GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES” LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV O ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE' PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-TEH. INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO JE PRAV, DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČIMO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO INFORMACIJA KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POEN OST A VLJENA, NARA \/NA IN RAZUMLJIV A. 1. Kako smo uresničevali zastavljene planske cilje v 1. 1978? Za leto 1978 smo si postavili dva glavna cilja: 1.1. Prilagajanje proizvodnega programa zahtevam tr/isča 1.2. Povečanje plana proizvodnje za 13 % glede na leto 1977 Razmere na tržišču, to velja predvsem za ameriški trg, so bile v preteklih letih za proizvodnjo naše TOZD neugodne. Proizvajali smo gugalnike, ki pa niso šli v prodajo. Zato smo morali iskati take izdelke, po katerih je povpraševanje večje. Izdelati smo morali nov proizvodni program. Odločili smo se za proizvodnjo stolov, in sicer za specilizacijo izdelave stolov iz „Nostalgija14 programa. Nata način smo uspeli plasirati naše izdelke na tržišču. Ukinili pa smo proizvodni program gugalnikov. Prehod iz proizvodnje programa gugalnikov na program proižvodnje stolov ni zahteval bistvenih prostorskih sprememb niti povečanja števila zaposlenih. Proizvodnja stolov nam je omogočila tudi to, da smo lahko več proizvajali samo v naši TOZD. Prehod proizvodnega programa smo opravili v avgustu 1978 in tako omogočili nemoten potek proizvodnje in dobave surovin. Rezultati preseženega plana proizvodnje in uspešen zaključek poslovnega leta nam pričajo, da smo se pravilno odločili. Povečanje proizvodnega plana Za leto 1978 smo si glede na že opisano problematiko (tržišče in surovine) zadali dokaj veliko obvezo: povečanje plana proizvodnje za 13 %. Vendar nam je uspelo v tem letu proizvodni plan doseči in celo preseči za 4,4 %. Ugodni rezultati so posledica predvsem sprememb proizvodnega programa v drugi polovici leta. V prvi polovici leta, ko smo proizvajali gugalnike, smo imeli velike težave, in plana nismo dosegali (zmanjkovalo je surovin — sušilne kapacitete). Ko pa smo v drugem polletju prešli na proizvodnjo stolov, smo se hitro približali planskim ciljem in ob koncu leta plan celo presegli. Nismo : več imeli problemov s surovinami, pa tudi vsi delavci smo bili bolj požrtvovalni. 2. Kako smo gospodarili v letu 1978? V letu 1978 smo sicer presegli plan proizvodnje, vendar je to posledica v prvi vrsti nove strukture proizvodnje, ki omogoča izdelavo večje količine proizvodov v norma uri. Ne moremo pa biti zadovoljni z izkoriščanjem delovnih ur (efektivnih ur). V letu 1978 smo imeli kar za 61,4 % več izostankov z dela, predvsem zaradi boleznin in porodniškega dopusta pa tudi zaradi neupravičenih izostankov z dela. S tem smo si zmanjšali uspeh v proizvodnji. Dodatno smo bili tudi manj pridni pri delu, saj se je naša produktivnost v primerjavi s preteklim letom zmanjšala (deloma sicer zaradi strukture proizvodnje). Z materialom smo ravnali gospodarno, saj smo imeli v preteklem letu prihranek v višini 275.000.—din. Slabo pa smo gospodarili z materialnim delom FIS, saj smo imeli prekoračitve v višini 205.000.— din. Prekoračitve so bile v materialu za strojno vzdrževanje, v nabavi rezil (zaradi spremembe programa). Kljub naštetim težavam pa smo gospodarili preudarno in poslovanje v letu 1978 zaključili uspešno, kar je posledica predvsem smotrne spremembe programa proizvodnje. 