Izvestje 20 • 2023 16 O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« Izvleček: Zapis obravnava predloge zdravnika dr. Franca Marušiča o organizaciji zdravstvene službe v nastajajoči Novi Gorici. Novo mesto naj postane center zdravstva za tiste predele Goriške, ki naj bi po novi državni meji pripadali Jugoslaviji/ Sloveniji. Predlogi se še danes uresničujejo. Ključne besede: Goriška, zdravstvo, povojna ureditev, nova Gorica, anketna vprašanja Sulle proposte di regolamentazione delle condizioni mediche a «nuova Gorica» Riassunto: L’articolo tratta dei suggerimenti proposti del medico Franc Marušič per l’organizzazione del servizio sanitario nella nascente città di Nova Gorica. La nuova città sarebbe dovuta diventare un centro sanitario per quelle zone del Goriziano che con il nuovo confine di stato appartennero alla Ju- goslavia/Slovenia. Le sue proposite sono ancora oggi in fase di attuazione. Parole chiave: Goriziano, sanità, sistemazione postbellica, nuova Gorica, domande del sondaggio V delovanju Delovnega odbora za »novo Gorico« (DO), ki ga je 17. aprila 1947 imeno- val Okrajni izvršilni odbor Gorica (OLO Gori- ca) 1 oziroma njegov gospodarski odsek (po- verjenik Slavko Benevol), se v diskusijah niso pojavljale besede, kot sta urbanistika in arhi- tektura. DO je namreč svoje delo namenil predvsem obravnavi problemov, med kate- rimi je bila na prvem mestu določitev lokaci- je, kjer naj bi se novo mesto gradilo. Posve- čal se je tudi mnogostranosti vprašanj, ki sta jih prinesla ter zahtevala začetek gradnje in nadaljnja rast novega mesta. V tej množici so našle svoje ustrezno mesto zadeve zdravstvene in zdravniške narave. Za njiho- vo reševanje je bil zadolžen dr. Franc Maru- šič, poverjenik za socialno skrbstvo pri OLO Gorica in član DO. Ker pa se člani tega odbo- ra po več sestankih in ogledu terena niso ze- dinili, kje naj se bodoče mesto gradi, se je pojavila namera, da sodelujejo z odgovori na anketo, sestavljeno iz 38 vprašanj, ki jo je verjetno sestavil arhitekt Božidar Gvardijan- čič, rojak s Slapa pri Vipavi. Pred tem je Gvar- dijančič v okviru sodelovanja pri gradbeni službi OLO Gorica pripravil prvi »predpro- gram nove Gorice«, 2 ki pa je vzbudil neso- glasja med člani DO. Program je namreč 1 Okrajni izvršilni odbor je takrat vodil Bogomil Vižintin Milo, ki ga je kmalu zatem nasledil Albin Vodopivec. 2 V tistem času so ime porajajočega se mesta pisali kot »nova Gorica«. BRANKO MARUŠIČ | znanstveni svetnik v pokoju branko.marusic@guest.arnes.si 17 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI dajal prednost lokaciji na šempetrskem ozi- roma vrtojbenskem polju, medtem ko se je del članov ogreval za lokacijo na poljih južno od Solkana in nad severnimi predmestji Gori- ce. Odločitev o lokaciji naj bi tako pomagal poiskati izid posebne ankete. Sicer pa je DO na svojih sestankih med drugim razpravljal tudi o »sanitarnih napravah«. Na to kaže tudi Marušičeva nedatirana zamisel, ko je v pre- dlogu za »socialno zdravstveni sektor« načr- toval kot prvo in najvažnejše izgradnjo splo- šne bolnišnice z vsemi bolnišničnimi oddelki in spremljajočimi službami ter z možnostjo namestitve 500 bolniških postelj. Marušič je dalje predlagal tudi ustanovitev nekaj dru- gih zdravstvenih in socialnih zavodov. Vrnimo se k omenjeni anketi. 1 Ni podat- kov, kako so člani DO odgovarjali na zasta- vljena vprašanja. Ohranjen je le odgovor dr. Marušiča (skupaj s prilogama, 1. september 1947. lstočasno je v posebnem dopisu DO sporočal razloge, ki po njegovem govorijo v prid gradnji novega mesta (ti so: politični, zgodovinski, geološki, zemljepisni, prome- tni, gospodarski, strateški in klimatski). Ivan Kraigher, nekakšen tajnik DO in obenem re- ferent oddelka za gradnjo in obnovo pri okraju Gorica, je Marušiča še posebej prosil (6. avgust 1947) za mnenje o klimatskih raz- merah na območju med Solkanom in Mir- nom, opozoril pa je tudi na vprašanje demo- grafskega stanja (statistika) v Gorici, tudi z vidika narodnostne pripadnosti prebival- stva, ter zdravstvenih razmer na ozemlju Slovenskega primorja, ki bo priključeno k Ju- goslaviji, in na to, kakšno vlogo naj bi pri tem odigrala »nova Gorica«. Anketna vprašanja so bila v zvezi z zdravstveno in socialno služ- bo kar zahtevna in na nekatera med njimi je bilo mogoče popolno odgovoriti le z upora- bo raziskovalne metode. 