torek, 23. decembra 1986 ob 8. uri v posebni sobi hotela TURIST. Takrat bo možen tudi ogled prostora. Prednost pri najemu bodo inieli ponudniki, ki bodo z vsebino ponudbe prispevali k ustreznejši turistični ponudbi kraja.
Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu na številko 831-911.
Delavci Vegrada so pričeli graditi na Rečici nov stanovanjski blok
Zasebna prodajalna
Kako s sredstvi v kulturi?
Na skupni seji predsedstva in odbora za plan Občinske kulturne skupnosti Mozirje so bila v ospredju gmotna vprašanja.
Z malo sredstvi je gospodariti še težje in prav zato so temeljito pretresli vsako naložbo oziroma izdatek. Najprej so osvetlili težave v zvezi z vzdrževanjem in prenovo kulturnih domov v občini. Znano je, daje dom na Ljubnem že namenjen prenovi.
V Gornjem gradu so uredili kurjavo, ker pač stroškov za skupno niso zmogli. Popravili so tudi nekatere malenkosti, ki bodo omogočale boljšo izolacijo in več toplote v dvorani. Lastna sredstva prosvetnega društva niso niti približno zalegla, zato so se odločili, da bodo namenili ostanek iz sredstev Kulturne skupnosti, pa čeprav že nekaj na račun prihodnjega leta. Vsekakor je nemogoče kraj kot je Gornji grad pustiti brez dvorane, zato so vsi navzoči z razumevanjem predlog podprli.
Kako je drugje? V Novi Štifti še vedno nimajo niti urejene kurjave v dvorani, gledalci pa sedijo še vedno na klopeh, kot na gasilski veselici. To je ob toliki delavoljnosti kot jo izkazujejo domači kulturni delavci že kar kričeč primer. Dogovorili so se za rešitev, ki naj bi omogočila nabavo najnujnejših stolov, nekaj pa bi jih lahko dobili z Ljubnega. Ostane pa še vprašanje kurjave v dvorani, pa tudi oder je na majavih nogah.
Na Rečici so pogoreli dom takoj po vojni le za silo popravili, ker so pač menili, da bo vse ostalo narejeno, ko bodo boljši
Mladi in mi
V naši družbi je veliko besed o skrbi za mlade. Včasih je bilo že tako, da smo imeli vtis, kot da so pomembni le mladi in ne tudi drugi rodovi našega ljudstva. Žal ostaja vse preveč pri lepih besedah. Ko namreč mladi rabijo pomočoziroma razumevanje, se navadno vse neha. Ta-krat so pozabljena velika govoričenja in pripravljenost pomagati kaj hitro usahne.
Zakaj o tem sploh pišemo? Zadnji dogodki v Mozirju, ko si je skupina mladih želela nabaviti sodobno opremo zä svojo že tako skromno sobo, pa je zaradi pomanjkanja denarja segla po sredstvih, ki jih nikakor ne moremo zagovarjati.
Hoteli so si pomagati na nezakonit način. Prišlo je do odtujevanja sicer nepomembnih predmetov, vendar pa seveda ni za kakršnokoli odtujevanje opravičila! Po vsej verjetnosi so mladi pač poenostavili stvar in se je lotili z napačne strani, pri tem pa so prišli v nasprotje z zakonom in seveda predvsem z osebno poštenostjo. To jih je privedlo v postopek, ki seveda ni prijeten niti za njih, niti za njihove starše.
časi. Pa teh ni in ni bilo, vsaj za kulturo ne. Dela so se odlašala iz leta v leto, s tem pa tudi slabo stanje severne stene doma, ki grozi, da se bo lepega dne podrla, kaj pa bo potem? Sedanja sredstva pač glede na že dogovorjene obveze ne zaležejo, zatp bo morala Rečica še počakati. Ugotovili pa so tudi, da jim manjka prizadevnih ljudi v društvu, ki bi stvar le prijeli v roke, kot je to primer v Gornjem gradu in Ljubnem, kjer so deležni velike podpore krajevne skupnosti.
Nato so obravnavali plan valorizacije proračuna za leto 1986. Kot posebno vprašanje so postavili pomanjkanje režiserjev v dramski in pevovodij v pevski dejavnosti. Menili so, da bo treba urediti nagrajevanje teh ljudi, ali bolje vsaj ustrezno povrnitev stroškov. Vse se ne da narediti ljubteljsko!
Končno so obravnavali ukrepe za varstvo kulturnozgodovinskih spomenikov. Podprli so zamisel, da bi podaljšano roko odbora za varstvo kulturne dediščine zagotavljali v krajevnih skupnostih preko ustreznih odborov, saj je treba vedeti, da bo ob pomanjkanju denarja v te namene treba več računati s sodelovanjem domačinov v posamičnih sredinah. Je pa treba preko občinskega glasila nadaljevati krepitev zavesti ljudi glede ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Veliko je bilo že storjenega, še več pa lahko naredimo s skupnimi močmi, saj so naši ljudje naklonjeni očuvanju prvobitnosti, le vedeti morajo kje in kako.
