DKPS Iz življenja Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 55 snejši stik z društvom sem stkal v času sveto- letnega romanja v Rim in leto kasneje v San Giovanni Rotondo. Vključil sem se v moli- tveno povezavo, in ko se je pisarna društva preselila k Sv. Jakobu, ki je 'moja' župnija, me je p. Silvo povabil k sodelovanju v društvu, ki je ravno tedaj praznovalo 30. obletnico delo- vanja. Z občudovanjem sem spremljal slove- sno skupščino in dosežke, ki so jih predsta- vljali ustanovitelji ter sodelavci društva, zato sem se z veseljem odzval povabilu. V teh kratkih treh letih sem poleg skrbi za molitve- no povezavo sodeloval pri zasnovi in izvedbi mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki počasi poleg revije Vzgoja prerašča v enega od pomembnejših projektov društvene dejavnosti. Peter Rozman Sem Peter Rozman in prihajam iz 'najmlaj- šega slovenskega mesta' – Velenja. Po izo- brazbi sem univerzitetni socialni delavec in sem od leta 2010 zaposlen v Šolskem centru Velenje. Po uspešnem zagovoru diplomske naloge Ekologija medsebojnih odnosov med mladostniki na Fakulteti za socialno delo sem se najprej zaposlil v Državnem izpitnem cen- tru v Ljubljani, nato pa sem bil dve šolski leti vzgojitelj v Vzgojnem zavodu v Smledniku. Po študiju in nekajletnemu delu v Ljubljani sem se preselil nazaj v 'naše rudarsko mesto' in bil od leta 2010 v Šolskem centru Velenje zaposlen kot svetovalni delavec. Sedaj že če- trto šolsko leto kot 'prvi med enakimi' vo- dim najmlajšo šolo našega Šolskega centra, Šolo za strojništvo, geotehniko in okolje. Sem srečno poročen in oče dveh vrtčevskih otrok. V prostem času si vzamem čas za športne dejavnosti, že vse od srednje šole pa sem aktiven tudi v domači župniji. Kot srednješolec sem bil vključen v mladinsko pastoralo kot animator birmanskih skupin in gledališke skupine, ki je nekaj let delovala v naši župniji Velenje – Sv. Martin. Največ svojih talentov pa lahko še vedno 'dajem na razpolago' na koru naše župnijske cerkve, kot pevec mešanega župnijskega pevskega zbora Martinčki in kot organist v domači župniji. Sem tudi član Župnijskega pastoral- nega sveta. Revijo Vzgoja sem si na pobudo kolega mag. Albina Vrabiča večkrat izposodil v naši šolski knjižnici in jo z veseljem pre- bral. V vsaki številki je ne samo zanimiva, ampak tudi aktualna strokovna vsebina. S člani DKPS sem se prvič srečal pred leti pri Sv. Križu nad Belimi Vodami na letnem sre- čanju, aktivno pa sem sodeloval tudi na 2. mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Imenovanje v upravni odbor DKPS spreje- mam z najvišjo mero odgovornosti do vseh članov društva, podpornikov, sodelavcev in prijateljev društva, ki bo, v to sem prepričan, vse bolj prisotno v pedagoških krogih slo- venskega in mednarodnega prostora. To si iskreno želim, enako želim tudi DKPS. Teologija telesa in izzivi sodobnega časa Večer z donom Damirjem Stojićem Gost aprilskega večera DKPS je bil don Damir Stojić, zagrebški študentski kaplan. Predavatelj je izredno priljubljen med hr- vaškimi študenti in izobraženci, njegova predavanja na spletu in v dvoranah spremlja široka publika. Zelo dobro pozna stranpoti uporabe interneta in njegove pasti, v kate- re zapadajo mladi in starejši, najpogosteje moški. Zaradi odkritega pogovora, spoštlji- vega pristopa in pomoči, ki jo zna ponuditi zasvojenim s spletno pornografijo, smo me- nili, da bi bil odličen tudi za naš društveni pedagoški večer. Predavanja preko Zooma (22. 