■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Zdenka Dogša
Po dežju vedno posije sonce...
»Otroci, sonce...« sem nehote vzhičeno opozorila učence v razredu. Po njihovih reakcijah sodeč so se tudi oni razveselili, ko je po dolgem času spet posijalo sonce. Na žalost sicer le za kratek čas, saj se je kmalu spet skrilo za oblake. Po poletju, ki ga bomo še dolgo pomnili po tem, da je bilo dokaj hladno, nezanesljivo in z veliko dežja, smo se tudi v prvi septembrski dan zbudili v dežju. Kako nespodbudno in žalostno za začetek novega šolskega leta, za ponovna snidenja z učenci, za prvošolčke, ki so vstopili v svoje prvo malo bolj resno življenjsko obdobje! In nič kaj bolje ni bilo naslednje dni. Ob tem, ko sem po službi stopila skozi vrata, takoj odprla dežnik, zunaj pa sploh ni deževalo, se nisem niti čudila svoji nerodnosti, ugotovila pa, da sem se enostavno odvadila vremena brez dežja.
Letošnje poletje nam ni bilo všeč, zagodlo je marsikateremu dopu-stniku, na vrtovih smo v večini primerov rekordno hitro ostali brez pridelka paradižnika, motil nas je vonj po zatohlem, neznosni so bili napadi komarjev, da o polžih, ki so se nenormalno razmnožili in oblegajo naše vrtove, sadovnjake in zelenice, niti ne govorim. Pa vendar! Tovrstne skrbi in nevšečnosti so nične v primerjavi s tistimi, ki jih imajo kmetje ob izgubi pridelka na njivah, vinogradih in sadovnjakih. Krompirja ni moč spraviti iz zemlje, buče so zgnile ali
celo odplavale, grozdje je nagnito, sadeži na drevju. Da o tem, kakšne skrbi in škodo je ljudem ob vodotokih prineslo letošnje poletje, niti ne govorim. Tudi najstarejši ljudje skorajda ne pomnijo tolikšnih padavin in tako naraslih vodotokov. Narava nam torej vedno znova in znova dokazuje, da je nepredvidljiva. Če nam eno leto pustoši z visokimi temperaturami in veliko sušo, nam naslednje naša polja poplavlja in na drugačen način povzroča škodo. In sreča v nesreči je, da tudi v takšnih razmerah ni vedno vse žalostno in črno. Izkaže se, da je človek človeku v nesreči - kljub časom, ko vedno to ne velja, še vedno prijatelj. Ljudje stopijo skupaj, sosed pomaga sosedu, ljudje si vreče s peskom podajajo iz rok v roke in skušajo pomagati povsod tam, kjer se pomagati da. In tu so seveda naši gasilci, ki vedno priskočijo na pomoč, kjer je potrebno in možno. Občani smo jim za to hvaležni in zato toliko bolj veseli njihovih uspehov in pridobitev, pri tem pa dovzetni in jim sposobni prisluhniti, ko pri tem potrebujejo našo pomoč. In ker po dežju posije sonce, tako kot vedno, obstaja upanje, da bo jesen prinesla spremembe: lepše vreme, več sonca, pozitivne energije in boljše razpoloženje med ljudmi. Jesen torej ni nujno konec nekega lepega obdobja, lahko je tudi začetek česa dobrega in boljšega.
Jurij Borko, župan
Investicije v letu 2014
PROJEKT KANALIZACIJE IN ČISTILNE NAPRAVE - IZGRADNJA
Izgradnja kanalizacije v naseljih Obrež in Grabe se je pričela v mesecu septembru 2013 in skoraj nemoteno, tudi pozimi 2013/2014, poteka ves čas. Manjši zastoji ali prekinitve gradnje so nastale zaradi slabega vremena, ki pa ga v letu 2014, predvsem poleti ni manjkalo. Vreme pa je še kar naprej nestabilno. Na čistilni napravi je gradnja stekla v mesecu oktobru 2013 in se končuje v mesecu septembru 2014. Do konca letošnjega avgusta je bilo v treh naseljih zgrajenih okrog 60 % predvidenih kanalizacijskih vodov. Tehnični prevzem faze I., to je kanalizacija v Obrežu, na Grabah, povezovalni vodi do čistilne naprave s črpališči in čistilna naprava, bo predvidoma v začetku oktobra. Potem sledi poziv občanom Obreža in Grab za priključevanje na kanalizacijo, kar lahko, kot smo jih obvestili z dopisi na vsa gospodinjstva, izvedejo sami, mora pa izvedbo pregledati Komunalno podjetje Ormož. Poskusno obratovanje čistilne naprave je predvideno od meseca decembra 2014. Po zaključku del v naselju Obrež in Grabe se izgradnja nadaljuje v Središču ob Dravi, kjer pa je v nekaterih ulicah že delo opravljeno (Šolska ulica, Trate, Mladinska ulica, delno ob regionalni državni cesti, v delu Poštne in Partizanske ulice.). Finančna realizacija v zvezi s kanalizacijo in čistilno napravo je bila do konca meseca avgusta 2014 v višini med 2.900.000 - 3.000.000
EUR (brez DDV). Izgradnja poteka po planu, manjše zamude so na nekaterih vodih zaradi slabega vremena. V naselju Obrež in Grabe, delno v Središču se intenzivno obnavljajo ceste, kar bo dokončano predvidoma do konca meseca septembra ali v oktobru. Ceste asfaltirajo v t.i. »grobi izvedbi«, preplastitve z zaključnim slojem asfalta načrtujejo spomladi 2015.
Občina je v septembru 2014 sprejela Odlok o komunalnem prispevku, na podlagi katerega bomo že v tem mesecu pričeli z iz-
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
računi za komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo. Po izvedenih izračunih bomo občanke in občane vabili na občino, jim predstavili izračun in višino komunalnega prispevka ter se s pogodbo dogovorili o možnostih plačila. Odlok omogoča obročno odplačevanje, s tem bi plačilo občanom omogočili po njihovih finančnih zmožnostih. Informativni izračuni komunalnega prispevka so pokazali, da je višina komunalnega prispevka za novogradnje, kakor tudi za kanalizacijo med najnižjimi v slovenskih občinah. Občane bomo poprosili, da že v letu 2014 plačajo del obveznosti od komunalnega prispevka, saj so ti prihodki sestavni del Proračuna za leto 2014.
di 2014 in zaključili v mesecu septembru 2014. V vzhodnem delu Obreža je zamenjano okrog 2.000 m sekundarnega vodovodnega omrežja in hidrantno omrežje, izvedene pa so tudi prevezave na novo omrežje v vseh gospodinjstvih, ki so tako priključena na nove vode. Tehnično so sedaj vodovodi umeščeni v ulice, povezani na glavni vod Ormož-Središče. S tem so povezave prek privatnih zemljišč (pretežno travniki in tudi pozi-dalna zemljišča) odpadla, vendar ne v celoti. Dobava pitne vode je v teh delih naselja Obrež bistveno povečana, pričakuje pa se tudi manj okvar in vodnih izgub.
Finančno je letošnja realizacija na vodovodih predvidena v višini okrog 290.000 EUR (brez DDV), z zaključkom tega projekta pa bomo v celoti počrpali regionalna sredstva, ki so nam bila dodeljena v letu 2007 - 1.372.000 EUR. Ob izgradnji vodovoda v Obrežu so nekateri občani, ki še niso bili priključeni na javni vodovod, izra-
Podjetje Teleing bo že v letu 2014 pričelo z vpihovanjem optičnih kablov v že položene plastične cevi in jaške v naselju Obrež in Grabe. Ko bodo sistem in povezave omogočale, bodo ponujali svoje storitve prek optičnega omrežja. Svoje pogoje priključevanja so objavili v informacijah za gospodinjstva, ki so priložena tudi v tej Sredici. Njihove storitve in pakete bo možno koristiti že v prvi polovici leta 2015.
VODOVOD, ODSEKI OBREŽ
Prenova vodovoda v naselju Obrež je sestavni del Regionalnega projekta prenove vodovodov, ki je v letu 2013 obsegal prenovo vodovoda Ormož-Središče, faza 1, odsek med Frankovci in Ormožem. Drugi sklop investicije v naselju Obrež smo pričeli izvajati spomla-
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
zili željo in podali vlogo za priključek. Nekateri novi priključki so že izvedeni, nekaj pa jih bo še v naslednjih mesecih. S tem se zaključuje ciklus prenov vodovodov v finančni perspektivi 2007-2013, v katerem smo skupaj z občino Ormož in Sveti Tomaž pridobili veliko nepovratnih evropskih in državnih sredstev. V pripravi pa je nov skupen program za finančno perspektivo 2014-2020, in sicer projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave-Ormoško območje-faza 2. S tem projektom bi želeli nadaljevati obnove in povezave preostalega vodovodnega omrežja, izkoristiti pa tudi sredstva iz nove finančne perspektive, za katero upamo, da bo stekla v letu 2015.
POVEZOVALNA CESTA OB ŽELEZNICI OBREŽ - GRABE
Tehnična dokumentacija, geodetske meritve, odkupi zemljišč in vse aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto ob železnici na relaciji Obrež-Grabe so se pričele v letu 2010. Vse naštete postopke je po sklenjenem sporazumu z Ministrstvom za promet in infrastrukturo vodila občina Središče ob Dravi. V letu 2011 je bil izveden in tudi uspešno zaključen postopek javnega naročila za izbiro izvajalca. Do podpisa pogodbe z navedenim ministrstvom in izbranim izvajalcem ni prišlo, saj je njihova pravna služba postopek zadržala. Vsi postopki so ponovno stekli konec leta 2013, ko so s posebnim zakonom bili omogočeni pogoji za črpanje sredstev, namenjenih za ukinjanje nivojskih železniških prehodov.
V začetku leta je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, s Cestnim podjetjem Ptuj, in pričela so se gradbena dela priprave tampona za novo povezovalno cesto. Trasa nove povezovalne ceste poteka južno ob železniški progi, na relaciji železniška postaja Obrež-železniški prehod Grabe. Ker se zaradi varnosti zapirata dva nivojska prehoda čez železnico, in sicer pri Juršič (»Vahtar«) in Bratuša (»Poljski«), je cesta zgrajena, da bo možen dostop do kmetijskih zemljišč na omenjeni trasi.
Nova asfaltna cesta je dolga 2.400 m, široka 4 m, urejena je kompletna odvodnja in priključki na kmetijska zemljišča. Zaprta železniška prehoda sta že blindirana, v nadaljevanju projekta bodo na prehodih na Grabah in železniški postaji Obrež nameščene avtomatske zapornice, ki bodo gotovo bistveno pripomogle večji varnosti pri prečkanju železnice.
Cesta bo po sporazumu z Ministrstvom za promet in infrastrukturo po tehničnem prevzemu prenesena na občino Središče ob Dravi, ki bo cesto kategorizirala in jo potem tudi vzdrževala. Hiša ob železnici, kjer je stanovala družina Juršič, je bila odstranjena, sedaj po tej parceli poteka nova cesta. Obstoječi priključek za elektriko in vodo, ki ga je v preteklosti zgradila Krajevna skupnost, so pri izgradnji ceste podaljšali na južno stran. Planiramo, da bi v letu 2015 na tem mestu postavili »počivališče-nadstrešnico« z vodnjakom, ki bi številnim sprehajalcem, kolesarjem, ribičem... omogočila oddih in pogled na porečje Drave. Takoj po zgraditvi ceste je ta nesporno postala zelo zanimiva tudi za mnoge sprehajalce in kolesarje. Promet je tukaj namreč zelo redek, cesta s svojo dolžino in širino pa nudi primerne pogoje za to. Marsikdo tukaj najde tudi svoj mir in užitek v bližini reke Drave.
OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI Trg talcev 4
2277 Središče ob Dravi in
In
Komunalno podjetje Ormož d.o.o.
Hardek 21 c
2270 Ormož
Tel. 02 7410647
Email: odpadki@kp-ormoz.si
OBVESTILO UPORABNIKOM ZA PRIKLJUČITEV NA FEKALNO JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE SREDIŠČE OB DRAVI
V okviru projekta izdelave strategije za zaščito voda na območju občine Središče Ob Dravi se v naseljih Grabe, Obrež in Središče ob Dravi gradi javno kanalizacijsko omrežje, zaključeno bo s čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.
Glavni cilj je izvesti ukrepe za celovito varovanje podtalne vode in vzpostavitev infrastrukture za čiščenje odpadnih voda.
Slovenska zakonodaja, ki ureja področje čiščenja odpadnih voda, se je že prilagodila evropskemu pravnemu redu.
Za lokalno skupnost je prioritetna naloga uvedba učinkovitega upravljanja z odpadnimi vodami, da bi preprečili onesnaženje velikih količin podtalne vode na celotnem področju vodonosnika, ki se nadaljuje v sosednjo Hrvaško. Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju javne kanalizacije priključek na javno kanalizacijsko omrežje za objekt na podlagi izdanega soglasja in predpisane dokumentacije. Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo (MKČN), se mora priključiti na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev po prejemu obvestila, da je priključitev nanjo možna. V roku 30 dni od priključitve na kanalizacijsko omrežje je treba greznico ali MKČN odstraniti ali očistiti in zasuti, oziroma preurediti v druge namene, obvezno pod nadzorom upravljavca.
Za stanje in vzdrževanje interne kanalizacije (cevovodi, objekti in naprave na parceli oziroma v objektu uporabnika za priključnim revizijskim jaškom) in priključka na javno kanalizacijo do javnih površin je odgovoren lastnik objekta. Pri čemer mora uporabnik upravljavcu, v našem primeru Komunalno podjetje Ormož d.o.o., dovoliti pregled kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije, ki poteka izven objekta.
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Zunanja interna kanalizacija mora biti urejena skladno s soglasjem in navodili upravljavca. Lastnik zemljišča oziroma objekta mora za opravljanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji dovoliti dostop in izvedbo del upravljavcu.
Komunalno podjetje Ormož d.o.o. je glavni izvajalec del izgradnje javnega fekalnega kanalizacijskega omrežja, zaključenega s čistilno napravo.
1
Obrazložitev in priporočila
•	Iz hiše ali objekta je potrebno izvesti kanalizacijo v vodotesni izvedbi premera 160 mm, 125 mm ali pogojno dopustno v 110 mm izvedbi; investitorjem, ki ostanejo lastniki kanalizacijskih priključkov, priporočamo uporabo kanalizacijskih cevi z oznako tlačne trdnosti SN 8 (po standardu EN ISO 9969), če pa uporabljate cevi SN 4, se priporoča cev polno obetonirati na 10 cm betonsko podlago.
•	Obstoječe greznice niso več potrebne, priključevanje je direktno.
•	Meteorna kanalizacija, voda s streh in utrjenih površin se ne sme spuščati v novozgrajeno kanalizacijo.
•	Hišni priključek je last uporabnika in je le-ta dolžan skrbeti za nemoteno delovanje le-tega.
•	Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede Komunalno podjetje Ormož ali drug registrirani izvajalec gradbenih del oz. druga oseba ali investitor v lastni režiji.
•	Ne glede na to, kdo izvede hišni kanalizacijski priključek, je potrebno po končanih delih izvesti pregled in izpolniti dokumente v zvezi s kanalizacijskim priključkom, tako imenovani prevzem.
•	Za vse podrobnosti v zvezi s kanalizacijskimi priključki lahko investitorji kličejo na sedež Komunalnega podjetja Ormož d.o.o. na tel 02 7410647, še bolj pa priporočamo elektronsko obliko na email. odpadki@kp-ormoz.si
Vaša Občina Središče ob Dravi in Komunalno podjetje Ormož d.o.o.
080 35 38 ) www.teleing.si
TELE&&
lELilhC iiikrtfj! 23. SI-3MD liiitatttr. MJ&tH BL SSSZ iD I. ID d 00/ & BJIMM61
Uaia povezava v IP svet! Ljutomer, 02.07.2014 Št.: 0236-46/14
Vsem gospodinjstvom V naseljih Središče ob Dravi, Grabe, Obrež 2277 Središče ob Dravi
Zadeva: Obvestilo o izvedbo novega optičnega omrežja TELEING sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja v občini Središče ob Dravi
Spoštovani!
Želimo vas obvestiti, da smo sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih Središče ob Dravi, Grabe in Obrež že položili cevi za optiko do vsakega priključnega jaška za kanalizacijo.
Priključnina na optično omrežje za nove naročnike znaša 390 EUR z DDV, možno plačilo v 12 obrokih. Priključnina se plača šele po priključitvi na omrežje!
Enako, kot na vseh območjih, kjer gradimo širokopasovno optično omrežje sočasno z gradnjo druge infrastrukture ob priklopu na kanalizacijo v naseljih Središče ob Dravi, Obrež, Grabe TELEING zagotovi potrebno cev in spojke od priključnega jaška do objekta naročnikom, ki to želijo in nas o izvedbi priklopa pravočasno, vsaj tri delovne dni prej, obvestijo.
Obvestila sprejemamo na naši brezplačni telefonski številki 080 3538 ali osebno v naši Info točki na Glavnem trgu 9 v Ljutomeru.
Po prejetem obvestilu naša tehnična služba opravi ogled na terenu in naredi tehnično rešitev ter poskrbi za dostavo potrebnih cevi in spojk. Gradbenih del TELEING ne izvaja.
Lepo pozdravljeni,
Zagotovite si možnost priklopa na optično omrežje, zato nas pravočasno obvestite o načrtovanem priklopu na kanalizacijsko omrežje!
Več informacij o naših storitvah lahko dobite na naši spletni strani www.teleing.si ali na brezplačni telefonski številki 080 35 38.
Seveda pa bomo veseli tudi vašega obiska v naši Info točki, na Glavnem trgu 9 v Ljutomeru, kjer si lahko ogledate in preizkusite našo ponudbo!
TELEING, d.O.O. Janez Smolkovič, direktor
PS
TELEING, d.o.o., PE Ljutomer, Glavni trg 9,9240 Ljutomer
Matična št.:5932181, ID za DDV:SI87099861, SRG 1/02208/00 TS M. Sobota, Osnovni kapital: 33.383,00 EUR Poslovni račun pri NLB, d.d.: 02343-0019818888
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
((O 080 35 3S) www.teleing.si
ftiuni .1(l(l; fcMrtiK za, IputoiTm, Prtibinj ti. W351B1, PU a LOf a S-jTOBSil	J .3 £.3 PuViZdVd V IP V Q t!
Želite hitro in zanesljivo povezavo vašega doma v svet informacij'?
OPTIČNA POVEZAVA NA VAŠEM DOMU NI VEČ PROBLEM!
Naša vizija je postati in ostati vodilni ponudnik sodobnih telekomunikacijskih storitev v omrežjih kabelske televizije na področju Podravja in Pomurja.
V	podjetju TELEING smo prepričani, da je prihodnost širokopasovnih elektronskih komunikacij v optičnih omrežjih. Bakrena omrežja so svoj višek že doživela in bo jih v naslednjih letih potrebno nadomestiti z optičnimi omrežji. V našem podjetju sledimo hitremu razvoju prenosnih tehnologij, zato pospešeno gradimo optična omrežja v okoljih, kjer smo že kabelski operater.
V	podjetju TELEING želimo tudi v bodoče naročnikom zagotoviti možnost dostopa do najsodobnejših elektronskih komunikacij in sprejemanje pestre programske ponudbe TV in RA signalov, ki se nenehno širi po konkurenčnih cenah.
Naročniško razmerje je pri nas brez vezave in brez drobnega tiska. Naročniško razmerje lahko brez dodatne obrazložitve prekličete kdaj koli, brez dodatnih stroškov. Zagotavljamo Vam hiter obisk tehnične ekipe za odpravo redkih morebitnih napak in izpadov.
Primer notranje v postavitve elementov v stanovanjski enoti ob priklopu na OPTIČNO omrežje TELEING
Iz spodnje slike, ki prikazuje eno od možnosti izvedbe notranje postavitve elementov, je razvidno, kako bi naj potekale priključni kabli med različnimi napravami. Na mestu kjer je zaključena optika bo nameščena optični prehod CPE, ki ima naveden koaksialni izhod za priklop kabelske televizije, ter mrežne priklope, ki služijo za priklop IP TELEFONOV oz. osebnega računalnika ali router-ja za širokopasovno povezavo v internetno omrežje.

