U D K 808.63-23-541.43 Ada Vidovič-Muha Filozofska fakulteta v Ljubljani POMENSKE SKUPINE NEKAKOVSTNIH IZPELJANIH PRIDEVNIKOV Nekakovostni izpeljani pridevniki imajo kot levoprilastkovni frazni členi podstavo v pomensko ustrezni desnoprilastkovni nepridevniški zvezi. Pomenska sistemizacija teli pridevniških besed je v bistvu popis njenih podstav, ki ka- žejo pomenska razmerja; kot samostojne pomenske skupine jih potrjuje tudi določeno in stalno mesto v levem prilastku. The derivational bases of nonqualitative adjectives premodifying the head- word in a noun phrase are the semantically correspondent nonadjectival post- modifiers. The semantic systematization of these adjectives is essentially the list of their derivational bases in which the semantic relations are brought to the surface. The independence of the semantic sets is further demonstrated by their filling a defined and permanent slot in the premodifier. 1 Nekakovostni izpeljani pridevniki (Prid) so pomenska skupina pridevniških besed, ki se da določiti z nekaterimi pomenskimi, pomen- sko-skladenjskimi in oblikoslovnimi merili: 1. po njih se ne moremo vpra- šati z vprašalnico kakšen; 2. pretvorljivi so v desni prilastek z nepri- devniško podstavo1 (lesena žlica •<— žlica iz lesa), ta pa ne izraža pomena obilnosti, podobnosti ali naklonskosti2 (iz obravnave so torej izločeni tipi kot npr. dekliški ч- podoben dekletu, cankarjeoski ч- podoben Cankar- ju, solzao <- ki ima veliko solz, ubogljiv ч- ki rad uboga, prenašalen ki se da prenašati); 3. nimajo desnih določil in se ne stopnjujejo s prislo- vi, so torej frazno omejeni;3 4. se ne stopnjujejo in 5. nimajo oblike določ- nosti. Tako definirano skupino pridevniških izpeljank pomensko lahko členimo s pretvorbo,4 nastale pomenske skupine pa se potrjujejo z me- 1 Izraz podstava je iz besedotvorne teorije J. Toporišiča in pomeni »to, kar je bilo prvotno dano«, Slovenska slovnica, Maribor 1976 (dalje SS 1976), 114; o Toporišičevi besedotvorni teoriji gl. op. 6, kjer je navedena še druga lite- ratura. 2 Prim. J. Toporišič, SS 1976, 151, 153, kjer so v okviru tvorbe pridevniške besede predstavljene imenovane pomenske skupine. 3 Prim. A. Vidovič-Muha, Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede, Slavistična revija (dalje SR), 26, 1978, 253—276; ista, Pridevniške zaimen- ske besede, X V . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (dalje SSJLK), 1979, 65—97 — v obeh delih je frazna neomejenost uporabljena kot eno izmed meril pomenskega urejanja pridevniške besede. 4 Tvorba in pretvorba kot način jezikovnega razčlenjevanja je večkrat uporabljena v delih J. Toporišiča, npr. že v Slovenskem knjižnem jeziku (dalje SKJ) 2, Maribor 1966, kot metoda iskanja tvorjenkine podstave (kasnejši prvi algoritemski korak) v poglavju o besedotvorju, str. 95—106; v SS 1976 je stoin v levem prilastku.5 Kot pomensko razločevalno merilo se upošteva še možnost nadomeščanja, vprašalnica po prvostopenjski podstavni pre- tvorbi ter še nekatera, posebno z oblikoslovnega področja. 1.1 Pretvorba, temeljno pomensko razločevalno merilo, je pojmovana kot postopek, pri katerem se išče pomenska podstava pridevnika s spre- minjanjem levega pridevniškega prilastka v pomensko ustrezni desni prilastek: očetovo imetje imetje (od) očeta; ladijski prevoz *njegov brat. imeti ljubico -»• *njegova ljubica, di- rektorja (že) imajo njihov direktor, imeti tekmeca -» *njihov tekmec. Mož- 1.2.2 N e p r a v i s v o j i l n i P r i d (Snp) so lahko samo ob izgla- golskem pa tudi ob izpridevniškem samostalniku. 1.2.2.1 N e p r a v i s v o j i l n i de j an j ski P r i d (Snpd). Drugo- stopenjska podstava, ki ima obliko glagolskega stavka z motivirajočim samostalnikom kot osebkom, izraža, komu, čemu je jedrno dejanje pri- pisovano: očetovo delo ч - delo (od) očeta <— oče dela; gospodarski raz- voj ч - razvoj (od) gospodarstvu ч - gospodarstvo se razvija; tako še: blagajniško poslovanje, električni učinek, besedni pomen, cestni ovinek, kontrolni ukrep, nacionalni dvig, narodova last, sestrino trpljenje, gam- sov skok. 1.2.2.2 N e p r a v i s v o j i l n i s t an j ski P r i d (Snps). Drugo- stopenjski pretvorbi z glagolom imeti v povedku sledi še tretjestopenj- ska z razvidnim stanjskim oziroma lastnostnim pomenom povedkovega pridevnika: očetove izkušnje ч - izkušnje (od) očeta <— oče ima izkušnje <- oče je izkušen; njegov smisel za humor ч— smisel za humor (od) njega ч— ima smisel za humor ч— je humorističen; fantovi dolgi lasje ч— dolgi lasje (od) fanta ч - fant ima dolge lase <- fant je dolgolas; tako še: ženin abonma, bolnikova vročina, voznikova prednost, naša moč.20 1.3 Vrstni P r i d (V)21 uporabljajo glede na pravkar obravnavano skupino svojilnih kot pomensko razločevalna naslednja merila: 1. pred- vsem že v prvi stopnji različno pretvorbo s samostojnimi vprašalnicami; nost pretvorbe stavčnih zvez v imenske s svojilnim pridevnikom, kadar imeli izraža stanjsko svojilnost, zahteva popolno pomensko osamosvojitev te pomen- ske skupine; 2. pomen s prvim podpomenom je namreč pretvorbeno drugačen — vsaj v glavnem vezan na glagol biti v pomenu obstajati, npr. te knjige nimam več -> ta knjiga ni več pri meni, urednik ima dosti gradiva -> pri uredniku je dosti gradiva ipd. (2. pomen), v trgovini imajo že prve češnje -> o trgovini so prve češnje, pralnega praška imajo dovolj pralnega praška je dovolj ipd. (prvi podpomen). Seveda pretvorbeno ne spadajo sem zveze kot imeti žiro račun, ženske imajo enake pravice kot moški idr. Sinonimne zamene za kontrolo pomenov glagola biti predlaga J. Toporišič: obstajali, nahajati se, imeti, dogajati se, znašati. 