Q^om
J/fi
NO. 14'
Ameriška Domovi m
yrij
0gan
Cb
P St
v	rJi s pi
■	]o^, N.y ace
]2~23-g
AMČRICAN IN SPIRIT ^003 FOR6IGN IN LANbUAGG ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, MUwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N£WC?AP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, MonU'eal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, PhoenLi, Ely, Pueblo, RockSprings

CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 27, 1977
LETO LXXVIII. Vol. LXXVID
Mondale v Nemčiji Novi grobovi
Podpredsednik ZDA W. F. Mondale po razgovorih v Bonnu odletel v Zahodni Berlin.
BERLIN, Nem.’ — Ameriški podpredsednik Walter F. Mon-dale je po razgovorih v Bruxel-lesu priletel v Bonn, kjer je skušal pridobiti kanclerja Helmuta Schmidta za pospešitev rasti nemškega gospodarstva in za sprejem omejitev pri izvozu jedrskih elektrarn in tovarn za predelavo jedrskega goriva. Na obeh poljih je na sestanku prevladovalo razlaganje in utemeljevanje stališč.
Kancler Helmut Schmidt, ki je bil konec tedna na obisku v Londonu, kjer se je razgovarjal s predsednikom vlade Callagha-nom, je poudaril potrebo po umirjenosti, da ne pride do novega vala inflacije, ki bi mogel uničiti zaupanje v zdravje narodnih valut in s tem v zdravje narodnih gospodarstev.
Glede izvoza jedrskih elektrarn ni bistvenih težav, ZDA bi rade le pripravile Zahodno Nemčijo do ustavitve izvoza naprav za predelavo jedrskega goriva, ki omogočajo izdelavo jedrskega orožja. Bonn je prav pri kraju pogajanj za dobavo jedrskih elektrarn in naprav za
Michael Krainz
V Castle negovališču v Mil-lersburgu, Ohio, „ je po dolgi bolezni umrl 69 Michael Krainz preje z 1.3512 Muskoka Avenue, rojen v Clevelandu, sin pokojnih Franka in Frances, roj. Krašovec, mož leta 1960 umrle Marjorie, roj. Eržen, brat Franka Krane, Mary Laviich, Josephine Bezik, pok. Andrews in Josepha Krainza, zaposlen do upokojitve leta 1968 skozi 20 let pri Eaton Axle Corp. Pogreb bo iz Žele tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto dopoldne na Kalvarijo.
Denver W. Jenkins
Na posledicah poškodb, dobljenih pri avtomobilski nesreči pretekli ponedeljek zvečer pri izhodu z Memorial Shoreway na E. 55 St., je umxl 59 let stari Denver (Jesse) W. Jenkins s 6722 Bayliss Avenue, mož Rene, roj. Lyall, oče Davida, Mrs. Linda Stanley, Mrs. Ruby Brown, Mrs. Sandra Blau-, Harryja, Mrs. Virginia White in Mrs. Florence Roland, brat Jamesa, Scotta in Brennie, Mrs. Virginie Mick in Rubyja, rojen v Harrison okraju, W. Va. Pokojnik je bil zaposlen kot samostojen pleskar. Pogreb bo iz Želetovega pogreb-
predelavo njihovega goriva Di a- nega zavoda na St. Clair Avenue
jutri, v petek ob 10. v družinski grob na Middlefield pokopališču v Middiefieldu, Ohio. Truplo
žili ji v skupni vrednosti 5 bili jonov dolarjev.
Po razgovorih v Bonnu je podpredsednik ZDA odletel v Zahodni Berlin, kjer je temu zagotovil nadaijno podporo ZDA, ko vstraja kot ogledalo demokracije in svobode sredi komunističnega sveta.
Iz Berlina je odletel v Rim, kjer je po razgovoru s predsednikom vlade Andreottijem izjavil, da so odnosi med ZDA in Italijo “topli in prijateljski”.
Danes je bil Mondale sprejet pri papežu Pavlu VI. v Vatikanu.
Zadnje vesti
pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh.
Bridget Virant
Včeraj zjutraj je umrla v Deaconess bolnišnici po dolgem trpljenju Bridget Virant, roj. Ce sar, preje z E. 80 St., zdaj s Parma Heights, žena Charlesa, mati Johna, Mary Ellen Kinzy in Kathleen, sestra Mary Jedacek, Frances Požar, Albine Koudel-ka, Tlierese Zewalk, Patricie Kraft in Bernarda. Pokojna je bila članica ADZ št. 10 in KSKJ št. 63. Pogreb bo iz Fortuno WASHINGTON, D.C. — Pred-' vega pogrebnega zavoda na 5316 sednik Carter je včeraj poslal p]eet Avenue v soboto ob 9., v Kongresu zakonski predlog, cerkev Sv. Janeza Bosca na Parki mu bo dal pravico začasno	ma Heights ob 10., nato	na	poko-
ukiniti nadzor nad cenami	paijš£e	Na mrtvaški	oder bo
naravnec/a plina in njegovo p0j0žena nocoj ob sedmih. Dru-razdeljevanje po vsej deželi v -jna k0 hvaležna za darove okviru potrebe. Pričakujejo, American Cancer Society v poda bo predlog naglo odobren ^ojničin spomin, in da bo omogočil omejitev
sedanje krize energije v po	^ att ,rs,c	.
•i i-	nr.*-	V 76	letu starosti	le	umrl
mrazu najbolj prizadetih pre	v m.	e	j
delih dežele, kjer primanjkuje Matt Pirsicn, 1026 E. 70 St 10-
plina	jen v Gorskem Kotarju na Hr-
RIM, It. - Podpredsednik ZDA vaškem, mož Mary, brat Mirka W. F. Mondale je bil danes Pirsicha, stric Emencka in Wal-sprejet pri sv. očetu v Vati- terja. Zapušča številno sorodst-kanu. Sestanek je bi! predvi- vo na Hrvaškem. Pogreb bo v den no IS minut, trajal pa je petek iz celo uro.
S. Bussk odgovarja kriita Rsmir v OB
ZAGOVORNIK B-l — Carterjev obrambni tajnik Harold Brorvn je med zagovorniki no ■ vega strateškega bombnika B-l.
Sovjetska zveza varafi komunistov v Egiptu!
KAIRO, Egipt. — “Sovjetska zveza proglaša sama sebe za varuha egiptskih komunistov, postopa, kot da bi bili prijeti in zaprti sovjetski državljani in ne egiptski,” je zapisla dnevnik al-Akhbar v zvezi s pisanjem moskovske “Pravde”.
Gustav Husak, ki je nasledil o d s t a v 1 jenega A-Dubčka, kot vodnik češkoslovaško, izjavlja, ds so vesti o preganjanjih v ČSR le del “histerično protikomunistične kampanje’’.
PRAGA, ČSR. — Partijski vodnik Gustav Husak je na zborovanju partije dejal, da je kritika njegove viade v zvezi z nastopom proti podpisnikom spomenice, ki zahteva izvajanje dovekovih pravic, del “histerične protikomunistične go nje kapitalističnih držav”. • Znano je, da je policija po novno pri jela in zasliševala podpisnike omenjene resolucije, ki je bila objavljena v tujini, podpisalo pa jo je večje število znanih čeških in slovaških kritikov sedanjega režima, med njimi nekdanji zunanji minister v vladi A. Dubčeka.