In kaj lahko rečemo k temu mi, starejših letnikov? Niso ravnali prav! Vendar pa je treba iskati globjega vzroka za njihovo početje, ne da bi jih hoteli kakorkoli zagovarjati za dejanje, ki ne sodi v lastnosti poštenega človeka. Predvsem gre za to, da verjetno ne najdejo nikjer na odgovarjajočem mestu tistega, ki bi želel prisluhniti njihovim potrebam in željam. Saj sami vedo, da se vse ne da uresničiti, vendar pa z malo dobre volje bi se marsikaj dalo urediti. Kje je sedaj tista tako glasno izrečena skrb za mlade?
Že kar običajno je, da poslušamo kritike na račun njih, saj marsikdaj te tudi zaslužijo.
Pa vendar, ali ne bi tudi za sedanji čas veljalo pravilo, da starejši rod uvede mlajšega v življenje. Potem bi živeli drug z drugim in ne drug ob drugemv
Odtujevanje rodov med seboj pa pomeni odstopanje od osnovnih človekovih poslanstev ko naj v naših zanamcih vidimo nadaljevanje našega časa, seveda morda drugače, pač razvoju primerno.
A. V.
Ljudje so že nekaj časaspraševali kaj bo v lokalu Pavlinove hiše. Pred časom pa smo dobili odgovor, odprli so prikupno prodajalno tekstilnega blaga na drobno za ženske in moške. Imenovali so jo Barbi, vodi jo Milena Pavlin.
V tej zasebni trgovini dobite spodnje perilo, pletenine, nogavice, tekstilne ostanke, puloverje, kombinezone za smučarje, kaj bi še naštevali. Najbolje je, če si ponudbo ogledate. Opazitipaje, daje
V	nazarskem Gorenju Mali gospodinjski aparati novo vodstvo sindikata. Pregled delovanja vodilo k premagovanju pomanjkljivosti in dograjevanju medsebojnih odnosov. Ob učinkoviti, kakovostni, izvozno uspešni proizvodnji, uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo, posodobitvi proizvodnih linij, bo v ospredju tudi skrb za človeka, sodelavca.
V	sredo, pred novembrskimi prazniki, so delavci nazarskega Gorenja na občnem zboru izvolili novo 18-člansko vodstvo osnovne organizacije sindikata. Zbora sta se udeležila predsednik občinskega sindikalnega sveta Mozirje Ivan Pumat in podpredsednik Alojz Pečovnik, kot tudi poslovodni delavci delovne organizacije.
Novi izvršni odbor sestavljajo izvoljeni delegati iz vseh delov delovnega procesa, kar ob samoupravni in organizacijski preobrazbi delovnega kolektiva pomeni še en korak k poglabljanju samoupravnih odnosov in odločanja.
V	poročilu o delovanju v preteklem obdobju, ki ga je podal Anton Hohnjec, so sindikalni delavci samokritično ocenili svoja prizadevanja pri uresničevanju delegatskega sistema, sprejemanju odločitev, usklajevanju in sprejemanju samoupravnih aktov v novi organiziranosti, rekreativno kul-
izbor ponujenega blaga skrbno izbran. Lahko bi rekli, dasledi modi v vsakem pogledu. Kot trdi Milena Pavlin, je že delala v tej stroki, zato si je želela trgovino v kateri bi ponudila modno blago visokega okusa. Seveda v tako malem prostoru ne more nuditi vsega, zato je pripravljena prisluhniti zahtevam in željam kupcev in hitro nabaviti željeno blago. Morda še odpiralni čas prodajalne Barbi — dnevno od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. der
12.	ure.
turnem življenju delavcev. Neuresničene naloge, kot so poudarili, bodo vodilo za pospešeno delovanje novega vodstva in seveda vseh delavcev za krepitev delovnega in samoupravnega pomena in življenja delovne organizacije v družini Gorenje.
Ta hotenja potrjujejo tudi pogumno zastavljena planska izhodišča za naslednje leto, ki jih je ob prikazu letošnjih dosežkov in pričakovanj, predstavil vršilec dolžnosti direktorja delovne organizacije Jože Kuder.
Kolektivu, ki se je že dokazal s pridnostjo delavcev jn kakovostjo svojih izdelkov, ne bo težko uresničiti zastavljeno, seveda upoštevaje pozitivne sistemske spremembe v gospodarstvu. Kot je dejal Jože Kuder, so delavci tega kolektiva že zgradili trdne temelje za še bolj ustvarjalno in kakovostno delo danes in jutri, zato bodo strnili vrste in s skupnimi napori pogumno gradili naprej.
Toliko bolj so utemeljene tudi besede pomočnika direktorja za proizvodnjo Marka Purnata, ko je dejal: »Hočemo biti veliki v proizvodnji malih gospodinjskih aparatov.«
To tudi so, z ustvarjalnimi in pogumnimi snovanji ter njihovo uresničitvijo pa bodo le utrdili in naprej dograjevali svojo veljavo.