20 V S S K j II, 26, se najdejo primeri z obravnavano pretvorbeno možnostjo v okviru 5. pomena glagola imeti, npr. imeti skrbi •*- *njegove skrbi *je zaskrbljen, imeti podporo ч- *njegova podpora je podpiran. Če hočemo ohraniti pomen, moramo tako pretvarjati tudi zvezo takoj za pomensko raz- lago — ima brado in brke ч- njegova brada in brki -> je bradat in brkat (variantna pretvorbena možnost uvršča to zvezo med Ss — njegova bracla ima brado -> brada je del njega). Pretvorbeno gredo sem tudi nekatere zveze iz 6. pomena, npr. že prva — lase ima dolge in skodrane ч- njegovi dolgi in skodrani lasje -* je dolgolas in kodrolas/skodran. V 5. pomen bi lahko uvrstili t il <1 i nekatere zveze iz 2. pomena, npr. imeti abonma ч- *njegov abonma -> (on) je aboniran, pa tudi, npr. nimate vzrokov za jezo, variantno (če jemljemo samostalnik glagolniško) imeti dokaze za kuj. 21 Gl. op. 12. kjer je med drugim razvidno, da se izraz vrstni pridevnik pojavi v slovenski slovnici šele 1956. leta. S r s i i ocatov brat bral očeiu o č i ima brala; глопс"«( nefak nečak znancu 4 - ranec ma « t a t a о 1 г о к « 1 й Ц učtlal; oJroki učili (riroka j hišni gospodar gospodar kisi gospodarili hiši j e î e v a bodica ja i ima bodico < bodica Ц Ail j o ta , .Min i hrbrt ног ima b r k i peta, značilna za Ahila; tako še: avgijeo hlev, ariadnina nit, sizifovo delo, marijini laski23 idr. 22 V pomensko razločevalni vlogi obe vprašalnici v SS 1976, 117. 1.3.1.2 V r s t n i splošni i z s v o j i l n i P r i d zajemajo tisto sku- pino pretvorbeno homonimnih pridevnikov, ki se pojavljajo v stavčni strukturi kot prilastek tožilniškega predmeta takrat, kadar imamo v stavku tudi svojilni dajalnik. Pretvorba povedkove zveze v imensko daje videz kopičenja svojilnosti v levem prilastku: (Ukradli so) (mi) očetovo uro —>• (njihova kraja) (moje) očetove ure. Drugostopenjska (glo- binska) pretvorba izkazuje vrstni pomen drugega pridevnika: —> kraja ure, ki sem jo imel od očeta / ki jo je dal oče meni; stavčna varianta: Ukradli so mi uro, ki.. ,24 Če v stavku nimamo svojilnega dajalnika, je tovrstna pretvorba mo- goča pri vseh pridevnikih, tvorjenih iz samostalnikov, ki poznajo kate- gorijo človeškosti, vendar pa le kot pomenska varianta svojilne pridev- niške pretvorbe: Vedno nosi očetovo uro ч— uro (od) očeta / uro, ki mu jo je dal oče. 1.3.2 V r s t n i jedrno variantni P r i d (Vjv) so druga velika skupina v levem prilastku z nekaj podskupinami. Njihova možnost uvrstitve v levi prilastek je odvisna od glagolniškosti oziroma neglagol- niškosti jedra (ladijski prevoz, gugalni stol). 1.3.2.1 V r s t n i ne glagolniško jedrni P r i d (Vngj) posred- no ali neposredno izražajo dejanje, ki ga lahko opravlja z jedrom po- imenovani predmet. Prvostopenjska pretvorba ima obliko predložnega tožilnika, njena vprašalnica pa je za koga, kaj: II = 2 — 4: (ljubljansko) 23 Pri teh primerih gre še za pravopisno vprašanje. V predlogu za nov slo- venski pravopis (J. Toporišič, J. lligler, Komentar k pravilom slovenskega pra- vopisa, SR 25, 1977, 88, 105) je rešitev deloma kompromisna: ti pridevniki se kot vrstni pišejo z mulo začetnico in fonetično le, če ne poimenujejo zakonov in teorij, oziroma če ne gre za »nekatere frazeologeme iz kulturne tematike« (88); tako ostajajo kljub vrstnemu pomenu pisani z veliko začetnico in origi- nalno primeri kot Ahilova peta, Avgijev hlev idr. Pravopisna rešitev je v na- sprotju s stališčem J. Toporišiča, objavljenem v SR 19, 1971, 74, kjer je rečeno: »Kakor je torej prav blažev žegen ali marijini laski, je prav tudi avgijev hlev ali ariadnina nit.* SSKJ ohranja tudi v primeru vrstnosti v glavnem veliko za- četnico in nefonetični zapis, npr. Glauberjeva sol, SSKJ I, 690, Papinov lonec, SSKJ III, 522 idr. 24 Petr Pifha v razpravi Existuje dati v posesîvnî?, Slovo a slovesnost X X X I I , 1971, 301—311 omenja, da gre v primerih kot Peter zerbrach mir Mutters Vase ali v češki povedi Kdijbys umyla moje podlahij pani Sulcové, tak bych ti umyla i jeji okna — za hkratno obstajanje cele vrste svojilnih odnosov v povedi. Obravnavana pretvorba dokazuje, da je kopičenje svojilnosti samo navidezno in da je v levem prilastku svojilnost izražena samo enkrat. O večstopenjski svojilnosti, vendar ne samo v okviru levega prilastka, bi lahko govorili v pri- merih kot učitelj (mojega otroka) — učitelj (otroka) (otrok od mene) — otrokov učitelj — moj otrok. Ilierarhičnost svojilnosti se v pretvorbi potrjuje z dejstvom, da je zloženi samostalniški prilastek enkrat jedro zveze s svojilnim pridevnikom — moj otrok, drugič pa prilastek — otrokov učitelj. šolsko hokejsko vadbeno igrišče <— igrišče za vajo za igranje hokeja za uporabo šoli (o Ljubljani) — prim, preglednici na str. 36—37. 