3. S samoupravnimi akti, ki urejajo dohodkovne odnose in druge samoupravne odnose ter delitev sredstev za osebne dohodke, smo želeli postaviti čistejše temelje gospodarjenju, produktivnosti dela, čistejše odnose med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda neposredno ali preko svobodne menjave dela in prav tako nove razsežnosti odločanja delavcev o delu in rezultatih dela. V koliko nam je to uspelo? V letu 1978 smo začeli intenzivno uresničevati zakon o združenem delu. Na referendumih in na zborih delavcev smo sprejeli več samoupravnih aktov, s katerimi urejamo odnose znotraj TOZD med TOZD v okviru DO Novoles in odnose do širše družbe. Na podlagi sprejetih samoupravnih aktov smo uresničevali sprejete smernice. Pri tem je potrebno še posebej poudariti, da smo vpeljali nove merila v sistemu nagrajevanja - delitve po delu, ki so že pokazala prve ugodne rezultate. Tako lahko že v tem letu ocenjujemo, da smo si poti vsestranskega razvoja v samoupravnih aktih dobro zastavili. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA Plan proizvodnje smo si za leto 1978 postavili dokaj pogumno, saj smo predvideli kar 13 %-poveČanje nasproti letu 1977. Vendar smo postavljeni plan proizvodnje dosegli in celo poudariti, da nam je uspelo doseči in celo preseči planski cilj predvsem zaradi pravočasne spremembe proizvodnega programa. V avgustu smo namreč opustili proizvodnjo gugalnikov, ki se je pokazala za neren- DEJANSKA PROIZV. 1978 1 PLANIRANA PROIZV. 1978 DEJANSKA PROIZV. 1977 30 60 90 100 % VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE 1 2 3 4 5 6 7 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE DEJAN. PROIZV. 1977 PLAN. PROIZV 1978 INDEKS 43 DEJAN. PROIZV. 1978 INDEKS 6:4 GUGALNIKI kom 43109 48 700 112,9 52 430 107,6 VREDNOST PROIZVOD. DIN * 29 964 34 120 113,8 31 914 93.5 3. PRODUKTIVNOST presegli za 4,4 % za kar gre zasluga celotnemu kolektivu, saj smo skoraj z enakim številom zaposlenih kot v letu 1977 dosegli vidne proizvodne rezultate. Kljub temu pa moramo Število zaposlenih se je v naši TOZD le malenkostno povečalo, komaj za 6,9 % ali za 5 novih delavcev v primerjavi z letom 1977. Izkoriščanje delovnega časa, to je, koliko efektivnih ur smo opravili v tekočem letu, kaže neugodno sliko. Efektivne ure so se v letu 1978 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšale za 4,6 %, kar pomeni, da smo bili veliko manj prisotni na delovnem mestu kot pa v prejšnjem letu. To potrjuje tudi podatek, ki kaže na to, da so se v letu 1978 kar za 61,4 % povečali izostanki z dela. Ta naravnost porazen rezultat priča o tem, da smo v letu 1978 imeli nenormalno veliko boleznin in neopravičenih izostankov z dela. To je močno oteževalo uspešno poslovanje naše TOZD in kaže na to, da moramo v prihodnje imeti več delovne discipline. Zlasti moramo premisliti o tem, kakšen odnos bomo imeli do svoje zaposlitve v bodoče. Če nam bo delo v TOZD drugotnega pomena, potem kakega večjega napredka ne moremo pričakovati. Napredek bo le, če bomo imeli manj izostankov, tabilno in prešli na proizvodnjo stolov iz programa „Nostalgija". Ob vseh teh dosežkih pa ne moremo mimo ugotovitve, da bi lahko storili še več, če bi bili pri delu bolj disciplinirani. manj zamud in podobno, in le tako se bo povečala tudi naša storilnost. Gospodarjenje z materialom kaže na eni strani, kako se znajdemo pri nabavi materiala in surovin (cene, kvaliteta), na drugi strani pa tudi, kakšen odnos imamo do skupnih delovnih sredstev. Vsekakor pa nam dobro gospodarjenje z materialom omogoča doseganje boljših poslovnih rezultatov. V letu 1978 smo prihranili pri materialu 275.000.