Jiri Pelikan, nekdanji direktor radia in televizije Češkoslovaške republike, ki je po odstranitvi A. Dufcčeka z vlade odšel na tuje in živi sedaj v Rimu v Italiji, je dejal, italijanski policiji, da je dobil sporočilo iz
POSLEDNJA POT ARLA MAUSERJA
s€
V trumah so ga rojaki in rojakinje prihajali kropit, na stotine jih ga je spremilo k večnemu počitku na božio njivo kljub izredno slabemu vremenu in za
sneženim cestam.
“Pravda” je odločno zanikala,
da bi bili za nedavnimi izgredi cSR, da je ta poslala tajne a in nemiri v zvezi s povišanjem £er,^e z nalogo, Ja ga umore, cen v Kairu in Aleksandriji	<f~
egiptski komunisti, kot jih dol-že egiptske oblasti.
V Eigiptu je obramba komunistov iz Moskve vzbudila odpor
Vprašanje Tajvana
^ »
ie manj važno?
TOKIO. Jap. — Podpredsednik Kitajsko-japonske prijatelj-in znani lista Al Ahram je zapi-jske zveze Chang Hsiang-shan je sal, da bi Moskva lahko poma- dejal zastopniku japonske stran-
ke Komeito. ko so bili na obisku v Pekingu pretekli teden, da je . Tajvan za LR Kitajsko “manjše vprašanje” v pogledu urejanja odnosov z ZDA.
Če bi se ZDA sporazumele z LR Kitajsko in njeno politiko odpora sovjetski nameri “gospodovanja nad svetom”, bi se ta odrekla vsaki nenadni akciji proti koristim ZDA v pogledu Tajvana (Formoze).
zavoda, 4703 Superior Avenue, v hrvaško cerkev sv. Pavia na 40. cesti ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Ure kropljenja še danes od 2.-4. popoldne in od 7.-9. zvečer.
----—o------
Bomba v paketu ubila vodnika črnskega boja v Rodeziji
LUSAKA, Zamb. — Vodnik vojaških operacij črnskega gibanja v Rodeziji Jason Moyo je bil ubit koncem tedna, ko je odpiral poštni paket.
Afriška ljudska zveza Zim-
njem snega danes in jutri. Zju- babva je objavila, da je bil Ja traj ob G. uri je kazal toplomer son Moyo, glavni pomormk 1 F (.17 C), najvišje pa se bo vodnika omenjene zveze Jo-dvignil do 15 F -10 C). Za pri- shoe Nkoma ubit v uradu te hodnjo noč je napovedano do zveze, štirje dru® pa so b.b ra--10 F (-24 C), za jutri čez dan njeni. Porocdo Afriške ljudske Pa še nekaj hladnejše kot danes zveze pravi, da je bil pake po-ter vetrovno z naletavanjem slan iz tujine od agentov ro e-snega	zijskih rasistov m fašistov .
WASHINGTON, D.C. — Demokratski kongresniki so odklonili izvolitev kong. Roberta L. F. Sikes-a za načelnika vplivnega pododbora za oborožene sile, ker je bil lani v Domu ukorjen zaradi zlorabe svojega uradnega položaja.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so obtožile vlado Češkoslovaške kršenja določil helsinških sporazumov v pogledu človekovih pravic.
^ ramenski prerok
Mrzlo in vetrovno z naletava-
lala Egiptu, če bi pristala raj še na novo ureditev plačevanja Jolgov, namesto da napada vlado predsednika Sadata. Egipt je dolžan Sovjetski zvezi preko 5 bilijonov dolarjev. Zaprosil je Moskvo za novo ureditev odplačevanja, pa je ta to odklonila.
---—o------
Brown misli na manj sredstev za obrambo
WASHINGTON, D.C. —
Obrambni tajnik Harold Brown _ . ,	^
je pred senatnim odborom za |	za poslanika
oborožene sile povedal, da misli I na pomorski konferenci na zmanjšanje proračunskega j WASHINGTON, D.C. —Pred-predloga za narodno obrambo, sednik Jimmy Carter je imeno-Rad bi ga zmanjšal za 2.8 biiijo- ( val Elliota L. Richardsona, nek-na od po Fordovi vladi pred- dan j ega člana Nixonove in kas-Ipženih 123 bilijonov.	nejše Fordove vlade, za poseb-
Brown je povedal, da za sedaj nega poslanika ZDA, ki bo te še ni i^ič odločenega, ker mora zastopal na pomorski konieren-najprej nova vlada celoten pred- ci katere prihodnje zasedanje log proučiti, kar bo končano bo letošnjo pomlad v New Yor-prihodnji mesec.	ku.
CLEVELAND, O. — Pretekli petek, 21. januarja, zvečer se je vest, da je za vselej obstalo srce pisatelja Karla Mauserja, hitro razširila po slovenskih domovih Velikega Clevelanda, pa tudi po drugih slovenskih naselbinah Amerike in Kanada Zajokala je slovenska srenja, žalost je napolnila srca vseh, ki so poznali Karla Mauserja, osebno ali po njegovih spisih, ki so ga spoštovali in radi imeli. Vsi smo za-‘ čutili nepopisno težko, nenadomestljivo izgubo.
V trumah sc prihajali rojaki in rojakinje kropit pokojnika v Grdinov pogrebni zavod na St. Clair Avenue že v soboto popoldne in zvečer ter vso nedeljo. Vse se je hotelo posloviti od ljubljenega rojaka, spoštovanega kulturnega in narodnega delavca, priljubljenega pisatelja in pesnika, vse je hotelo še enkrat izkazati čast možu, Ir jim je tolikokrat govoril, jih duhovno bogatil, jih bodril k vztrajanju v dobrem, jih vnemal v spoštovanju in ohranjanju slovenskih izročil.
Od pokojnega Karla Mauser-ja so se ob krsti z molitvijo poslovili protikomunistični borci, | katerih Zvezi je bil dolga leta 1 predsednik, od njega so se s pe- i smijo poslovili pevci in pevke | Korotana, na katerega koncert? | in prireditve je pokojnik toliko-1 krat vabil, od njega se je poslovilo Dramatsko društvo Lilija, pri katerem je Karel Mauser so- | deloval in pisal zanj skozi mno- | ga leta. S pesmijo se je od u-mrlega poslovil tudi maski zbor “Slovenski fantje”, s skupno (
molitvijo ob krsti njihovega člana pa članstvo Društva Presvetega Srca Jezusovega št. 172 A-meriško Slove nske Katoliške Jednote, najmogočnejše in najštevilnejše katoliške slovenska organizacije na svetu. V tihi in bridki žalosti so jemali od po kojnika slovo njegovi osebni prijatelji. Prenekatera nezata-jena solza je spolzela po licih.
Nepretrgoma je bil pogrebni zavod poln spoštovalcev umrlega. Z vso spoštljivostjo so se poslavljali od njega in žalostni u-gotavljali nenadomestljivost izgube, ki je tako težko zadela ne le nas v ZDA in v Kanadi ampak vse Slovence v zdomstvu in zamejstvu, zlasti one na Koroškem.