Dušanka Založnik
Ali veste,
—	daje v Ljubljani od 10. oktobra pa do 21. decembra v Moderni galeriji razstava Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem;
—	da seje ekspresionizem pojavil v slovenski likovni umetnosti neposredno po prvi svetovni vojni kot reakcija na dotedanjo impresionistično umetnost in na življenjski materializem, kipaje do živ el polom s prvo svetovno vojno;
—	da so nosilci tega gibanja predvsem mladi umetniki generacije, rojene v zadnjem desetletju 19. stoletja in v prvih letih 20. stoletja, ki so tudi javno nastopili po prvi svetovni vojni;
—	da na sedanji razstavi lahko občudujemo dela Ivana Čarge, Franceta Kralja, Lojzeta Spazzap-pana, Lojzeta Dolinarja, Toneta Kralja, Frana Stiplovška, Božidarja Jakca, MihaMleša, Ivana Kosa, Ivana Napotnika, Draga Vidmarja, Tineta Kosa, Vena Pilona. Nandeta
Športno življenje na Rečici ob Savinji ima dolgoletno in bogato izročilo. Takoj po drugi vojni so v tem kraju ustanovili društvo Partizan, ki je bilo izredno aktivno, doseglo je mnogo tekmovalnih uspehov in delovnih zmag. Ena poglavitnih zapuščin iz tega časa je gotovo nogometno igrišče, ki daje skupaj s sosednjimi zemljišči izjemno dobro osnovo za izgradnjo celovitega športnega kompleksa. Dejavnost Partizana je kasneje zamrla, ker je v težkih časih veliko mladih odšlo iskat zaslužek širom po Sloveniji. Šele konec šestdesetih let se je potem znova poj avila generacija, ki je bila pripravljena in sposobna oživiti športno življenje v kraju.
Leta 1970 so tako ustanovili športno društvo Mladost, katerega pestra dejavnost vse doslej ni zamrla in se vse bolj krepi, predvsem pa je pomembno, da v svojih vrstah združuje prebivalce celotne in prostrane krajevne skupnosti. Ob vseh tekmovalnih uspehih so v tem obdobju uresničili tudi pomembno delovno nalogo, to pa je asfaltno igrišče za mali nogomet, rokomet in košarko. Največji problem pri delovanju je bilo seveda pomanjkanje sredstev, ki niso zadostovala tudi za najnujnejše potrebe, društvo pa ni imelo niti lastnih prostorov za redno društveno dejavnost in shrambo rekvizitov.
Na osnovi vseh teh dejstev so se člani ŠD Mladost leta 1984 odločili, da pridobijo lastne prostore in na drugi strani društvu zagotovijo trdno materialno osnovo, ki bo porok nadaljnjega razvoja športa in rekreacije. Kmalu zatem so ustanovili dva gradbena odbora, enega za izgradnjo objekta s slačilnicami in drugega za izgradnjo teniških igrišč. Seveda velja takoj povedati, da teniških igrišč niso pričeli graditi zgolj zaradi zagotavljanja materialne osnove društva. Zanimanje za tenis je namreč v kraju veliko, saj so že pet let nazaj najemali igrišča ob tovarni Elkroj na Prihovi in tam pridno vadili in igrali. Obenem je to obogatitev športne dejavnosti daleč naokrog, prav tako pa popestritev turistične ponudbe v dolini, kije dobrodošla tudi za tuje goste v bližnjem kampu Menina.
Gradbena odbora sta se zavzeto lotila dela. Športniki se niso bali deleža v prostovoljnem delu, več težav je bilo z zagotavljanjem prepotrebnega denarja, pa se tudi tega niso ustrašili. Rezultat? Po
03=
Vidmarja in med njimi tudi odlična dela našega zadrečkega rojaka Frana Tratnika;
—	da je bil Fran Tratnik neposredni predhodnik ekspresionizma že pred prvo svetovno vojno, saj je v svojih podobah človeškega trpljenja v sicer secesijsko risbo vključeval tudi ekspresionistična preoblikovanja, kot to sporoča spremna beseda ob priliki razstave;
—	da je predstavljeno troje Tratnikovih delpod imenom Industrija, od katerih je dvoje odkupil Muzej revolucije v Ljubljani;
—	da pa so dela Konjenik, Blazni, Hrepenenje, Zločin, Delo na polju, Slepi, Žrtve in Slepa last Moderne galerije v Ljubljani in
—	dane pozabimo, da seje Fran Tratnik rodil 11. junija 1881 v Poto* ku ob Dreti in da je umrl v Ljubljani
10.	aprila 1957.
M.
dveh letih sta teniški igrišči že nekaj časa na voljo ljubiteljem te lepe igre, objekt pa je zgrajen do pete gradbene faze. Pri tem jim je pomoč nudilo združeno delo znotraj in zunaj občine, posamezni obrtniki in kmetje in predvsem krajevna skupnost, ki jih je podpirala moralno in denarno. Bili bi krivični, če ob vseh članih društva,
Sramotilni kamen na Rečici bo moral biti popravljen
ki so pomagali, ne bi omenili zares najbolj prizadevnih. To so Miro Cigale, Anton Tiršek, Janez Anžin, Roman Kvas in Slavko Rosenstein.