— din, kar ni malo. Največji prihranek smo zabeležili pri materialih, in * po cenah v letu 1978 Produktivnost je kazalec uspešnosti našega poslovanja in zlasti naše delovne vneme oziroma pridnosti. Pokaže nam skupaj z drugimi vrednostnimi kazalci proizvodnje in cen, kako smo vsestransko gospodarili. Podatki o produktivnosti v letu 1978 so neugodni, saj kažejo na to, da se je produktinost v tem letu v primerjavi s 1977. letom zmanjšala za 0,5 %. Na neugodno gibanje produktivnosti so vplivale v prvi vrsti cene na tržišču, zato tudi plan vrednostno ni bil dosežen, in slab proizvodni program v prvem polletju 1978. K temu naj prištejemo še dokaj zastarele stroje, bistveno pa je vplival na padec produk-tinosti naš slab odnos do dela, saj smo že omenili, da so se izostanki z dela (bolniške in neopravičeni izostani z dela) sicer 317.000.— din, nekoliko manjši, vendar zelo ugoden, pa tudi pri surovinah in sicer 163.000,- din. Zelo slabo pa smo gospodarili z materialnim delom fiksnih stroškov, saj smo imeli prekoračitev za 205.000 — din. Vzroki so različni: na eni strani podražitve elektrike in vode, na drugi strani pa tudi posledica izboljšav na posameznih delovnih mestih (stroški rezil zaradi novih izdelkov ipd.), vendar ne smemo VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA / OOO DIN ^ 1977 RAZLIKA 978 - ;977 •NDEKS 1978-1977 99.5 * 90 cenah leta <978 povečali kar za 61,4% v primerjavi s preteklim letom. To paje povzročilo tudi bistveno zmanjšanje efektivnih ur. Nad tem dejstvom se velja v naši TOZD zamisliti, če hočemo biti uspešni. Naša dolžnost je, da v prihodnjem letu vložimo veliko več naporov za izboljšanje produktivnosti in sicer: povečati moramo v prvi vrsti našo storilnost - pridnost pri delu, na drugi strani pa' moramo'težiti za takimi programi proizvodnje,ki bodo omogočali dobro prodajo. zanemariti dejstva, da bi bili stroški precej manjši, če bi vsi bolj varčevali z elektriko, orodji itd. Na ta način bi zmanjšali precej nepotrebnih stroškov. Navedeni kazalci kažejo na to, da smo gospodarili dokaj preudarno, vendar ni odveč, če v prihodnje še bolj pazimo predvsem na tisti material, pri katerem lahko s skrbnim ravnanjem precej zmanjšamo stroške in tako prispevamo k boljšemu uspehu. Še posebno velja to za surovine in material, saj s smotrnim izkoriščanjem lahko bistveno vplivamo na višino dohodka TOZD. Razen tega se moramo pravilno in pravočasno odločati za take proizvodne programe, katerih izdelki se bodo na tržišču dobro prodajali, kar nam bo omogočalo na eni strani boljše poslovanje, na drugi strani pa manjše stroške. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v 000 DIN INDEKS -SUROVINE 17. 804 17.641 4 163 99.1 -MATERIAL 3. 662 3.345 4 317 91.3 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 1. 71 1 1.916 - 205 112 SKUPAJ 23.177 22.902 + 275 98.8 2. ZAPOSLENI N IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 t LETO Število (ure) 1978 */. DELO 14.0.979 83,9 143 040 80,1 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 17.204- 10,2 19.016 10,6 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 9.672 5,7 16.564. 