K pogrebu pretekli torek sr je zbralo izredno veliko število pogrebcev iz vsega Velikega Clevelanda, iz njegove bližnje in daljne okolice, čeprav je bi) delavni dan in pota zasnežena in težavna. Prihiteli so Slovenci iz Toronta, Milwaukeeja New Ybrka, Bridgeporta, iz daljne Minnesote ter iz drugih slovenskih naselbin po Ameriki in Kanadi.
Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue je krenil pogreb po St. Clair Ave v cerkev sv. Vida, kjer je bil--ob desetih pogrebna sv. maša Opravil jo je osebni pri j at el' pokojnika č. g. Jože Božnar o'r somaševanju štirinajstih duhov nikov, med njimi vseh župnikom clevelandskih slovenskih far? župnika fare sv. Cirila in Meto da v Lorainu, Ohio, župnika fa re sv. Križa v Fairfieldu, Conn monsignorjev Louis B. Baznika in Ignacija Kunstlja, dušnegr pastirja Slovencev v Veliki 3ri ta ni ji in po posebni odloči tv' Sv. sedeža, duhovnega oskrbm ka tudi vseh ostalih zdomski! Slovencev.
Monsignor Kunstelj je v kratkem govoru, med sv. mašo omenil, kako Bog daje vsakemu človeku svoje darove in sposobnosti in ga sodi po tem, kako to darove uporablja, da smo preč1 božjimi očmi vsi enaki ne ozira je se na to, kakšen položaj zavzema kdo v človeški družbi.
Bog je posebno naklonjen preprostim in skromnim, posebno dober do tistih, ki so dobri do
Washington, D.C. — čim je med 2 in 3 bilijone dolarjev in služka od sedanjih $16.500 na svojega bližnjega, kot je bil d)
-	-	-	-	~	-	'	$20.000 ali celo $25.000 za social
Sklad Socialnega zavarovanja !3 zmanjkuje
ber blagi pokojnik Karel, je do jal monsignor Kunstelj.
Velika, lepa cerkev sv. Vida je bila polna, kot je le ob največjih cerkvenih praznikih ir slovesnostih, mogočno, ubrano in občuteno slovensko petje s kora je blažilo žalost zbranega vernega slovenskega ljudstva. Med res izbranimi cerkvenim1 pesmimi ni manjkalo priljubljene “Marija skoz’ življenje”, katera spremlja slovenski begunski rod že vsa leta po vseh de-
kov, se bodo morali takoj lotiti delojemalcev. Vsak od njih Socialnega zavarovanja je postal lih sveta, kamor ga je po b zj dela, da rešijo problem Social-i vplačuje 5.85% od letne plače mehko gnezdo za čim več služb volji zanesla usoda. Ko so nega zavarovanja. Problem je | delojemalca do naj višje plače Vsak, ki ga pot zanese na urad ] člani društva slovenskih Proti-namreč v tem, da je sklad So-1 $16,500. Prihodnje leto bodo od- Socialnega zavarovanja, more | komunističnih borcev dvigmu cialnega zavarovanja, iz katere- bili 6.05%, da krijejo povišane takoj opaziti, da jih tam dela jn odnesli izpred oltarja pokoj-ga izplačujejo pokojnine iu pod- zdravniške stroške.	Ivsaj pet namesto enega. Vlada nikovo krsto, so vsi zbrani za-
pore bolnim in dela nezmožnim, I Kongres ima izbiro, da poviša in kongres naj uredita uprav- peli pesem “Je angel Gosnodov zašel v hudo nevarnost, ker vsak odstotek odbitka od plače, kar Ijanje Socialnega zavarovanja, oznanil Mariii”. In zopet so za-mesec več izplačajo, kot znaše-ibi gotovo vsakega prizadelo, po- ne pa da stalno nalagata nova jokala slovenska srca. Med petje vplačila.	; sebno tiste z majhnimi zaslužki, bremena davkoplačevalcem in jem te pesmi se je počasi iz-
novoizvoljeni predsednik Jimmy Carter predlagal splošno znižanje davkov, že v Washingtonu premišljujejo o novem kočljivem zakonu, kako povišati davek za Socialno zavarovanje, da izravnajo -sedno večji primanjkljaj v dohodkih za izplačila pokojnin Socialnega zavarovanja.
Predsednik Domovega odbora za načine in sredstva — House Ways and Means Committee -je že napovedal, čim bodo končali s predlogom o znižanju dav
pravijo, da bo Socialno zavarovanje bankrotiralo v teku 10 let, če ne bodo prej poskrbeli za večje dohodke. Primanjkljaja ne morejo kriti po sedanjem postopnem zvišanju davkov za Socialno zavarovanje.
Kongres se otepa načeti to vprašanje, ker je pač vsako zvišanje davkov pri volivcih sprejeto z odporom in jezo.
Po sedanjem sistemu se sklad za Socialno zavarovanje vzdržuje z vplačili delodajalcev in
no obdavčenje, kar bi zopet razburilo volivce srednjega stanu.
Temeljna težava sklada Socialnega zavarovanja je v tem, da pokojnine rastejo avtomatčno s porastom življenjskih stroškov, rastejo pa tudi s povečanjem vsote zaslužka uposlencev, ker se na povprečju teh vsot pokojnine določajo.
Zakaj v Washingtonu nočejo rešiti pravega problema? Urad
Iz Cieveiandt in okolice
Spominski dar—
G. Franc Sleme, 1001 E. 72 PL, je namesto venca h krsti umrlega pisatelja Karla Mauserja daroval Ameriški Domovini $20. Lep Bog povrni!
Prestala operacijo—
Ga. Rose Racher, Warren, Ohio, je nedavno srečno prestala težko operacijo, že zapustila bolnišnico in se sedaj zdravi na domu. Želimo ji hitrega okrevanja.
Prijazni obiski—
V pretekli dneh se je v uradu Ameriške Domovine oglasilo več rojakov, ki so prišli na pogreb pisatelja Mauserja, med temi Paul Bajda iz Giiberta, Minn., Malt Menart iz Eveleha, Minn., prof. Janez Grum in F rane Rozina iz Milwaukeeja, Wis., Andrej Perčič »in Franc Medved iz Minneapolisa, Minn., Peter Markes iz Toronta, ing. arh, Simpn Kregar iz New Yor-ka, župnik Alois Hribšek iz Fairfielda, Conn., in msgr. Ignacij Kunstelj iz Londona. Nekateri so naročili pozdrave za tiste prijatelje in znance, s katerimi je bilo srečanje v teh kratkih dneh nemogoče. Vsem gospodom prav lepa hvala za obisk in pogovor!
Požar v senklerski naselbini—
Nekaj pred polnočjo je nastal požar v hiši 1211 na K 74 St. Prazna hiša je pogorela, gasilci, ki so bili naglo na mestu, pa so preprečili razširitev ognja na sosednje hiše.
Izbranci na seji
St. Clair Business Assn—
Prvo nagrado na včerajšnji seji St. Clair Business Association — $306 je dobil Richard ‘Geoige, 8019 Pulaski A ve., prodano v Mell-O-Bar, naslednjo $25 Agnes Hogan s 1085 E. 66 St., $15 F. Bush, 1502 Caswell Ct, Euclid, po $10 pa sledeči: Jake Zagger, West Middlesex, Pa., Rudy’s Meats, Oblak Furniture Co., Tom Mullin, 7306 Hecker Ave., in Mitzi Jerman, 3840 St. Clair Avenue. Posebno nagrade za prodajalce sta dobila $25 Ted Janas, 6412 St. Clair Avenue, in Rudy’s Meats.