ti iiii iiiTiiiirii riiii 11 n 11 n 11 n 11 n 111 rriii n i itiii ii
TELEiMG. d.o o.. RazKniiflM. -PE" davni trgi. K^O Liutafnef. T: 36 39. E: mflo^etemjai, i;	si
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Zavod za informiranje Ormož - Radio Prlek
Gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Občini Središče ob Dravi

Hn
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Kohezijski sklad
V mesecu novembru leta 2013 je bila podpisana pogodba z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejanom Židanom za izvedbo gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Občini Središče ob Dravi. Vrednost za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, izvedbo gradbenega nadzora ter informiranja in obveščanja javnosti znaša skupaj z vključenim DDV 8.733.302,93 EUR. Projekt izgradnje se financira s pomočjo evropskega, državnega in občinskega denarja. Sredstva iz evropskega kohezijskega sklada znašajo 5.486.565,69 EUR, preostanek je zagotovljen iz državnega in občinskega proračuna. Ker dela intenzivno potekajo, je bilo do konca meseca avgusta izvedenih že 60% kanalizacijskih vodov v naseljih Obrež in Središče ob Dravi. V zaključni fazi pa je tudi izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, ki bo konec septembra ali v začetku oktobra tudi tehnično prevzeta. Faza 1 zajema naselja Grabe in Obrež ter del naselja Središče ob Dravi, skupaj s povezovalnimi vodi. V naslednjem mesecu se bodo občani že lahko začeli priključevati na kanalizacijski sistem, ki je povezan s čistilno napravo. Ta bo začela s poskusnim obratovanjem v mesecu decembru 2014, saj je zahtevano šestmesečno poskusno obratovanje čistilne naprave, da se določijo parametri, ki so v projektih zahtevani. Do konca meseca junija leta 2015 bo izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v celoti končana. S tem bomo izpolnili cilj v zvezi s čistilno napravo, na katero bo priključenih 2.200 priključnih enot, kanalizacijski sistem pa bo v občini Središče ob Dravi zgrajen v skupni dolžini 22.828,60 m.
Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave je tehnično največji in cenovno najvišje ovrednoten projekt v času delovanja občine, ki se je začel že z izdelavo tehnične dokumentacije v letu 2010. Velik del novozgrajenega kanalizacijskega sistema poteka po državnih in občinskih cestah, tam, kjer to ni bilo mogoče, pa je za trase bilo potrebno pridobiti uradne služnosti občank in občanov, ki so, zavedajoč se pomembnosti projekta, tvorno sodelovali pri odzivnosti in uspešnosti realizacije, kar je botrovalo tudi k izdaji gradbenega dovoljenja. Čeprav je pri izvedbi izgradnje potrebno več strpnosti zaradi izvedbe. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko izreka zahvalo občankam in občanom za razumevanje, ki je pogoj za nemoteno izvedbo del.
Za pet hiš, ki so izven projekta izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, ki so umeščene v prostor v južnem delu ob železnici, bodo
zaradi ekonomičnosti gradnje s sofinaciranjem zgradili male čistilne naprave.
Poleg izgradnje kanalizacijskega sistema podjetje 144-Teleing iz Ljutomera financira izgradnjo optičnega omrežja, ki bo po zaključku del zagotavljalo sodobne telekomunikacijske poti uporabnikom. Sočasno pa v zemljo polagajo vse potrebno za javno razsvetljavo (cevi, jaški, valjanec), kar financira občina Središče ob Dravi. Torej je potek izgradnje v ekonomskem smislu smelo racionaliziran, saj kasnejši posegi ne bodo več potrebni. Odpadne vode in fekalije so onesnaževale doslej predvsem jarke in potoka Črnec ter Trnavo, zato je pohvalno, da občanke in občani kažejo veliko okoljsko osveščenost. S sistemom izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v projektu izgradnje Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju reke Drave, 3. sklop, bodo v Občini Središče ob Dravi prednosti in koristi predvsem v povečanju pokritosti s sistemom javne kanalizacije, povečano bo število uporabnikov kanalizacijskega omrežja ter zmožnost povečanja odvodnja-vanja večjih količin odpadnih in meteornih voda ter posledično zmanjšanja vplivov na okolje. V porečju reke Drave bo možnost ohranjanja podzemne vode - kot vira pitne vode - ter izboljšani pogoji za življenje in ohranitev zdravega življenjskega prostora. V veliki meri bo uresničen končni cilj, ki zajema povečanje količin čiščenja odpadne vode in zmanjšanje onesnažene vode.
Kontakt:
Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi Telefon: 02 741 66 10, fax: 02 741 66 15 www.sredisce-ob-dravi.si,obcina.sredisce.ob.dravi@siol.net
Opravičilo: V junijski Sredici sem v »Naši središki Dravi« želela v narečju povedati o lepotah naše Drave in dodala še nekatere stare izreke, ki se ohranjajo iz roda v rod in jih pozna večina starejših pa tudi mlajših občanov. Vsem tistim, ki se jim je karkoli zdelo žaljivo, kar pa res ni bil moj namen, se iskreno opravičujem.
Albina Govedič
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Projekt OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU DRAVE se počasi približuje koncu
-A*
Naložba v vašo prihodnost
' OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKAUNIJA
Kohezijski sklad
p| )
Dela se pospešeno nadaljujejo tudi v letošnjem poletju. Do konca junija so bila izvedena dela na cevovodih Kamenjak-Vinski Vrh-Jeruzalem, Krčevina-VH Križajnščak, Vuzmetinci-Kog- Lačaves, Vuzmetinci, Jeruzalem-Plavčak, Plavčak-Kajžar, Otok-Hajndl in Križanjščak-Vitan. Gradbena dela so v glavnem zaključena, izvajajo se prevezave in hišni priključki, preizkusi tesnosti, izpiranje in asfaltiranje cest. Sekundarni cevovodi in vodovodni priključki pa se izvajajo na odsekih Vinski vrh, Jeruzalem, Plavčak, Krčevina in Vitan. Na vodohranih Križanjščak, Vinski Vrh in Hajndl ter prečrpalni postaji Vukomorje so gradbena dela zaključena, izvajajo pa še obrtniška, elektro- in montažna dela opreme. Za bazen z nabiro Otok so vsa gradbena dela izvedena. Izvaja se črpanje podtalnice in hidroizolacija armaturne komore in premaz celic ter montaža strojne opreme. Na vodohranih Jeruzalem - za občino Ormož in občino Ljutomer - je izvedeno približno 80 odstotkov gradbenih del, izvajajo pa se zasipi, zunanja ureditev in kanalizacija. Za potrebe čistilne naprave Otoka izdelujejo posode za ogljene filtre. Projekt bodo predvidoma zaključili oktobra 2014.
Po mnenju župana Občine Središče ob Dravi Jurija Borka je projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave za vse velikega pomena in pomembnih koristi pri zagotavljanju zdrave, čiste
pitne vode. »Da se v občinah zavedamo pomembnosti oskrbe z vodo, smo pokazali pri skupnem projektu Umetnega bogatenja podtalnice, nadaljevali s projektom obnove vodovoda Ormož-Središče ob Dravi, izgradili kar nekaj vej vodovoda, kjer ta še ni bil izgrajen in ni bilo možnosti priklopov. Po velikosti in finančnih sredstvih pa je projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave pika na i v finančni perspektivi 2007-2013. Z omenjenim projektom se je povečala kapaciteta dobavljene vode, zaloge na vodohranih, zmanjšale se bodo okvare, stroški vzdrževanja in vodne izgube. Ker je ostalo še veliko potrebnih obnov in širitev na skupnem vodovodnem sistemu, smo že letos pristopili k projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 2, saj se zavedamo, da mora celoten vodovodni sistem delovati brezhibno in omogočati zadostno in nemoteno dobavo zdrave pitne vode. Pričakujemo, da bomo projekt lahko izpeljali s pomočjo finančne perspektive 2014-2020,« je še povedal župan Jurij Borko.
Celotna vrednost projekta z vključenim DDV znaša 12.183.869 EUR in ga delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo«.
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA
Prispevke za glasilo, rešitve križank in nagradnih vprašanj pošiljajte na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate tudi v poštni nabiralnik v avli občinske zgradbe.
Za naslednjo številko glasila pričakujemo vaše prispevke do 6. decembra 2014.
Vsem zainteresiranim sporočamo, da so donacije za glasilo Sredica možne na račun: Občina Središče ob Dravi, številka transakcij-skega računa 0110-0010-0020-225, s pripisom: donacija za Sredico in sklicem: 00-7300001. Donacije bodo namenjene pokrivanju stroškov izhajanja Sredice.
Vsem avtorjem prispevkov se iskreno zahvaljujemo in si želimo uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje, hkrati pa pozivamo vsa društva in organizacije, da sproti pripravite in posredujete prispevke o vaših aktivnostih. Bralce Sredice vabimo, da se nam pridružijo s svojimi prispevki in tako pomagajo pri ustvarjanju našega občinskega glasila.
Organizatorje prireditev v času med obema izdajama Sredice smo povabili, da bi pripravili članke in slikovno gradivo o le-teh. Bralce, ki pogrešate prispevke o nekaterih dogodkih iz tega obdobja, obveščamo, da se organizatorji žal niso odzvali našemu povabilu. Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslova, izbire in krajšanja člankov. Pred objavo v glasilu so vsi teksti lektorirani. Avtorje prispevkov, ki želijo po lektoriranju ponovno pregledati svoje besedilo, prosimo, da to navedejo ob oddaji prispevka. Vsem reševalcem križanke 2/14, ki so poslali pravilno geslo, čestitamo in se zahvaljujemo za sodelovanje. Kot dobitnik nagrade Avtocentra Ormož d.o.o., Hardek 44, 2270 Ormož - zunanje pranje in tehnični pregled osebnega vozila, je bil izžreban Martin Jurkovič, Šalovci 20, 2277 Središče ob Dravi.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11
Zdenka Dogša
MED NAMI ŽIVIJO
Za upokojence pravijo, da nimajo nikoli dovolj časa postoriti vse potrebno. Za Otilijo Kolarič to še posebej velja, saj je bil največji problem najinega razgovora najti čas zanj. Ko sva se prvič slišali, so bila pred njo nujna opravila v vinogradu. Ob drugem poskusu je bilo potrebno pobrati na njivi pridelek fižola, ker bi ga sicer srne vsega pojedle. Na koncu pa je vendarle tudi za naju obveljalo, da v tretje gre rado... Razgovor je stekel.
Leto 2014 je prav posebno leto za Vas. Ob občinskem prazniku ste postali častna občanka občine Središče ob Dravi. Kakšni so občutki?
Otilija Kolarič: »Čas je neizprosen, hiti, drvi, da mu skoraj ne moreš slediti. Leto 2014 mineva s takšno naglico in toliko dogodki, da je vsaj nekaj treba povedati in zabeležiti. Zame je to leto res nekaj posebnega. Prvo moje letošnje presenečenje je bilo na proslavi občinskega praznika, ko sem med drugimi dobitniki priznanj postala častna občanka naše občine. Vsi tisti, ki radi delamo z ljudmi in za ljudi ter svojo okolico, tega ne delamo zato, da bomo nagrajeni, temveč je naša sreča v tem, da imamo to priložnost. Iskrena hvala vsem, ki so z mano kdajkoli in kjerkoli sodelovali v naši skupnosti. Kar sem prejela, ni samo moje, ampak bo to naše skupno najvišje častno priznanje.«
Letos sta z možem imela zlato poroko. Kako sta jo praznovala?
Otilija Kolarič: »S Štefanom sva se poročila 2. maja 1964 in po petdesetih letih sva najino zaobljubo ponovno potrdila. Praznovali pa smo v Domu kulture v Obrežu. Zbrana je bila številna družba. Praznovanje je pomenilo srečanje in druženje sorodnikov, prijateljev, sosedov, skratka vseh, ki imajo kakršno koli povezavo z mano in mojim možem. Predvsem pa sva bila vesela, da je bila z nama zbrana vsa ožja družina: prvorojenka Silva z možem Antonom, hčerka Marinka z Romanom, sinova Anton z ženo Marjano in najmlajši Jože z Erno. Najini vnuki, sedaj že večina odrasli ljudje, so bili tudi tokrat med najbolj zaželenimi gosti: Toni, Martin, David, Jure, Teodor, Evgen, Eva, Hanna in Leonard. Kot se ob zlati poroki spodobi, so bili prisotni tudi pravnuki: Gašper, Anton Nino in Anže. Ob prisrčnem druženju sva zlatoporočenca bila srečna in zadovoljna tudi zaradi tega, ker nama zdravje še kolikor toliko služi. Popolno veselje je zmotila misel na tiste, ki bi morali biti zraven, a jih žal ni več med nami. Sicer pa smo se skupaj zabavali do ranih jutranjih ur, zato bi se dalo o tej zgodbi povedati veliko zanimivega. Da je bila poroka prava in takšna, kot se spodobi, so poskrbeli maškori. V Obrežu in okolici so namreč maškori spoštovani in zaželeni, saj po ljudskem izročilu prinašajo srečo ob sklenitvi zakonske zveze. Sama si želim, da bi bilo v našem kulturnem domu veliko porok, ki bi jih obvezno obiskali tudi maškori. Za zares prijeten program in bogato zabavo se moram zahvaliti obreškim folklornikom, godbenikom, »šrecarom«, kuharicam in pozavčinom, starešinom, županu, župniku, muzikantom in vsem svatom.«
Letos je okroglo obletnico praznovalo Kulturno društvo Obrež in z njim seveda tudi Otilija Kolarič...
Otilija Kolarič: »Letos mineva 40 let dela, uspehov, doživetij, vzponov, pa tudi padcev in odpovedovanja na področju kulture v Obrežu in okolici. Ocenjujem ga kot zelo bogatega. Opravljeno delo je vrednota, ki je neprecenljive vrednosti le takrat, ko to opazijo tisti, ki jo znajo in hočejo koristiti. Tisti, ki vsa ta leta živijo s krajem in njegovimi ljudmi. Ponosna sem na to, da sem bila soustanoviteljica društva, njegova predsednica dolgih dvaintrideset let, aktivna članica pa sem še danes. Na proslavi obletnice sem prejela zlato jubilejno priznanje Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Kulturno društvo pa mi je dodelilo naziv častne članice društva. Sama sem ob tem dogodku imela največ veselja z druženjem, vajami in nastopom s plesalci, s katerimi smo pred štiridesetimi leti začeli z intenzivno folklorno dejavnostjo v Obrežu. O Obrežu, neznatni vasici, ki je ni niti na zemljevidu, je pisal v Prosveti, tedniku za Slovence v Chicagu, profesor France Borko, rojen Obrežan. Po čudnih okoliščinah mi je ta izvod časopisa prišel v roke in ga skrbno čuvam, saj je zelo pohvalno pisal o Obrežanih in njihovem življenju. Vedno znova in znova prebiram ta članek kot neko sporočilo, ki mi daje moč za ustvarjanje. Prav ustvarjanje na področju kulture je bilo pred štiridesetimi leti zelo razgibano, zato je bilo tudi uradno ustanovljeno in registrirano Kulturno prosvetno društvo Obrež. Malo pred tem pa je že bil imenovan gradbeni odbor za izgradnjo doma kulture. Delovala je gledališka skupina, hkrati pa je nastala folklorna skupina z dvanajstimi pari, ki je kmalu pričela z rednimi vajami.
Nadaljevanje na naslednji strani
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
6. junija 1974 smo že organizirali Prvo srečanje folklornih skupin. Nastopali smo na odru, ki je stal na temeljih nastajajoče dvorane. Pozneje so ob posebnih priložnostih nastopale tudi do štiri različne folklorne skupine. Ohranjanje ljudskega plesa smo v Obrežu razumeli kot naše posebno poslanstvo, za kar smo dobili nemalo potrditev za izvirnost. Obreške plese smo plesali na festivalih: na Danskem, v Nemčiji, Švici, Avstriji, Turčiji in v vseh republikah bivše skupne države. Gledališka skupina je istega leta pripravila komedijo Trojčki. Poudariti je treba, da je imela gledališka dejavnost v kraju že pred tem bogato zgodovino. Kot sekcija gasilskega društva smo pripravili veliko predstav, kot so Črna žena, Dve nevesti, Begunka... Imeli smo odlične režiserje, scenariste in igralce. Kulturno društvo je organiziralo mnoge prireditve, pri izvedbi pa so pomagali tudi mnogi drugi krajani, največ pri gradnji doma kulture. Pripravili smo mnoga srečanja folklornih skupin in ljudskih pevcev, kmečke praznike... Posebej je treba povedati, da smo imeli vedno odlične ljudske pevce in bili mnogokrat pohvaljeni za pristno izvajanje ljudskih pesmi. Skupaj z Zvezo kulturnih društev Ormož smo organizirali dvanajst festivalov družinske kulture in mnoge druge prireditve. Tu smo pripravljali tudi proslave, kulturne in literarne večere, snemali radijske in televizijske oddaje ter zgoščenke. Našo obreško kulturo so pomagali ustvarjati mnogi, ki jih žal ni več med nami, a se jih s hvaležnostjo velikokrat spominjamo. Eden izmed njih je bil gotovo Radko Aleksič, ki je s svojo strokovnostjo, bogatim znanjem in izkušnjami prispeval pomemben delež pri uresničitvi naših želja in načrtov za izgradnjo doma in ustanovitvijo društva. Domačinke so pomagale pri pogostitvi nastopajočih in gostov, mnogokrat pa je pomagala skoraj vsa vas. Veseli me in osrečuje, da se kulturno življenje v Obrežu nadaljuje in praznovanje okrogle obletnice je priložnost za zavezo, da s takšnim delom nadaljujemo.«
S tem pa okroglih številk še ni konec...
Otilija Kolarič: »Res je. V družini Jožefa in Marije (rojene Aleksič) Zadravec sem pred natanko sedemdesetimi leti privekala na svet. Po dveh hčerkah, mojih starejših sestrah Mariji in Marti, so si moji starši želeli še sina. Morda pa je prav to razočaranje staršev, ki sem ga pozneje občutila, in dejstvo, da sem rojena v znamenju levi-nje pripomoglo k temu, da sem se v življenju znala boriti za svoj prostor pod soncem, za tisto, kar sem si zadala kot cilj in svoje poslanstvo, pri čemer pa sem se vedno zavedala, kam spadam in se temu primerno prilagajala. Po končani osnovni šoli sem želela vsaj


v srednjo kmetijsko šolo, pa kljub temu da sem pred očetom celo klečala, mi tega ni dovolil. Potreboval me je doma na kmetiji, ker da je sam že preveč izčrpan od težkega dela in da je treba staršem na starost stati ob strani. Tako sem ostala doma, šla z očetom med gasilce, postala vajenka in začela pomagati pri različnih prireditvah. Postala sem članica Gasilskega društva Obrež in njegove dramske skupine, ki jo je vodil režiser Matija Hriberšek. Veliko dela je bilo narejenega tudi na področju gasilstva. Med drugim mi je bila dodeljena mladinska skupina deklet za priprave na tekmovanja. Rada sem tudi pela in bila povabljena med cerkvene pevce, ki jih je vodil organist Panič. Pozneje pa sem pela še v več različnih pevskih zborih. V Središču je že delovalo Prosvetno društvo z delujočo gledališko skupino. Režiser Anton Marčec, spoštovani kulturni delavec in ustvarjalec, je izbral delo Karla Goldonija Krčmarica Mirandolina in mi med sicer večino obreških igralcev dodelil glavno vlogo. Predstava je bila zelo uspešna. Tudi dramska skupina gasilskega društva je neumorno pripravljala dramske predstave in vesele večere. Po prenehanju delovanja društva v Središču smo se mladi veliko družili v stari šoli na Grabah in tudi tam pripravili nekaj dramskih del. Ta delovanja so bila začetek mojega amaterskega kulturnega udejstvovanja, ki pa sem ga pozneje, če je obstajala možnost in čas, strokovno nadgrajevala z udeležbo na predavanjih, tečajih ali pa vsaj s prebiranjem strokovne literature, da je bilo pozneje lažje in idej več.
Sodelovala sem pri nastajanju knjige prof. Mirka Ramovša o plesnem izročilu vzhodne Štajerske in tako naš obreški ples čegleščec gotovo ne bo pozabljen, pa tudi ne naša stara ljudska oblačila. Velikokrat sem se preizkusila tudi kot režiserka, zadnje čase največkrat z učenci osnovne šole in starši otrok v vrtcu pri pripravi njihovih gledaliških predstav.
Praznovanje moje okrogle obletnice je bila priložnost za srečanje, druženje in praznovanje celotne širše družine. Čestitke in želje za dolgo in zdravo življenje še po sedemdesetem so ob stiskih rok kar deževale. Upam, da bodo želje uresničene, so pa v rokah nekoga, ki je nad nami in nam to dodeli ali pa ne. Na dan praznovanja sem bila srečna kot že dolgo ne, saj so bili z mano skoraj vsi, ki si jih želim ob sebi. Skoraj vsi zato, ker je manjkalo moje najdragocenejše darilo - najmlajša pravnukinja Iva, ki je bila z mamico Katjo takrat še na porodniškem oddelku bolnišnice.« Čestitkam in željam za vse dobro ob letošnjih jubilejih se pridružujemo tudi člani uredniškega odbora Sredice.
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Damijan Vesenjak, PGD Obrež
Gasilci smo praznovali
Gasilci vsako leto obeležujemo dan gasilca Gasilske zveze (GZ) Središče ob Dravi. Letos smo ga praznovali petič v naši občini. Praznovali smo v Obrežu, saj smo združili dan gasilca s praznovanjem 90-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Obrež ter s prevzemom novega gasilskega vozila.