4. 2021) se je udeležilo 55 slušateljev. Don Stojić je s kate- hezami papeža Janeza Pavla II. razložil po- men in svetost telesa, ki ga je Bog izbral za tempelj Svetega Duha. Po svoji volji je člove- ka oblikoval kot moškega in žensko ter vsa- kemu določil vlogo. Povsem zmotno je mi- sliti, da je Cerkev proti telesu, proti človeku in uživanju. Sveto pismo se začne in konča z zavezo – zakonom med Bogom in človekom, zato so danes tako močne težnje po uničeva- nju zakona ter uničevanju definicije in spol- ne identitete moškega in ženske. Spregovoril je o vrsti laži v zvezi z zlorabo interneta in o spletni pornografiji. Trdi, da je kar 95 % moških obremenjenih s tem in da se sami iz krempljev te zasvojenosti zelo težko rešijo. Zato trdi, da je za rešitev možna le pot, po kateri človek sebi in Bogu najprej spregovori o tem, si prizna zasvojenost. Pri- znati si mora tudi, da potrebuje pomoč. Drugi korak je temeljita sveta spoved. S tem svoje mračne skrivnosti izpostavi luči Jezusove ljubezni in odpuščanja. Nadaljnja pot vodi preko veliko molitve, predvsem rožnega venca, in to tudi v skupnostih, v skupinah za medsebojno pomoč. Mnogim pomaga tudi Marijina podoba, prilepljena na zaslon računalnika. Don Stojić je odgovoril tudi na vrsto vpra- šanj slušateljev. Ob zaključku smo si oblju- bili medsebojno podporo v molitvi in še nadaljnjo povezanost. Helena Kregar Moji razmisleki Koronski rožni venec Nekaj več želim narediti Gospodu v čast in sv. Roku. Dva rožna venca. Malo, ampak več kot nič. Premalo za vse obupane, bolne, nero- jene, umrle, za tiste brez dela … Premalo za župnijski rožni venec. Vsak dan zmolim lita- nije sv. Roka. T olažeče so in bogate. Napisano je, da se je sveti Rok proti malodušju boril z usmiljenjem. Kaj bi to pomenilo? Nekaj velikega. Usmiljenje lahko premaga obup. Usmiljenje do sebe lahko pomeni, da se sprejemam táko, kot sem, in sem si všeč, ker sem Božji otrok. V adim usmiljenje do sebe in drugih. Pravzaprav se učim usmiljenja. Va- dim usmiljenje do moža. V adim ljubeče spre- jemanje. Nikoli ni prepozno. Hvala, sv. Rok! Večerna molitev Gremo na obisk v mehkih copatih, z odprtim srcem. Dobro nam je, kadar gori svečka, če slišimo Njegov glas, pred spanjem goreče po- prosimo za veliko namenov in se zahvalimo za številne darove in dobre ljudi. Naravnamo se na upanje in se potopimo v Božje naročje. Sveta maša za domovino Sveta maša za domovino je vedno veličastna, saj je darovana v naši edinstveni stolnici. Z nami so nadškof Šuštar, škof Uran in mnogi nebeščani, ki se veselijo naše zvestobe. Orgle spet donijo, ljudje poklekajo na klečalnik in desetke se vrstijo. Usmili se nas, ljubi Bog, in nam ohrani domovino! Sveti Jurij 23. april 2021. Kolena grizemo v grajski hrib. Pred nami jezdi sveti Jurij. Veličasten je. Nje- gova sulica se iskri. Pozdravljen, zmagovalec nad zlom! Sledimo ti tudi mi, čisti in umiti v molitvi. Iskrimo se kot biseri jutranje rose, kot dragulji kraljeve krone. Hvala ti, junak. S sulico zadržuješ zlo, da ne pobegne izpod osti. Vsi zmaji so majhne plišaste igračke, pri- merne za v peč. Magda Jarc