Nov tajnik—
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ je namesto umrlega Franka Brinovca dobilo novega tajnika in blagajnika -Louisa Zigmonda, 1048 E. 76 St., Cleveland, Ohio 44103, telefon 731-1147. V vseh društvenih zadevah naj se članstvo obrača nanj.
^	HOLC 4-
Letni primanjkljaj znaša sedaj ali da poviša raven letnega za- celo upokojencem.
praznila cerkev.
V pogrebni sprevod se je vključilo več sto rojakov in rojakinj, ki so želeli ljubljenega slovenskega brata Karla Mauserja spremiti na božjo njivo, na pokopališče Vernih duš v Chardonu, Ohio, kjer je dobi’ svoje zadnje zemsko bivališče. Ustreženo je bilo zadnji želji pokojnika, da ne bi bilo na pokopališču nobenih govorov.
Po lepem starem slovenskem običaju so se po pogrebu pogrebci zbrali v farnem avditoriju pri Sv. Vidu, kjer jim je bilo postreženo s toplim in okusnim kosilom, katerega je organiziralo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Cleveland. Na pogrebščini so se po mnogih letih zopet srečali prenekateri stari prijatelji in znanci še H rodne domovine ter se medsebojno tolažili nad veliko narodno izgubo.
>£|k 3 i
pgm; * f t». ajsmiaa.* s
m .......^ t „	vr\	Proletarisi Tretjega sveta, revščina nerazvitih dr- ranite zvestobo tudi drugi ma-
'	^	žav naj' P°stane prednja straža svetovne komunistične teri, Cerkvi, ki vas je po slo-
reVolncije, ki naj uniči poleg “kapitalistov, imperiali- venski družini v Kristusu ro-stov, kmetskih in drugih bogatašev” tudi milijone de- f'ila za vaše večno poslanstvo, lavcev v gospdarsko razvitih državah, ki so z vztrajnim delom dosegli spodobno življenjsko raven, ki trud svojega dela uživajo v svobodi in zadovoljstvu po svoji lastni volji in ne po ukazih “ljudske demokracije” in njenih vodnikov.
0117 St Clair Ave. - 131-0628 - Cleveland, Uhio 44103
National and International Circulation
l*ublished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNIN Al
Združene države:
3128.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav;
$80.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United Siates;
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$80 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHtO
No. 14 Thursday, Jan. 27, 1977
Komunizem noče bogatega delavca
ii.
Ta “evrokomunizem” so na zborovanju označili v sklopu svetovnega komunizma za ‘evrosektarianizem’.
Tako je med drugimi sarajevski partijski profesor Zoran Vidakovič med drugim proglašal, da je “napačno sprejemali prevladujoče mnenje, da se ‘socializem začne in konča v razvitih industrijskih državah Zahodne Evrope”. Zatem je takoj pozval na boj za komunistično revolucijo, “v kateri morajo neuvrščene dežele Azije, Afrike in Latinske Amerike igrati veliko večjo vlogo, kakor so jo doslej”.
Višek marksistične dialektike in pozivanj na svetovno komunistično revolucijo na zborovanju partijski ideologov v “nevrščeni” Jugoslaviji pa so bila izvajanja francoskega marksističnega ideologa Emanuela Argirija. Ta se je med drugim, povzpel do naslednjih “znanstvenih zaključkov”:
“Solidarnost med posameznimi skupinami delavskega razreda je oškodovana iz razloga, da nekateri delavci spadajo v proletariat, medtem ko so si drugi u-stvarili neke vrste ‘delavsko aristokracijo’. Poskusi izenačenja življenjske ravni, vzporedno z razlastitvijo kapitalistov, bi v industrijskih državah škodili velikim množicam delavskega razreda. Tu tiči vzrok, ki ga kapitalisti dobro razumejo, da te široke množice delavskega razreda odklanjajo socializem in mu nasprotujejo bodisi z odkritim vključevanjem v obstoječi kapitalistični red ali pa z vztrajanjem na “različni poti v socializem”.
Argiri je v osvetlitev svojih “znanstvenih ugotovitev” izjavil, da “v ZDA znaša povprečna delavska plača okoli 12,000 dolarjev letno, v Zahodni Nemčiji pa IC.fiOO dolarjev letno. Nemogoče je plačevati takšne vsote delavcem v socialističnih državah in drugod po svetu in se je zato velik del delavskega razreda spremenil v ‘delavsko aristokracijo’, katere moč je v množici okoli 130,000,000 takšnih delavcev. Ti delavci so se spremenili iz izkoriščancev v pridobitnike previsne vrednosti (plusvalije) in se tako spremenili v nasprotnike proletariata. Solidarnost med delavskimi množicami pa je možna samo tako dolgo, dokler so delavci izkoriščani. Zato je edini izhod iz tega položaja ponovna proletarizacija te ‘delavske aristokracije’, kajti ne bomo mogli izpeljati proletarske revolucije brez prole-
tcLfC^V*
Z drugimi besedami: namesto, da bi delavce napravili bogatejše, jih je treba osiromašiti, kajti to je edina pot do “prave enakosti”. Zato je Argiri zaključil svoja, za normalnega poslušalca neverjetna izvajanja z naslednjim pozivom:	“Ker večina delavstva v kapitali-
stičnem svetu ne pripada delavskemu razredu, temveč ‘delavski aristokraciji’, je to delavstvo izgubilo svoj revolucionarni zagon. Zato morata sproletaiizacija tc ‘delavske aristokracije' in ponovni delavski revolucionarni zagon priti samo od zunaj, t. j. iz nerazvitih drža/’.	1
Vsekakor je to svojevrstna modrost in čudovita ljubezen do delavskega razreda! Razumeti jo je mogoče le, če si predstavljamo oznanjevalce komunizma kot ljudi, ki jim je revolucija sama po sebi smoter življenja in dela. da je njihovo pridiganje o borbi za pravice delavskega razreda, za korist delovnih ljudi, za izboljšanje njihovega življenja le prazno govorjenje, limanica, na katero love kaline po vsem svetu.
Skušnja nas uči, da je v vsaki družbi, v vsaki sredini, tudi v najslabši, tudi v najbolj zaslepljeni, nekaj poštenih in treznih ljudi. Kako ti gledajo na razpravljanje in modrovanje Emanuela Argiri ja in njemu enakih?	,	.	. ..
Komunisti se radi sklicujejo na zmanost, na ujej, trdijo, da sloni ves njihov družabni in gospodarski sistem. Če uporabijo le količkaj stvarno razčlenjevanje Arginjevega nauka, morajo priti do zakljtlčka, da to ne more biti in da ni v korist delavskega razreda, da njegov smoter ni pospeševanje delavskih koristi, dviganje življenjske ravni delavca in delavskega razreda, ampak dosledno, surovo, skrajno neusmiljeno in tudi nečloveško iskanje devolucije za vsako ceno kot posebnega, lastnega smotra.
Prav to dognanje je morda najusodnejše, pa tudi najtežje za vse komunistične agitatorje!