Seveda je bil to za PGD Obrež zgodovinski dogodek, saj je to največja investicija v 90-letni zgodovini društva, ki smo ga proslavili skupaj s krajani in gosti. Medse smo povabili župana občine Središče ob Dravi Jurija Borka ter svetnice in svetnike občinskega sveta, predstavnike društev ter gospoda župnika. Povabljena so bila tudi številna prijateljska društva iz Slovenije in sosednje Hrvaške, ki so se vabilu z veseljem odzvala, tudi nekatera društva iz Gasilske zveze Ormož ter Sveti Tomaž. Najbolj pa smo se gasilci razveselili krajanov, ki so množično prišli na našo proslavo. To je za nas gasilce največje zadovoljstvo.
Prireditev smo nato nadaljevali po protokolu: s formiranjem gasilskega ešalona, mimohodom častnega voda, praporščakov ter gasilcev. Po pozdravnem govoru domačega predsednika Viktorja Sameca ter predsednika Gasilske zveze Radovana Aleksiča, nam je nekaj spodbudnih besed namenil osrednji govornik na proslavi - župan Jurij Borko, ki je poudaril pomen pomoči v najtežjih trenutkih ljudi ob nesrečah, v stiski, takrat nastopimo gasilci, ki ne poznamo niti nevarnosti niti strahu.
Podelili smo tudi priznanja in odlikovanja zaslužnim članom. Najvišje državno priznanje - gasilsko plamenico za delo v operativi pa so dobili iz PGD Obrež Janko Šalamun, Jože Šnajder, Damijan Vesenjak, iz PGD Središče ob Dravi Željko Škorjanec in Dušan Šavora, gasilsko odlikovanje pa Radovan Aleksič. Napovedovalka Nina Ivančič je po prebrani kroniki PGD Obrež in kulturnem programu, ki so ga odlično izvedli mladi folklorniki ter muzikanta, napovedala predajo novega vozila. Ključe vozila je župan Jurij Borko predal najprej poveljniku PGD Obrež Simonu Zorecu, ta pa glavnemu strojniku ter vozniku Jaki Rakuša, ki bo v bodoče skrbel za vozilo. Po obveznem oglašanju sirene je vozilo nato še blagoslovil domači župnik Jože Urbanija. Na koncu smo se zahvalili še botrom ter zlatim botrom novega vozila. Skozi vso prireditev nas je spremljala nepogrešljiva godba iz Središča ob Dravi. Po prireditvi pa so nas lovci pogostili z odličnim golažem.
Beseda hvala je premalo za vse, ki ste nam pomagali, da smo prišli do takšne pridobitve, ki se bo z velikimi črkami zapisala v zgodovino PGD Obrež. Zahvala velja vsem od župana, občinske uprave, občinskega sveta, vsem sponzorjem ter donatorjem, ki so na kakršen koli način pomagali ter prispevali po svojih močeh, največja zahvala pa vam, krajani Šalovcev, Grab in Obreža, ki ste nas s svojimi prostovoljnimi prispevki najbolj presenetili, da ste v teh težkih časih znali prisluhniti potrebam nekoga, ki je še voljan brezplačno pomagati v nesreči. Še enkrat HVALA. Na pomoč!
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
Eva Jordanovski, članica PGD Središče ob Dravi
Veselile smo se 2. mesta
Članice Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi smo se udeležile 27. srečanja članic Podravske regije. Le-to je tokrat potekalo v Juršincih v soboto, 9. avgusta 2014, s pričetkom ob 13. 30. Srečanje se je pričelo z gasilsko himno, nadaljevalo pa s kulturnim programom in govori častnih gostov.
Iz našega društva se je srečanja udeležilo pet članic in štiri veteranke, spremljal pa nas je tudi poveljnik Gasilske zveze Središče ob Dravi. Kot že tradicionalno so tudi na letošnjem srečanju potekale družabne športno-gasilske igre, kjer smo sodelovale tudi me. Sredi tekmovanja nam je grdo zagodlo vreme, a se je kljub temu sčasoma toliko popravilo, da smo lahko zaključili s tekmovanjem. Vsi skupaj smo se nato vrnili v prireditveni prostor, kjer nas je med nestrpnim čakanjem na rezultate zabaval ansambel Smile band. Ko smo se med seboj pogovarjale in podajale mnenja o našem doseženem mestu, smo zaključile: »Zasedle smo 4. ali 5. mesto!« Na naše veliko presenečenje pa smo dosegle veliko boljši rezultat, zasedle smo namreč zelo uspešno 2. mesto. Presenečenj pa še ni bilo konec, saj so nas organizatorji presenetili s posebno »modno revijo«, na kateri so modeli bili člani PGD Gabernik, oblečeni v gasilske obleke, njihovi dodatki pa so bili različni kosi gasilske opreme. Preostanek večera smo plesale na skladbe ansambla Donačka ter se tako v poznih večernih urah zadovoljne, čeprav utrujene, ponosno vrnile s pokalom domov. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Obreškim gasilcem, ki so na cvetno nedeljo k cerkvi prinesli 90 metrov dolg presmec v čast svojemu letošnjemu jubileju, se za napačno zapisano dolžino v prejšni Sredici opravičujemo.
Uredniški odbor
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Lea Rajh
V znamenju medgeneracijskega srečanja
Gasilci nemalokrat pokažemo svoje vsestranske sposobnosti, ne le kadar drvimo na intervencijo, temveč tudi ob drugih priložnostih, kot so dogodki in prireditve v domačem kraju ter izven njega. Svojo družabnost in veselje do druženja vedno znova dokazujemo. Udeležujemo se srečanj, ki jih organizirajo sosednje gasilske zveze in društva. Tudi v soboto, 21. junija 2014, smo se udeležili 1. medgeneracijskega srečanja Gasilske zveze Slovenije (v nadaljevanju GZS), ki ga je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Šinkov Turn. V Koseze pri Vodicah se nas je odpravilo sedem članov središkega društva, štiri članice in trije veterani. Pozitivna energija med ljudmi na prizorišču je obetala, da nas čaka nepozaben dan, ki ga bomo preživeli v mešani družbi nasmejanih veteranov in članic. Pozdravili in nagovorili so nas predsednik in poveljnik GZS, župan Občine Vodice, predsednica Sveta članic GZS, predsednik Sveta veteranov GZS in organizatorica srečanja, predsednica domačega društva. Prva aktivnost, v katero smo se vključili, je bil neke vrste orientacijski pohod, za katerega smo oblikovali mešane ekipe ter se podali na pot. Tam so nas čakale kontrolne točke z izvirnimi nalogami. Sestavljanje slike, pantomima, podiranje tarče z vedrovko in

1
- m
še več. Orientacijski pohod je bil organiziran za ogled in predstavitev njihovega domačega kraja, saj smo naloge na kontrolnih točkah opravljali na podlagi slišanega. Predstavili so nam Lovsko družino Vodice, Smučarsko društvo Strahovica, grad in cerkev Šinkov Turn ter eno izmed domačih kmetij. Ob povratku na prizorišče nas je pričakal s svojo zabavno »taščino kuhinjo«, Oskar Neuvirt, ki vedno znova preseneti z izvirnimi eksperimenti. Dogajanje je ves čas spremljalo še dodatno tekmovanje, in sicer podiranje tarče s staro ročno brizgalno ter mučno oblačenje gasilca v ognjevarno obleko ter pripadajočo opremo. Po tekmovalnem delu so sledile šaljive gasilske igre, pri katerih smo se pošteno nasmejali, pa tudi utrudili. Vsak udeleženec je prejel majhno spominsko darilce, domačini pa so za nas pripravili tudi srečelov. Da bi dodobra spoznali življenje domačinov, smo se podali na panoramsko
vožnjo z dvonadstropnim »kabrio« avtobusom, kar je bilo več kot odlično presenečenje gostiteljev.
Uradni del srečanja se je zaključil s podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim ekipam, ki so prejele komplete gum za svoja gasilska vozila. Pozne popoldanske ure smo preživeli v prijetnem in sproščenem vzdušju z udeleženci iz vse Slovenije ter ob zvokih Mladih gamsov. Vidno navdušeni in srečni, da smo se udeležili prvega srečanja, smo se v poznih večernih urah vrnili domov. Polni lepih vtisov, z na novo sklenjenimi prijateljstvi ter za izkušnjo bogatejši.
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Damjan Munda, poveljnik PGD Središče ob Dravi
Črnec poplavlja L*.
Zadnje čase nam je narava začela na vse mogoče načine kazati svojo moč. Zaradi nepredvidljivih vremenskih pojavov smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi v zadnjih dveh letih zabeležili tri-krat več intervencij kot v prejšnjih letih. V letu 2014 smo posredovali že dvaindvajsetkrat. Izpostaviti je potrebno poplave ob potoku Črncu, ki so se v nekaj tednih pojavile kar trikrat. Občina Središče ob Dravi je s Civilno zaščito in gasilci začela razvijati načrt zaščite in reševanja ob poplavah šele leta 2010, saj se prej nismo srečevali z večjimi poplavami. V zadnjem času smo storili kar precej. Nabavljene so bile potopne črpalke in proti-poplavne vreče. Izdelani so zaboji za pesek, s katerim v primeru ogroženosti napolnimo protipoplavne vreče. Peska zadostuje za 450 vreč. Na žalost pa je za polnjenje vreč potrebno kar veliko časa.
V ponedeljek, 28. 7. 2014, zjutraj smo sre-diški gasilci najprej posredovali v Obrežu, kjer je voda zalila hišo. Deset minut kasneje so nam že sporočili, da poplavlja potok Črnec. Takoj smo se vrnili v Središče, vendar je naš potoček že prestopil bregove in poplavil bližnje hiše (Pajekovo, Celinovo, Zemljičevo...). Zaščitili smo lahko le nekaj bolj oddaljenih hiš. Postavili smo črpalke, da smo lahko preprečili naraščanje vode. Pri tem so nam pomagali tudi naši kolegi iz Gasilske zveze Ormož, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Ker je narava res nepredvidljiva, smo v kratkem času doživeli ponovno poplavljanje
Črnca. V drugo je potok naraščal veliko počasneje, ker je bila struga Črnca v času med obema poplavama očiščena. Tako smo imeli gasilci dovolj časa, da smo napolnili in postavili 450 protipoplavnih vreč in v sicer skoraj nemogočih razmerah zavarovali vse okoliške hiše pred vodo v dveh urah. Tako smo uspešno preprečili, da bi v slabih treh tednih okoliške hiše zalilo še enkrat. Tokrat smo bili v dvoboju z naravo uspešnejši. Vendar pa narava ni počivala dolgo. Ponovno smo doživeli nepojmljive poplave v nedeljo, 14. 9. 2014. Več o teh poplavah pa bomo poročali v naslednji Sredici. Hvala vsem gasilkam in gasilcem, ki so ko-
ristili dneve svojega dopusta in šli pomagat sokrajanom v stiski. Moram znova opomniti, da noben gasilec ali gasilka ne dobi kakršnega koli nadomestila za izostanek v službi in ne prejme plačila za delo na intervenciji. Zahvaliti se moram tudi PGD Obrež za pomoč pri polnjenju vreč. Letošnje poplave so nas spet veliko naučile. Z županom Jurijem Borkom že načrtujemo, kako se bomo v prihodnje še bolj uspešno borili proti poplavam. Naj pa ne bo odveč opozorilo, da mora vsak posameznik poskrbeti za varovanje svojega imetja kolikor je v njegovi moči.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Črtomir Pajek
Nesreča nikoli ne počiva
Bilo je 28. julija letos. Proti jutru je močno deževalo in kmalu je dokaj umirjeni potok Črnec začel naraščati. V dobrih dvajsetih minutah se je gladina dvignila za en meter. Odprtina mostu je bila premajhna, da bi lahko vsa količina vode stekla pod njim. V nekaj minutah je potok poplavil vso okolico, bližnje stanovanjske hiše in tudi spodnjo etažo našega doma. Kljub hitri intervenciji srediških gasilcev je podivjana voda naredila svoje. Ob taki ujmi so ostali tudi gasilci povsem nemočni, čeprav so izredno požrtvovalno poskušali preprečiti najhujše. Tokrat je žal želeni uspeh izostal. Ko se je voda začela vračati v korito, so z vsemi razpoložljivimi sredstvi pričeli z odpravljanjem posledic katastrofe. Voda pomešana s fekalijami in blatom je pustila izredno grde posledice. S pomočjo gasilcev in sorodnikov smo opravili prvo čiščenje. Ker je voda nekaj ur namakala pohištvo in gospodinjske stroje, je seveda škoda velika. Sušenje prostorov pa je z ozirom na letošnje deževno poletje zelo počasno, prav tako tudi odpravljanje posledic. Kljub nekaterim opravljenim ukrepom (košnja rastlinja v zaraščeni strugi) je voda narasla ponovno 14. avgusta. A tokrat je voda naraščala počasneje in središki gasilci so z izrednimi napori v sila neugodnih vremenskih razmerah uspeli preprečiti ponovitev katastrofe. Dež, naraščajoča voda, prebijanje naloženih vreč, oteženo gibanje po blatu ni ustavilo požrtvovalnih gasilcev. S skrajnimi napori so preprečili, da bi Črnec zopet poplavil. Reklo, da v nesreči spoznaš prijatelja, resnično drži. Središki gasilci so se še enkrat izkazali kot pravi prijatelji, pripravljeni pomagati v najtežjih trenutkih. Niso razmišljali o sebi, spopadali so se z vodno stihijo. In ponovno, kot že tolikokrat, so pokazali, da so v vsakem trenutku pripravljeni nesebično priskočiti na pomoč tam, kjer je potrebno. Za vso pomoč se jim iskreno zahvaljujem.
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11
Franc Škrjanec
Moskva Tour 2014
1.del: po EU skozi Moskvo v Sibirijo:
Letošnja peta odprava je za nami. Sestavljale so jo štiri ekipe z vozili renault 4: katrce ter ena hrvaška ekipa z renault meganom, letnik 2013, ki so 18. julija 2014 krenile na pot iz Središča ob Dravi proti Sibiriji. Pot nas je vodila po baltični ruti proti Ruski federaciji. Nadaljevali smo v smeri Moskve po cesti M7 proti republiki Čuvašiji z glavnim mestom Čeboksary, nato smo prevozili zvezno republiko Tatarstan z glavnim mestom Kazan, vstopili na ozemlje republike Baškorstan z glavnim mestom Ufa ter prevozili prastaro gorovje Ural. Pri mestu Zlatoust smo prispeli do meje z Azijo ter tako počasi zapeljali na sibirska tla, krenili proti Novosibirsku, po skoraj isti trasi pa smo se uspešno vrnili 5. avgusta v Središče. Za nami je bilo prevoženih približno 10.000 km. Na prvi pogled nič posebnega. No, načrt potovanja na zemljevidu pa daje popolnoma drugačno sliko. Ekipe letošnje 5. odprave so to potovanje doživele in občutile na svoji koži. Potovanje, ki je bilo zelo naporno, je bilo včasih tudi na meji zdržljivosti. Celotno traso smo razdelili na petnajst etap, ki so potekale skozi različne podnebne razmere. Tudi dnevi so nam postajali »krajši« celo za šest ur, saj smo vozili zmeraj proti vzhodu do našega cilja: Sibirije - Azije. Cilj, ki nam je dajal dodatno motivacijo, korajžo in vse ostalo, kar je potrebno, da taka odprava uspe, je bil mejnik med kontinenti, kjer smo želeli razviti središko in slovensko zastavo.
Za vse, ki jih podrobneje zanimajo doživetja na naši opravljeni poti, naj nadaljujem: Krenili smo zvečer v smeri Hrvaške, Madžarske proti Slovaški. Zjutraj ob 4. uri smo prispeli na mejo Slovaška - Poljska, za nami je bilo prvih 600 km ter planiran krajši počitek, saj so jutranje ure po neprespani noči najbolj nevarne. Pred nami je bila še slaba polovica 1. etape, ki smo jo zvečer v mestecu Turow na Poljskem tudi končali. Če odmislim manjša popravila katrce 4. ekipe, pri kateri pa je bilo očitno že na samem štartu, da ta katra ni bila dovolj dobro pripravljena za tako potovanje, drugih posebnosti ni bilo - razen utrujenosti. Sprejeti pa je potrebno popolnoma drugačen
način vožnje v Slovaški, predvsem pa v Poljski, kjer so prometnice še zmeraj »dirkališča« za lokalce, a tudi zelo zaprt - uraden odnos do tujcev in starodobnih vozil, kar nas zmeraj spremlja tudi skozi Litvo in Latvijo.
Zjutraj 20. julija je pred nami bila najtežja druga »evropska« etapa - mestece Turow - meja z Rusko federacijo. Po že nekaj sto kilometrih nas je policija obrnila nazaj, ker je bila zaprta cesta zaradi oboroženega ropa. Morali smo se vračati in iskati obvoz po lokalnih cestah, ki so v zelo slabem stanju ter tako izgubili vsaj pet ur dragocenega časa, kar je zelo negativno vplivalo na počutje ekip. Nekako smo se uspeli izvleči iz labirinta lokalk, skromnih vasi, njiv s še zeleno pšenico, gozdov ter končno prišli na prometnico M8 za mesto Biyalistok.
Po vstopu v Litvo se je prometno stanje izboljšalo. Po ne preveč dramatični vožnji skozi mesto Kaunas smo začeli ponovno razmišljati o pravočasnem prihodu na mejo. V Latviji spet šok. Pričela so se gradbišča, dočakalo nas je cca 80 km makadama in semaforjev. Ne glede na vse povedano, smo vztrajali in se nekako prebili do mesta Rezekne, ki je oddaljeno od Rusije 100 km. Ura je že kazala blizu polnoči, zaradi gradbišč spet nismo mogli najti izhoda iz mesta, tako da smo poiskali pomoč pri domačinih, ki so nam pomagali. Ni nam bilo jasno, da so bile prometnice zaprte brez znaka za obvoz. Na schengenski meji v Latviji ob dveh ponoči smo čakali na postopek. Prepričani smo bili, ker smo že četrtič prečkali ta prehod in zaradi jutranjih ur, da ne bo spet nekih nevšečnosti ob izstopu iz EU. Kmalu so se naši upi razblinili, ko so nam mejni organi pomolili pod nos čisto novo obliko carinske deklaracije, na katero je bilo potrebno vpisati vse mogoče podatke osebe, vozila
Nadaljevanje na naslednji strani
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
ter natančen čas prehoda - izstopa. Po natančnem pregledu policije in carinikov smo morali še počakati, da so carinsko deklaracijo z vsemi mogočimi podatki vnesli v računalniški sistem. Sledila je še ena kontrola in nato smo lahko zapustili schengenski prostor. Za pet vozil smo potrebovali dobre štiri ure, da smo prišli do ruske meje. Na našo srečo smo ob pomoči ruskih mejnih organov v dobre pol ure rešili potrebno dokumentacijo ter končno z velikim olajšanjem stopili na tla ruske federacije. Birokracije smo se vsaj za dva tedna rešili. Sledil je počitek na bencinskem servisu tik ob mejnem prehodu, saj nas je čakala še dolga pot do Moskve, do koder bi radi zapeljali že ponoči. V zraku so se lahko brale misli: da naj gremo počasi naprej, saj se komaj zdaj pričenja pravo potovanje in če bo sreča mila, mogoče res še isto noč vidimo luči Moskve. Mesto, ki je še zmeraj magnet tudi za »veterane« Moskva-Toura. Odločno smo nadaljevali pot do jezera, ki ga zmeraj obiščemo in se nahaja na sredi tretje etape od meje do Moskve. Že po nekaj kilometrih smo ugotovili, da so katrce dosti bolj všečne na prometnicah ruske federacije. Začelo se je fotografiranje iz mimoidočih vozil, kar nas je spremljalo celotno potovanje po Rusiji. Čeprav utrujeni, smo uspešno prišli do jezera, kjer smo si naredili pravi piknik: pripravili smo hrano ter prijetno zaspali. Čez nekaj časa so nas prebudile sirene. Svatbena povorka vozil se je pripeljala na foto seanso ob jezeru. Kmalu smo se vsi nekako premešali in smo dejansko bili udeleženci svatbe. Sledilo je druženje, skupno fotografiranje, seveda fotografiranje z našimi vozili. Mlademu paru smo podarili liter slovenskega vina ter mu zaželeli vse dobro - s kopico otrok. Bili so zelo presenečeni in počaščeni. Deležni smo bili celo daril. Morali pa smo se na žalost posloviti, čeprav nam ni nič manjkalo v njihovi družbi. Pred njimi je bilo veselo rajanje, pred nami pa nadaljevanje poti proti Moskvi - ob kar visoki temperaturi, ki se je povzpela precej čez trideset stopinj. Z manjšimi popravili četrte katrce smo prišli do zadnje točke pred Moskvo - v mesto Ržev, kjer smo dotočili gorivo. Tu smo tudi ugotovili, da »bolna« katra kaže resne simptome. Začel sem razmišljati, kako nadaljevati potovanje proti Sibiriji. Odločitev je padla, četrto ekipo premestiti v modro in belo katro ter v Moskvi pustiti »bolnika«, ki bi ga po povratku iz Sibirije seveda usposobili za vožnjo proti domu. Tako smo se rešili problema z vozilom in velike skrbi. Stemnilo se je, ko smo zapeljali na tla Moskve. Napolnili smo rezervoarje ter nadaljevali po tretji obvoznici MKAD (Moskovskaja kalcojeva aftomobilnaja daroga-moskovska krožna avtocesta), ki meri 110 km, ponekod pa ima tudi do deset voznih pasov. Po uspešno prevoženi štirinadstropni prometni petlji se je promet upočasnil, pričela so se gradbišča, predvsem na vpadnicah, gradijo se novi nadvozi, ki segajo nekam pod oblake. Na oglasnih tablah smo prebrali začetek gradnje novega prometnega obroča okrog Moskve - v dolžini 530 km. Morali smo se sprijazniti s situacijo ter počasi nadaljevati v enormno gostem prometu proti našemu hotelu Moskvič. Prihod smo zabeležili ob treh ponoči. Nekaj kilometrov pred hotelom, kar na tretjem voznem pasu »bolj po domače« so nas zaustavili policaji z besedami: »Dobroje utro, mašine hateli bi vidjet.« Sledil je smeh in majanje z glavo. »Vij pri-jehali ot Slovenije, a potom dlja Sibir. Eto očinj kruto, vij malaci. Spasiba, sčastljiva daroga druzja.« Odgovoril sem: »Tože vam sča-tljiva.« (Prepričan sem, da ste razumeli vzrok zaustavljanja.) Sledil je hudomušni nasmeh policajev ter dvignjena roka v pozdrav. Čez
dobre pol ure smo zapeljali v hotel. Sledilo je veselo komentiranje dogodkov s policaji. Seveda zelo ponosni, da nam je uspelo. Po dobrem počitku v postelji smo zjutraj ponovno pregledali »bolnika« ter še enkrat potrdili odločitev. Naprosili smo parkirni prostor v hotelu, počasi začeli tudi s popravilom ter z ogledi mesta. Solidarno smo se odločili, da letos obiščemo Rdeči trg brez vozil. Tudi zaradi problemov z vozilom smo se opravičili našemu Veleposlaništvu, da se letos ne bomo udeležili sprejema. Ogledi Moskve so bili zelo utrudljivi zaradi nepopisne gneče na ulicah in metroju. Odgovor na vprašanja, zakaj je toliko ljudi, smo
Nadaljevanje na naslednji strani
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
poiskali pri Moskovčanih. Odgovorili so nam, da je nekakšen tihi bojkot potovanj, predvsem v destinacije Evropske unije. Čeprav smo razumeli vzrok, nismo bili navdušeni nad nepopisno gnečo. Vseeno pa nam je raziskovanje metropole prišlo prav, ker smo se le dobro oddahnili od vožnje. V upanju, da smo uspešno pripravili vozilo za povratek iz Moskve, smo 25. julija zapustili rusko prestolnico, kar je pomenilo en dan prednosti po okvirnem planu potovanja. Dobre tri ure smo potrebovali za približno 50 prevoženih kilometrov, da smo se rešili velemesta. Zapeljali smo na prometnico M7, ki je vodila proti Sibiriji, natančnje v republiko Čuvašijo.