Zares veliko delo so opravili. Dokazali so, da se tudi v težkih časih s skupnimi močmi, delom in dobro voljo lahko opravijo še tako zahtevne naloge, dobro pa se zavedajo odgovornosti, da morajo zgrajeno ohranjati in razvijati še naprej. Igrišči sta odprti za vse od vsepovsod in sta bili po otvoritvi zasedeni skoraj cele dneve, pripravili so tudi že prvi teniški turnir v mozirski občini. S tem dejstvom so še posebej zadovoljni, saj so z njim razorožili vse dvomljivce, ki sojih v začetku milo rečeno po strani gledali. Dosegli so torej tisto, kar so hoteli doseči, to pa pomeni, da so delali prav.
Dobronamerno opozorilo
. Cesta skozi Hom je še vedno polna delavcev, ki urejajo bankine, prehode in utrjujejo zemljišče ob cesti. Tudi delavci PTTTitovo Velenjeso premeščali telefonski kabel, tako torej'gredo dela h kraju, medtem pa cesta služi svojemu namenu in vsi soje veseli.
Dobro bi bilo, da bi prehod s ceste h Gaugam vendarle'ponovno označili. Po delih na cesti so napis odstranili, je pa potreben, saj gre za zanimivost, ki jo obišče precej obiskovalcev naše doline.
Strelsko tekmovanje v počastitev dneva republike
Na strelišču v Šmartnem/D. je bilo v soboto, 29. 11.1986 organizirano strelsko tekmovanje z vojaško puško v počastitev dneva republike. Udeležilo se ga je 11 ekip, oziroma 35 strelcev iz cele občine. Vsak streleeje imel na voljo3poskusneter 5 nabojev za oceno. Rezultati ekipno:
1. OSO Gornji grad, 2. Sekcija Bočna, 3. OSO Solčava.
V posamični konkurenci pa so bili rezultati naslednji:
1.	HROVAT Ferdo, OSO G. grad,
2.	TROGER Tomaž, OSO Mozirje,
3.	KOLAR SLAVKO, Sekcija Bočna,
POLIČNIK Jože, Smreka G. grad.
Tekmovanje je kljub precej hladnemu vremenu potekalo hitro in nemoteno, dobro pa ga je vodil POLIČNIK Drago.
B. KRIŽNIK
Pogumno v prihodnost
v
Športniki na Rečici
Vsem obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem, občanom, SO Mozirje, njenemu IS, gospodarskim in družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, kakor tudi uredništvu Savinjskih novic
ŽELI
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987
OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE
Diskontna trgovina v Mozirju
Po vseh večjih krajih že obsta-tjo trgovine kjer lahko potrošniki večjih količinah kupujejo blago i so zato deležni določenega po-usta. V Mozirju sedaj pripravlja akšno trgovino ZKZ in sicer v irostorih nekdanje železnine(Mo-irje 19).
Brez dvoma je potreba po takšni »onudbi tudi v naši dolini. Pri nakupu določene količine bodo daja-i od 2 do 10% popusta. Prav ta-:šna ponudbaje pomembna za ob-■ate družbene prehrane in za
zasebne gostince, ki bodo blago lahko dobivali brez prometnega davka, seveda morajo tega potem sami obračunati in odvesti.
Nudili bodo živila vseh vrst, pa tudi pijače. V ZKZ menijo, da bo zanimanje za takšno prodajo oziroma nakup veliko.
Odpiralni čas bodo imeli ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od
11.	do 17. ure, ob sredah in petkih od8.do 15. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Predvidoma naj bi trgovino odprli 5. januarja 1987.
Kašča iz leta 1986 v Rovtu
Nadaljevanje in konec
»Zdaj se pa še vidva režita!« je obstala Zefa. »Je res smešno, če ti lumpi kradejo in ljudi ' V strah spravljajo? Z ognjem se ni igrati.«
»Nehaj in ne bodi tečna!« je rezko rekel brat. »Manj, ko bomo kazali užaljenost, bolje bo. Ognja ne odobravam, zaradi klobas pa...«
»Odnesli so pekač. Ga ni škoda?«
»Vrnili ga bodo. Brežnikov je res vseh muh poln, a poštenjak. Nocoj ga seveda ne boš videla. Jedli bodo, kaj popili in =,« zabavali. Stavim, da...«
»Ja, ja, ti bi kar stavil,« gaje prekinila žena. »Opusti že to besedo! Ni prvič da si zgubil.«
»Nikoli pa nisem stavil, da bi lahko izgubil tebe,« je priliznjeno rekel ter se prešerno ^.asmejal.
Čez dva dni je bila sobota. V Grabnarjevi hiši je bilo delo po kolinah opravljeno, še vedno pa je dišalo po klobasah, pečenki in sveži zabeli.
Družina je že povečerjala, ko je zunaj zapela harmonika in v pesku pred hišo zaškrtalo več parov čevljev. Nekdo je udarjal po pločevini. Anka je veselo zaploskala, drugi so se .pogledali. Preden je kateri utegnil kaj reči, so vežna vrata hripavo zacvilila.