1.3.2.1.1 V r s t n i namembni P r i d (Vn) so na drugem mestu v levem prilastku (2). Tvorijo jih v glavnem glagoli s priponskimi obra- zili -alen, -ilen, -iven, -en, -(a)tiven.25 Podstava ima obliko prilastkovega odvisnika z neprehodnim glagolom v povedku: doigalni mehanizem <- mehanizem, s katerim se dviga; šivalni stroj <— stroj, s katerim se šiva; tako še: drgalna krtača, gugalni stol, brizgalna cev, dihalna mišica, do- vajalni kanal, bajalna palica, dojemalni organ, črpalna naprava, česalni glavnik, drsalni čevlji, lupilni/gladilni/nakladalni/pralnijnavijalni stroj, gnojilna raztopina, debelilna kura, celilno mazilo, glušilna naprava, mehčalno sredstvo, ločitveni razlog, meritvena ekipa, fiksirni obroč, iz- občitveni postopek, maskirna obleka, lupilni nož, cloločilni element. 1.3.2.1.2 V r s t n i posredno n a m e m b n i P r i d (Vpn) imajo podstavni samostalnik v tožilniku s predlogom za (nogometni — za no- gomet) — dejanje je razvidno v drugostopenjski pretvorbi, kjer postane prvotni predmet prilastek glagolnika (za igranje nogometa). S stališča razvrstitve v levem prilastku sta mogoči dve podskupini, t. i. nehomo- nimna in hoinonimna. 1.3.2.1.2.1 V r s t n i p o s r e d n o n a m e m b n i nehomonimni P r i d (Vpnnh) so v levem prilastku na tretjem mestu (3). Ti pridevniki niso homonimni s svojilno pomensko skupino.26 Tvorjeni so navadno iz glagolnikov oziroma samostalnikov, ki so povezani z glagolskim deja- njem: nogometno igrišče igrišče za nogomet igrišče za igranje no- gometa / na katerem se igra nogomet; filmska kamera kamera za film(anje) <- kamera, s katero se filma; informacijsko gradivo •<— gra- divo za informacije •<— gradivo, s katerim se informira; analitični posto- pek •<— postopek za analizo •<— postopek, s katerim se analizira; tako še: anketni list, cenzurni urad, delovni prostor, dostavno vozilo, fabulativni dar, finančni prostor, gradbeni les, komandni kader, kontrolni pregled, kreditni pogoj. 1.3.2.1.2.2 V r s t n i p o s r e d n o n a m e m b n i homonimni (Vpnh) so na četrtem mestu v levem prilastku (4). So homonimni s svo- jilno pomensko skupino. Tvorjeni so iz neglagolniških samostalnikov in imajo možnost tretjestopcnjske pretvorbe v prilastkov odvisnik: šolsko 25 Prim, posebno skupino v SS 1976, 152—153, kjer so pri pomenu »uporab- nost ali namenjenost« našteta prav ta obrazila. 20 Obravnavana pomenska skupina ima torej dvojno pretvorbeno možnost in zato seveda tudi možnost dvojne uvrstitve v levem prilastku: levja kletka kletka (od) levov j za bivanje levov. igrišče ч— igrišče za šolo ч— igrišče za uporabljanje šoli ч— igrišče, ki ga uporablja šola; konjski hlev ч— hleo za konje <— hlev za bivanje konj -(r- hleo, v katerem bivajo konji; iako še: aranžerska šola, cevna pločevina, čajna žlička, levja kletka, pasja uta, gasilski avto, gospodinjski aparat, damski krojač, dimni kanal, jedilna shramba, čebulno seme, glasbena šola, kabinetno pohištvo. 1.3.2.2 V г s t n i glagol ni škojc d r n i P r i d (Vgj) določajo sredstvo in predmet dejanja, ki ga izraža jedrni glagolnik: II = 2' — 3': (rečni) tovorni ladijski prevoz <— prevoz z ladjo tovora (po reki). Zdru- žujejo torej dve pomenski skupini. 1.3.2.2.1 V r s t n i sredstveni P r i d (Vs) ali Prid sredstva za- vzemajo drugo mesto v levem prilastku (2'). So iz predložnega orodnika,27 ia pa iz glagolskega stavka, v katerem je podstava pridevnika osebek: ladijski prevoz ч— prevoz z ladjo ч— ladju prevaža; mikroskopski preg- led 4— pregled z mikroskopom ч— mikroskop pregleda; tako še: magnetni zapis, lesna trgovina, instrumentalni koncert, imenska označba. Vpra- šalnica po prvostopenjski pretvorbi je s pomočjo česa, s čim.2* 1.3.2.2.2 V r s t n i predmetni P r i d (Vp) zavzemajo tretje mesto v levem prilastku (3'). Podstava je brezpredložni rodilnik, nastal iz tožilniškega predmeta: tovorni prevoz ч— prevoz lovora ч— prevažati tovor; tako še gozdni nadzor, osebna kontrola, družbena zaščita. Vpra- šalnica je koga, kaj. 1.3.3 V r s t n i izprislovni P r i d i (Vizpi) so tretja velika sku- pina v levem prilastku s podskupinami, tj. III = 5—9: (tribunsko) lan- skoletno »švicarsko« zimsko ljubljansko igrišče ч— igrišče v Ljubljani v zimi »iz Švice« (s tribunami). Vsi so tvorjeni iz prislovnega določila, ki ima obliko predložnega samostalnika. 1.3.3.1 V r s t n i P r i d smeri d e l o v a n j a (Vsd) so na petem mestu levega prilastka (5). Samostalniško jedro določajo glede na smer razraščanja; vezani so torej na glagolniške oziroma lastnostne samo- stalnike. Preko pojmovnih samostalnikov so tvorjeni iz merilih pridev- nikov.29 So iz predložnega tožilnika v vlogi prislovnega določila kraja: 27 V SS 1976, 250, so kot orodniški neujemalni prilastek navedeni primeri, ki prav tako kažejo na pomen sredstva glagolskega dejanja, npr. polnjenje z vinom ->* uinsko polnjenje, seznanitev z gradivom -> *gradivna seznanitev. 28 V SS 1976, 492, je obravnavano v okviru prislovnega določila načina tudi prislovno določilo sredstva orodja, za katero je uporabljana poleg vprašalnice »kako« tudi vprašalnica »s čim«. 