Kot so v preteklih krajevnih revolucijah komunisti načrtno uničevali vse, da so ljudi pognali v skrajno stisko in jih s tem pripravili, za svojo rešitev, za spredem njihovega sistema, tako je svetovni komunizem odločen uničiti “delav.'ko aristokracijo”, jo sppoletarizi-rati, da bo prenehala ovirati in preprečevati revolucionarne načrte in poskuse, ki naj bi obsegali ves še preostali svobodni svet.

n«; i,;f vt
ssiztev
.
BESEDA IZ NARODA


Zgodovinsko slavje slovenske pesmi v Parizu
PARIZ, P’r. — Ko smo se lan- in obveščati tiste, ki so bili za sko leto pri seji Društva Sloven- to zadolženi, cev v Parizu končno odločili, d-i j V torek, 4. januarja zjutraj priredimo v Parizu koncert “Slo-' so pevci poromali na Montmar-venskih verskih in narodnih tre in zvečer smo vsi, pevci in pesmi,’’ smo se jasno zavedali J listi, ki smo bili zadolženi za tveganosti svoje odločitve, skr-j večerno organizacijo, bili na mehi in težav, ki smo jih s tem' stu v cerkvi Saint-Medard. Od ne kopali na glavo.	: začetka so samo prazni stoli
Najprej smo morali najti pri- j samevali, potem pa so le zače-memo cerkev (ker finančno smo 11 prihajati ljudje, med njimi zmogli samo to rešitev), nato del mladih, in tik pred začetkom izbrati datum, ki bi bil vsaj ko-j koncerta skoro napolnili staro-likoi' toliko sprejemljiv za pevce davno gotsko cerkev Svetega In za nas. Določen je bil 5. no-' Mcdarda,' kar je že za koncert Vofnber 1976, pa smo ga morali!v Parizu nekaj izrednega, nekaj radi jjevcev prestaviti na 4. dvakrat izrednega za nas. januarja 1977, čeprav smo ve- Koncert se je začel ob napo-deli, da ima ta datum svoje vedani uri. mnoge negativne strani.	Najprej je g. Čretnik v fran-
GlaVno delo je bilo sedaj (coggjnj pozdravil francoske pri-pred nami: pripraviti smo mo-j jatelje (med njimi je bil tudi en rali slovenska in irancoska va j prancogjcj ambasador in številni bila, dvojezične programe ter1 zastopniki francoskega javnega-Vehke plakate, radi česar je g. j civilnega, verskega in kultur-Cretnik v novembru osebno Šel' nCga-življenja) in prijatelje dru-v Gorico ter tam v tiskarni vse narodnosti, med katerimi pripravil in prinesel s sabo. J moramo v prvi vrsti navesti
Potem se je začela aktivna! Hrvate pbd vodstvom patra propaganda za koncert. Mnogi, Petra in Srbe pod vodstvom pat-so se z občudovanja vredno zav- ra Gariča. Predstavil jim je zetostjo vrgli v to, francoski Slovence in goriški pevski zbor prijatelji so nam pomagali po | ter med drugim povdaril, da je svojih močeh, dosegli smo prve ' rak-rana našega stoletja, da rezultate. Ko se je z vso naglico dostikrat samo s prezirajočim bližal datum koncerta, smo pri- molkom odgovarja na krik pre-bližno vedeli, s kolikim občin- ganjanih, na krik trpečih in stvom spiemo računati tudi. v majhnih narodov, in obenem najslabšem slučaju, na katere- omenil, da gre čisti dobiček kon-ga smo tudi morali biti priprav- certa, če ga seveda kaj bo, za Ijeni. Potem smo zvedeli, da je Slovenski dom v Parizu, katere-isti dan v Parizu Rostopovičev ga Slovenci res nujno potrebu-koncert in naša zaskrbljenost! jemo. Po francoskem govoru je
Ob des&Mlci mrli m. dr. Mr@ja Farkaša
V par tednih boste obhajali FAIRFIELD, Conn. — Letos, 40-letnico grozotne smrti njega,120. januarja, je preteklo dese+ čigar ime nosi vaš zbor, Lojze-ijet. odkar nas je za vedno za-ta Bratuža. Zato tembolj toplo pUStii naš župnik rev. dt. An-
se je povečala, zato pa se je povečala tudi volja in vztrajnost, da koncert mora uspeti. Vsak je podvojil svoje sile. Francoski časopisi, med drugimi L’Aurore, La Croix, L’Offi-ciel des spectacles, kakor tudi francoski radio, so najavili naš koncert.
Zadnje dni pred koncertom nam je še vreme povzročalo skrbi, pevci so namreč prišli z avtobusom naravnost iz Gorice in ob koncu leta vremenski položaj ni bil ravno rožnat za tako dolgo pot.
Na 1. januarja ob štirih zjutraj je goriški mešani pevski zbor “Lojze Bratuž’’ (skupaj 48 ljudi) odšel iz Gorice. V Aljiah so imeli precej težav, toda z verigami za sneg so si pomagali ih ha novega leta zvečer to se nam že javili iz' bližine Lyona ter 2.1. ob treh zjutraj že prišli v Pariz, kjer sta
jih I
g. Čretnik nadaljeval v slovenščini:
’’Bratje in sestre!
Lep pozdrav in prisrčna zahvala, da ste vkljub nevšečnostim. ki jih ta datum za vas ima, prišli semkaj nocoj. Prisrčna zahvala tudi za to, da ste se tako krepko potrudili za uspeh nocojšnjega večera, vsem in vsakemu se prisrčno, res prisrčno zahvaljujem. Nocojšnji uspeh je naš skupen slovenski uspeh. Posebna zahvala še tistim, ki so s toliko požrtvovalnostjo pomagali in pomagajo pri konkretni pripravi in poteku ih bodo pomagali pri nocojšnji pospravi tega našega slovenskega srečanja š francoskimi pri jatelji in S prijatelji drugih narodnosti.
S svojo zavzetostjo ste, bratje in sestre, pokazali, da znate primerno ceniti našo pesem, s katero in v kateri naš narod
■akala gg. Čretnik in Flis. Pev- J izpoveduje svojo najglobljo ve-* ci so bili sedaj na mestu, torej ro, pa tudi svoje vsakdanje živ-že ena skrb manj, in ne naj- 1 jen je: svoje veselje in svoje manjša, zdaj je bilo treba še tegobo, svoje trpljenje, svoja samo ljudi, ki bodo prišli na razočaranja hi svoje upe, pa koncert, in urediti vše zadnje seveda svojo ljubezen. S svojo neposredne priprave Za koncert;; zavzetostjo in š svojo prisot-
V	nedeljo, 2. januarja, je bilo nosijo ste pa tudi dokazali, de popoldne prvo srečanje goriški h sle razumeli, kaj pomeni za nas pevcev s pariškimi Slovenci, pri v sedanjosti in v bodočnosti, Sveti maši in v dvorani poleg povdarjam: v sedanjosti in v cerkve, kjer jc ob slovenski pes-. bodočnosti, da imamo najboljše mi in ob dobri kapljici bil takoj, Sveže s Ftancdzi in s prijatelji najden neposredni kontakt. j drugih narodnosti.