2 Tako se je glasilo 1 Več o tem glej: Vuga 2018: str. 50–51, Marušič 2020: str. 3–14. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zbirka (fond 61). 2 Npr.: črpanje podatkov iz domoznanske knjige Carla 28. vprašanje: »Kapaciteta bolnikov za oskr- bo v bolnici iz Slovenskega Primorja, ki bo pri- ključeno FLRJ v stari Gorici in v Trstu v pred- vojnih letih.« Podobno je bilo tudi 29. vpraša- nje: »Sistem mreže ambulant, dispanzerjev in posvetovalnic kakor predvidevajo na Sloven- skem Primorju in kakšen delež ter organizacij- sko nalogo bo imela pri tem ‘nova Gorica’.« Marušič je svoje odgovore na anketna vprašanja in svoje mnenje utemeljeval na osnovnem spoznanju, da je gradnja »nove Gorice« potrebna, in med odgovori ponovil ter širše pojasnil svoj prvi predlog o novo- gradnjah na »socialno zdravstvenem sektor- ju«. Razloge za lokacijo novega mesta je vi- del v naravnih danostih. Na vprašanje o kli- matskih razmerah je odgovoril: »S točnimi podatki ne razpolagam, razen za padavine. Na črti Solkan-Ajševica, kakor na črti Renče- Miren smo na isti izohipsi: 1500 mm. Čisto em- pirično povedano, je severni predel bolj pod vplivom severovzhodnika - burje in zato tudi nekoliko (morda za 1-2 stopinji C ob jasnem vremenu) hladnejši kot južni. Značaj goriške- mu podnebju sploh dajata oba glavna vetro- va: severovzhodnik, tako zvana burja, ki pri- naša mraz in sušo in jugovzhodnik, ‘scirocco’, ki prinaša toploto in vlago. Po Czoernigu je v ravnini več vetra in manj dežja, vsled česa trpi poljedelstvo radi suše. Dalje pravi Czoernig, da je podnebje v južnih predelih dežele bolj utrujajoče ‘das Clima ist im Ganzen ermatten- der im Süden’.« V svojem odgovoru na anketno vpraša- nje, da bi »nova Gorica« postala za zdravstvo organizacijsko središče, je bil bolj konkreten in je svoje predloge utemeljeval tudi na po- datkih iz minulih ljudskih štetij (1880, 1890, 1900, 1910), zlasti glede stanja v narodno- stno mešani goriški deželi, ker je bila večina slovensko govorečih ljudi v krajih, ki so bili predvideni, da bodo (z izjemo Gorice in dela njene bližnje okolice) priključeni slovenski Czoerniga: Das Land Görz und Gradisca, Dunaj, 1873. Izvestje 20 • 2023 18 ČLANKI ��� oziroma jugoslovanski državi. Glede prebi- valstva Gorice je še menil: »Po uradnih (av- strijskih) podatkih je torej število Slovencev stalno naraščalo, število Italijanov pa je ostaja- lo isto. Vendar je težko ugotoviti, koliki delež na tem porastu je imel dotok z dežele … Po- rast slovenskega življa v Gorici seveda ni pov- zročilo samo priseljevanje ampak tudi rojstva. Velik delež na tem je imela rastoča zavest, da so Slovenci … Največji dotok so dajali eko- nomsko šibki predeli in med njimi zlasti Banj- ška in Lokovška planota: ravno od teh se je ze- lo velik odstotek poitalijančil. Velik je bil dotok Bricev, ki so pa po večini obdržali svojo naro- dnost. Vipava in Soška dolina sta dali manj. Kras se je pa v glavnem priseljeval v Trst.« Na podlagi prikazanih in skozi preteklost spreminjajočih se demografskih podatkov, nanašajočih se predvsem na slovenski živelj, pa tudi glede na razmere v Julijski krajini, porazdeljeni v letih 1945–1947 na cono A in cono B, ter v primerjavi s stanjem zdravstva v mestu Gorica 3 in upoštevaje možnost delo- vanja bolnišnice z 200 posteljami v Postojni, je Marušičev predlog v Novi Gorici načrto- val: splošno bolnišnico z vsemi oddelki (epi- demiološko postajo in laboratoriji), ki naj bi imela približno 600 postelj, bolnišnico za du- ševne bolezni s 600 do 800 posteljami, za- vod za zdravstveno zaščito z ambulantami, dispanzerji, lekarno, reševalno in razkuže- valno postajo, upravno poslopje Državnega zavoda za socialno zavarovanje (DZSZ) z ambulantami, sanitetno skladišče, dnevno zavetišče za otroke, dom onemoglih in jav- no kopališče ter stanovanjsko hišo