Literarno srečanje na Ravnah
Litostrojčani za zgled
V poletnih mesecih je Zveza kulturnih organizacij Slovenije objavila razpis za literarne dosežke literatov - amaterjev drugih narodov. Ker je pri nas v Litostroju veliko delavcev, predstavnikov drugih narodov, ki se obenem nekateri tudi pridno udejstvujejo na literarnem področju, smo sklenili, da se bomo rezpisa udeležili.
S svojimi deli (poslati je bilo treba najmanj deset tipkanih strani proze ali poezije) so na natečaju sodelovali Litostrojčani: Sead Siam-hodžič, Milan Anicič in Zlatko Levačič. Zdaj pa je z ZKOS prispelo vabilo: vsi trije so bili izbrani da sodelujejo na srečanju literatov, ki je bilo 7. in 8. novembra na Ravnah na Koroškem oz. v Mežici.
Program srečanja je bil zelo pestro zasnovan - obsegal je ogled Prežihovine in Raven, predavanje o Vuku Stefanoviču Karadžiču, predstavitev pesniške zbirke Jadranke Matič Zupančič »Jezik u na-stajanju«, literarno gledališki večer, na katerem je gledališka skupina Železarne Ravne predstavila odlomek iz igre »Divje meso«, njihov recitacijski krožek pa je izvajal pesmi in prozo povabljenih literatov. Kdor je želel, se je lahko predstavil tudi sam. Zveter je bilo priprav-Ijeno iudi družabno srečanje, naslednji dan pa še okrogla miza o pro-blemih literarnega ustvarjanja, ki sta jo vodila člana žirije Sreten Vuj-kovič in Milan Osmak. Ze pred srečanjem pa je izšel tudi zbornik besedil z naslovom »Naj pesem pove«, ki sta ga skupaj izdala ZKOS in Zveza sindikatov Slovenije.
Srečanje je prav gotovo izpolnilo svoje osnovno poslanstvo, namenjeno populariziranju tovrstne književnosti, saj vemo, da literati drugih narodov pogosto nimajo lahke poti pri objavljanju svojih del. V Litostroju skušamo biti pri tem izjema. Naši pesniki in pisatelji - ama-terji imajo možnost objavljati sv^ Drispevke na kulturni strani časo-pisa »Litostroj« in v glasilu »Kulturni kažipot«, ki izhaja enkrat mesečno in je ves posvečen kulturi, kar polovica pa izključno doma-čemu amaterskemu ustvarjanju. Uredniška usmeritev je takšna, da se vsi prispevki prevedejo in objavijo v slovenščini, čeprav se zavedamo, da to najbrž ni čisto p.rava pot in da bi verjetno bilo obvezno objavljati ob prevodih še originalne verzije.
Upamo, da bodo srečanja, kakršno je bilo tole na Ravnah, spodbu-dila k ustvarjanju in objavljanju še koga od tistih, ki se za zdaj morda še sramežljivo obotavljajo.
Jana KOLARIČ