20 Prim, v op. 3 cit. razpravi, kjer je bila natančneje predstavljena skupina mernili pridevnikov. Vprašalnično so bili določeni že v SS 1976, 255, 273. Vj v Vnqj ' Ч Vpn Vn i Vp V s i Vpnh Vpnnh i i i i i i i i i av tobusna pos ta ja * • l i lmska kamera glašilna naprava gozdni nadzor «ogneto i z a p i s * • postaja za p o s l o p j e avtobusa kamero m ( d e l a n j ) | i ta ( i ) i napravo za glusenje ; nadzor g o z d a ; z a p i s z mognetom ; čajna i l i i k a t kreditni p a j o ] < - « O l m stol < - tovorni prevoz <- ladijski pravoz < - i t i f k a za pit)« c a p poqoi z a (dajanje) Uredit (a) stol za guganje prevoz tovora prevoz z ladja debelinski prirastek <- prirastek v debelino; tako še: dolžinsko razte- zanje, globinska razsežnost. Vprašalnica po pretvorbi je kam.30 1.3.3.2 V r s t n i P r i d okoliščin (Vo) določajo jedro glede na obstajanje ali izvor. 1.3.3.2.1 V r s t n i P r i d nahajanja, obstajanja (Vob) izra- žajo krajevnost ali časovnost, nastajajo pa s pretvorbo iz mestniškega prislovnega določila. Pridevniki iz prislovov, npr. tamkajšnji, prejšnji, včerajšnji so zaradi samostojnega mesta v levem prilastku obravnavani kot samostojna pomenska skupina (gl. 1.3.5). 1.3.3.2.1.1 V r s t n i krajevni P r i d n a h a j a n j a , o b s t a j a - n j a (Vobk) so na šestem mestu (6) levega prilastka: alpsko rastlinstvo rastlinstvo v Alpah ч— rastlinstvo, ki je v Alpah; dunajske gostilne gostilne na Dunaju gostilne, ki so na Dunaju; tako še: kraški izvir, gorske živali, morski promet, globinska kamnina, močvirska ptica, klub- sko življenje, laboratorijski poskus, ladijski kuhar, gledališki igralec, industrijski delavec, blagajniški prejemek, končna reakcija, gozdni nad- zornik, prilastkov odvisnik, hišni gospodar, bočna lega. Vprašalnica po pretvorbi je kje.31 3 0 V S S 1976, 489, j e v p r a š a l n i c a » k a m « u p o r a b l j e n a za v p r a š e v a n j e p o c i l j u d o g a j a n j a pri p r i s l o v n e m določ i lu k r a j a . T a k o že v S K J 3, 1968, 170, pri p r e d l o g u . 31 Y S S 1976. 489, j e >kje. na k a t e r e m m e s t u « u p o r a b l j a n za d o l o č a n j e m e s t a d o g a j a n j a pri p r i s l o v n e m d o l o č i l u k r a j a . T a k o že v S K J 3, 1968, 170, pr i p r e d l o g u . 1.3.3.2.1.2 V r s t n i č a s o v n i P r i d n a h a j a n j a , o b s t a j a - n j a (Vobč) so na sedmem mestu levega prilastka (7). Podstava izraža časovnost obstajanja (igrišče o zimi), lahko tudi v obliki prilastkovega odvisnika; zimsko igrišče ч - igrišče v zimi ч - igrišče, ki je o zimi; tako še: aprilski sejem, jesenski dež, avgustovska vročina. Vprašalnica po pretvorbi je kdaj.32 1.3.3.2.2 V r s t n i izhodiščni P r i d (Vi) izražajo krajevno ali časovno izhodišče; so iz rodilniškega prislovnega določila. 1.3.3.2.2.1 V r s t n i k r a j e v n i i z h o d i š č n i P r i d (Vik) so na osmem mestu levega prilastka (8). Podstavna predložna zveza izraža kraj, okolje, iz katerega kdo, kaj izhaja,33 predložna zveza sama je iz prilastkovega odvisnika: bavarsko pivo ч— pivo z Bavarske <- pivo, ki je z Bavarske; idrijska čipka ч - čipka iz Idrije ч— čipka, ki je iz Idrije; tako še: češki porcelan, močvirska megla, japonski avtomobili. Vprašal- nica po podstavi je od kod, od kje.3* 1.3.3.2.2.2 V r s t n i časovni i z h o d i š č n i P r i d (Vič) so na devetem mestu v levem prilastku (9). Pretvorbeni rodilnik izraža čas, iz katerega kdo, kaj izhaja.35 Drugostopenjska pretvorba je prilastkov odvisnik z motivirajočo besedo v vlogi prislovnega določila časovnega izvora: srednjeveška plastika ч— plastika iz srednjega veka ч— plastika, ki je narejena v srednjem veku; mladostni spomin ч - spomin iz mla- dosti ч— spomin, ki je iz mladosti; tako še: baročni kip, romanska cerkev. Vprašalnica po podstavi je iz katerega časa.30 32 Vprašalnica »kdaj itd.« je uporabljana za določanje prislovnega določila časa v SS 1956, 292. — Med drugimi vprašalnicami jo za časovno prislovno določilo (kako dolgo, odklej, doklej, kolikokrat) navaja A. Breznik že v svoji prvi slovnici 1916, 252. — SS 1976, 490, ima vprašalnieo kdaj pri pomenu »tre- nutek (obdobje) časa«; loči še mejne časovne, posebej pa še »količino časa« (491). 33 Pomen krajevnega izvora je predstavljen v SKJ 3, 1968, 170, v poglavju o predlogih — vprašalnica od kod. — V SSKJ II, 1975, 82, je pri predlogu iz s to pretvorbo razumljiv 2. pomen, zlasti primeri pod znamenjem b) brazilska kava (v SSKJ 2 a) »izhodišče, izvor«, b) »pripadnost, okolje«). 34 V SS 1976, 489, ustreza temu pomenu pri prislovnem določilu kraja sku- pina, ki zaznamuje »izhodišče glagolskega dejanja«. 35 V SSKJ II, 82, je izražanje časovnosti pri predlogu iz prikazano v 5. po- menu, npr. spomini iz mladosti. Zaradi enake pretvorbene možnosti, kot jo ima- jo krajevni izvorni pridevniki, bi bila v SSKJ ustreznejša predstavitev obeh v okviru istega pomena, morda ločeno s črkovnimi znamenji. — V SS 1976, 351, sta pomena, ki izražata krajevnost oziroma časovnost obravanavana ločeno, tj. kot »zveze, ki izražajo kraj« oziroma »čas«, npr. od kod nese — iz mesta, z njive... od kdaj je — z mladega, od srede 19. stol., izza kongresa. 