V	ponedeljek; 8. januarja do-j Diagi goriški pevci! Dobro-poldne so pevci poromali k ču- (došli ih pozdravljeni med hath!! dodelni svetinji in obiskali ka-i Že dvajset let vaš zbor goji slo-tedralo Notre-pame ter Sainte vensko pešeni, sedaj pod vod-Chapelle, med tem ko je z via-, stvora vašega spretnega diri-kom prišla manjša skupina, po- genta prof. Stanka Jerici ja. Na poldne pa so si ogledali Inva-j zemlji naših prednikov, na meji lides, Tour Eiffel in okolico. Pri dveh svetov, se morate vsak
pozdravljam v naši sredi njego-1 vo ženo, slovensko pesnico, gospo Ljubko Šorli-Bratuž, njegovo hčerko Lojzko in njegovega sina Andreja, člana vašega zbora, ravnatelja Slovenskega učiteljišča v Gorici in predstavnika Slovenske skupnosti na Goriškem. Prav tako pozdravljam gospoda Kazimirja Humarja, urednika Katoliškega glasa in predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem.
Naj vaš nocojšnji nastop v Parizu potrdi v vaši zvestobi slovenski in krščanski materi, bolje rečeno: zVestobi slovenski krščanski materi, nam pa naj prinese malo tistega toplega domačega občutja, ki ga današnji svet najbolj pogreša ih mu ga vi prinašate s svojo pesmijo.
Dragi prijatelji! Želim vam obilo uspeha, nocoj in na vaši nadaljni poti!”
Nato je stopil pred mikrofon akademik medicinec Branko Zorn, ki je napovedoval v prvem delu (verske pesmi), v drugem delu, narodne pesmi, pa je napovedovala gospa Minka Bla-chon v slovenski narodni noši; pri vsaki pesmi je napovedova-vec podal v francoščini kratko všebino, včasih pa kar celoten naravnost pesniško odličen francoski prevod.
Pevci so sijajno rešili svojo vlcgo. Publika jih je “prisilila,” da so vsaj eno pesem ponovili in dostavili še tri druge, ki niso bile na programu.
Med številnimi sodbami navajamo samo par značilnih:
“Formidable! Je vous remercie et je vous en felicite.” (Čudovito! Lepo se vam zahvaljujem in vam čestitam.)—“Merci de nous avoir i rt vit d a un si beau concert.” (Hvala, da ste naju povabili na ta krasen koncert.)
—“C’etait quelque chose d’ex-ceptionnel.” (To je bilo nekaj izrednega.) — “Bravo pour hier soir!” (Bravo za snoči!)—“Odlično! Ni moglo .biti boljše. Je preseglo vsa pričakovanja. Le kje ste staknili toliko ljudi?”—
‘ Je ne pouvais croire mes jreux quand j’ai vu, vers 20 heures 30, le flot des gens qui arrivai-ent. ^Une reussife exception-nelle.” (Nisem mogel verjeti svojim očfem, ko sern ob pol debetih videl vrste ljudi, ki so prihajali. Res izreden uspeh.) —
“Nous avdns passe hier soir unc bier: agreable soiree, nous Vous en remercions beaucoup. II y avail beaucoup de monde et I’ambiance etait bien sympa-thique.” (Doživeli smo čudoviti večer in se vam prisrčno zahvaljujemo. Bilo je ogromno ljudi in simpatično vzdušje.)
Po koncertu je bil kratek, pa zato tembolj prisrčen sprejem v dvorani pri cerkvi, ki so se ga udeležili pevci, odborniki druživa in še tisti, ki so poleg prejšnjih pri organizaciji kori-certa največ pomagali; pa Vseh 70 mcdicincev-akademikoV ih rdravnikov, ki jih je na koncert pripeljal Branko. Ob šampanjcu,- ki ,3ta ga darovala Branko in slovenska skupnost v Parizu, smo se' temeljito razgreli in Slovenska pesem je Znova donela, tokrat Iz vseh slovenskih grl.
Vsako, tudi najprisrčhejše stečanje, ima pa' seveda svoj konec, zato smo se proti eni zjutraj razšli, saj so pevci morali naslednji dan žc ob osmih zjutraj nazaj na dolgo pot. Ob slovesu so jih pozdravili gg. Čretnik in Flis ter tisti, ki so	fare v slučaju, da me-
šale zvečer vračali z vlakom. |ato žamc in za^ne p5dirati Poročalo o tem res zgodbvin- hjše Nj	sktb ie bila v
....   .... 1U	_ svetov, se morate vsak ^kem slovenskem uspehu v Pa- prvi vrsti/da se ^ rr<?ve.n
vsem tem pa je dirigent moral dan znova boriti, da ohranite j	'lm S*)'(n1G zadolžili in drugič, da čim dii-
strogo paziti, da sc ob mrzlem	zvestbbo slovenski materi, ki'	3 ,ra p,ogo	’ om’	ije ohranimo slovqrisKi jezik in
vremenu kdo ne prehladi. Zve-	vas je rodila'za vaše poslanstva j	Kakršno vreme v	svetom	kulturo s teni, da	mladino pricer je bila vaja v cerkvi, kjer	v svetu, v našem slovenskem;	medardu	kane,	ter,nemo z raznim	igram, petju
smo rešili še zadnji tehnični	svetu, kamor vas je postavila	Tako naj v	Parizu	Slovencem itd. Bodril je: Le	korajžno fin-
problem glede odra, in smo md- božja Previdnost, se morate Vedno ostane!	prej, nič zato, če smo Vnajhni iti
rali nato okrog polnoči buditi vsak dan boriti, pravim,.da oh-j	N. C. šibki, lahko postanemo visoki in
urej Farkaš. Pri nekdanji slovenski fari sv. Križa smo ustanovili odbor z g. Johnom Žele torn na čelu, kateti mu je sklenil postaviti spominsko ploščo v trajen spomin. Pokojnik je ne samo kot duhovnik, temveč kol Slovenec v Ameriki zelo velike naredil za svoj narod. Bil je dober dušni pastir, govornik, arhitekt, stavbenik in diplomat v vsakem oziru.
Ko je po smrti rev. Golobe prevzel tedanjo slovensko faro sv. Križa, se je takoj lotil dela da povzdigne in ohrani ne same faro, ampak tudi slovenski jezik in kulturo, katero so naši predniki z rev. Golobom prinesli iz stare domovine. Postavil’ so temeljni kamen, na katerem ie bila zgrajena slovenska fara sv. Križa v Bridgeportu, edino v državi Connecticut. Preuredi! je župnišče in dvorano ter stopil v zvezo s takratnim Liginim tajnikom p. Bernardom Ambrožičem v New Yoi'ku, ki je imel odgovornost za nove priseljence iz raznih krajev Evrope in bil včasih v nemali zadregi. Rev. dr. Andrej Farkaš je bil njegov najboljši pomočnik; pokazal je izredno sposobnost, ko je po tovarnah iskal delo in pri hišnih gospodarjih stanovanja.
Trdno sem prepričan, da ni nobena druga župnija sprejela toliko beguncev, ki niso imeli sponzorjev in jim je dobri rev. dr. Andrej Farkaš pripravil stanovanje in delo, v stiski pomagal tudi z denarjem.
Res je bil pravi oče svojih si-nbv. Znal si je pridobiti vsepovsod zaupanje pri ljudeh s tem, da je vsakomur priskočil na pomoč, ^b vsakem času in v vsaki stiski. Za vsakogar je imel lepo besedo, dajal ljudem nasvete. Nikogar ni sovražil, najbolj pa je ljubil mladino, vedno je bil med njo.