Povzetek:
1.	etapa - 18. do 19. julij: Središče ob Dravi - Turow, Poljska - 1100 km
2.	etapa - 20. julij: Turow, Poljska - meja Latvija/Rusija - 860 km
3.	etapa - 21. julij: meja Latvija/Rusija - Moskva - 755 km
4.	etapa - 25. julij: Moskva - republika Čuvašija - 600 km
5.	etapa - 26. julij: republika Čuvašija - republika Tatarstan, Kazan - 420 km
6.	etapa - 27. julij: Kazan - republika Baškorstan, Ufa - 580 km
7.	etapa - 28. julij: Ufa - Ural - Miass - Ural - Berezovyy Most - 450 km
8.	etapa - 29. julij: Berezovyy Most - Baskan - 662 km
9.	etapa - 30. julij: Baskan - Nižni Novgorod - 540 km
10.	etapa - 31. julij: Nižni Novgorod - Vladimir - 400 km
11.	etapa - 1. avgust: Vladimir - Sergejev Posad - Moskva - Istra - 450 km
12.	etapa - 2. avgust: Istra - meja Rusija/Latvija - 650 km
13.	etapa - 3. Avgust: meja Rusija/Latvija - Turow, Poljska - 860 km
14.	etapa - 4. avgust: Turow, Poljska - meja Slovaška/Madžarska 500 km
15.	etapa - 5. avgust: meja Slovaška/Madžarska - Središče ob Dravi - 600 km
Dragica Florjanič
Praznik buč 2014
Prireditev Praznik buč - dan odprtih vrat oljarne Središče smo pričakovali z vznemirjenjem in z veliko vneme smo se nanj pripravljali. Tokrat smo vrata obiskovalcem, ki so prišli od blizu in daleč, odprli na široko že dvanajstič. Našo oljarno, v kateri priteče okusno in dišeče bučno olje, smo z veseljem predstavili vsem, ki to naše zeleno zlato že uživajo in tistim, ki ga še ne poznajo. Oljarna se ponaša s prek stoletno tradicijo pridobivanja 100 % bučnega olja in se tako uvršča v najvišji kakovostni razred in med posebne slovenske zaščitene kmetijske pridelke. Proizvodnja olja je podprta s standardom ISO 9001:2008 in dopolnjena s sistemom HACCP. Leta 2012 smo po odloku evropske komisije pridobili tudi evropski znak kakovosti. V lanskem letu pa smo ponudbo razširili še s paleto hladnih olj, ki jo nenehno dopolnjujemo. Sladokuscem se predstavljamo s sladkimi bučnicami osmih okusov. Kot vsako leto smo koristno združili s prijetnim ter ponudili zanimiv šaljiv program. Središka godba je s svojim igranjem pognala kri po žilah in naznanila, da se začne zares. Predstavili so se, zapeli, zaigrali in zaplesali so: pevci ljudskih pesmi KD Obrež, OŠ Središče - folklorna skupina, Zbor DU Zarja Kog, humorist Jaka Polajžer kot teta Tončka, Oktet Zrinski iz Nedelišca, folklorna skupina Budaševo iz Siska in na koncu priznani ansambel Roberta Zupana. Prek programskih ovir je spretno »preskakoval« prekaljeni povezovalec Peter Kirič. S svojim obiskom nas je počastila tudi četrta vinska kraljica s Koga - Polona Kolarič.
DAN bDPRJJ|l TVRA1 O t JARNF SBfiDfSČE^
Nadaljevanje s prejšnje strani
V objemu šotora, ki nas je varoval pred rahlim dežjem, se je predstavilo devetindvajset razstavljavcev in sedemnajst turističnih društev. Ponudba je bila bogata, mamljiva paša za oči in brbončice. Pred šotorom pa je ob stojnicah zagorelo pod trinajstimi kotli, ki so nam čez dve uri ponudili slastne golaže. Tokrat je petčlanska ocenjevalna komisija imela zopet težko delo. Predsedoval ji je priznani kuharski mojster in predavatelj na Srednji kuharski šoli v Ljubljani Jure Munda, v ekipi pa so sodelovali še učiteljica na OŠ Ormož Metka Lesničar, predsednik občinske Turistične zveze Maribor Stanko Kozar, vodja kmetijske svetovalne službe Ptuj in predsednik TD Ptuj Peter Pribožič ter strokovni predavatelj na Srednji gostinski šoli Radenci Dušan Zelko. Na koncu so prejeli bronasta priznanja: Klub traktoristov Steyr, TD Breza Pragersko, TD Mislinja; srebrna priznanja: TD Središče ob Dravi, Varuške iz Stročje vasi, TZ Velenje, Medimurska Gruda Dunjkovec, Aktiv kmečkih žena Ormož in zlata priznanja: Društvo za ohranitev starih običajev Lastnič - občina Podčetrtek, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, KD Lovrenc na Dravskem polju, Občinska turistična zveza Maribor in TD Viničar iz Spodnje Polskave.
Skoraj vsi udeleženci so si bili enotni, da cilj ni bila samo zmaga, temveč prijetno druženje ob izmenjavi izkušenj, klepetu in novih poznanstvih.
Na ogled je bila postavljena razstava jedi iz buč, bučnega olja in bučnic. Članice in člani TD Središče so dokazali, da so res mojstri kuhanja, saj je tokratna razstava bila po ocenah obiskovalcev najlepša doslej. Tudi oder za nastopajoče so člani TD Središče pripravili kot prijetno kmečko dvorišče, kjer se med drugim »trebijo tikve«.
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
■	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 26
Nadaljevanje s prejšnje strani
Da so odzivi pozitivni, pa velja hvala in zasluga vsem: nam, zaposlenim, razstavljalcem, nastopajočim, našim »vrlim« središkim gasilcem, dvestotim kolesarjem iz Hrvaške, Konjeniškemu društvu Središče, ki je obiskovalcem nudilo ves dan prevoz z osmimi kočijami, in nazadnje vam, naši dragi gosti. Vi ste tisti, za katere se naj ta dan, ta praznik v Središču vedno znova pripravi.
Milica Šavora, Simona Sakelšek
Kaj se dogaja v knjižnici?
Kmalu bo minilo leto dni, odkar so se odprla vrata Krajevne knjižnice Središče ob Dravi, ki je našla svoje domovanje v prostorih šole. Knjižnica ponuja izbor aktualnega gradiva, ki je namenjeno različnim skupinam prebivalstva. Svojo zbirko letno dopolnjujemo z nekaj več kot 400 izvodi knjig: slikanic za otroke, mladinskih romanov, poučne literature za mladino, različnih literarnih zvrsti, splošnih in zgodovinskih romanov, poezije za odrasle idr. Odrasli lahko izbirajo tudi med različnimi strokovnimi priročniki. V knjižnici se dogajajo tudi razni dogodki, kot so pravljične urice za otroke, literarni večeri, strokovna predavanja... Ob koncu šolskega leta je knjižnica svoje najmlajše obiskovalce popeljala v brezskrbne počitnice s pravljično urico s plesom, ki jih
Knjižnica Ormož, Novitete

je ormoška knjižnica kot novost v slovenskem prostoru začela izvajati že v lanskem letu. Ker so majhni nadobudneži vse šolsko leto pridno obiskovali pravljične urice in marljivo ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah, smo jih nagradili z majhno pozornostjo. Tudi v tem šolskem letu vabimo otroke, da se nam pridružijo vsako drugo sredo v mesecu na pravljičnih uricah z ustvarjalno delavnico. Hkrati pa vse otroke, ki so se vključili v Pikino bralno značko, obveščamo, da do konca meseca septembra oddajo knjižničarki izpolnjene Pikine beležke. Tudi učenci, ki so pridno brali skozi poletje in bili vključeni v Fulbranje, naj prav tako oddajo knjižničarki bralne mapice do konca meseca septembra. Bralci Sredice, vabljeni tudi v osrednjo knjižnico v Ormožu, ki ponuja širši izbor gradiva in tudi številne knjižnične prireditve. V avgustu je knjižnica izvedla kar tri literarne večere. V začetku meseca se je predstavil domačin Matej Mertik, doktor znanosti s področja računalništva. Kot zanimivost naj povemo, da smo v tednu, ko je poezija med našimi vinskimi griči najbolj odmevala, pripravili pesniški večer, kjer se je predstavila Ormožanka, to je pesnica Petra Kolmančič s pesniško zbirko P(l)astza p(l)astjo. Omenimo, da je filozofinja in sociologinja kulture prejemnica Veronikine nagrade, ki je nagrada za najpomembnejši pesniški dosežek v Sloveniji v tekočem letu. Pesniška zbirka bo zagotovo našla pot do bralcev, ki jim poezija veliko pomeni. Prav tako je med grajskimi zidovi odmeval pesniški večer s tremi tujimi pesniki, James Byrne iz Velike Britanije, Jana Bodnarova iz Slovaške, Lydia Steinbacher iz Avstrije, v okviru pesniškega festivala Dnevi poezije in vina. Poezija je bila vpeta med vinske kapljice kogovskega vinarja Milana Hlebca.
Veliko se bo v Ormožu dogajalo tudi v jesensko-zimskih mesecih. Poleg predstavitve najnovejših knjig bomo gostili uveljavljene slovenske pravljičarje na Pravljičnem večeru za odrasle, se sladkali s »Sladkimi skrivnostmi Hotela Sacher« ob zaključku bralne značke za odrasle, prisluhnili zgodbi Njegove Ekscelence Christiana Grasseta, izpod peresa ormoškega diplomata, veleposlanika v Švici in kneževini Liechenstein Franca Mikše in še kaj. V knjižnici je pripravljen pester izbor novitet za odrasle, mladino in najmlajše. Tako da pohitite, da vam knjige ne uidejo s polic.
DELOVNI ČAS: ponedeljek, sreda, petek: 14.00-18.00
Knjižnica Ormož, Literarni večer s Petro Kolmančič
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 11
Nada Granduč
Knjigi Franca Krnjaka - Iz preteklosti vzhodnoprleškega konca - nekaj besed na pot...
Obsežna knjiga s 470 stranmi že sama veliko pove o avtorju Francu Krnjaku, človeku, ki mu je domače (še posebej središko) prleško območje nadvse ljubo. Mirno lahko rečemo, da tej ljubezni in pripadnosti posveča ves prosti čas že nekaj dobrih desetletij. In kaj ga zanima? Vse, kar diši po davnih časih, odmaknjenih iz spomina večine: naša bližnja in daljna preteklost, skratka, zgodovina teh krajev. Znotraj tega pa desetine, kar stotine zanimivosti: kako se je živelo, delalo, preživljalo, trpelo, veselilo, zabavalo, govorilo. Katere govorne značilnosti ločijo Obrežane od Središčanov in oboje od Ivanjkovčanov... Za njegovo »ostro« uho so razlike ogromne, vredno je torej nanje opozoriti, prisluhniti tistim, ki še znajo pristno po domače govoriti. In seveda: izbrskati iz spomina še živečih, iz starih zapisov, kronik, pisem, časopisov, arhivov, kdo so bili pomembni možje in žene, ki so odločilno vplivali na razvoj gospodarstva, kulture, športa, zdravja, omike in kulture naše najožje domovine. Kdo vse je ponesel glas o našem vzhodnem koncu v svet in ga nikakor ne smemo pozabiti. Kako so v naših vaseh doživljali in preživljali hude čase prve in druge svetovne vojne; kdo so bili tisti, ki se niso vrnili s soške fronte, ki so za vedno ostali v Galiciji, v daljni Rusiji, ko so se borili za tujega cesarja, za tuje koristi. In kdo so bili tisti, ki so pomagali osvobajati Slovenijo v drugi vojni in pripomogli, da smo danes samostojna država Slovenija. Kako je čas po osvoboditvi kruto zarezal v odnose med »pravimi« in »nepravimi«. Že naštevanje vsega, kar je mikalo zapisati Franca Krnjaka, zgodovinarja po duši, bi zahtevalo kar nekaj strani. Vendar naj ostane bralcu te knjige, ki povzema avtorjeve dosedanje zapise, objavljene v različnih poljudnih in strokovnih revijah in časopisih, še nekaj presenečenj, in seveda, ocena vrednosti in pomena te knjige za nas danes in za naslednje generacije.
IZ ERETtkt OSI f VZMOMNOm.FSKEGA KONCA
H v.' kur-1 vi
Viki Ivanuša, Ljudska univerza Ormož
Vabimo k vpisu v šolsko leto 2014/15
Ste se že kdaj spraševali, kaj neki počnejo na Ljudski univerzi (LU) Ormož? Marsikaj in še več:
V izobraževanje odraslih se udeleženci lahko vpisujejo skozi vse leto, vendar večina sklepov za nadaljevanje izobraževanja dozori prav jeseni, ko je čas za nove začetke. Na Ljudski univerzi Ormož vas vabimo k vpisu v srednješolske programe, osnovno šolo za odrasle, programe nacionalnih poklicnih kvalifikacij, usposabljanje za potrebe dela, jezikovne in računalniške tečaje, študijske krožke ter univerzo za tretje življenjsko obdobje.
S svojimi programi se vam želimo čim bolj približati in vam ponuditi smeri izobraževanja, ki jih dejansko potrebujete v vsakodnevnem življenju, za dvig svoje izobrazbene ravni, napredovanje na poklicni poti, boljšo zaposljivost ali kot ustvarjalno in kreativno druženje.
Če ste v preteklosti izobraževanje začeli, pa ste ga opustili, vam na Ljudski univerzi Ormož na podlagi vaše dokumentacije radi svetujemo, kako čim hitreje in preprosteje pridobiti izobrazbo, ki jo želite ali potrebujete.
Če osnovne šole niste dokončali v mladosti, se sedaj pridružite programu Osnovna šola za odrasle.
SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI
Program srednjega poklicnega izobraževanja Gastronomskein hotelske storitve je namenjen tistim, ki imajo veselje do dela v kuhinji ali strežbi. Predmetnik obsega splošnoizobraževalne predmete in strokovne module, ki jih poučuje kuharski mojster Vlado Pignar, ter praktično delo in interesne dejavnosti. Izobraževanje se sklene z zaključnim iz-
Nadaljevanje na naslednji strani
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Nadaljevanje s prejšnje strani
pitom, ki vam prinaša IV. stopnjo izobrazbe. Kuhar je vedno bolj popularen in iskan poklic tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Pridobljeno izobrazbo lahko nadgradite s programom Gastronomija (3+2), ki pomeni V. stopnjo izobrazbe in se sklene s poklicno maturo. Pri nas se lahko izobražujete tudi v programu srednjega poklicnega izobraževanja programa Trgovec, ki ga je mogoče nadgraditi s programom Ekonomski tehnik (3+2). Če ste bili na splošni maturi neuspešni ali po opravljenih štirih letnikih kakršne koli srednje šole, želite pridobiti ali spremeniti poklic, lahko to hitro in učinkovito storite z enoletnima poklicnima tečajema Ekonomski tehnik ali Predšolska vzgoja. V primeru prekvalifikacije se lahko posamezni predmeti iz preteklih izobraževanj priznajo in pogosto je mogoče ob ustrezni angažiranosti programe končati v krajšem času kot v rednem izobraževanju.
USPOSABLJANJA ZA POTREBE DELA
Nacionalne poklicne kvalifikacije so potrditev poklicnih znanj in kompetenc, ki ste si jih pridobili skozi življenje, pa niso priznane in ovrednotene. Pri nas izvajamo priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za programe Pomočnik kuharja, Operater na CNC stroju in Socialni oskrbovalec na domu. Vsi trije programi so s praktičnih in zaposljivih področij, ki so vedno aktualna. Poleg tega se lahko na LU Ormož usposobite po programih Voznik viličarja in
Študijski krožki so možnost za pridobivanje različnih uporabnih znanj in izmenjavo življenjskih izkušenj.
Upravljalec težke gradbene mehanizacije. Tudi na področju programov za kmetovalce imamo dolgoletne izkušnje. Že pred 20 leti smo izvajali programe za vinogradnike, z uveljavitvijo novih zakonskih določb pa s pomočjo priznanih vinskih strokovnjakov ponovno izvajamo Usposabljanje za kletar-jenje in stekleničenje vina.
TEČAJI JEZIKOV IN RAČUNALNIŠTVA
Na jezikovnem področju vam ponujamo intenzivne 30-urne tečaje nemščine in angleščine. Ob zadostnem številu vpisanih vam lahko ponudimo tudi tečaje francoskega, italijanskega ali ruskega jezika. Za računalniške tečaje se odločajo starejši,
Na računalniških tečajih je vedno živahno in poleg znanja so udeleženci bogatejši tudi za nova poznanstva in prijateljstva.
zlasti ob upokojitvi, ko je več časa za spoznavanje osnov računalništva ali pa nadgra-ditev znanja z dodatnimi vsebinami. Jezikovne in računalniške tečaje pripravljamo tudi za podjetja, ustanove in društva. Pri tovrstnih tečajih vsebine prilagodimo področju, ki ga naročnik pri svoji dejavnosti potrebuje.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (U3ŽO/ UTŽO)
U3ŽO je dejavnost, namenjena upokojencem, ki temelji na prostovoljnem delu, sodelovanju in druženju. Na Ljudski univerzi Ormož bomo to jesen delovanje UTŽO prenovili. Ponudili bomo več delavnic, predavanj in tečajev, ki bodo starejšim generacijam omogočale druženje, pridobivanje znanja za osebnostno rast, za življenje, za razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v svojem okolju v lastno dobro in v dobro drugih generacij. Pri tem bomo v okviru Centra medgeneracijske-ga učenja svoje znanje in življenjske izkušnje izmenjevali tudi z drugimi generacijami. Zelo veselo in sproščeno pa je druženje na Ljudski univerzi tudi v okviru Študijskih krožkov, ki slovijo po ustvarjalnosti in kreativnosti udeleženk. Letos pa bomo na željo dolgoletnih zadovoljnih udeleženk poleg ročnih del in zeliščarstva poskusili vključiti tudi več kulinaričnih vsebin. Za natančen opis in obseg programov, število ur, ceno ter začetek izobraževanj nas pokličite na telefonsko številko 02 741 55 00 ali se oglasite pri nas na Vrazovi ulici 12 v Ormožu.