9,2 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 72 77 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava — SIS, — DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za^ razporejanje ČD sredstva rezerv načela- razpore janja ČD koeficient pove Čanja 1,442 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezejv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja [e min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega CD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 29.221 36.461 1.25 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 20.175 24 016 1.19 DOHODEK 9.045 12.445 1.38 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 564 572 101 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 706 733 104 OBRESTI OD KREDITOV 12 676 5633 ZAVAROVALNE PREMIJE 62 53 85 DRUGE OBVEZNOSTI 205 351 171 ČISTI DOHODEK 7498 10.060 134 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 12.919 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED./ 6.589 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 646 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN OSEBNI DOHODEK/ 5 607 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI čd/stopnja relat. DOHODKA/ 100 110 15 140 5 9 160 180 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 5% 5.47. 7 6.6% 2 7. 7.47. 8 27. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 07o 0.67. 3 2.4% 47. 3.67. 4.87. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 646 5607 6253 DEJANSKI ČD 974 9 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 155.9 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACI JA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 5.607 930 224 6.761 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULAC1 JA IZ TABELE F* KOE F. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF. 8.085 1.341 323 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ld uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne gjede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TA P TDP TES TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNI PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,2 86,3 116,0 92,4 92,1 89,0 93,5 1042 9q6 124,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87 3 50 129 225 42929 71048 72181 12 8 895 32886 100 2o4 112034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 580438 86 9 98 11367 42919 71048 28127 127173 596 67026 111170 34oo4 TUJI TRG 130318 352 117858 / / 44o54 1722 32290 33178 864 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej. 78 : plan. 78 97,4 112,4 893 115,3 95,8 93,5 9o,l 96,4 (07,0 91,9 113,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM ( v% ) plan.78 :dej 78 -0,9 0,5 5,1 '7,8 +0,5 -03 -0,9 +12 + 2,2 + 1,4 -1,1 IZKORIŠČANJE ČASA (v%) dej.78 : dej. 77 -2,1 -2,E -in '1,8 +o,4 '4,7 -2,1 +4,6 -2,7 + 22 -2,3 PRODUKTIVNOST ( v % ) dej-78 : dej.77 +1,1 + 4,6 -7,5 +10,2 + 10,2 -14,9 +1,4 -o,5 + 17,1 -14,6 +41,3 dej.78 883384 94347 141438 44494 73693 76480 131166 36461 111705 136370 37230 CELOTNI PRIHODEK dej. 77 767442 67271 131199 36054 67509 69120 106603 29121 86676 153549 20240 % 115,1 14-0,2 107,8 123,4 1o9,2 110/; 123,0 124,2 128,9 88,8 183,9 dej. 78 303798 31007 49800 18187 21721 30198 52218 11445 40506 31983 15733 DOHODEK dej.77 259367 18592 47954 16294 20100 25 573 42593 3045 34428 36686 8102 % 117,1 199 !o4 112 108 118 123 138 118 37 194 dej. 78 231029 23472 39 252 13546 15588 13798 39024 10060 31 837 2(904 12548 ČISTI DOHODEK dej. 77 188163 12218 35344 12103 13274 19110 31196 7498 26516 2434o 6564 % 122,8 192,1 111,1 111,9 117,4 114,5 125,1 134,2 12q1 9qa 191,2 STOPNJA RELAT. DOHODKA 1978 / 183,7 137,1 / 198,5 132,6 122,3 155,9 11701 124,5 141,5 SREDSTVA REZERV (v 000 din) 1978 8913 2548 1245 / ■ 543 755 1305 311 (013 800 393 AKUMULACIJA ( v 000 din ) 1978 32147 6192 _ 4837 142 3856 2653 4599 1341 1856 5101 1669 MINULO DELO ( v 000 din ) 1978 5254 1548 835 / 1779 287 / 323 186 / 296 SKUPNA PORABA ( v 000 din) 1978 25729 2212 5352 751 1769 2610 3869 1311 4674 1623 1548 OSEBNI DOHODKI ( v 000 din ) 1978 158886 10972 26983 12653 7641 17493 29251 6764 14(08 14379 8642