Uredil je krasen cerkveni spored tako, da so ostali pri vseh velikih praznikih slovesni cerkveni obredi v slovenskem jeziku. Ob nedeljah je ob pol dsmib zjutraj bila sv. maša V prekmurščini, ob devetih v angleščini in ob • polenajstih v pristni slovenščini. Imeli smo za vse praznike slovenske duhovnike na razpolago, ne samo enega, temveč dva ali tri, včasih celo štiri. Vedno je uredil tako, da je v svoji odsotnosti imel slovenskega duhovnika, k:-Nikoli ni rabi!
odbora,
vse je opravljal sam z dvema ali tremi cerkvenimi ključarji, ki sb obvladali oba jezika.
Ko sem mu leta 1952 omenil.-da bi bilo dobro napraviti prvo vinsko trgatev in silvestrovanje, mi je odgovoril, da je to parketna misel, da nhj gremo na čelo in organiziramo ljudi in on pa bo z veseljem pomagal. Poz-ilbje' sem drganiZifhi dfžirtlštNli odsek, moški ifcvški Zbor itd. vedno je vse načrte* katere šem mu pTedložfl, z vešeljehr sprejel in pomagal. Dl. Aridtej Fdr-haš je bit vesel Vsakega uspeha in' rtad vse hvaležen vsakomur/ ki je pomagal naši slovenski fari. da se je kulturno dvigala z Paznifni nastopi- ih gostovanji V drugih krajih. Talto smo skupno delovali s sosedno newyarsko faro na Osmi Cesti, ki je edine še ostala Čisto slovenska.
Pol leta pfed 'svojo nesrečno smrtjo smo na nekem Sestanku išli na pogovor o selitvi sve-
močni. Ne moremo sicer tajiti, in se delati, kakor da nismo bili nekoč majhni in šibki. . . Kaj bi zardevali in čemu bi se sramovali svojega jezika in navad, če smo bili svoj Sas majhni, ne samo v alpinističnem, marveč tudi sploh v kulturnem oziru.
Tega nismo mi krivi, ampak nepravične in skrajno neugodne razmere. Vsi nam priznavajo čast, da smo si v kratkem času tako lepo uredili. Vse svoje sile smo s polno ljubeznijo posvetili našemu kulturnemu u-iejstvovanju in kulturni rasti, tako smo si v tujini znali prikazati našo staro domovino.
Dr. Farkaš je bil svojevrstna osebnost, ki se je izoblikovala iz globoke vere. Kot njegov sodelavec in prijatelj sem ga prav dobro poznal, zato hočem še tole omeniti o njem: Imel je odprto oko in široko odprto srce za svoje farane; bil je poln toplega, dobrohotnega humorja in iskrenega duha, pri tem pa preprost in skromen, vedno dobre volje in vedno pripravljen pomagati vsem, ki so potrebovali njegove pomoči. Predvsem in nadvse pa je bil resnično izbran služabnik božji, globoko veren, vero, ljubezen in mir razsipajoč duhovnik. Bil je velik Jugoslovan in zaveden Slovenec, eden najplemenitejših ljudi, kat sem jih kdaj poznal.
Ves čas, ko ste bili med nami, ste s polno ljubeznijo posvetili našemu udejstvovanju ih kulturni rasti, našo domovino in njene krasote ste nam sa mim v novi domovini odkrili, opevali in slavili, nam pokazali pot in nas bodrili k nadaljnemu podvigu v domoznanstvu, v plemenitem alpinizmu. Vi ste in o-stanete naš, Vas ljubimo, izkazujemo Vam čast in hočemo tudi za vso prihodnost Vas imeti v časti, Vas ljubiti in Vas kot našega slovenskega v e 1 i k e ga kulturnega pobudnika slaviti pred vsemi, ki danes pozabljajo, da so bili kdaj Slovenci. Saj smo Slovenci res imeli Vse, kar smo hoteli. Na žalost teh časov ni več! Vse je izumrlo z njim! (Bog ga je izbral sebi za SVeče-mika, Slovencem v tujini pa za j učitelja, blažitelja in preroka. Zato počastimo deseto obletnico njegove smrti, ljubimo, kar je on ljubil in ostanimo zvesti ljubezni do Boga in rodne grude!
S. I. Molly
i,
ra je zastopal, obširnega cerkvenega
/edino nove tožbe
C
“Naša mladina je moralno propadla in nedisciplinirana. Staršev ne spoštuje več, zato je ko-neg sveta blizu”. Kako sodobna tožba! Pa je stara že štiri tisoč let! Leta 2000 pred Kristusom je bila zapisana v starodavni Kaldeji.
“Jaz nimam nobenega upanja več v bodočnost našega naroda, če bo odvisen od današnje mladine, Ta mladina je prostaška, ,nezaslišano brezobzirna in prezgodaj zfela. Ko sem bil jaz mlad, m nas učili lepega obnašanja ii> po.štovanja do staršev, današnja mladina pa hoče vse bolje vedeti in novsod imeti prvo besedo.’’ — Te vrste je zapisal ffezioci i, 700 pred Kr. roj.
■	Ji*'
“Današnja mladina ljudi luk suš; ima slabe navade, Zaničuj* avtoriteto in nima hobeneg* spoštovanja več do starejši! ljudi. Klepeta, ko bi moraia de lati. Mladi Ue vstajajo več sedežev, če stafejši vstopijo 1 sobo. Pfi miz’i sede s prekriža nirni nosanu in požro naj bolj š' jedi. Odgovarjajo se ' svojih staršem in tiranizirajo učitelje” Tako “moderna” je bila mD diha že 400 let pred Kristusom kot je tb ugotovil Sokrat in sc žapisdli njegovi učenci, u *
Da, mladi so vedno mislili, & sc) sl ari neumni — i n šfe takc mislijo, stati pa vedo, da mlad: neumni.	;
Prijatelju Karlu Mauserju v slovo
Pevski zbor Korotan
Celoten mešani zbor Korotan se je v nedeljo, 23. jan. 1977, zbral v Grdinovem pogrebnem zavodu na St. Clairju in se s pesmijo poslovil od pisatelja Karla Mauseija, ki je po neuspeli sreni operaciji umrl v clevelandski bolnici Mt. Sinai. Pri odprti krsti je govotil član zbo ■ ra Jože Likozar.
Dragi prijatelji!
Tiha in otožna je danes naša pesetn. Tiha, ker nam solza duši grlo, in otožna, ker se poslavljamo od pisatelja Karla Mau-serja, ki spi spanje Lazarja, iz katerega ne budi ne hrup niti ne glas trombe, ki je podiral zidove Jerihe.
Vsem se nam iztekajo dnevi. Prej ali slej se bomo vsi sešli v večnih bivališčih. Vendar gledano z očmi nas živih, se je življenje gospoda Karla Mauser j a prezgodaj končalo. Prezgodaj zlasti zato, ker naši otroci še niso spoznali njegovega pravega bogastva. Ne morejo si še predstavljati, zakaj smo ž njegovim odhodom utrpeli veliko izgubo vsi Slovenci in še posebej vsi slovenski zdomci.
Z vsemi, ki stopajo danes mimo krste, je bil pokojni na nek način povezan in vsak izmed nas njegovo srhrt po svoje sprejema.