Milena Milosavljevic
Poročili so se
Župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko je v \f letošnjem poletju opravil kar tri sklenitve zakonske zveze. Z veseljem je ustregel željam mladoporočencev in kot uradni pooblaščenec sodeloval pri poročnih obredih. Za župana je bilo prijetno opravilo, ko je na novo življenjsko pot pospremil naslednje mlade pare: V soboto, 19. julija, sta na skupno življenjsko pot stopila Marija Cesnik in Samo Šala iz Obreža.
Nina Rakuša iz Obreža in Peter Ivančič z Grab sta zakonsko zvezo sklenila 26. julija. Njun poročni obred je bil nekaj posebnega, saj je po uradnem delu sledil še obred »po gasilsko - pod curkometom«.
Sobota, 2. avgusta, je bila za Ecem Secil Karabay iz Turčije in Miha Meleta iz Središča ob Dravi prav posebna, saj sta medsebojno ljubezen in naklonjenost okronala še s sklenitvijo zakonske zveze.
Občina Središče ob Dravi mladoporočencem iskreno čestita in jim želi vse dobro na njihovi skupni življenjski poti.
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Milena Milosavljevic
J)	■• V V	•	••
SrediSčani v Mislinji
Tudi letos nas je pobratena občina Mislinja povabila na praznovanje občinskega praznika. Seveda smo njihovo povabilo potihoma pričakovali, saj se že kar nekaj let srečujemo, a vendar se povabila vedno znova zelo razveselimo.
Zato ni bil problem napolniti avtobusa skoraj do zadnjega sedeža. Župan, svetniki, člani vaških odborov in predstavniki društev so se prijazno odzvali povabilu in so se že veselili prijetnega druženja s prijatelji iz Mislinje.
V soboto, 28. junija 2014, so se udeležili prireditev ob praznovanju njihovega občinskega praznika, ki se je pričel s svečano sejo ob 10. uri in nadaljeval s pestrim programom ves dan. Druženje z občani Mislinje je vedno zelo prijetno in dan se je kmalu prevesil v večer, ko so se udeleženci - polnih lepih vtisov - vrnili domov. Upamo, da jim bomo lahko povrnili njihovo gostoljubnost, ko se bomo ponovno srečali pri nas.
Nekaj utrinkov s praznovanja občinskega praznika na fotografijah...
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Zdenka B. Slavič, predsednica DU Središče ob Dravi
Dan odprtih vrat in dobrih idej
Središki upokojenci smo letos že drugič organizirali oglede vrtov naših članov. Ogledali smo si vrtova naše tajnice Romane Suhodolčan in člana upravnega odbora Stanka Mlinariča. Ker pa ni bil poudarek našega srečanja le na urejenosti vrtov, izmenjavi sadik, dobrih nasvetov in izkušenj, smo iskali še druge dobre ideje, povezane z vrtovi. Dopoldne smo se dobili v lepem vremenu v Obrežu pri Romani, kar je bilo za letošnje poletje že kar redkost. Vesela družba osemnajstih »vrtoljubcev« se je posedla na stole in klopi okoli dobro obloženih miz. Pogovor je tekel o vrtnarjenju in še o čem drugem. Romana se je potrudila, z vnukinjami so lepo prebarvale staro klop, kanto za zalivanje, uredile pa so tudi stari vodnjak na dvorišču. Občudovali smo njeno bogato cvetočo vrtnico plezalko. Z zanimanjem smo si ogledali predpasnik z mnogimi žepi, zelo primeren za na vrt, kjer moraš imeti vedno pri roki nož, vrtne škarje, vrvice, semenje, škatlo s »hrano za polže«, pa mobitel, robček in še kaj. Super ideja. Franc je prinesel lično izdelan hotel za žuželke. Stanko se je potrudil s ptičjo valilnico in krmilnico.
In Romanin vrt? Sodobno urejen, nikakor po okusu tistih, ki imajo v čislih »sterilne« vrtove: na večjih gredah zelenjava in na manjših samo rože. Vse opleto, okopano, zemlja gola. Ne, sodoben trend je drugačen, je posnemanje narave, kjer skupaj živijo različne rastline in se prav lepo razumejo. Prav tako je bilo na tem vrtu, skupaj rasteta korenje in čebula, da drug drugemu preganjata muho, pa paradižnik in bazilika ter zelena zaradi boljšega okusa. Zemlja je pokrita z zastirko, če je še kakšen plevel. Tudi ta je koristen, saj daje zavetje vsem mikroorganizmom, ki nam pomagajo vrtnariti in pozneje ga lahko vkopljemo v zemljo in jo s tem pognojimo. Zakuska je bila enkratna, v veliki meri so jo prispevali tudi obiskovalci. Popoldne nas je čakal še Stankov in Mimikin vrt. Velik je in navdušil nas je predvsem z nenavadno razdelitvijo na dva dela. Ampak ne s klasično, kot je na večini vrtov. Ne, ta vrt je z betonskimi ploščami razpolovljen po diagonali. Zanimivo! Vedno občudujem inovativ-nost in domiselnost ljudi. Na spodnjem delu vrta je, sedaj tako moderna in uporabna, visoka greda. Lastnika oskrbujeta vrt z gnojem domačih koz in zato na njem tudi vse bujno raste. Na leseni ograji je bilo »na telovo« (19. 6.), ko smo imeli te dve vrtnarski srečanji, že polno kumaric, solata je bila v velikih glavah, zelje veliko in zdravo, takrat je bil tudi paradižnik še zdrav, bučke že velike, sladki komar-ček razvit, fižola ogromno. Na visoki gredi je poleg solate, korenja, peteršilja in še česa kraljeval ogromen pegasti badelj. Ga ne poznate? Za bolnike, ki imajo težave z jetri je zdravilno njegovo seme. Sicer pa je tudi rastlina nekaj posebnega, s srebrnkasto svetlo zelenimi pegastimi listi, ki pa so kar nevarni, ker imajo mnogo ostrih bodic. Zanimivo.
Pozdravili smo se in se zabavali z norčijami domačih koz, ki dajejo zdravo mleko, okusno skuto in tudi dobro meso. Gostitelja sta nas bogato pogostila v njihovi lični vrtni utici, kjer smo še naprej izmenjavali naše vrtnarske izkušnje.
Na obeh srečanjih smo se oskrbeli tudi s sadikami zelenjave in rož, ki so jih pridelale in prinesle s seboj pridne vrtnarke. Obe srečanji sta bili zelo prijetni, gostitelji so se potrudili in se jim v imenu vseh obiskovalcev še enkrat prisrčno zahvaljujem za ves trud in gostoljubnost.
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Stanka Horvat, DTV Partizan
S kolesi na Špancirfest
Letos smo se člani društva za telesno vzgojo Partizan spet odpravili s kolesi v Varaždin. Na pot smo se podali v nedeljo, 24. avgusta, zjutraj, ko je po deževni noči na srečo posijalo sonce. Zbralo se nas je kar sedemindvajset kolesarjev.
Po dobri uri vožnje smo že bili v Varaždinu, kjer nas je počakal turistični vodič. Najprej smo si ogledali varaždinsko pokopališče, ki velja za eno od najlepših v Evropi. Po vzoru dunajskih parkov ga je zasnoval Herman Haller in izgleda kot velik botanični vrt v obliki labirinta. Glede na to, da je tako blizu nas, si ga je res vredno ogledati.
Nato smo se odpravili v mestno jedro, kjer se je že trlo obiskovalcev Špancirfesta. Vodič Martin nas je pohvalil, da smo tako številčno prispeli s kolesi na Špancirfest, kamor se pripeljejo ljudje najpogosteje z avtomobili in potem povzročajo prometno gnečo v mestu. Po »španciranju« in ogledovanju prireditve smo še posedeli na kavici na korzu (osrednje varaždinsko sprehajališče), potem smo se počasi odpravili proti domu. V Središče smo prispeli okrog pol tretje ure popoldne. Nekaj minut zatem pa se je spet ulil dež. Bi rekli, da nas ima bogec rad, ker nam je v tem letošnjem poletnem vremenskem »kaosu« naklonil lepo vreme.
Foto: Damjan Kuharic
Miha Sok
4. otroški konjeniški tabor, konjeniške igre v Pušencih, Zelendvoru in Zavrču
Tudi letos smo člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi organizirali, tokrat že četrti, konjeniški tabor za otroke - naše in iz sosednjih občin. Devetnajst otrok se je zbralo 28. junija zjutraj pred vaškim domom na Grabah, kjer so se spoznali, se dogovorili za urnik programa in o pravilih obnašanja. Vodja tabora je bila tudi letos Zdenka Dogša, v pomoč pa smo ji bili ostali člani društva.
Otroci so spoznavali konje, kako jih krmimo, čistimo, kakšne so lahko poškodbe pri padcu s konja. Spoznali so tudi kasaške konje, saj smo jih popeljali na Krčevino k družini Ivanuša, ki se udeležuje kasaških dirk po celotni Sloveniji. Otroci so preizkusili jahanje na lesenem konju, ki je bil postavljen na trikotu na Grabah. Pa tudi
Nadaljevanje na naslednji strani
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Nadaljevanje s prejšnje strani
Udeleženci konjeniškega tabora
Priprava na nastop za starše
jahanje na pravem konju. Po napornem prvem dnevu so prespali v vaškem domu.
Drugi dan so začeli z jahanjem in učenjem pravega kavbojskega plesa z mentoricama Anjo in Miro. Po kosilu so ples predstavili staršem. Prejeli so diplome. Vsi skupaj pa so bili nagrajeni z vožnjo s kočijami in tako uspešno zaključili tabor. Dejavnost društva pa se je na povabilo Društva Kočijaž Loperšice nadaljevala na konjeniških igrah v Pušencih v soboto, 7. julija. Udeležili smo se jih s tremi kočijami. V tekmovalnem delu sta kočijaž Božidar Borko in sovoznik Miha Sok osvojila drugo mesto. Ker smo kot društvo tekmovali prvič, smo bili z rezultatom več kot zadovoljni. V Pušencih pa smo prejeli vabilo Udruge Konj moj prijatelj iz Zelendvora na Hrvaškem na njihove konjeniške igre. Na povabilo smo se odzvali in se 22. julija zjutraj s tremi kočijami dvovpreg odpravili na dveurno dolgo pot v Zelendvor. Bili smo presenečeni, ker smo prispeli na pravi konjeniški praznik, ki ga organizirajo tradicionalno že devetnajst let. Bilo je veličastno videti toliko plemenitih živali na enem mestu, brez pretiravanja jih je bilo okrog 200. Sprejem gostiteljev, ki smo ga doživeli, in organizacija dogodka, nas tudi nista pustila ravnodušnih. Po slovesnem uradnem delu so se pričele igre. Najprej
je bila spretnostna vožnja s kočijami na čas in med stožci. Tudi mi smo tekmovali z dvema kočijama in bili z eno skoraj prvi... Čestitke kočijažu Mirku Šumaku in sovozniku Leonu Kranjčecu ter kočijažu Božidarju Borku in sovoznici Brigiti Peršuh. Naslednje leto bomo gotovo prvi. Po uspešnem dnevu smo se zadovoljni odpeljali proti domu.
S tem še nismo končali naše udeležbe na konjeniških igrah, saj smo bili 9. avgusta povabljeni na Vukov ranč v Zavrču, kjer so v organizaciji Konjeniškega kluba Borl potekale 3. konjeniške igre. Zgodaj zjutraj smo odpeketali s tremi kočijami proti Ormožu, po hrvaški strani pa proti Zavrču. Pot je trajala dobre tri ure. Zbralo se nas je veliko število udeležencev iz društev iz Slovenije in Hrvaške. Tudi tukaj je bila organizacija na visokem nivoju. Zbralo se nas je šestnajst kočij in štirideset jahačev. Na tekmovanje smo se prijavili z dvema kočijama. V močni konkurenci sta kočijaž Mirko Šumak in sovoznik Franc Zemljič osvojila drugo mesto. Res iskrene čestitke vsem. Naj omenim, da nas je prišel podpirat tudi naš župan Jurij Borko. Po uspešnih igrah smo se utrujeni vrnili domov.
Člani društva si zelo želimo, da bi take konjeniške igre lahko organizirali tudi v naši občini in vrnili gostoljubnost, ki smo je bili deležni drugod.
Mirko in Leon na tekmovanju
Na konjeniških igrah v Zelendvoru
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29
Samo Žerjav
Drava v Muro ali Mura v
Reliefna odprtost naše male občine proti vzhodu usmerja kolesarjenja željne sokrajane najpogosteje proti Čakovcu in Varaždinu, navkljub še vedno navzoči mejni kontroli, ki smo se je, roko na srce, vsi že pošteno naveličali.
Lansko poletno ekspedicijo v Varaždin smo Dluk-ovci letos skušali nadgraditi z daljšo, mogoče nekoliko predolgo turo, kot je bilo na koncu razbrati z obrazne mimike večine udeleženih. Na najdaljši dan v letu se nas je deseterica odpravila proti Legradu, kraju, kjer se na zaščitenem območju Veliki Pažut lenobno združita Mura in Drava. Dobrih 60 kilometrov je bilo potrebno prekolesariti do tja. V Nedelišču smo zavili proti jugovzhodu. Kakšen kilometer smo si s tem podaljšali pot, smo pa se tako izognili nadležnim avtom in tovornjakom. Najlepši del poti predstavlja cesta z drevoredom, ki jo spremlja manjši rokav Drave z neverjetno čisto vodo (pri nas bi temu rekli »zvirovščina«). Drava, ki je vse do Dolnje Dubrave ujeta v nam znan sistem jezero-kanal-stara struga, se kakšnih 5 km pred sotočjem z Muro dokončno reši te ujetosti in neokrnjena vstopi v območje Velikega Pažuta. Na tem mestu smo prestopili iz Medimurja v Podravino. Prvi kraj za mostom, že omenjeni Legrad, je tipična panonska vas, ki je že doživljala lepše čase, predvsem v demografskem smislu. Sredi 18. stoletja je Drava tako močno spremenila tok, da je nekoč medimurska vas danes na podravski strani. Oblaki so prekrili nebo in naši kopalni plani so se izjalovili, pa tudi kopališče na sotočju se uradno odpre komaj julija. Kakšen teden smo bili torej prezgodnji - in tako smo ostali brez zasluženega piva. Spili smo ga drugje. Po krajšem počitku se je bilo treba počasi odpraviti proti domu. Izbrali smo lažjo opcijo, pomagali smo si namreč z vlakom. V Kotoribo smo prispeli ravno ob pravem času. Potrebno je bilo še krajše pogajanje z uslužbenci na postaji in že smo nalagali kolesa na vlak, ki nas je popeljal proti Čakovcu. Pol ure vožnje po železniški progi, zgrajeni že v 60. letih 19. stoletja, je v našem primeru pomenilo, da smo si pot skrajšali za 30 km. V mestu grofov Zrinskih smo zavili še na pice, se v Nedelišču posladkali s sladoledom in jo mahnili proti domu. Prekolesarili smo 90 kilometrov, nekateri z lahkoto, drugi bolj na »če-mere«, ampak tudi bolečine slednjih so bile hitro pozabljene. Pa še ena osnovnošolska rima za konec: Še bomo šli, drugič se nam pridružite tudi vi.
»F Kotoribi cuk mašina fučnula«
Na univerzo v Oxford pošiljamo pozdrav Jasni Kovač, ki nam je avgusta skupaj s sestro Sanjo predstavila svojo popotniško in raziskovalno pot.
Samo Žerjav
Kratko in jedrnato o pestri jeseni na Tratah
V preteklih številkah Sredice smo ubirali različne načine, da vam približamo najbolj popularen šport na Središkem in vas v čim večjem številu povabimo k ogledu tekem naših malih in velikih nogometašev na Trate. Tokrat bomo to storili na sledeč način - podajamo vam okviren jesenski razpored še preostalih tekem vseh naših selekcij.
Po večletnem zatišju se na prizorišče vrača težko pričakovana mladinska ekipa. Toniju Jelovici je uspelo zbrati zadostno število mladih med petnajstim in osemnajstim letom, ki so bili takoj pripravljeni zastopati zelene barve. Na delu jih lahko ujamete še osemkrat
to jesen. Doma se bodo pomerili še z Bočem, s Stojnci in Hajdino, v goste pa odhajajo v Zavrč, k Aluminiju, v Videm in Ormož. Na drugem mestu (da ne bodo vedno v ospredju) podajamo tokrat informacije o letošnjem članskem moštvu. Na trenerskem stolčku ostaja Aleš Lesjak, ki v staro preizkušeno moštvo počasi uvaja številne novince. Pridite preverit, kateri so to. Po bolečem porazu v Mestni grabi se moštvo počasi pobira - njihov cilj je pre-zimiti v zgornji polovici lestvice. Točke bodo zbirali v Gerečji vasi, Cirkulanah, na Hajdini, v Bukovcih in Vidmu, na Gradišču pa bodo
		Nadaljevanje na naslednji strani
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Nadaljevanje s prejšnje strani
skušali »vzeti mero« Vidmu, Stojncem, Apačam in, tokrat nujno, Ormožu.
V trenerski vlogi se letos preizkuša tudi Sašo Habjanič, ki vodi ekipo mlajših dečkov (12- in 13-letniki). Še štirikrat jih lahko ujamete na delu - doma bomo poskušali premagati Markovce, Gorišnico in Cirkulane, upajo pa na čim boljši izkupiček v Ormožu in na Ptuju.
Mlajše selekcije, strokovno poimenovane U11, U9 in U7, se v teh zgodnjih letih podijo za žogo le še po polovici igrišča, imajo pa povsem zasluženo najbolj zvesto navijaško bazo. Prve vodi Marko Žerjav. Letos se bodo pomerili še z Gorišnico in Ormožem doma, po zmage pa odhajajo v Dornavo in Zavrč. Gregor Nemec skrbi za napredek obeh mlajših selekcij - devetletniki bodo letos igrali še s Podvinci, Cirkulanami, Dornavo in Gorišnico, se-demletniki pa igrajo po turnirskem sistemu, razpored še ni znan. Fantje vseh starosti so zelo talentirani, in če bodo ostali »pri stvari« še v prihajajočih najstniških letih, se za prihodnost središkega nogometa ni bati.
Mladinci se vračajo...
Franka Škorjanec in Neja Draškovič
Na 12. počitniških naravoslovnih dnevih
Počitnice... Tečaji... Delavnice... Tabori... Tabora RKS OZ Ormož sva se udeležili letos že četrtič. Vsa prejšnja leta je zelo zanimivo, zato sva se ponovno odločili za tabor. Letošnja tema tabora je bila »Barve in barvila« in aktivnost je potekala od 30. junija do 4. julija. Že prvi dan delavnic smo delali poskuse in s tem izvedeli, kakšna je določena snov (kisla, nevtralna.). Pri tem so nastale zanimive barve in reakcije v epruvetah. Nato smo še preizkušali, katere barve so v določenih flomastrih. To je potekalo na tak način, da smo najprej papirnate brisače narezali na trakove. Nato smo en centimeter nad robom brisače narisali debele črte z različnimi barvami. Kasneje pa smo te trakove pomočili v vodo in jih obesili na palico. Naredili smo še kalejdoskop. Delavnico je vodila Maja Botolin Vaupotič. Drugi dan je potekal malce drugače. Z Iztokom Luskovičem smo se odpravili na travnik, kjer smo spoznavali različne zdravilne rastline. Ko smo se vrnili na Rdeči križ Ormož, smo naredili ognjičevo mazilo, tako da smo najprej odstranili vse posušene venčne liste ognjiča. Potem pa mu dodali še olivno olje, sedem gramov čebeljega voska in pet gramov kakavovega masla. To smo segreli in dobili mazilo.
Tretji dan pa smo se odpravili v mariborsko Hišo znanosti - Center eksperimentov. Tam smo videli in preizkusili veliko različnih eksperimentov in naredili krmilnico za metulje. Kasneje smo se udeležili delavnice na prostem, kjer so nas televizijci intervjuvali za Dnevnik TV Maribor. Četrti dan smo šli k ribniku. Tam smo se veliko novega naučili o ribah in življenju v vodi sploh. O tem nam je predaval Anton
Prosnik. Po ogledu smo si izdelali vaze za rože. Naredili smo jih tako, da smo steklenice oblekli z glino in nanje naredili različne vzorce.
Zadnji dan pa si je vsakdo izdelal svoj dežni plašč. Kako? Tako, da smo z likalnikom zlepili več vrečk skupaj. Nato smo iz teh preloženih vrečk izrezali dele plašča, ga ukrojili in zlepili skupaj. Dejavnost je vodila Tadeja Ozmec. Tako smo ta prečudoviti tabor zaključili.