za DZSZ. Vsi objekti in naprave so bili tudi finančno ovrednoteni prav zaradi petletnega plana, ki se je pripravljal tedaj v Jugoslaviji. V ta plan pa nista bila vključena bolnišnica za duševne bolezni in sanitetno skladišče. Načrt je bil povezan tudi z delom na socialnem polju, ki bi se osredotočalo na DZSZ. Načrt ureditve zdravstvene službe v »no- vi Gorici« je sestavni del ureditve zdravstva v Slovenskem primorju, ko naj bi bolnišnica v novem mestu postala nekakšno zdravstve- no središče predvsem z ekipo zdravnikov splošne prakse in zdravnikov specialistov. Poleg njih naj bi v večjih naseljih delovali kra- jevni zdravniki. Zdravstveno središče bi za- poslovalo 400 oseb. Načrtovanje zdravniške in zdravstvene službe v Novi Gorici je bila ena izmed glavnih nalog, ki jih je dr. Franc Marušič opravil v okviru elaborata Problematika zdravstva v Slovenskem Primorju (Tavčar 2022). 4 Napisal 3 Na dan 27. junija 1945 je bilo v goriških bolnišnicah in sanatorijih skupaj 1349 bolnikov, od tega 949 Sloven- cev, med katerimi pa niso vsi prihajali iz krajev, ki naj bi pripadali Jugoslaviji. Do 30. avgusta 1945 so se v sanatoriju sv. Justa na Corsu v Gorici zdravili parti- zanski ranjenci v povezavi z odredom jugoslovanske armade, ki je deloval v coni A. 4 Izvirnik dokumenta hrani Pokrajinski arhiv v Novi Go- rici 1012, Zbirka arhivskega in dokumentarnega gradi- va, t. e. 1. Kip zdravnika Franca Marušiča (delo kiparja Boruta Drinovca), ki od 27. oktobra 2023 bogati alejo zaslužnih zdravnikov pred Splošno bolnišnico dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici (foto: Franc Anderlič). 19 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI ga je verjetno med letoma 1952 in 1953, v njem zapisani predlogi pa so se zatem po- stopoma uresničevali. V poročilu je tudi tako spoznanje: »Centralna bolnica z vsemi oddel- ki je lahko samo, tam, kjer je geografsko, go- spodarsko, kulturno in prometno središče de- žele, tam kjer se na stiku obeh glavnih dolin, Soške in Vipavske gradi novo, osredno mesto, v Novi Gorici.« Nastanek novega zdravstvenega sredi- šča pa ni povsem sledil tem napotilom; sre- dišče je začelo nato nastajati v Šempetru pri Gorici, na lokaciji in v nekdanjih prostorih za- voda Maddalena, ki jih je zgradilo in uredilo italijansko vojno letalstvo. V obnovljene pro- store se je najprej (1949) naselila bolnišnica za osteoartikularno tuberkulozo. Leta 1957 se je preselila v Valdoltro. V izpraznjene pro- store so se začeli postopoma seliti oddelki in službe splošne bolnišnice v Vipavi. Še pred tem (septembra 1954) je dr. Franc Marušič pripravil prvi program in projekt za izgra- dnjo zdravstvenega središča v Šempetru pri Gorici. Novo bolnišnico je ustanovil OLO Go- rica 29. septembra 1956 in decembra istega leta je začel v Šempetru delovati kirurški od- delek s 95 posteljami. Sledili so mu ostali oddelki in z njimi povezane službe, ki so ustvarili podobo prave splošne bolnišnice. Ime je dobila po kirurgu dr. Francu Dergan- cu, z lokacijsko opredelitvijo Nova Gorica oziroma Šempeter pri Gorici. Leta 1965, v le- tu, ko je dr. Marušič umrl, je v bolnišnici delo- valo 23 zdravnikov, za bolnike pa je bilo na- menjeno okoli 400 postelj. Bolnišnica se je nato še srečevala z veliko prostorsko stisko, ki je vodila k odločitvi, da se zgradi nov bolni- šnični kompleks. Ta je bil odprt 22. novem- bra 1975. VIRI IN LITERATURA PANG - Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zbirka ar- hivskega in dokumentarnega gradiva, fond 61. PANG 1012, Zbirka arhivskega in dokumentarne- ga gradiva, t. e. 1. Marušič, B. 2020: O Novi Gorici in okoliščinah njenega nastajanja. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 17/2020, str. 3–14. Tavčar, L. 2022: Dr. Franc Marušič (1901–1965), partizanski zdravnik in družbenopolitični delavec. Nova Gorica: DVISP, str. 46–66. Vuga, T. 2018: Projekt: Nova Gorica. Ljubljana: ZRC SAZU, str. 50–51. Posest Inštituta Maddalena v Šempetru pri Gorici pred drugo svetovno vojno, na katerem se je prezidala obstoječa stavba in sezidala nova bolnišnica dr. Franca Derganca (1949–1975).