»Madonca, klali so, vrata pa še vedno škripljejo kot star škorenj in temno je kot v rogu. Še mačka bi se spotaknila.«
- Grabnar je skočil k vratom in jih odprl na stežaj, tekoč:
»Na stikalo bi pritisnil!«
»Misliš, da ga voham,« gaje zafrknil Brežnikov, stopil čez »hišni« prag, raztegnil meh svoje frajtonarice in zapel: »Maks se lahko veseli, pet litrov vina on dobi, juhuhu!« Njemu za petami je bil Jurčkov in po pekaču udarjal takt, drugi so se hihitali. Zadnji v vrsti je ob vežna vrata postavil trebušasto pletenko.
»Kar naprej, fantje!« je vabila gospodinja.
»Kaj nisi nič jezna, Francka?« je vprašal Brežnikov.
»O, sem bila, pa me je minilo,« se je zasmejala in pristavila. »Privoščila bi ti pa, da bi se s klobasami vred okopal v našem grabnu.«
»Uh, si hudobna! Ti ni že tole dovolj?«... Fant je stegnil dlan in pokazal dva svetleča se mehurja, posledice vročega pekača.
»Grabnar se je obregnil:
»Ja, ljubček, kdor krade, si prste opeče, ne veš tega?«
Jurčkov je odrinil Maksa, stopil pred Francko in slovesno povedal:
»Pekač vračamo. Upam, da je pravi. Klobase so bile odlične, čeprav je precej pokve-čen in zmaličen.«
»Ti bom že dala, mrcina!« je zažugala Francka. Že prav! Zdaj vsaj vem kaj se dedci pogovarjate. Tako važni so vaši sestanki in seje, izcimi se pa...«
»Taka neumnost, si hotela reči, pa si nisi upala,« je dopol-.nil Brežnikov. Malo bolj nas spoštuj! Vedno obravnavamo resne zadeve, če pa ob koncu pade tudi kakšen vic,... saj nismo menihi. Ja, ampak,« Brežnikov je pogoltnil slino in pogledal Zefo, »če bi bile ženske gasilci, bi gasile z žehta-rji in mlekom, kakor ti Zefa. Najbrž bi rada posnemala svetega Florjana, ki se razkazuje z vrha našega gasilskega doma.«
»Klemani lump, nič nisem gasila.«
»Si tudi pametno ravnala! Dovolj je, da so od hiše šle klobase, da bo šlo pet litrov vina, pa bi še ti mleko v kraj vrgla.«
Zefa je poskočila, a že v naslednjem trenutku nasmejana segla po Maksovih kuštravih laseh.
»Vsi za mizo!« je vabil Grabnar, Francka pa je naravnavala stole.
Prišleci so se spogledovali, malo oklevali, dokler ni Jurčkov stopil naprej:
»No ja, Grabnar, po pravici povedano, prišli smo sem z namenom, da klobase kar pri tebi zalijemo.«
»Ker se nismo zanesli, da se boš jutri prikazal v gostilni,« je počasi in z nedolžnim obrazom pristavil Brežnikov.
»Preklemani jezik špičasti; če te ne bi poznal, bi te zgrabil in ven vrgel.«
»Nehajta no, ko pa vsi vemo, da en dan ne zdržita drug brez drugega!« ju je oštevala Francka. Se enkrat »je velela: Kar lepo se spravite za mizo, vsi! Ker ste pekač vrnili, zaslužite nagrado.«
»Zlata duša si, Grabnarca!« je pohvalno zinil Brežnikov in jo ubogal, drugi so mu sledili.
Francka se ni dolgo zamudila v kuhinji. Prinesla pa ni klobas, temveč ocvirke. Veliki, zlato zapečeni mesni ocvirki so dišali in vabili. Zefa je k skledi položila še velik hleb kruha in jedilni pribor.
Brežnikov je glasno vdihnil:
»Madonca, ^ skoraj mi je sapo zaprlo. Že sam pogled, kaj šele vonjave!... Veš, Grabnar, da ne razumem ljudi zakaj tako zamerjo, če jih ozmerjaš za svinjo, madonca, da to ni nič sramotnega. Ga pa že ni tiča čez prašiča!«
Grabnar se je široko zasmejal:
»Ja, Maks, tisi kaveljc! Skoda, ker se boš sestaral. Takšen pevec, muzikant, veseljak in šaljivec.«
»Da, prijatelj moj zlati, veš, da si edini na svetu, ki je prišel do tega zaključka. Kar razjokal bi se.«
, »Za to, Maks, boš še imel čas,« je med smehom dejal Jurčkov, vstal od mize in odšel v vežo. Vrnil se je s pletenko.
»Slane ocvirke je treba zaliti! Grabnar je dal klobase, zdaj še ocvirke, mi pa damo za pijačo. — Drži?«
»Mejduš, od moje strani kar drži!« se je zarežal Grabnar in veselo pogledal.