30 V SS 1976, 148, se taki primeri navajajo v skupini pridevnikov, ki izražajo »povezanost« s čim, npr. avgustovski, antičen, niso pa v posebni skupini (149). V i z p 1 vsd Vo V i V o b V i č V i l i Vobč Vob k tkbslmski pr irosM « boročre kip Ušla forrelon « - «prilsJfi ujet < - krasili i ivir < - рплЫск v debelino,- kip it b o n i h ; р о т к и s C išk« , s t j e m v a p r i l u u » i r na ( r a s u , globinska rnistžnosl < « t a t e l m spomm <- bavarsko pivo < - jese iat i d t i * ladijski bubar raismos) i globino spomin iz mbdosii pivo i Sovarsk« d e ž v jcsriri kuhar rtû lodp 1.3.4 V r s t n i v i d e z ni P r i d (Vv) so četrta velika skupina v le- vem prilastku s podskupinama: IV = 10—12: plastično večdelno tri- bunsko igrišče <— igrišče s tribunami sestavljeno iz več delov narejeno iz plastike. Povezuje jih objektivno preverljivo opisovanje videza ozi- roma sestava tega, kar poimenuje jedro. 1.3.4.1 V r s t n i s p rem s t v eni P r i d (Vsp) so na desetem mestu v levem prilastku. Nastali so iz predložnega orodnika,37 ta pa iz oziralnega odvisnika: hudourniška pokrajina <— pokrajina s hudourniki pokrajina, kjer / na kateri so hudourniki; briljantni prstana- prstan z briljantom <- prstan, na katerem je briljant; mlečni riž •<— riž z mle- kom •<— riž, v katerem je mleko; naglasno mesto ч— mesto z naglasom •<— mesto, na katerem je naglas; tako še: industrijsko področje, acetilenski gorilnik, bencinski kuhalnik, električni aparat. Vprašalnica po pretvorbi je s čim. 1.3.4.2 Sestav no-sn ovn i P r i d imajo podstavo v predložnem rodilniku, ki izraža določitev glede na snov, sestav tega, kar poimenuje jedro. Vprašalnica za podstavo je iz koga, česa je kaj.38 37 Ta tip orodnika izraža pomen skupnosti, ki je v SS 1976 izkazan v ok- viru rabe predloga z/s, zlasti z zadnjim primerom — mati z otrokom (358); s stališča določanja stavčnih členov (manj s stališča pomena) je ta orodnik pretvorljiv v priredno zvezo, npr. mati in otrok — v SS 1976 je ta pretvorba obravnavana v poglavju o osebku, 477. 38 V SSKJ I I , 82, ima predlog iz ta pomen pod 6 za a) pred poševno črto, npr. (kipec) iz brona, (zid) iz (rezanega) kamna ipd., in za b) priprava iz več delov. — SS 1976, 150, navaja za snovne pridevnike priponska obrazila -én, -эп, -in, -nat, -аst, -ov, -ev. 1.3.4.2.1 V r s t i l i sestavni P r i d (Vs) so na enajstem mestu v levem prilastku (11); podstavni predložni rodilnik imenuje sestavne člene in je lahko samo množinski, podstava predi. rod. je deležniški pol- stavek ali prilastkov odvisnik. Priponska obrazila so največkrat -én, -эп, -ski, -ški, -ji, lahko pa tudi -ov, -eo, -in idr.: atletski klub ч- klub iz atletov •<— klub, sestavljen iz atletov klub, ki ga sestavljajo atleti; generalski zbor ч- z bor iz generalov zbor, sestavljen iz generalov zbor, ki ga sestavljajo generali; tako še: delavska množica, gasilska četa, gosposka družba, slovenski narod, igralski ansambel, kmečko okolje, meščanska družina, delavski rod, moško pokolenje, ekipno tekmovanje, imenski seznam, citronski nasad, besedni red, kristalni skupek, aldehidna skupina. 1.3.4.2.2 Snovni P r i d [(V)sn] so na dvanajstem mestu v levem prilastku (12). Kakor sestavni so tudi ti iz podstave s predlogom iz. Ker odgovarjajo na vprašalnico kakšen in še zaradi nekaterih drugih lastno- sti (delno ločijo določnost, enako mogoči so v vseh skladenjskih vlogah), so načelno uvrščeni med kakovostne. Z vrstnimi jih povezuje poleg pre- tvorbe predvsem nestopnjevalnost in to, da nimajo desnih določil, ne dajo pa se tudi stopnjevati s prislovi.30 V pretvorbi se od sestavnih ločijo po tem, da so tvorjeni iz neštevnih samostalnikov, ki izražajo snov. Pod- stava snovnih pridevnikov je iz pridevniškega polstavka s pridevniško besedo stanja narejen. Priponska obrazila so različna, npr. -en, эп, -ov, -ev, -in, -at, -as/, -ski, -ški, -ji:i0 lesen strop •<— strop iz lesa strop, narejen iz lesa; kovinski predmet •<— predmet iz kovine predmet, na- rejen iz kovine; tako še: cukren izdelek, maslena kroglica, dratena ogra- ja, gumeni/gumijast izdelek, brončena, bakrena posoda, jeklena vzmet, svileno pregrinjalo, svinčena krogla; železna priprava, bombažno blago, marmeladni nadev, medena kaplja, damastna posteljnina, koralni otok, asfaltni sloj, jagodni sok, bučno olje, lesni pepel; jagodov sladoled, če- bulna/čebulov a omaka, kokosova moka, kostanjev med, krompirjevi cmoki, limonov/limonin sok, cimetov keks, figovo žganje, hrastova deska, kromov prašek, kremenov pesek, bakrova/bakrena ruda, cinkova ploče- 39 Natančnejša utemeljitev uvrstitve snovnih pridevnikov med kakovostne je podana v prvi razpravi iz op. 3, 263—264; Grammatika sovremennogo russko- go literaturnogo jazyka, Moskva 1970, 307, jih obravnava kot podskupino med odnosnimi pridevniki, ki ustrezajo našim pridevnikom z obravnavano pretvor- beno možnostjo; S. Babic, STP, 80, navaja poleg opisnih in svojilnih pridevni- kov tudi snovne, ki se mu po slovničnih lastnostih, na osnovi cit. ruske slovnice, zdijo bližji odnosnim kot kakovostnim. 