Klepet z gospodarjem RD Ormož Antonom Prosnikom (foto: Maja Botolin Vaupotič)
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Asist. Olivera Stanojevic Jerkovic, dr.med.spec., koordinatorica programa SVIT v Podravju
Program SVIT lahko reši naše življenje
Zakaj bi se vključili v Program Svit?
Preventivni programi, ki se izvajajo v Sloveniji, so priložnost, da naredimo nekaj dobrega za naše zdravje in počutje ter nenazadnje za izboljšanje kakovosti življenja. Eden izmed takih programov je državni presejalni Program SVIT, ki si prizadeva za odkrivanje raka debelega črevesa ali danke v tako zgodnji fazi, da z ustrezno odstranitvijo maligne tvorbe pride do popolne ozdravitve. Vsekakor pa s tem vplivamo na izboljšanje kvalitete življenja, ki je ključnega pomena zlasti v starejšem življenjskem obdobju. V primeru, da bi Program Svit dosegel vsaj 70 odstotno odzivnost ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj - to je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka debelega črevesa in danke ter opravičila finančni vložek. Tako bi za to boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj, približno 300 ljudi manj pa bi letno zbolelo (spletni vir: Svit).
Program SVIT se je pokazal v dosedanji praksi (izvaja se od leta 2009) kot zelo učinkovit predvsem zato, ker uporablja preprost, a zelo občutljiv test za odkrivanje krvavitve v blatu, ki je s prostim očesom neopazna. Slednje ne pomeni, da ima oseba raka, temveč je opozorilo, da je potreben temeljit pregled črevesa s kolonosko-pijo1. Šele s tem pregledom se dokončno ugotovi pravo stanje in razlogi za krvavitev, hkrati pa je možno v takem diagnostičnem postopku v večini primerov tumor tudi odstraniti. Novejše ankete udeležencev v Programu, ki so opravili kolonosko-pijo, kažejo, da je le malo oseb, ki o tej preiskavi govorijo kot o zelo neugodni ali nevzdržni. Večina je priznala, da so pričakovali veliko hujše bolečine, kot so jih doživeli.
Komu je program SVIT namenjen in kako poteka?
Program SVIT je namenjen moškim in ženskam, starih med petdeset in devetinšestdeset let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Le-ti prejmejo vabilo v program po pošti na naslov stalnega bivališča. Dodatnih finančnih stroškov posameznik nima. Ko posameznik prejme na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj čim prej odzove (odgovori na vprašalnik!). Po vključitvi v pro-
gram oseba prejme navodila in komplet za odvzem vzorca blata. Pri kakršnikoli nejasnosti se lahko obrne na osebnega zdravnika ali medicinsko sestro, ki bosta po potrebi lahko poslala na dom patronažno sestro.
Problemi pri izvajanju Programa SVIT - trenutno stanje
Predvsem zaradi strahu od različnih faz postopka v Programu, pa tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem, je žal odzivnost ljudi v program kljub vsem ugodnostim ponekod prenizka.
Najnovejši podatki kažejo, da se je prvemu vabilu za vključitev v Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program Svit) v lanskem letu odzvalo 56,82 % povabljenih v Podravju (spletni vir: CINDI Slovenija). Podravje skupaj s Pomurjem sodi med slabše odzivne regije v Sloveniji, zlasti nekateri njegovi deli. V občini Središče ob Dravi se je v letu 2013 odzvalo vabilu 51,97 % občanov s stalnim bivališčem. Na prvo vabilo za vključitev v Program SVIT se je odzvalo 46,15 % moških in 58,09 % žensk.
Dragi prebivalci, izkoristite izziv in se odzovite na vabilo za vključitev v program Svit. Poskusite dojeti vabilo kot priložnost in ne kot grožnjo. Človeško je, da nas je strah pred ugotovitvami preiskav, pa vendar vse strahove lahko odtehta misel na to, kaj bi se lahko zgodilo, če zbolimo in kako bi to vplivalo ne le na naše zdravje, temveč tudi na kakovost našega življenja in življenja naše družine.
Več o Programu Svit na: http://www.program-svit.si/
1 Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom - upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo - pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen.
Alenka Horvat, vodja letovanja
Letovanje upokojencev v Turističnem naselju Resnik
Za letošnje preživljanje dopusta smo se upokojenci odločili za Kaštel Štafilič, manjše turistično mesto pod hribom Kozjak - v bližini Trogira in Splita, ki je pod zaščito UNESCA. Znano je po mnogih kulturnih in zgodovinskih znamenitostih in po oljki stari več kot 1500 let.
Zaradi slabega vremena vse poletje pri nas, smo se malo s strahom odpravili prvo septembrsko soboto proti morju. Pred Sokolano se nas je zbralo štirideset, in če bi bilo še več prostih mest v avtobusu, bi nas bilo še več. Vsi smo opazovali termometer, ki je kazal zunanjo temperaturo, bolj smo se bližali morju, višja je bila in ustavila se je na 28 stopinjah, ko smo prispeli do cilja. Pričakali so nas prijazni gostitelji in nam zaželeli prijetno bivanje. Že prvi dan smo se odpravili proti plaži. Na veliko veselje nas je ogrelo čisto in toplo mor-
je. Vreme smo imeli lepo, razen četrtka, ko pa smo doživeli tak dež, kot ga še nismo videli. Vendar je bilo naslednji dan že spet sončno. Spet je čakalo toplo morje.
Vsi, ki pa niso bili navdušeni nad kopanjem, pa so se sprehajali do Trogira, v Kaštel Stari, kjer smo pred leti že letovali. Letališče, ki je bilo oddaljeno od nas le 1 km so si tudi ogledali. Bili smo zelo zadovoljni. Ker pa je vsega lepega kmalu konec, smo se morali vrniti proti domu, kjer sta nas spet pričakala dež in poplave.
Ob koncu smo si rekli nasvidenje prihodnje leto, v Kaštelu ali kje drugje, saj je z dobro družbo vsepovsod lepo.
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Ana Vaupotič, prostovoljka RKS OZ Ormož
Veseli teden pri Jakcu 2014
V	času od 21. do 26. julija je potekal 16. otroški počitniški tabor na Pohorju. Tabor, ki se ga je udeležilo dvajset otrok in štiri spremljevalke, je organizirala Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ob sodelovanju z RKS OZ Ormož. Tabor sta podprla in v njem sodelovala tudi Zdravstveni dom Ormož in Kmetija Meško iz Velike Nedelje. V prispevku prostovoljka RK opisuje dogajanje skozi teden skupnega bivanja:
Na Tri kralje smo prispeli v času kosila, se razporedili po sobah in razložili kovčke. Po kosilu smo imeli uvodni »sestanek«. Razjasnili smo nekaj osnovnih pravil obnašanja v planinah in hotelu, predstavili okvirni program dela ter pravila igre Skriti prijatelj in kriterije za ocenjevanje sob. Potekale so tudi prve popoldanske dejavnosti, in sicer delavnice, kjer smo izdelovali prtičke ter izdelke iz volne. Nekateri udeleženci pa so se posvetili športnim aktivnostim. Po večerji smo se odpravili na krajši pohod proti vzletišču zmajarjev, od koder se je ponudil lep pogled proti Slovenskim Konjicam, Tepanju in Oplotnici.
V	torek smo po jutranji telovadbi in zajtrku odšli na pohod proti partizanski bolnišnici Jesen, ki je delovala na Pohorju med 2. svetovno vojno. Med
potjo nas je sicer presenetil dež, a našli smo številne užitne gobe. Po kosilu nas je obiskal Marjan Škvorc, soavtor oddaje Male sive celice, in pripravil zanimiv kviz na temo zdrave prehrane in prometa. V popoldanskem času so potekale tudi delavnice, kjer smo barvali mavčne odlitke, jih lepili na kartonske podlage in tako ustvarili slike. Po večerji nas je obiskal planinec Franc Hribernik in nam s slikovnim gradivom predstavil nekdanjo pot od Maribora do Treh kraljev. Nekatere fotografije so bile stare že štirideset let.
V	sredo smo se odpravili na pohod na Veliki vrh, od koder je bil lep razgled na dolino, tudi v smeri naših krajev. Na poti nazaj proti hotelu nas je presenetila žaba, ne pa tudi številne borovnice, jagode in seveda gobe. Naše aktivnosti so se nadaljevale po kosilu, likovno smo se udejstvovali na delavnicah grafike in izdelovanja slik iz mavčnih odlitkov.
V	kuhinji pa smo pod vodstvom Cilke Špindler pekli »klipiče«. Vmes smo izvedli še zdravstveno-vzgojno delavnico na temo zdrave prehrane (za mlajše) in odraščanja (za starejše) ter glasbeno delavnico, kjer smo prepevali znane slovenske pesmi. Zvečer smo se dobro
Žan, Grega in Jaka na poti proti domu (foto: Maja Botolin Vaupotič)
uro zabavali na bowling stezah in nato šli spat.
V četrtek smo se po telovadbi in obilnem zajtrku odpravili na malo daljši pohod do Črnega jezera, Osankarice in Treh žebljev. Med potjo smo postali pri križu, kjer je pred 160 leti v hudi zimi zmrznila Uršula Janžič, križ pa so ji postavili v spomin, drugim pohodni-kom, pa napotilo naj se ne odpravljajo sami na pohode. Vedno naj povejo smer in čas odhoda, v primeru, da bi jih bilo treba iskati. Pri Črnem jezeru smo malo postali, nato pa nadaljevali pot proti Osankarici in Trem žebljem, kjer smo si ogledali poslednje bojišče pohorskega bataljona v času 2. svetovne vojne. Po poznem kosilu smo se spet zbrali na ustvarjalnih delavnicah, kjer smo barvali kamne ali jih okrasili s servietno tehniko ter znova pekli »klipiče«. Udejstvovali pa smo se tudi športno in na glasbeni delavnici.
Zadnji dan tabora smo se spustili v vasico Vzhodni Kot. Tam smo si ogledali okoli 450 let stare Ramšakove lipe in muzej starega kmečkega orodja na prostem. Po napornem vzponu nazaj proti hotelu sta nas čakala kosilo in torta, saj je tabornik Jakob praznoval svoj 11. rojstni dan. Po kosilu smo si privoščili kratek počitek. Po delavnicah po izbiri smo sami kuhali večerjo. S pomočjo gospoda Boža smo pripravili pravi »pohorski pisker«.
Sledila je predstavitev sob, razkritje »skritega prijatelja«, podelitev priznanj vsem udeležencem, zahvala družini Juhart za gostoljubje (traja že 15 let) in zabava s plesom. Namesto jutranje telovadbe smo v soboto spakirali svoje kovčke in se polni lepih spominov odpeljali proti Ormožu, kjer so nas že čakali starši. Po zabavnem in poučnem tednu dni smeha in sklepanja novih prijateljstev smo se opravili vsak proti svojemu domu.
Tako smo sklenili naš počitniški teden v hotelu Jakec na Treh kraljih in že čakamo naslednje leto, da to lepo zgodbo ponovimo.
I
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Milena Milosavljevic
Sprejem uspešnih učencev pri županu
V torek, 17. junija 2014, je župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel najuspešnejše učenke Osnovne šole Središče ob Dravi.
Učenke Maja Filipič, Janja Žinko in Nuša Vugrinec, ki so letos končale osnovnošolsko izobraževanje, so bile uspešne v vseh letih šolanja, saj so bile odličnjakinje. Maja Filipič, Janja Žinko in Špela Kumer so bile zelo uspešne tudi na državnem debatnem turnirju, kjer so kot ekipa osnovne šole osvojile prvo mesto. Na sprejemu uspešnih učencev je bila prisotna tudi ravnateljica osnovne šole Jasna Munda. V sproščenem pogovoru so se učenke razgovorile o svojih ciljih in željah v prihodnosti in obudile lepe spomine na preteklo obdobje.
Župan je učenkam čestital za dosežene uspehe, jim zaželel veliko uspehov in modrih odločitev pri doseganju ciljev v prihodnje.
33
Nina Kostric, svetovalna delavka
Dosežki učencev OŠ Središče ob Dravi v šolskem letu 2013/14
Vsako leto se naši učenci udeležujejo mnogih dejavnosti in tekmovanj, pa tudi v šolskem letu 2013/14 je bilo tako. Mnogi dosegajo odlične rezultate, za kar jih je vredno tudi javno izpostaviti. Zbrali smo najbolj vidne dosežke, ki so jih učenci dosegli pri dejavnostih in na tekmovanjih v (zdaj že) lanskem šolskem letu. Ker je bilo dejavnosti in dosežkov skozi vse šolsko leto res veliko, lahko širše poročilo o dejavnostih preberete na šolski spletni strani.
MATEMATIKA
Učenci vseh razredov so tekmovali za Vegova priznanja. Učenci sedmega, osmega in devetega razreda, ki so na šolskem tekmovanju osvojili prva mesta, so se udeležili področnega tekmovanja. To so bili: Nika Ploh (7. r.), Grega Rubin (8. r.) in Maja Filipič (9. r.). Grega in Maja sta osvojila srebrno Vegovo priznanje, Maja pa si je na področnem tekmovanju priborila še uvrstitev na državno tekmovanje.
SLOVENŠČINA
Za dosežek na področnem tekmovanju iz slovenščine sta učenki Lea Medik iz 7. razreda in Maja Filipič iz 9. razreda prejeli srebrno Cankarjevo priznanje.
NEMŠČINA
Učenci so se udeležili tudi tekmovanja iz znanja nemščine. Janja Žinko iz devetega razreda se je uvrstila na državno tekmovanje, kjer je za izkazano znanje prejela srebrno priznanje.
GEOGRAFIJA
Tekmovanje je potekalo tudi v znanju iz geografije. Na podlagi dosežkov na šolskem tekmovanju sta si uvrstitev na območno tekmovanje priborila učenec sedmega razreda Vid Munda ter učenka devetega ra-
zreda Maja Filipič, kjer sta oba osvojila srebrno priznanje za dosežek v znanju geografije.
KEMIJA
Na državnem tekmovanju iz znanja kemije se je izkazal Grega Rubin iz 8. razreda, ki je za pokazano znanje prejel srebrno Preglovo priznanje.
ZNANJE O SLADKORNI BOLEZNI
Tudi letos so učenci tekmovali v tem, koliko so se naučili o sladkorni bolezni. Srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni na državnem nivoju sta prejeli Janja Žinko iz devetega ter Nika Polak iz osmega razreda.
RDEČI KRIŽ
Rdeči križ vsako leto prireja tekmovanje na drugo temo. Letos je potekalo na temo znanja o zgodovini Rdečega križa. Ekipa učencev šestega razreda se je odlično odrezala na medobčinskem nivoju. Ekipo so sestavljali: Niko Novak, Leo Orešnik in Franka Škorjanec, osvojili pa so 1. mesto.
m VI
1	J
1 J
Nadaljevanje na naslednji strani
t»
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi 29
Nadaljevanje s prejšnje strani DEBATA
Na šoli so tudi debatirali. Kot plod večletnega dela so se z izjemnim uspehom izkazale devetošolke na zadnjem debatnem turnirju v njihovem osnovnošolskem izobraževanju. Ekipa Jagodke, ki so jo sestavljale Špela Kumer, Janja Žinko in Maja Filipič, so postale državne debatne prvakinje.
VESELA ŠOLA
Na tekmovanju znanja iz Vesele šole se je devetošolka Maja Filipič uvrstila na državno tekmovanje, kjer je dosegla srebrno priznanje.
SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Mlade raziskovalke Janja Žinko, Maja Filipič in Nuša Vugrinec (vse iz 9. razreda) so v letošnjem šolskem letu izdelale raziskovalno nalogo iz etnologije. Naloga z naslovom Središke tikvine dobrote je na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki je potekalo na OŠ Dornava, osvojila zlato priznanje. Z osvojenim zlatim priznanjem so se uvrstile na državno tekmovanje v Murski Soboti, kjer so prejele še bronasto priznanje.
KUHARJI
Na šoli je večkrat prijetno dišalo, ko so se mladi kuharji pripravljali na tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti »Kuhna pa to«. Šolska kuharska ekipa devetošolcev v sestavi Janje Žinko, Nika Borko, Špele Kumer, Maje Filipič ter rezervnimi tekmovalci Nejcem Grubičem, Žanom Kocuvanom in Emilo Škrjanec je obe leti delovanja v projektu Popestrimo šolo sodelovala na kuharskem tekmovanju. Po odličnih nastopih na regijskem in polfinalnem tekmovanju so se »Srjanske tikve« prepričljivo uvrstile v veliki finale, ki se je odvijal na ljubljanskem gradu. Učenci so prejeli priznanja za 2. mesto na državni ravni.
ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL (ŠPF)
Ekipo šestih deklet, ki je našo šolo zastopala na področnem tekmovanju ŠPF, smo izbrali na šolskem tekmovanju. Nika Polak (8. r.), Nuša Vugrinec (9. r.), Špela Kumer (9. r.), Maja Filipič (9. r.), Alja Dogša (9. r.) in Lara Terbuc (8. r.) so si v Radljah ob Dravi v močni konkurenci šestnajstih ekip priplesale ekipno 3. mesto in uvrstitev na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju na Vrhniki so osvojile ekipno 11. mesto.
Na koncu pa vedno pridejo na vrsto tisti, ki si zaslužijo naziv »NAJ«. Torej, opise dosežkov zaključujemo z nazivi za naj učenca in učenko, športnika in športnico ter naj razred na razredni in predmetni stopnji za šolsko leto 2013/14.
NAJ UČENEC in UČENKA
Pri glasovanju za naj učenko in naj učenca so sodelovali vsi učenci šole, ki so predlagali kandidate, skupnost učencev in pa vsi pedagoški delavci. Izbirali smo med učenci, ki so vsestransko aktivni, se udeležujejo tekmovanj in na njih dosegajo odlične rezultate, se vzorno vedejo - tako do sošolcev in ostalih učencev šole kot tudi do učiteljev in ostalih delavcev šole.
»Naj učenka« v letošnjem letu je postala devetošolka Maja Filipič. In zakaj smo ji podelili ta naziv? Za naj učenko je bila izbrana, ker je pridna, delovna in zanesljiva, dobrodušna, prijazna in rada pomaga, uspešna učenka, ki veliko zna, je zelo aktivna, vključena v veliko dejavnosti. Vsako leto je hitro opravila z branjem za bralno značko (po navadi je končala že septembra), sodelovala je skoraj na vseh tekmovanjih, zato je osvojila veliko priznanj (in sicer 8 bronastih, 7 srebrnih in 3 zlata priznanja ter še 8 drugih pohval in priznanj). Skupaj s še dvema debaterkama je postala državna debatna prvakinja. Zaradi vsega naštetega je postala naj učenka šole za leto 2013/14.
Za »naj učenca« šole je bil izbran sedmošolec Vid Munda. Vid je prijazen, spoštljiv in vedno dobrovoljen učenec. Marljivo izpolnjuje šolske obveznosti, se redno in dobro pripravlja na pouk in temu primeren je njegov dosežen učni uspeh. Poleg tega se mu ni težko dodatno pripravljati na različna tekmovanja, med katerimi velja poudariti večletno uspešnost na tekmovanju Vesela šola in osvojeno srebrno priznanje za dosežek na območnem tekmovanju v znanju geografije. Vid je vedno pripravljen sodelovati v kulturnem programu na proslavah in drugih prireditvah šole. Vključen je v različne interesne dejavnosti, poje v šolskem zboru in obiskuje glasbeno šolo, kjer se uči igrati na dva instrumenta. Je aktiven športnik na šoli in redno trenira rokomet tudi v ormoškem rokometnem klubu. Zaradi njegove vsestranskosti in angažiranosti si je zaslužil pohvalo in naziv naj učenec v šolskem letu 2013/14.
		Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
NAJ ŠPORTNIK/ŠPORTNICA
Športni dosežki in vedenje po pravilih fair playa so bili osnova za izbor športnika leta. V letu 2013/14 je »naj športnik« na naši šoli postal sedmošolec Ivan Žinko, ki je z dobrimi rezultati začel jeseni na tekmovanjih v krosu, ko je zmagal na šolskem in uspešno tekel na medobčinskem prvenstvu. Bil je eden ključnih igralcev ekipe mlajših rokome-tašev na medobčinskem tekmovanju. Najuspešnejši atlet naše šole je zmagal v kategoriji mlajših dečkov na šolskem atletskem šesteroboju, osvojil zlato medaljo na medobčinskem atletskem tekmovanju v teku na 300 m, najodmevnejši rezultat pa je dosegel s tretjim mestom na področnem tekmovanju v Slovenski Bistrici - v teku na 300 m. »Naj športnica« leta 2013/14 je postala osmošolka Nika Polak. Tudi Nika je začela šolsko leto z odličnimi teki na krosu. Zmagala je na šolskem krosu med najstarejšimi deklicami in osvojila srebrno medaljo na medobčinskem krosu v Ormožu. Skozi vse leto je marljivo trenirala v ormoškem rokometnem klubu, tekmovala v 1. ligi starejših deklic A in B, s to ekipo je osvojila 4. mesto na državnem nivoju. Plesala in tekmovala je v projektu ŠPF-ja in z ekipo deklet naše šole osvojila 3. mesto na številčno močnem turnirju v Radljah ob Dravi. Uvrstile so se na državno tekmovanje na Vrhniko, kjer so med dvaindvajsetimi ekipami osvojile 11. mesto. Z atletskimi tekaškimi uspehi je Nika tudi zaključila šolsko leto. Zmagala je v šolskem atletskem šesteroboju med najstarejšimi deklicami, na medobčinskem tekmovanju si je pritekla drugo mesto na 300 m, uspešno je tekla v štafeti 4 x 100 m in na 300 m tudi na področnem tekmovanju v Slovenski Bistrici. Nika je športnica, ki upošteva pravila fair-playa, in tudi zato je osvojila naziv športnice leta 2014.