»Verjameš ali ne, od moje tudi!« je prav tako vneto zatrdil Brežnikov in se obliznil. Pogladil je svoj ploščati trebušček in resno pristavil: »Zdaj, upam, me harmonika ne bo več žulila. Ej, fantje, če bi ne bilo 'stave, bi ne bilo ocvirkov. Madonca, Grabnar, kako si ,mi ustregel!«
Preden so fantje zaključili »pokušino« Grabnarjevih ocvirkov in jih zalili z vinom, je v zvoniku svetega Jakoba ura odbila enajst. A kaj zato. Preživeli so lep večer. ^
Š. Petek
Na zborih občanov
Letošnji zbori občanov so bili v glavnem vsebinsko dobri, tudi obisk ocenjujejo, razen v dveh primerih, za dober. Opaziti je bilo, da so krajani povedali k ar jim povzroča težave. Marsikaj pa so tudi predlagali. Občinska konferenca SZDL Mozirje je pripravila kratek pregled vsebine problemov na teh zborih.
Na splošno so ljudje opozarjali na: Pasivnost delegatov Upadanje aktivnosti društvenega življenja v nekaterih KS
Otepanje funkcij za delo v organih KS ter v organizacijah in društvih Prostorski in materialni problemi številnih organizacij in društev
Potreba po večjem sodelovanju z mladimi ter vključevanju teh v življenje in delo kraja
Skrb za čisto okolje Razreševanje komunalnih zadev v posameznih KS
Negodovanje zaradi prepočasnega razreševanja opravičenih pripomb in zahtev občanov na račun RTV, PTT, Vodne skupnosti, Izletnika
V posameznih krajevnih skupnostih pa so opozarjali:
Nazarje: — vprašanja pokopališča in mrliške vežice, boljše prometne zveze, telefoniada za prebivalce Črete, telovadnice, cesta na Gorico, boljša preskrba.
Ljubno: — oskrba s pitno vodo za
spodnji del Ljubnega, adaptacija prosvetnega doma, TV pretvornik, asfaltiranje ceste do Rastk, Jermanovjez, pokopališče v Radmirju, prevozi dijakov in študentov ob nedeljah, odpiralni čas trgovin.
Luče: — smučarska vlečnica, obnova lučkega mostu, prevozi dijakov, telefoniada, šibko delovanje DPO.
Rečica: adaptacija prosvetnega doma, problem šole, telovadnica, cesta Renek-Rečica, trnovška brv, adaptacija krajevnega urada, upadanje društvene dejavnosti, problem trgovine za prebivalce naselij Nizka, Varpolje
Solčava: ureditev ceste s Koroško, problem HE pri Rogovilcu, internat, prevozi učencev
Gornji grad: sprememba prioritete obnove prosvetnih domov, odprtje obrtne cone, telefoniada, odpiralni čas trgovin.
Nova Štifta: vzdrževanje krajevnih cest, komunalne zadeve.
Šmartno: razširitev telefonske centrale, drugi TV program
Bočna: financiranje KS, šolska zgradba
MOZIRJE: problematika Savinjskega gaja, cesta v Ržiše ter proti izviru Ljubije, avtobusna postaja, problem tajnika KS, lokacija za odpad Surovine, vodno omrežje, delo posameznih društev.
ŠTEFKA PETEK
1 V” is
Samotar ob Mlinščici pod Šmihelom
Seidl pripoveduje: Izginuli zvon
Pripovedko, ki je bila predstavljena prejšnjikrat, je Johann Gabriel Seidl nakazal že v drugem delu knjige Popotovanje po Tirolskem in Štajerskem, kije izšla vštiridesetih letih prejšnjega stoletja. V njej je zelo na kratko napisal, da menda v neki jami pri cerkvi svete Radegunde prebiva sama svetnica v družbi mnogih angelcev, ki jo kratkočasijo z glasbo in petjem. Če bi torej gluhi prišel v to svetišče in bi na njegova ušesa udarili glasovi tistih nebeških melodij, bi se mu sluh v hipu spet povrnil«. O sveti Radegundi je pripovedo-' val neki kmet, o katerem pa od Seidla ne izvemo kaj več.
Tudi današnjo pripovedko smo si lahko že prebrali v prevodu potopisa iz zgoraj omenjenega dela, le daje bila v nemškem izvirniku zapisana v verzih (kot pesem), tule pa gre za prozno pripoved. (Vzetaje iz zbirke Johann Gabirel Seidl, njegove pripovedke in zgodbe s Štajerske, ki jo je izdal Anton Schlossar leta 1881.)
Morda koga moti, ker vse-
bujeta pripovedki veliko elementov pravljičnosti in ker sev obeh srečujemo z verskimi motivi, še posebej če so njegove zahteve in pričakovanja samo razumarska. A v ljudskem slovstvu so te kategorije pač drugačne. Spoznati moramo tudi ta del slovstva, saj je v preteklosti bilo izkaznica za našo dolino — in v ne ravno vč-likem kupu je tudi tokratna pripovedka.