40 Priponska obrazila za snov so po SS 1956, 128, 129, -OD, -ev, -EN, -ЭП; SS 1976, 150, ima še -in, -nat, -ast, npr. lesén, jabolčen, bananin, slamnat, bro- nast, ogljikov, borovničev. vina; moknata jed, ilnata/ilovnata koča, kamnita ograja; flanelasta/flu- ne Inu srajca, cipresast/cipresni les; betonski steber; gob ja jed. Pridevniki iz poimenovanja rastlin imajo podstavni rodilnik v mno- žini, ta pa se da razviti še z glagolom narediti: borovničje vino ч— vino iz borovnic ч - vino, narejeno iz borovnic ч - vino, ki ga naredijo borov- nice; tako še: citronski sok, gobja jed, kokošja juha. Primeri z večkrat- nim pretvarjanjem: kozje usnje ч— usnje iz kozje kože ч— usnje, narejeno iz kože (od) koze ч— usnje, narejeno iz kože, ki jo ima koza; tako še: lisičje krzno, soboljin plašč, kačje usnje ipd. V v V s s V s p i i ( V j s n i V s i i i i i ž e l e z e n toi 4- ! -, {eno m i s l i zbor < r - «talni r i i < r tol,narejen i : ž e l e z a , zbor, s e s t a v e n iz q t n e r o l o v , rt i z « l e t o m ; tomnda oqro|a < - delavska množica briljanlni p r s t a < r ograja, nore jena iz kamna množita sestavljena iz delavcev prstan : knl|onfem 1.3.5 V r s t n i izprislovni P r i da (Vizpa) imajo samostojno me- sto v levem prilastku, in sicer pred kakovostnimi pomenskimi skupina- mi: VII = 15—16: prejšnje zgornje igrišče <— igrišče zgoraj od prej. So iz prislova ali prislovne zveze.41 1.35.1 Krajevni P r i d (Vizpk») so na petnajstem mestu v levem prilastku (15). Tako kot vrstni izprislovni Pridi imajo podstavo v pri- slovu: bližnji predmet ч - predmet blizu ч - predmet, ki je blizu; dolnja soba ч— soba doli ч - soba, ki je doli; tako še: gornji stanovalci, nasprot- ni breg. Vprašalnica po podstavi je kateri, v stavčni zvezi kje. 1.3.5.2 Časovni P r i d (VizpČ2) so na šestnajstem mestu v levem prilastku (16). So iz časovnega prislovnega prilastka: lanski dohodek ч— dohodek lani ч - dohodek od lani ч— dohodek, ki je od lani; tako še: hkratni prihod, prejšnji denar. Vprašalnica po pretvorbi je kdaj ozi- roma od kdaj, če gre za časovno izvornost. 41 S k u p a j o b r a v n a v a n i v S S 1976, 154, k o t p r i d e v n i k i iz p r i s l o v o v in č len- k o v : zastonjski, letošnji, gorenji. V l Z p 2 Vizpk i bližnji predmet < predme) №10 ; nasprotni breg brnj nosproli 1.3.6 V r s t n i v r stilni*2 P r i d (Vvš) so na osemnajstem mestu v levem prilastku: VIII = 18: tretje igrišče ч - igrišče na mestu tri ч - igrišče (po vrsti) na mestu (številka) tri; četrta klop <— klop v vrsti (številka) štiri itd. Vprašalnica po pretvorbi je na kolikem mestu, v ko- liki vrsti. 1.4 Količinski Prid (Pš) spadajo v skupino količinske pridevniške besede, zaznamujejo pa ločilnost ali množilnost. V levem prilastku so alternativni — eni ali drugi so na sedemnajstem mestu: VIII = 17/17': (tretje) dvoje/dvojno igrišče ч— igrišče dveh vrst.*3 Podstava izraža po- men teh števniškili pridevnikov. Vprašalnica po pretvorbi je kolikih vrst (za predstavljeni pomen).44 P Š / Vvš i I i i i wWa Пор <- klop v vrsli štiri Vseli osem glavnih pomenskih skupin in devetnajst podskupin nam glede na mesta v levem prilastku predstavlja naslednja preglednica. 42 Prim. SS 1976, 255: »Vrstilni števniki se uvrščajo med vrstne pridevnike.« 43 O pomenu množilnih in ločilnih števnikov gl. SS 1976, 269—270. 2e v SKJ 2, 160, pretvorba z vrsta, skupina. 44 Predstavljene pomenske skupine razmernih pridevnikov se v precejšnji meri ujemajo z praktičnimi rešitvami v SSKJ. Seveda bo za dokončno mnenje potreben sistematičen primerjalni pregled, ki bo lahko zadovoljivo uveljavil pretvorbo kot metodo slovarskega pomenskega razčlenjevanja razmernih pri- devnikov. Kritični pregled bo pokazal: 1. stopnjo pomenske izčrpnosti posa- meznih v slovarju predstavljenih pomenov, 2. ustreznost pomenskih razmejitev v okviru posameznega pridevnika, torej strnjenost svojilnih oziroma vrstnih po- menskih podskupin ter nemešanje ponazarjalnih primerov, 3. zadostnost po- nazoril. Vizpc i hkratni prihod ч prihod hkroli; prejšnji denar < - V n v P š m trojno Vino vino {teh vrst P š l troj» ljudje ljudje treh vrsf Razporeditev pomenskih skupin v levem prilastku je pomensko raz- ločevalna:45 vsaka skupina vrstnih (V) in števniških pridevnikov (Pš) ima svoje samostojno in nezamenljivo mesto, vse svojilne pomenske pre- tvorbe pa imajo eno samo trinajsto mesto (13). ker je svojilnost v levem prilastku lahko izražena samo enkrat. Osnovnih pomenskih skupin vrst- nih pridevnikov je šest — I—VI (šesta pomenska skupina vključuje tudi ločilne in množilne števnike), podskupin (z alternativnimi mož- nostmi v levem prilastku) pa sedemnajst. 2 Nobena skupina razmernih pridevnikov ne razločuje oblikovne določnosti, vsaka je končniško nevariantna. Določnost je namreč po- mensko-skladenjski pojav, vezan na možnost uveljavitve vprašalnic kak- šen —• kateri. Prva zahteva nedoločno obliko in s tem ničti končniški morfem, mogoča pa je samo v okviru pomenskih skupin kakovostne pridevniške besede. Pod znanimi pogoji se zamenjuje z določno obliko, ki ima končnico -i, in tedaj ji ustreza vprašalnica kateri.