NAJ RAZRED
Naziv »naj razred na razredni stopnji« si je v šolskem letu 2013/14 prislužil 3. razred. Učenci so marljivo delali celo šolsko leto, aktivno sodelovali pri pouku, izpolnjevali vse šolske obveznosti in tako dosegli lep učni uspeh. Vsi učenci so osvojili bralno značko, lepo skrbeli za higieno zob, se aktivno vključevali v interesne dejavnosti. Vedno so pozdravljali in se lepo vedli na hodnikih, v jedilnici ter pri rekreaciji zunaj šole.
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Pri izbiri »naj razreda na predmetni stopnji« smo poleg dosežkov učencev upoštevali tudi vzgojni vidik dela in življenja v razredu. Poleg učnih rezultatov ter rezultatov na tekmovanjih in nadpovprečnem rezultatu na nacionalnem preverjanju znanja smo naj razred izbrali tudi zaradi lepega vedenja do drugih učencev in vseh zaposlenih, za sodelovanje v mnogih dejavnostih izven pouka, še posebej pa smo ponosni na njihov zaključek in lepo slovo od osnovnošolskih klopi. Zaradi vsega naštetega smo za naj razred naše šole v šolskem letu 2013/14 izbrali 9. razred. Vsem prejemnikom priznanj in pohval še enkrat izrekamo čestitke.
Zdenka Dogša
Pozdrav počitnicam
Še malo, pa se šola konča, takrat zavriskajmo hura. Starejši bomo spet za leto dni, poslovimo od šolskih se klopi. V tem letu mnogo smo se naučili in polno izkušenj pridobili. Učiteljem pa bo dolgčas, saj ne bodo se jezili več na nas...
S to pesmijo so učenci središke šole začeli prireditev ob zaključku še enega šolskega leta. Voditeljici Lara in Lea, učenki 8. razreda, sta posamezne nastope učencev od 1. do 9. razreda povezovali tako, kot da se nekje na plaži ob morju spominjata vseh dogodkov ob zaključku šolskega leta. Najprej sta ugotovili, da učiteljem po odhodu učencev na počitnice gotovo ni dolgčas, kot pravi pesem, saj da potem sedijo za računalniki, pa pišejo poročila, analizirajo, pa računajo procente, pa sestankujejo, pa tuhtajo, kaj bodo z njimi počeli naslednje leto, pa...
fc^ '
*■ i
s r
UUH1 #
ib
TA*



ti
H_
i
- ^
f . Nadaljevanje na naslednji strani
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Nadaljevanje s prejšnje strani
Nista se mogli spomniti besedila pesmice o medvedku, ki jo je otroški pevski zbor najprej zapel. Učiteljice Cvetkove, ki jih je to naučila, pa ni bilo na plaži. Takoj pa sta se spomnili, kako zelo je učence in hkrati tudi njihove mentorje, hvalila ravnateljica, na koliko tekmovanjih so sodelovali in bili uspešni in koliko priznanj je bilo podeljenih! Beseda je tekla še o nastopih posameznih razrednih skupnosti, ki so jih učenci pripravili sami. Tega se vedno najbolj veselijo, saj jim učitelji pustijo mnogo več svobode pri izbiri programa kot pri ostalih proslavah in prireditvah tekom šolskega leta. Tako so se učenci prvega in drugega razreda družno s pesmijo in plesom odpravili kar okrog sveta. Tretješolci pa so si dodatek k svoji pesmici sami izmislili. Učenci četrtega razreda so »postali« šolske potrebščine in nam pokazali, kako bodo one preživele počitnice. Petošolci so se predstavili s svojim mixom, kot so ga poimenovali, pripravili pa v času svojega bivanja v šoli v naravi v Vojskem. Petošolke so ob pesmi odplesale v džunglo. Fantje in dekleta iz sedmega razreda so peli vsak svoje pesmi. Med tem pa so se obiskovalci v dvorani nasmejali še ob skeču, ki so ga pripravili sedmošolci. Tudi osmošolci so pokazali svoje igralske sposobnosti. Devetošolka Emila Škrjanec je čutno zapela evrovizijsko pesem Round and Round, njene sošolke pa so zaključile program z energičnim plesom hip-hop. In ko so vsi zborovci, mali in veliki, na koncu »vrezali« Eno po domače, je lahko sledilo samo še: Trikrat hura za počitnice!
s£9 w mf^^K/Kt f* * "j g Jhk i t r	
^^^HVt i l V JB^» \ Jt 1	1 BKqf . r .|J v 1
	
' J l t	**
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Sonja Kosi, učiteljica
Sprejem prvošolčkov na OŠ
Konec je brezskrbnih, poletnih počitniških dni. Spet je pred nami novo šolsko leto. Verjetno so ga najtežje pričakovali vsi prvošolčki. Kljub kislemu vremenu se je začelo novo šolsko leto v prijetnem vzdušju. V šole je vstopila letos najštevilčnejša generacija prvošolčkov v zadnjih letih (21.886 učencev). V naše šolske klopi je prvič sedlo sedemnajst prvošolčkov. Skupaj s starši, ravnateljico, županom, policajem, svetovalno delavko ter učiteljicama so se zbrali otroci v šolski jedilnici, kjer so jim starejši učenci pripravili dobrodošlico s kulturnim programom. Po programu so že opravili prvo preizkušnjo in tako postali prvošolčki naše šole. Prejeli so darila in rumeno rutico, da bodo bolje vidni na cesti. Vsi so jim zaželeli lep prvi šolski dan, da bi bili v šoli zadovoljni in da bi bili pridni. V učilnici in telovadnici so se z učiteljicama igrali razne igre. Ob koncu druženja so se posladkali s torto. Vsem učencem, posebej pa prvošolcem, želimo prijetno in uspešno šolsko leto, da bi se vsak dan vračali domov nasmejani, polni pričakovanj, kaj jih bo čakalo naslednjega dne.
ob Dravi
Andreja Resman
Dobili smo dvigalo za
Letošnje šolsko leto se je za naše učence na invalidskih vozičkih začelo zelo dobro. Na stopnišču pred šolo so namestili dvigalo. To bo vsem, staršem in zaposlenim, zelo olajšalo prevoz učencev v šolo in iz nje. Dvigalo je zadnja pridobitev za našo šolo. V prejšnjih letih smo s pomočjo in razumevanjem vseh treh občin zamenjali strešno kritino, okna in vhodna vrata ter obnovili fasado. V lanskem šolskem letu smo uredili tudi atrij in zelenico ob južnem delu šole. Naša šola tako sije v novi podobi in v njej se vsi prijetno počutimo.
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Vojka Havlas, izvajalka projekta SKK
Praznik buč kot začetek druženja v okviru
in kulturnega kapitala
Osnovna šola Središče ob Dravi je s programom Besedna brigada v šolskem letu 2014/15 začela izvajati projekt z naslovom Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, v mrežo pa so vključeni še Vrtec Ormož, OŠ Stanka Vraza Ormož in OŠ Sv. Tomaž. Projekt izvaja Šola za ravnatelje, financiran pa je v okviru sredstev Evropskega socialnega sklada s sodelovanjem Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport.
V soboto, 6. septembra 2014, je tako središka šola, ki je nosilec mreže projekta, na Prazniku buč gostila partnerske ustanove. Eden od ciljev enoletnega projekta je namreč predstaviti izbrano lokalno posebnost. Dvainpetdesetim učencem in otrokom, ki so bili naši gostje, smo pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so najmlajši otroci spoznali pravljico o buči debeluči, vsi pa so ustvarjali na temo buč - izdelovali so razglednice in škatlice. Zanje smo organizirali tudi ogled oljarne, nato pa so se sprehodili po tržnici. Šola je na Dnevu odprtih vrat središke oljarne sodelovala tudi z lastno stojnico, na kateri smo predstavili kulinarične dobrote, ki so nastale avgusta v okviru projekta Popestrimo šolo. Učenci so ponujali domačo marmelado iz buč in robid ter sirup iz smrekovih vršičkov in regrata. Obiskovalce tržnice so hkrati vabili, da se fotografirajo ob Strašilkotu ali izberejo ponudbo Bučkove pošte - za prispevek za poštno znamko so lahko domačim ali prijateljem iz »dežele buč« poslali razglednico.
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Lucija Pocrnja
Biseri na glasbeno-pevskem taboru zveze Sožitje
»Borut. Borut Pahor«. Takole, v bondovskem stilu, se je napovedal Borut, moj sovoditelj koncerta, ki smo ga pripravili v Savudriji na glasbeno-pevskem taboru zveze Sožitje. Mnogoštevilčna publika avditorija pod zvezdami je bila v hipu razorožena, nastopajoči pa takoj bolj sproščeni.
Zveza Sožitje - zveza društev Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije vsako leto organizira veliko tematsko različnih in vsebinsko bogatih programov, ki se izvajajo v obliki taborov. Tabori potekajo na različnih programom prilagojenih lokacijah. Eden najpomembnejših pogojev za izvajanje vseh teh programov pa je prostovoljstvo izvajalcev taborov - koordinatorjev in spremljevalcev. To prostovoljno delo zajema veliko dobre volje, sočutja, predvsem pa želje pomagati drugim in graditi boljši svet za vse ljudi. Glasbeno-pevski tabor, tretji v letošnjem letu in prvi pod mojim vodstvom, je potekal od 24. do 30. avgusta v Savudriji na Hrvaškem. Celoten projekt se je pričel, ko me je nekega februarskega popoldneva poklicala predsednica lokalnega društva Sožitje Andreja Resman, da na republiški zvezi Sožitje rabijo vodjo - koordinatorja za izvedbo glasbenega tabora. Po hitrem dogovoru so sledile priprave, ki zajemajo obveznosti in dejavnosti koordinatorja pred taborom, med njim in po njem. Po zaključenih pripravah in izposoji glasbil smo prispeli na tabor z različnih koncev Slovenije. Po namestitvi, spoznavanju in premagani začetni tremi se je naša glasbena pustolovščina lahko pričela.
Glasba, preprosta in naravna kot dihanje, hoja, tek, petje ptic ali bučanje valov ob skale pa je obenem tako močna, da združuje in poveže skupino, na videz popolnoma različnih ljudi, da postanejo uglašeni in dihajo kot eden.
Naše glasbene delavnice so bile intenzivne, a zabavne in sprošču-joče hkrati, zajemale so različne glasbene elemente: pripravo telesa in pevskega aparata, dihalne vaje, razvijanje vokala in posluha, petje pesmi, ples, igranje na različna glasbila, imitacijo in improvizacijo z vokalom, inštrumenti ter glasbeno terapijo. Izdelali smo tudi indijansko glasbilo in vsak svoje ob koncu odnesli domov. Navdušenje, radovednost in dobra volja so bile stalnice glasbenih delavnic, predvsem pa izjemna hitrost učenja, vpijanje glasbe in ustvarjalnost. Verjetno je že res, da lahko glasbo (po)ustvarjajo le tisti s čistim srcem. In na naših glasbenih delavnicah je bilo veliko srčnosti. Štiri dni smo imeli časa, da pripravimo sklepni nastop oz. koncert. Dnevi so hitro minevali, saj so bili razen glasbe zapolnjeni še z drugimi aktivnostmi: s plavanjem, plesom, sprehodi. Dan koncerta je tako prišel, kot bi mignil, a je vseeno vse potekalo v sproščenem vzdušju in po ustaljenem urniku. Vse je bilo nared, upali smo le na vsaj nekaj poslušalcev. Zadnji počitniški teden pred začetkom novega šolskega leta je bila priložnost za mlade športnike iz Rokometnega kluba Krim, odbojkarje in »Mlade sovice«, da izkoristijo ta čas za športne priprave. Ves teden smo se srečevali, spoznavali in navajali drugi na druge. Okrog popolnoma polnega hostla, kjer smo vsi skupaj bivali, je bilo živahno podnevi kot vsak večer s plesom. A ta večer je bil naš. Pričakale so nas polne tribune na odprtem prireditvenem prostoru in nekaj sto oči je bilo uprtih v nas. Naš prihod na »oder« so pospremili tako, kot se za športni
duh spodobi: z velikim aplavzom in glasnimi vzkliki. Kako ponosni so bili glavni zvezdniki večera, ko so se postavili pred publiko, z nasmehi na obrazih in posebno iskrivimi očmi! »Kot biseri, ki v srcu se rodijo,« smo peli v eni izmed pesmi, za katero sem napisala besedilo, posvečeno njim, našim zvezdam, prijateljem. In ko je Borut že na začetku odpihnil tremo, smo v koncertu vsi neizmerno uživali. Vse je teklo gladko, po dogovoru, kakor da smo se na koncert pripravljali že dosti časa prej. Publika je bila navdušena, mi pa srečni, da smo doživeli in izpeljali takšen koncert. Ves teden je minil z neštetimi objemi, nasmehi, toplino, pozornostjo in lepih komplimentov od oseb, ki zmorejo gledati kot Exuperyjev mali princ, ki pravi, da je bistvo očem skrito in moramo videti človeka od znotraj.
Želela bi se zahvaliti Osnovni šoli Središče ob Dravi in Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož za izposojo inštrumentov, Stanku Plohu - Stanču za priložnostne medalje in prijateljicam za koristne nasvete in pomoč.
40 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Alja Dogša, Špela Kumer
3. gasilski tabor PGD
5. in 6. julija 2014 je potekal 3. gasilski tabor za mladince in pionirje. Zbrali smo se ob 9. uri v gasilskem domu Središče ob Dravi in se veselili pestrega dogajanja.
Prvi dan je minil zelo hitro, saj je bilo veliko zanimivih dejavnosti. Spoznali smo delo gasilcev, ogledali smo si gasilsko opremo, prostore gasilskega doma in se seznanili z zgodovino gasilstva. V popoldanskih urah smo si ogledali vajo reševanja iz vode, ki so nam jo prikazali gasilci PGD Ormož. Ko smo se polni novega znanja vrnili nazaj v gasilski dom, smo se po okusni večerji odšli spočit v šotore, ki smo jih postavili že zjutraj.
Spočiti smo pričeli nov dan. Spoznali smo, kako ravnati v primeru požara. V ta namen smo ogenj gasili z različnimi sredstvi, s požarno metlo, peno in vodo. Prav tako je bilo zanimivo spuščanje po vrvi s strehe gasilskega doma. Po učnem dopoldnevu je sledilo kosilo, nato pa gasilsko-športne igre ter druženje s starši vse do večera.
Dravi
Samo Žerjav
Igre brez meja v Banovcih
Termalno kopališče v Banovcih zadnja leta kar uspešno in odmevno izvaja obliko tekmovanja, ki je znana tudi v naših krajih (igre brez meja v Godenincih, Partizanove vaške igre). Koncept je soroden, izvedba na kopališčih pa je še zanimivejša zaradi vode, s katero poskrbijo za dodatno popestritev programa.
V uvodu v letošnje poletje je na Trg Talcev 4 prišla ponudba, da sestavimo neke vrste združeno ekipo, ki bo uspešno predstavljala našo občino v osrčju Prlekije. Z Jano Čavničar sva kmalu našla skupen jezik in že sva bila pred precej težko nalogo - prepričati dvanajst ljudi, da grejo kar tako, iz dobre volje, zastopat Središče ob Dravi. Če smo iskreni, je motivacija izhajala iz razpisane nagrade za 1. mesto - 1000 evrov - se kar dobro sliši, kajneda?
Vsako leto se prijavi kar nekaj deset ekip, v finalu pa je prostora le za šest najboljših. Najprej smo prejeli povabilo, da se udeležimo kvalifikacij v juliju. Kakšna so bila pričakovanja naše ekipe, ki si je nadela ime Repincli? Težko reči, potihoma smo upali na preboj v polfinale, to pa je bilo tudi vse. Po nekaj igrah pa nam je postalo jasno, da imamo kar dobro ekipo. Nasmihal se nam je preboj v enega izmed avgustovskih polfinal! Zadnja igra - vlečenje vrvi - je naši mladi ekipi povzročala težave, a vendar smo na koncu zbrali dovolj točk za napredovanje.
Premor med kvalifikacijskim in polfinalnim nastopom je bil predolg, trajal je dober mesec, vendar smo sredi avgusta, z nekoliko spremenjeno ekipo, samozavestno prispeli v Banovce. S pomočjo naše zagrizenosti, ekipnega duha in navsezadnje nam naklonjenih obiskovalcev (mogoče zaradi lepih majic?) smo pričeli dobro. Brž se je izkazalo, da se lahko prebijemo v veliki finale. In tako se je tudi zgodilo. Deževno
Prvi korak: kvalifikacije	Nadaljevanje na naslednji strani
44	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Nadaljevanje s prejšnje strani
vreme nam je očitno dajalo dodatno spodbudo. Ljutomerski kasači, lanski zmagovalci, so ostali za nami, vendar smo se oboji prebili v finale, ki so ga prireditelji izvedli zadnji avgustovski vikend. Spet smo bili prisiljeni v manjše spremembe ekipe. Pa vendar - optimistično smo zakorakali na uvodno finalno predstavitev ekip. Središka zastava je ponosno vihrala. Doma pozabljeno bučo, naš zaščitni znak, pa smo si spotoma »sposodili« na eni izmed cvenskih njiv. Finale se je začel, prvo igro z močnim gasilskim pridihom, smo zmagali. Pričakovanja so kar naenkrat močno zrasla. Druge in tretje igre (prva na kopnem, druga v vodi) nismo najbolje opravili in kar naenkrat se je zdelo, da so stopničke nedosegljive. Zadnje upanje za preboj na lestvici je predstavljala igra, imenovana nakup, v katero smo vložili jokerja. Zmaga nam je prinesla dvojne točke. Sledila je še igra gusar - tudi tu smo bili najboljši. Povzpeli smo se na prvo mesto v skupni razvrstitvi. Sledila je še odločilna igra, ki nam je vseskozi povzročala preglavice. Večina naših tekmovalcev je bila zopet sestavljena iz spretnih in hitrih mladenk in mladeničev, kar se v vlečenju vrvi ne izkaže najbolje. Tretje mesto v tej igri je pomenilo, da smo na koncu zbrali zavidanja vrednih 39 točk, enako kot Ljutomerski kasači. Pravila so jasna - v takšnih primerih o zmagovalcu odloča boljši rezultat pri igri vlečenja vrvi... Velik pokal, lepa nagrada in sončno vreme so nam pomagali premagati
manjše razočaranje - bili smo neverjetno blizu pomembni tituli. Pa vendar kakšnih 200 kilogramov daleč. Našo ekipo so od začetka do konca zastopali Urška, Saška, Nejc, Domen, Jernej, Simon in Miha. Doroteja, Miha, Aleš in Niko so se za nas borili dvakrat, enkrat pa so nam na pomoč priskočili še Špela, Sašo, David, Luka, Aleš in Oto.
Ekipo sem na nastopih predstavljal in motiviral pisec tega članka, bodrila pa jih je zvesta skupina navijačev. Repincl je zakon, Repincli
pa tudi!
Zaslužen finale in končno drugo mesto

DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinski odbor Središče ob Dravi
NAŠA PRIZADEVANJA ZA RAZVOJ OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI V NASLEDNJIH ŠTIRIH LETIH
Po naših močeh se bomo zavzemali za reševanje in ureditev okolja v celotnem prostoru naše občine. Cilj nam je, da se pristopi k reševanju in urejanju vseh površin, ki so izpostavljene poplavam, plazovom ter drugim negativnim vremenskim vplivom. V tem oziru se bomo zavzemali in dajali vso podporo našim gasilskim društvom PGD Središče in PGD Obrež, ki ob takih nezgodah, kot so poplave, takoj nesebično priskočijo na pomoč.
Z veseljem se bomo trudili za ureditev krajev v naši občini kakor tudi samega centra. Zavzemali se bomo za urejanje cest ter ulic in dostop do vseh hiš in drugih objektov. Poseben poudarek bomo dali na ureditev vodotokov, kot so Trnava, Črnec, Bobot ter Draga in tudi drugih potokov, ki nam zadnje čase prinašajo skrbi, predvsem pa tudi za ohranjanje že obstoječih mlak, ki so še vedno pomembne v primeru požarov. V Obrežu obstaja naravna destinacija - RIBNIK - namenjen rekreaciji in srečanju krajanov celotne občine Središče ob Dravi. Potrebno bi bilo urediti okolje in z opremo za šport povečati tudi turistično ponudbo v naši občini.