Na nekem odročnem hribu v vzhodnem kotu slovenske marke — nad Braslovčami — leži samotna cerkvica Marija v Čreti. V njenem zvoniku je pred časom visel zvon, kije dajal tako sladek zven, da se je vsakomur, ki ga je slišal, srce širilo od neizrekljivega hrepenenja. Če so zvonili počasi in nalahno, so ljudje mislili, daje to topeč se odmev nebeških spevov, kakršne so nekoč slišali pastirji na polju v sveti noči. Kadar pa je kdo krepko potegnil za vrv, ni bilo nič drugače, kot če bi se med orglanjem zamajala nebo in zemlja, odrešena v pretresajočem šumenju
tonov. Nad vsemi dolinami in gorami kakih sto milj naokrog so odmevali v svet glasovi, tako da so na najbolj oddaljenem morju ljudje prisluškovaje obstali in se med seboj začudeno spraševali: Od kod bi moglo prihajati to čudovito zvenenje?
Tudi muslimanu v Istanbulu je preišel na uho ta glas, prisluhnil je, prevzet od radovednosti in hrepenenja, in rekel svojemu vezirju: »Želim si to zvonjenje; moji spahije naj se oborožijo in krenimo proti severozahodu, od koder — se zdi—prihajaglas!«Insultanse je odpravil z vojsko, hodil in hodil je čez reke in gore, in dalj koje šel, glasnejši in prijaznejši so postajali glasovi zvona, tako da mu je srce vsak dan tolklo bolj hrepeneče. »Ta zvon moram imeti!« je vpil, »da bom po vsem svetu z njim oznanjal Alahovo slavo!« Žeje stal pod hribom; že je poželjivo gledal proti cerkvici, iz katere je zvon še enkrat mogočno zazvonil kot v slovo — in nato utihnil. »Našel sem, našel!« je od vese-
Občinski odbor v Lučah je leta 1928podelil častno občanstvo prvemu lučkemu učitelju Pustoslemšku
Veterinarsko dežurstvo
22. 12. do 28. 12.: Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 29. 12. do 4. L: Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 5. L do 1L L: Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 12. 1. do 18. L: Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 19. L do 25. L: Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 SŠ veterinarska postaja Mozirje tel. 831-017
Dežurna služba Elektro Celje nadzomištvo Nazarje za januar 87
Od 29. 12. — 4. 1. 1987 Lever Peter — Paška vas, tel. 884-150 Od 5. 1. — 11. 1 Nadvežnik Srečo — Nizka, tel. 831-706 Od 12. L — 18.1. Marolt Marko — Mozirje, tel. 831-877 Od 19. 1. — 25. L Tratnik Franc — Pusto polje, tel. 831-263 Od 26. 1. — 1. II. Jeraj Franc — Prihova, tel. 831-910 V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije.
Delovni čas nadzorništvaje v zimskem času od 7 — 15h in ob torkih ob 7— 17h.
Kino Mozirje v januarju 1987
1. 2. NI MAJHNIH LJUBEZNI—ameriški film — ljubezenski
3. 4. PAR NEPAR — ameriško-italijanski film — akcijski
6. OBRAČUN V VELIKEM MESTU — ameriški film — kriminalka
8. GROZLJIVE SANJE — ameriški film — grozljivka
10. 11. AMADEUS — ameriški film — glasbeni
13. FANTOVSKI VEČER — ameriški film — erotična komedija
15. SUPERDEKLE — ameriški film — mladinski
17. 18. ZADNJA VOJAKOVA NALOGA — ameriški film — vojni
20. SVETLOLASKA IN PEKOS K1D — ameriški film — vestern
22. ZLOČIN IZ STRASTI — ameriški film — drama
24. 25. LEGENDA O TARZANU— ameriški film — avanturistični
27. SREČEN PRAZNIK — francosko-ameriški film — komedija
29. CENA LJUBEZNI — ameriški film — ljubezenski
31. U
L 2. TEKSAŠKI RENDŽER — ameriški film — avanturistični
Kino Nazarje v januarju 1987
3 — 4 OBSEDENOST, ameriški film — film straha 7 POSILSTVO, francoski film — kriminalni 10 — 11 SOKO NAPADA, francoski film — kriminalni 14 VOJNA STEZA, mehiški film — vesterern
17 — 18 NEW JORK — MESTO STRAHA, ameriški film — spektakel 21 OAZA — DEKLE NA STRANSKI POTI, francoski film — erotika 24 — 25 OPERACIJA HARPUN, francoski film — kriminalni 28 NEVARNI BIZNIZ, ameriški film —komedija 31 — 1. II. SMRTONOSNI LASER, ameriški film — spektakel
Kino Gornji grad v januarju 1987
9. — 10/1-1987 OVNI IN MAMUTI — domači, socialna satira 16. — 17/1-87 MOŽ Z ZVEZDE — ameriška drama 23. — 24/1-87 MICKI IN MAUDE — ameriška komedija 30. — 31/1-87 ŽENSKA V RDEČEM — ameriška komedija