™ Razmerni pridevniki so določni že kot posebna vrsta, zato je vprašalnica kakšen zanje seveda neustrezna; to je tudi eno izmed meril, ki jih definira. Mo- rebitno uveljavljanje končniške variantnosti pri teh pridevnikih je brez skladenjske utemeljitve, brez tistih lastnosti torej, ki definirajo oblikov- no določnost. Omahovanje v rabi končnic je zlasti opaziti pri pridevni- kih s priponskimi obrazili -en, -an. Kadar so ti pridevniki razmerni, t. j. Oglejmo si nekaj vrstnih in svojilnih pridevnikov, pri katerih se naša in slovarska analiza nista ujemali. Sestavno svojilni pomen (Ss) ni ločen od dejanj- sko svojilnega (Snpd) npr. pri naslednjih pridevnikih — lisičji: 1. rep <- rep je del lisice, l. lajež <- lisica laja; gamsov: g. koža <- koža je del gamsa, g. skok <— gams skoči; materin: m. srce (brez stilne oznake) srce je del matere, m. ljubezen <- mati ljubi. — Svojilne pomenske skupine so pomešane tudi med vrstne, npr. partizanski, nepravi svojilni (Snp): p. napad, p. akcija partizani napadejo, partizani so aktiDni, vrstni sestavni (Vs): p. enote <- enote, sestavljene iz partizanov; pevski, Snp: p. vaja •*- pevci vadijo, Ys: p. zbor -*- zbor, sestav- ljen iz pevcev, vrstni posredno namenski (Vpn) : p. soba soba za (vajo) pev- cem; meščanski, Vs: m. družina -«- družina, sestavljena iz meščanov, Snp: m. navade •«— meščani so navajeni; beseden, Snp: b. pometi •*- beseda pomeni, Ys: b. red <— red, sestavljen iz besed; bojen, svojilni razmerni stanjski (Srs) ; b. črta <- boj je začrtan, vrstni namenski (Vn) : h. posvet •*- posvet za boj, vrstni okoliščinski (Vo) : b. tovariša •«- tovariša v boju. vrstni posredno namenski (Vpn): b. vrsta •*- vrsta za boj. — Včasih so pomešane tudi same vrstne pomenske skupine: plinski, vrstni spremljevalni (Vsp): p. zmes zmes. v kateri je plin, vrstni sredstveni (Vsr): p. pogon *- pogon, s plinom; mlečen, Vsn: m. izdelek izdelek, narejen iz mleka, Vsp: m. kruli <~ kruh, v katerem je mleko itd. 45 Samostojnost in nezamenljivost mest v levem prilastku velja tudi za ka- kovostne nezaimenske in zaimenske pridevniške besede, o tem gl. razpravi, cit. v op. 3, ter SS 1976, 466; že prej v SKJ 4, 1970, 175. 40 Za določno obliko pridevnika ima vprašalnico kateri SS 1956, 118. — Tudi v tem pomenu jo ima SKJ 1, 196; SKJ 4. 1970, 175, navaja kot zadnjo objedrno skupino pridevniških besed »vrstni ali določni pridevnik«. vrstni ali svojilni, jim ustreza vprašalnica kateri oziroma čigav, v pri- meru vrstnosti imajo končnico -i, seveda v vseli skladenjskih vlogah, v primeru svojilnosti pa končnico -0: briljanitii prstan prstan je briljantni — prstan sem našel briljantni; dovršni glagol — glagol je dooršni — glagol je napisal dovršni; strojni inženir — inženir je strojni — inženirja je srečal strojnega; državen gozd — gozd je državen — gozd je posekal državen47 itd. Kakovostnim pridevnikom z omenjenimi priponskimi obrazili pa seveda ustreza vprašalnica kakšen in ničta končniška oblika, ki pa dopušča uveljavitev oblikovne določnosti in s tem končniško variantnost v obsamostalniškem položaju: briljanten uspeh/briljantni uspeh — uspeh je briljanten — uspeh so doživeli bri- ljanten; kriminalen delavec (zelo slab)/kriminalni delavec — delavec je kriminalen — delavec je postal kriminalen ipd. Uveljavitev končniške enotnosti v okviru pomenskih skupin raz- mernih pridevnikov, tudi v okviru vseh treh skladenjskih vlog teh pridevnikov, bi pripomogla k jasnejši razmejitvi kakovostne in razmerne pomenske skupine z jasnejšo določitvijo vloge končniških morfemov, kategorija določnosti pa bi postala pomensko razločevalna lastnost kako- vostnih pridevnikov. PREGLEDNICA POMENSKIH SKUPIN RA7.MERNIH PRIDEVNIKOV (s krajšavami in številčno razporeditvijo v besedilu) 1 Svojilni pridevnik — S (1.2) 1.1 Pravi svojilni — Sp (1.2.1) 1.1.1 Lastninsko svojilni — SI (1.2.1.1) 1.1.2 Nelastninsko svojilni — Sni (1.2.1.2) 1.1.2.1 Sestavno svojilni — Ss (1.2.1.2.1) 1.1.2.2 Razmerno svojilni — Sr (1.2.1.2.2) 47 Ločitev svojilnosti in vrstnosti pri razmernih pridevnikih na -en, -эп v obsamostalniškem položaju predlaga J. Toporišič v razpravi iz op. 8: svojil- nosl izraža ničta končnica, npr. travnik je cerkven, gozd je državen, vrstnost pa i-jevska, npr. cerkveni, državni (strošek). Razmerni pridevniki s priponskimi obrazili -en, -эп v SSKJ niso vedno končniško pravilni. Samo nekaj primerov neskladja: v SSKJ imajo ničto konč- nico briljanten prstan — prstan z briljantom (Vsp); družben pojav — pojav v družbi (Vobk); kolektiven odstop — kolektiv odstopi (Snp) ; miseln napor — napor misli (Vp) ; dialektičen izraz — izraz v dialektu/iz dialekta (Vo), državen narod — narod z državo (Vsp). Končnica -0 je seveda upravičena, če vrstni pridevnik preide med kakovost- ne — med drugim postane namreč v tem primeru sposoben izražati oblikovno določnost. Pri takem prehodu dobi variantno končniško možnost tudi prvotno svojilna ničta končnica (konverzni kakovostni na -ski, -ški, -ji, -ov, -ev, -in, nimajo nikoli te možnosti). 1.1.2.2.1 Razmerno dejanjski — Srd (1.2.1.2.2.1) 1.1.2.2.2 Razmerno stanjski — Srs (1.2.1.2.2.2) 1.2 Nepravi svojilni — Snp (1.2.2) 1.2.1 Nepravi svojilni dejanjski — Snpd (1.2.2.1) 1.2.2 Nepravi svojilni stanjski — Snps (1.2.2.2) 2 Vrstni pridevnik — V (1.3) 2.1 Vrstni izsvojilni — Vizs (1.3.1) 2.1.1 Vrstni izimenski — (1.3.1.1) 2.1.2 Vrstni splošni izsvojilni — (1.3.1.2) 2.2 Vrstni jedrno variantni — Vjv (1.3.2) 2.2.1 Vrstni neglagolniškojedrni — Vngj (1.3.2.1) 2.2.1.1 Vrstni namembni — Vn (1.3.2.1.1) 2.2.1.2 Vrstni posredno namembni — Vpn (1.3.2.1.2) 2.2.1.2.1 Vrstni posredno namembni neliomonimni — Vpnnh (1.3.2.1.2.1) 2.2.1.2.2 Vrstni posredno namembni homonimni — Vpnh (1.3.2.1.2.2) 2.2.2 Vrstni glagolniškojedrni — Vgj (1.3.2.2) 2.2.2.1 Vrstni sredstveni — Vs (1.3.2.2.1) 2.2.2.2 Vrstni predmetni — Vp (1.3.2.2.2) 2.3 Vrstni izprislovnii — Vizpi (1.3.3) 2.3.1 Vrstni smeri delovanja — Vsd (1.3.3.1) 2.3.2 Vrstni okoliščin — Vo (1.3.3.2) 2.3.2.1 Vrstni nahajanja, obstajanja — Vob (1.3.3.2.1) 2.3.2.1.1 Vrstni krajevni nahajanja, obstajanja — Vobk (1.3.3.2.1.1) 2.3.2.1.2 Vrstni časovni nahajanja, obstajanja — Vobč (1.3.3.2.1.2) 2.3.2.2 Vrstni izhodiščni — Vi (1.3.3.2.2) 2.3.2.2.1 Vrstni krajevni izhodiščni — Vik (1.3.3.2.2.1) 2.3.2.2.2 Vrstni časovni izhodiščni — Vič (1.3.3.2.2.2) 2.4 Vrstni videzni — Vv (1.3.4) 2.4.1 Vrstni spremstveni — Vsp (1.3.4.1) 2.4.2 Sestavno-snovni — (1.3.4.2) 2.4.2.1 Vrstni sestavni — Vs (1.3.4.2.1) 2.4.2.2 Snovni — (V)sn (1.3.4.2.2) 2.5 Vrstni izprislovni2 — Vizp2 (1.3.5) 2.5.1 Krajevni — Vizpk2 (1.3.5.1) 2.5.2 Časovni — Vizpč2 (1.3.5.2) 2.6 Vrstni vrstilni — Vvš/Pšv (1.3.6) 3 Količinska pridevniška beseda (Pridevniški števniki) — Pš (1.4) SUMMARY In the smallest possible noun phrase with a premodifier, the nonqualitative derived adjectives are all formed from the semantically correspondent non- adjectival postmodifiers (lesena skleda = skleda iz lesa). The last semuntically relevant back-transformation (skleda, narejena iz lesa) evinces the clear se- mantic relation between the headword and the motivating word. The semantic systematization of such derivatives is esentially the list of their transformation- ally displayed semantic relations — hence the name relational adjectives; their having a defined and permanent slot in the premodifier constitutes them an independent semantic set. They are further defined by the phrase paradigm, lack of syntactic definiteness, resistence to comparison and inadequateness of the question word kakšen. Possessive adjectives have a uniform base in the possessive genitive and a fixed single slot in the premodifier (they can be substituted by personal-pos- sessive adjectival pronouns); their question word is čigav. Their further se- mantic division depends on the meaning of the head noun: possessive adjec- tivec proper are found next to nongerundial nouns, and other possessives only next to deverbative or deadjectival nouns. Two different meanings of the verb imeti, which appears in the predicate in the deep transformation of some possessive adjectives, distinguish possessional possessives from componential possessives. Relational possessives are defined by an alternative transforma- tional possibility into the possessive dative and by the meaning of the head- word, which can only denote the agent. Possessives other than possessives prop- er are divided into action possessives and state possessives, with regard to whether the verb imeti can or cannot appear in the semantically relevant transformation. Classifying adjectives have, in contrast to possessive ones, a different trans- formation, a permanent slot in the premodifier, and a different question word in their sentence base. Their distribution in the premodifier depends on the meaning of the head noun (e. g. classifying variant-head adjectives next to a gerundial or nongerundial head); this semantic set is defined also by the part of speech to which the base belongs (e.g. classifying directly intentional ad- jectives — deverbative) and by the transformationally displayed syntactic function (e.g. classifying dc-adverbial adjectives type one — from adverbial adjuncts). The distribution in the premodifier: Next to the headword are the semantic sets that indicate the function of what is denoted by the nongerundial head noun: II = 2-4 — (ljubljansko) šolsko hokejsko vadbeno igrišče <— igrišče za vajo za igranje hokeja za uporabo šoli (v Ljubljani); next to the gerundial headword are the two semantic sets that indicate the means by which the verbal action is made possible and the goal of the verbal action: II = 2'-3' — (rečni) tovorni ladijski prevoz •*- pre- voz z ladjo tovora (po reki). The slot more to the left is reserved for the spatial and temporal definition of the noun: 111 = 5-9 — (tribunsko) lanskoletno »švicarsko« zimsko ljubljansko igrišče <- igrišče v Ljubljani v zimi *iz Švice* (s tribunami); it is followed by the slot for the description of what is named by the head, with regard to the character, composition, and material: IV = = 10-12: plastično večdelno tribunsko igrišče -«- igrišče s tribunami sestavlje- no iz več delov narejeno iz plastike. These are usually followed by the posses- sive modification of the headword: Y = 13 — (zgornje) sosedovo igrišče •*- igrišče (od) soseda (zgoraj). The set of classifying deadverbial adjectives type two is, due to their meaning, possibly closer to the pronominal semantic sets, therefore it comes after the qualitative adjectives (YI) : Y I I = 15-16 — prejšnje zgornje igrišče <- igrišče zgoraj od prej; the extreme left slot is filled by quantitative or ordinal collective adjectives: VII I = 17/17' — dvoje/doojno igri- šče •*- igrišče dveh vrst, VIII = 18: tretje igrišče <- igrišče na mestu tri. This analysis of relational adjectives is in agreement with some definitions of the adjectives in the Slovar slovenskega knjižnega jezika; as a method of semantic analysis it can, at least to a point, open a possibility of formalized work by lexicographers.