Kar se tiče varčevanja pri porabi javnih sredstev, moramo biti vztrajni in odločni. Zavzemali se bomo za vzpostavitev trgovin, ki nam trenutno pešajo, in smo zaradi tega obubožani. Potrošniki, kupci naše občine potrebujejo dobro trgovsko ponudbo, kar je pomembno za upokojence ter starejše občane. Prizadevali si bomo za kvalitetne bančne storitve naših občanov (delujoči bankomat, konkurenčno banko). Največja želja in potreba pa je po zdravniški oskrbi. Prizadevali si bomo, da bomo imeli stalnega zdravnika, ki bo dnevno dostopen vsem, ki bodo zdravniške pomoči potrebni.
Želimo tudi, da imamo vsak dan dostopnega zobozdravnika in usluge iz središke lekarne. Ugotavljamo, da so te ustanove res najbolj potreb-
ne v vsakdanjem življenju. To bo tudi osnovna skrb vodstva občine, posebej pa skrb za starejše občane in upokojence. Zavzemali se bomo za nova delovna mesta, ta pa so možna le z našo podporo pri odpiranju obrtniške dejavnosti. Tu imamo v mislih domačo obrt, rokodelske dejavnosti, v smislu razvoja turizma, kjer bi lahko tudi mlajši kadri kaj naredili in doprinesli v svojo dobrobit in krajev v naši prelepi občini Središče ob Dravi. S tem pa bi zadržali mlade Središčane, da bi ustvarjali v domačem kraju in ostali na domovih svojih staršev.
V	občini si bomo prizadevali za ureditev industrijske cone, saj so aktivnosti za pridobivanje bodočih vlagateljev zamrle, ker je bilo do sedaj v tej smeri premalo storjenega. Prizadevali si bomo, da se bistveno povečajo aktivnosti za razvoj naše občine.
Želja kakor tudi potreba je tudi po vzpostavitvi objekta, zgradbi, namenjeni za dnevno varstvo starejših občanov, ki so potrebni pomoči, ko so njihovi otroci oziroma skrbniki v službah. To bi bila pozitivna rešitev za ljudi, ki si ne morejo plačati bivanja v Centru starejših občanov, saj so prihodki - pokojnine mnogih borni. Takšno željo je izrazilo mnogo Središčanov, ki v bodočnosti ne vidijo druge rešitve. Naši kandidati OO DeSUS, ki se bodo v primeru izvolitve na lokalnih volitvah zavzemali za navedena prizadevanja, kakor tudi za vse druge pozitivne aktivnosti v občini, ki bodo v korist občanov, so: Kandidati za občinske svetnike:
V	Središču ob Dravi Otmar MEDIK in Cvetka SAKELŠEK,
V	Obrežu pa je kandidat Franc CIMERMAN.
Stranka Občinski odbor DeSUS Središče ob Dravi vas poziva, da se volitev udeležite in da skupaj z našimi bodočimi svetniki krojimo usodo v naslednjih štirih letih.
Občinski odbor DeSUS Središče ob Dravi vam želi vse dobro ter vas lepo pozdravlja.
Janko Kolarič, predsednik OO DeSUS Središče ob Dravi
Plačan oglas
44	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
SDS
N.Si
kandidat za župana
Jurij Borko
Obkrožite št.
Spoštovane občanke in občani
Za mano sta dva mandata vodenja občine. Na začetku smo si skupaj zadali cilje in potrebe, ki so v nekaterih, prej nastalih občinah že bile izvedene ali v realizaciji. Prav je da pogledamo te cilje in potrebe, ter naredimo realno oceno obljubljenih, zastavljenih in predvsem izvedenih projektov. Ne trdim da smo izvedli vse kar smo si zadali, vsekakor pa smo realizirali pomembne projekte. Po dosedanjih evidencah bomo do konca leta 2015, vključno s projekti ki jih še izvajamo, pridobili skoraj 10 milijonov evropskih in državnih nepovratnih sredstev. Po uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev na različnih razpisih smo med najuspešnejšimi slovenskimi občinami. Za investicije smo namenili še 3,5 milijona EUR lastnih sredstev. Uspelo nam je rešiti nekatere nujne in ključne probleme na področju šolstva, cestne infrastrukture, vodovoda, kanalizacije, nastavili smo temelje za poslovno cono Lipje.., ob tem pa nismo zanemarili potreb družbenega življenja, sociale in posluha za malega človeka. Zaradi lastne udeležbe pri investicijah smo najeli kredite. Zadolženost naše občine je v okviru zakonsko dovoljene višine. Po plačilu kreditnih obveznosti v letu 2014, bo zadolženost naše občine na prebivalca pod 400 EUR, kar nas uvršča v skupino najmanj zadolženih slovenskih občin. Informacije v nekaterih medijih o prezadolženosti naše občine so nepravilne in neresnične. Vsi uradni podatki o zadolženosti naše občine so dostopni na portalih Ministrstva za finance.
Želja, potreb in načrtov je veliko. Zastavil sem si nekatere ciljne projekte. Želim, da bi tudi v finančni perspektivi 2014-2020, uspeli pridobiti čim več nepovratnih sredstev in tako izpeljati nekatere ključne projekte. Za ključne projekte štejem poslovno cono Lipje, podporo gospodarskim, kmetijskim in turističnim programom, ki prinašajo nova delovna mesta. V naši občini želim ustvariti ugodne pogoje za obstoječe gospodarske subjekte in morebitne nove investitorje v poslovni coni. Z novimi delovnimi mesti bi v občini zadržali izobražene in perspektivne mlade kadre, ki sedaj za delom odhajajo v večja mesta in tujino. Prav tako se bom zavzemal za razvoj kmetijstva in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki ohranja naše podeželje in samooskrbo z domačo in zdravo hrano.
Posebno pozornost bom namenil urejanju vodotokov in protipoplavni zaščiti, saj so našo občino v zadnjem obdobju prizadele pogoste poplave.
Zahvaljujem se Vam sodelovanje, razumevanje in podporo v teh dveh mandatih. Bilo mi je v čast in zadovoljstvo delati za naše skupno dobro.
Če ste bili z mojim delom zadovoljni mi zaupajte še en mandat.
Plačan oglas
BLIZU OBČANOM - ZA OBČANE
Mandat 2014 - 2018:
•	Dokončanje kanalizacije in optike v naseljih Obrež, Grabe in Središče ob Dravi
•	Tehnična dokumentacija za kanalizacijo in čiščenje odpadne vode v naselju Šalovci in Godeninci (izvedba v letu 2016-2017) - pridobili nepovratna sredstva na razpisu IPA 3
•	Poslovna cona Lipje-dokončanje OPPN in ureditev osnovne infrastrukture za potencialne vlagatelje in nova delovna mesta
•	Čiščenje vodotokov in nabava sredstev za zaščito pred poplavami
•	Dokončna prenova vrtca Navihanček
•	Obnova cest in izgradnja pločnikov po prioriteti in finančnih zmožnostih
•	Nadaljevanje sofinanciranja razvoja gospodarstva, malega gospodarstva in kmetijstva
•	Obnova kulturnih, športnih in gasilskih objektov s pomočjo evropskih sredstev
•	Prenova in graditev varčne in okolju prijazne javne razsvetljave
•	Odkup zemljišča in ureditev dodatnih parkirnih mest na pokopališču
•	Uspešno črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020, za kar se že pripravljajo lastni in skupni medobčinski projekti (prenova vodovodov, trg Grabe, ribnik Obrež in Splavnica...)
KANDIDATI ZA SVETNIKE
VOLILNA ENOTA 1 - SREDISCE JUG
&
Roman Medik - št. 3 j Stanka Horvat - št.7j
VOLILNA ENOTA 2 - SREDISCE SEVER
„ „ , Mirjana Panic- st. 4.
VOLILNA ENOTA 3-OBREZ Damijan Vesenjak - št. fŽj
VOLILNA ENOTA 6-GODENINCI Anita Novak - št. j
VOLILNA ENOTA 5-SALOVCI Mojca Horvat - št/i j
Plačan oglas
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
LISTA ZA RAZVOJ OBČINE SREDISCE OB DRAVI ZNAMO, HOČEMO, ZMOREMO
Spoštovane občanke in občani!
Občina Središče ob Dravi je doživela od leta 2006 do danes pomemben in uspešen razvoj. V tem času je imela naša nestrankarska in neodvisna lista ves čas v občinskem svetu precejšnjo večino, s tem pa tudi pravico in odgovornost za sprejemanje vseh ključnih odločitev. Odločitve o vseh pomembnih razvojnih korakih in investicijskih projektih je sprejemal občinski svet. Menimo, da smo s svojim znanjem in konstruktivnim delom v občinskem svetu in odborih bistveno doprinesli k smiselnemu, enakomernemu in uspešnemu dosedanjemu razvoju naše občine.
Za letošnje volitve vam ponujamo pomlajeno listo z novimi obrazi in imeni. Vsi naši kandidati so se že dokazali na svojih poklicnih področjih kot tudi v društvenem življenju naše občine. Združili smo mladostno energijo in zagnanost z izkušnjami in preverjenim znanjem.
Prav tako smo se odločili, da na letošnjih lokalnih volitvah ponudimo tudi kandidata za župana občine. To je naš občan - Jurij Dogša, ki ga najverjetneje vsi dobro poznate, saj je že vrsto let zelo aktiven v mnogih društvih, ima pa tudi dolgoletne bogate izkušnje v gospodarstvu. Če bo izvoljen, bo funkcijo župana opravljal neprofesionalno. Kandidati naše liste ponujamo občankam in občanom svoja znanja, sposobnosti, izkušnje ter voljo in energijo, da še izboljšamo in pospešimo razvoj naše občine. Naš cilj je, da postanemo uspešna in moderna slovenska občina, iz katere se mladi ne bodo izseljevali in v kateri bo večina občanov rada zadovoljno živela.
Naša država je že nekaj let v krizi, ki je niso povzročili preprosti ljudje, ampak politične elite, ki so svoje lastne interese postavile pred skupne. Ne dovolimo, da se takšen način dela preseli še v občine. Živimo v resnem času splošne krize, ki se bo odražala tudi na delovanju občine. Zato bomo morali zelo racionalno uporabljati davkoplačevalski denar za tiste investicije, ki jih bomo skupaj dogovorili in bodo vodile k skupnemu dobru. V manjših občinah ni potrebno veliko politiziranja, ampak umno gospodarjenje ter razvoj za dobrobit vseh občanov in prelepe narave, ki nas obdaja.
Kandidati naše liste za župana in občinski svet so:
za župana:
Jurij DOGŠA, univ. dipl. inž. el.
za občinski svet:
Volilna enota 1, Središče - jug: Vesna MELE, dr. med. spec. Toni JELOVICA, geodetski tehnik
Volilna enota 2, Središče - sever: Andreja RESMAN, spec. pedag. Aleš DOGŠA, strojni tehnik
Volilna enota 3, Obrež: Bernardka KUHARIC, dr. vet. med. Drago MARČEC, inž. agr.
Volilna enota 4, Grabe: Samo ŽERJAV, prof. geog. in zgod.
Volilna enota 5, Salovci: Anica ŠKRINJAR, dipl. oec.
V prihajajočem mandatu bo poudarek našega dela na naslednjih ključnih področjih: dokončati projekt kanalizacije s čiščenjem odpadnih vod in podobno pripraviti vse potrebno za Godenince in Salovce; dokončati izgradnjo poslovne cone Lipje in z raznimi ukrepi vzpodbujati nastanek novih delovnih mest; urediti vodotoke in odvodne jarke ter s tem povečati poplavno varnost; skrbeti za kakovostno osnovno šolstvo in pripraviti vse potrebno za dokončno ureditev prostorskega problema vrtca; zagotoviti stalno obratovanje ambulante, skrbeti za socialno varnost najranljivejših skupin prebivalstva; obnoviti poškodovane ceste in asfaltirati sedanje makadamske; zagotoviti materialno osnovo za delovanje društev s področja turizma, kulture, športa in rekreacije; mladim ustvariti pogoje za delo in življenje v domačem kraju in ne nazadnje in ne najmanj pomembno: varovati naše okolje in skrbeti za čim lepši izgled naših krajev po celotni občini!
Zaupajte svoj glas kandidatom LISTE ZA RAZVOJ OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI!
IZBERITE ZNANJE, IZKUŠNJE IN ODGOVORNOST.
Plačan oglas
44
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
Miro Mele
Zbornik Turističnega društva
Turistično društvo Središče ob Dravi bo praznovalo leta 2015 dvajsetletnico obstoja. Ob tej priložnosti bomo izdali zbornik o delovanju društva v tem obdobju. Ker želimo dobiti čim več pristnih dokumentov, prosimo vse, ki imajo fotografije, video posnetke in drugo gradivo o delovanju društva, da jih posredujejo uredniškemu odboru. Veseli bomo vsake podrobnosti, ki bo osvetlila delovanje društva. Gradivo bomo hranili v prostorih društva v Sokolani.
Po morebitni želji posameznikov pa bomo gradivo samo repro-ducirali in ga takoj vrnili lastniku. Posebej bi bili veseli originalnih izvodov revije Med Dravo in goricami.
Strokovno bo delo z zbornikom usmerjal etnološki oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj- Ormož.
Gradivo lahko posredujete uredniškemu odboru, ki ga sestavljajo Martin Habjanič, Dragica Florjanič in Miro Mele, ali gospodu Marjanu Novaku, ki skrbi za slikovno dokumentacijo. Strokovno bo za pripravo poskrbela Nevenka Korpič. (Za vse informacije lahko pokličete 040 843 216 - Miro).
Hkrati obveščamo, da bomo »prevetrili« tudi vsebino zloženke Središče ob Dravi. Predlogi so dobrodošli.
Tihožitje v Obrežu... (foto: Zlatka Marčec)
S*
Kmetija
SEVER
Perutninarstvo
MIRAN SEVER
Šatovcl 42, 2277 Središče ob Dravi
Nosilec dopolnilne d&javnosti na kmetiji teL; OZ/719 13 94. mobi; 041 724 363
televizije - računalniki - tiskalniki - prenosniki - potrošni in pisarniški material
www.frko.si
fiA
Računalniške storitve, svetovanje in spletna trgovina
Denis Raušl s.p.
Slovenska cesta 55
2277 Središče ob Dravi
ID: SI20819692
kontakt:
e-pošta: denis.rausl@frko.si telefon: 031 584 958
www.trgovina.frko.si
ob delavnikih:
8.00 - 13.00 14.30 - 17.00
ob sobotah: 8.00 - 12.00
SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
26 
Geo - Teh Toni Jelovica s.p.
5VETTJ-VAJJJE W fODROtJU GEODEZIJE IM SRAHB EN l£ T Vf-
Tel.: 041 443140

INŽENIRING ZA PODROČJE GRADBENIH IN DRUGIH UPRAVNIH STORITEV
PROJEKTIRANJE
h;s
poslovnih stavb gospodar, poslopij
komunalnih objektov
■ __^_■■■
NEPREMIČNIN
posredovanje nakup^prodaja
i J
GEODETSKE STORITVE ureditve mej parcelacije evidentiranja stavb geodetski načrti
rzahojicbe . .evidentiranje GJI
V r a z o v a u I. 1 2, 2 2 7
. stavbe tjvti ■ ivarze)
0 Ormož
Servis
Munda s.p.
Damjan Munda Slovenska cesta 23 2277 Središče ob Dravi tel: 02 719 00 26, mobi: 041/ 587 - 676
Servis vozil
Popravilo in vzdrževanje motornih vozil Prodaja in montaža pnevmatik Profesionalni CHIP TUNING Avtoelektrika, avtoelektronika
Menjava olja že od 65 EUR dalje!
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
FRIZERSKI
ONra
)ŠKO , ŽENSKO , OTROŠKO STRIŽENJE, ffiX^fffl , PRAMENI, TRAJNE V
^im-ilii na tel 041 / 873 - 311
S
R A
iijip or^ č a m oi
J^r ^TI
v	W
w
tt
DELOVNI CAS:
PONEDELJEK - PETEK: 8 - 18 h SOBOTA: 7 - 12 h ELJA irShklKI : ZAPRTO
FRIZERSKI SALON
ALEKSANDRA ŽERJAV s.p.
Slovenska c. 55 , 2277 SREDIŠČE OB DRAVI
S A N D R A
äfo

u
čiščenje in odmaševanje kanalizacijskih cevi, čiščenje studencev,
obrezovanje krošenj dreves do višine 10 metrov,
polnjenje bazenov,
pranje asfaltnih površin in ploščadi.
KONTAKT: 041/587-676 ali 040/241-866 Se priporočamo!
Frizerski Studio Moni
Žensko, moško in otroško striženje Barvanje las in pramenov Fen-frizure in svečane pričeske Trajne in vodne ondulacije Ličenje s kozmetiko CARLO BAY
Monika Kocuvan, s.p.
Šolska ul. 21, Središče ob Dravi GSM: 041-880 174, Tel: 02/719 01 24 E-mail: friz.studio.moni@gmail.com
kerruzfn
h h i r i i i t i ■ i i i r j r h ah
Hvala za vaše zaupanje, se priporočamo!
Za zdrave lase! Nova Fibra
Močnejši in odpornejši, bolj enakomerno čvrsti, svetleči, voljni in vitalni lasje.
Vec na:
www.frizerski-studio-moni.si
\\i izida* Bt ivkn > eddkiw<fö 719-0$ 93
prcikMni iricf in: fljl 'J4 C-AMImv: rupm.bu?(rf£HuLnt:t
26 SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi	rt*
.____4.					SKUPINA NAJBOLJE PLAČANIH POLITIKOV V SLOVENIJI		KNJIŽNI FORMAT, OSMERKA	STANE SEVER	SAMICE TROPSKEGA KOPITARJA TAPIRJA	NEKDANJI CITROENOV AVTOMOBIL	IZVIR, POREKLO	OČE
												
Bfc&jjpb?H W' ~ ¿^^CTiT^K^rySt J - maj* i^BUWal - , vi S ■ WÉ I&.SSIE ilwiiiMri i fil					ŠPORTNO MOŠTVO, EKIPA							
					ŽAMETU PODOBNA TKANINA, VELVET							
					KONEC POLOTOKA			MANJ RODNA PŠENICA				
					HUDOBIJA			TIPKOVNICA				
										RIMSKI PISATELJ, KI JE LETA 113 UMRL OB IZBRUHU VEZUVA, PLINIUS		VESOLJSKI IZSTRELEK
Težje besede: AFRA AKTAN ATALIK	KRATKA POT	POJAV NA NEBU	POGLAVAR (STAR.)							SOSEDNJI ČRKI		
			SUROVINA ZA GRADNJO							TURŠKI ŠAHIST (SUAT)		
MNOŽIČNO PREGANJANJE, UNIČEVANJE							VEČJI KAMEN					
							UMETNO USNJE					
AVARI					POZNAVALEC ESTETIKE							
					SLOVENSKI PESNIK BABAČIC							
MESNI IZDELEK									ANA V DALMACIJI			
									LEPO VEDENJE			
BANJA				RAVNOTEŽ. KAMENČEK V UŠESU								
				BEVKOVA POVEST								
PASMA JAPONSKIH PSOV (IZ ČRK: ATIKA)						ROMEOVA LJUBEZEN						
						HRVAŠKI OTOK						
Sestavil:	BLIŽNJA SOROD-NICA	PUŠČAVSKA DOLINA					BIKOV GLAS				BRUSELJSKA SKUPINA STRAHO-VALCEV	TOMAŠIČ ANTON
		LOVSKI PES					DEL KNJIGE					
CENT					NJIVSKI PLEVEL					TONE TOMŠIČ		
					NAMERA, NAKANA					KOKETIRANJE		
EMILIO ESTEVEZ			SLOVENSKA IGRALKA ŠRAJ					KRŠČANSKA MUČENICA				
			PEŠČENA PUŠČAVA					BREZ NJE NI SLUŽBE				
»KROMPIR«						STANE VIDMAR			LJUDSKI ODBOR			ANTIČNI PREBIVALEC AONIJE
						JAPONSKI OGNJENIK			TERMIN			
DEL ŽELEZNIŠKE PROGE				SNOV, TVAR								
				RENE DESCARTES								
KARLOV VOLILNI »PROGRAM«							SLOVENSKA KIPARKA (VLASTA) IZ ČRK: KORZO					
POVRŠINSKA MERA			SPODNJI DEL POSODE				KIRGIŠKI REŽISER ABDIKA-LIKOV					
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo pošljite do 30. 11. 2014 na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme nagrado - darilni paket vrhunskih vin.
SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Zdenka Dogša - odgovorna urednica, Jasna Munda - pomočnica urednice, Zlatka Marčec, Andreja Resman, Danica Žerjav, Samo Žerjav. Lektoriranje: Majda Tkalec. Grafični prelom: Boris Prelog. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o. Ptuj. Naklada: 800 izvodov. Naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo@sredisce-ob-dravi.si. Fotografijo na naslovnici je posnel Luka Šavora, ISSN 1855-7511.