Matična kronika za november 1986
POROKE: 1. POTOČNIK Janez, star 30 let iz Rečice ob Sav. št. 57 in VR-ŠNIK Majda, stara 23 let iz Robanovega kota št. 34, 2. JANKOVIČ Dušan, star 32 let iz Beograda in KLEMEN-ŠEK Marija, stara 26 let iz Solčave št. 63, 3. KRIVEC Rok, star 25 let iz Podolševe št. 18 in MAVRIČ Marija, stara 20 let iz Radmirja št. 88,4. ČM AK Davorin, star 26 let iz Rakovelj št. 2 in MATIJEVIČ Ivanka, stara 25 let iz Mozirja št. 243, 5. HRIBERNIK Janez, star 21 let iz Brezja št. 35 in GOLI-ČNIK Helena, stara 20 let iz Radegunde št. 44, 6. PRAZNIK Niko, star 26 let iz Prihove št. 47 in BITENC Danica, stara 22 let iz Šentjanža št. 33, 7. ČEPLAK Jože, star 21 let iz Bočne št. 56 in VEBER Marija, stara 25 let iz_
Žlabra št. 20, 8. SUHOVERSNIK Gabrijel, star 25 let iz Tiroseka št. 57 in KOČAR Bernarda, stara 20 let iz Tiroseka št. 57
SMRTI: L PRELOŽN1K Franc, star 86 let iz Radegunde št. 50, 2. BENETEK Ljubomir, star 60 let iz Mozirja št. 89,3. ŽUNTER Marija, stara 85 let iz Mozirja št. 34,4. ROČNIK Katarina, stara 76 let iz Savine št. 68,5. VALTE Frančišek, star 73 let iz Ljubnega ob Sav. št. 107,6. ERMENC Alojz, star 86 let iz Primoža pri Ljubnem št. 10, 7. SLAPNIK Stanislav, star61 letizNazarijšt. 169.8.ME-LAVC Anton, star 82 let iz Sp. Pobrežij št. 7,9. KOLENCMarija,stara721etiz Homec Brda št. 14, 10. ŽLEBNIK Jožef, star 60 let iz Grušovlja
Nove knjige v občinski matični knjižnici
lja vriskal musliman; svoje može je pustil, da so naskočili cerkev, in tudi sam je lezel v hrib. Ko pa so preiskovali cerkev in pregledovali zvonik, je zvon izginil, ko da seje raztopil v svojih glasovih. In mesece dolgo je taboril Turek pod hribom—toda zvonje ostal skrit in ni nikoli več zvonil; prevaran seje sultan vrnil v Istanbul.
A tudi potem zvon ni prišel na svoje prejšnje mesto — ko da se je za vedno skril neposvečenim očem. Le včasih kak pobožni vaščan, ki se izgubi v mrzlem gozdu in tava po samoti z bogu predano mislijo in pobožno dušo, naenkrat zasliši nad seboj v zraku nežno zvonjenje in oglašanje — kot topeč se odmev ganljive cerkvene pesmi —, ki je tako milo in spodbudno, kot sta mu o izgubljenem zvonu pripovedovala njegov stari oče ali dojilja.
In tako torej najde vernik celo še zdaj na tistem mestu, kar je neverniku izginilo.
Uvod in prevod Peter Weiss
I. LEPOSLOVJE: Bibič: Igralec, Wilder: Hišica v veliki hosti, Kocbek Dnevnik 1951 — 1952, Signoret, S. Zbogom, Volodja, Lambert, D.: Žlati ekspres, Škrinjar, P.: Sence nad Raspokom, Peršak, T.: Ljubljanske novele, Pangerc, B.:	Šum vode
Gliščice, Carderal, E.: Psalmi, J. Messner: Nikaragva, moja ljubljena, Gaborovič, N.: Odvzemanja, Beauvoir, S. de: Najlepša leta L, 2. del, Greene, G.: Tretji človek, Sheldon, S.: Diamantna dinastija, Collins, J.: Hol-lywoodčanke L, 2. del, Taylor, D.: Črni labod, Fast, H.: Druga generacija (nadaljevanje romana Priseljenci), Sagan, C.: Stik (znanstvenofantastični roman), Jančar, D.: Triptih o Trubarju
II.	STROKOVNA LITERATURA:
Shaw: Spoznavanje ljudi je prijetno, Hauck: Depresija, Rus, V.: Moč in nemoč samoupravljanja, Bajt, D.: Zapisi na robovih, Šircelj, M.: Josip Ribičič, Illustrated Atlas of the World, Brejc & Lorbar: Priročnik za poslovne sekretarje, Mladenovič: Kućni kompjuteri, Bennett: Mašinski potprogra-mi za vaš commodore 64, Babović: Interpol, Žnidaršič, J.: Bohinj, Horvat: Prekmurje, Pascal: Misli, Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec, Šegula: Sneg, led, plazovi, Zdravstveni vodnik za vso družino,
III.	MLADINSKA LITERATURA:
Milčinski, J.: Lukec dobi sestrico, Tolkien: Hobit (znanstvenofantastična gripoved),Pregl, S.: Zgodba o knjigi,
Zupančič, O.: Abeceda na polju in v gozdu, Grimm, J. & W.: Žabji kralj.
ESSSaNOVICE
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik • Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.