Pevskemu zboru Korotan je bil pisatelj Mauser vse od prvega nastanka naklonjen. Premnogi članki ih opisi zborovega de-
, Na zemlji nas žalosti Vaš odhod, a tolaži nas trdno upanje, da ste v družbi angelov in tistih, ki so odrešeni z Jagnjetovo krvjo. Mi, duhovniki v Kanadi, pisateljeva smrt vas ne bomo pozabili. Naj naše j skromne molitve pri Gospodo-sami in ostal je vem oltarju stalno poživljajo
tega je bila prezgodnja.
Ostali smo spomin, ki ga ne sme nobena sila zatemniti. V spominu bo Karl Mauser najbolj blestel kot pisatelj. Bil je mojster slovenskega jezika, ki moč besede ni nikdar zlorabljal kot sovražen, dvorezni meč, ki rani in zastruplja* ampak je v svojih stvaritvah pošiljal med nas v globini svojega srca doživeto resničnost slovenskega človeka in vselej tako zastavljal svoje pero, da je od njega sijala le luč. V svetlobi te luči smo mogli iskati resnico in pravo pot. Ta luč še sveti! Če je omahnila roka, izpod katere je izšlo toliko leposlovnih del, s tem niso umrla dela. V teh delih bo pisatelj še živel med nami. In če nam in naši mladini ni več dano slišati njegovega glasu, nam bo po njegovih spisih tem bolj prepričevalno govoril njegov duh.
Kakor se spominjarno vzornikov — Cankarja, Prešerna in drugih slovenskih literatov, s katerimi se je pokojni zdaj ste-čal v večnem Spoznanju, tako se hočemo spominjati tudi njega in se posebej zahvaljevati zn tq srečo, da so se križala naša življenjska pota ih smo bili deležni osebnega stika tako plemenite duše in tako velikega srca.
Ko se z rodoljubno pesmijo poslavljamo od prijatelja v
Vašo dušo!
Vaši gospe in družini, Vaši materi, bratom in sorodnikom se pridružujemo v globoki bolečini in zanje prosimo božjo tolažbo in moč.
ilegalni opoziciji. V tem svoj- strokovno sposobnostjo med stvu je Lambert Muri začel tt- vojno reševal lakote kot na čel-ho, a skrbno graditi vezi med nik Prehranjevalnega zavoda.
Rev. Matija Balažič
Dragi Karel!
Z žalostjo v srcu smo prejeli vest, da si nas zapustil.
Naši spomini Te prikazujejo že od vsega početka Slovenske Telovadne Zveze, iz lagerjev, D. P. Čampov v Avstriji, naše lepe pristave v Genevi, Slovenskih domov v Clevelandu in slovenskih dnevov V Torontu.
dr. Korošcem in študenti na u-niverzi, ki so v času dvorske diktature prevzemali breme aktivne borbe za teptano slovdn-sko stvar. Tudi moje ozko prijateljstvo z Lambertom Muri-
Janez Varsek v imenu Slovenske telovadne zveze Jem se 'e rodll° v tlstih letlh
najostrejsega s e stojanuarskega režima.
Leta 1933 so dr. Korošec, dr. Natlačen, dr. Kulovec in dr. O-grizek bili odvedeni v internacijo v južne predele države. Kraje so jim menjavali, da ne bi slovenski interniranci poštah preveč znani med tamošnjim ljudstvom. Leta 1934 je dr. Korošec bil v internaciji na otoku Hvaru. Takrat je Lambert Muri presenetil pokojnega Franceta (Ferka) Časarja in mene z nenadnim vabilom od dr. Korošca, da ga obiščemo na Hvaru. Lambert, ki je organiziral ta zaupni stik, je bil z nami ves teden tega hvarskega obiska. Z dr. Korošcem smo takrat skicirali (v Koroščevem lastnem rokopisu) podrobnejši program za 'zpolnjevanje Slovenske deklaracije (Koroščeve ‘Punktacije’) ;z leta 1932. Ta hvarska povezava z dr. Korošcem je po njegovem povratku v Ljubljano (po nenadni smrti kralja Aleksandra 1. 1934) omogočila pnm konkretnejšo politično vzgojo
odseki.
Bil si borec za svobodo, borec za pravico, borec za Slovence.
Tvoj lirični duh je posebno trpel in srce se Ti je trgalo, če so se borci za svobodo bili med seboj.
Sedaj si dotrpel, šel boš v spomin kot naš apostol.
Sprejmi poslednji pozdrav od
Vedno si bil naš prijatelj in
vedno tudi z duhom z nami, ka- Slovenske Telovadne Zveze, kor še včasih na Primskovem, | Karel počivaj v miru, naj Ti ko si sodeloval z Fantovskimi bo lahka ameriška zemlja!
--------o—————
Lambed Mm\ s Kort
WASHINGTON, D.C. — Dva tehničnemu napredku in gospo-dni pred Božičem (1976) je na darskemu razvoju slovenskega Koroškem nenadoma umrl, za- kmetijstva, najprej pri upravi det od srčne kapi, ing. Lambert »mariborske Oblasti, pozneje pa Muri, povojni gospodar pri Pri- pri banski upravi v Ljubljani, stovniku v Kortah, na sever- V tem svojem strokovnem po-nem pobočju Karavank prav do slanstvu je ing. Muri zapustil po državne meje nad Jezerskip’, vsej Sloveniji spomenike in spo-kjer je na sosednji domačiji mine svojega zavzetega sloven-Lambert bil rojen leta 1898. skega delovanja.
Lambert, Muri je bil iz že sko- j
raj pomrlega rodu Slovencev, 1 Ko je leta 1930 dr. Anton Koki so se rodili še v prejšnjem rošec iz protesta proti razpustu slovenskih študentov, ki sva jih stoletju in so dosegli polnost slovenskih prosvetnih organize- s Ferkotom, v pomočjo Lamber-življenja že v predvojni Slove- cij zapustil ministrski položaj v ta Murija v skupinah vodila na niji. Lambert Muri je bil zelo šestojanuarski vladi generala zaupne sestanke z dr. Korošcem
lovanja pričajo, da je bil vas tem pogrebnem zavodu, ga ne čas zborov močan glasnik. Velik gledamo pred seboj mrtvega.
zvezek bi fiapolnili zbrani spisi,
Pred nairii je živa podoba obli-
ki jih je gospod Mauser iz pre- kovalCa slovenske besede, Ijubi-pričanja napisal v prid Korol n-; tel j a slovenske pesmi in sloven-na. Cut hvaležnosti nam mora ske zemlje. Ta podoba naj pre-narekovati, da smo dolžniki, baja v naša srca, naj v njih živi, Zal, je tak dolg mogoče porav- dokler in kjerkoli bo Korotan nati samo živim. Tudi zaradi prepeval.
Peter Marke« v imenu Slovencev v Kanadi
/
Prijatelj Karel!	Z besedo si dvigal slovenstvo
Tudi iz Kanade smo prihiteli, in ga bogatil, ko si kazal na trp-da se poslovimo od Tebe na kosti in lepote življenja slovčn-Tvoj i zadnji zemeljski postaji.' skega človeka. Do zadnjega Prišli smo, da rečemo svojemu vlakna, do zadnjega diha si bil velikemu, dobremu in zveste- prevzet s ponosom, da si Slove-mu prijatelju zadnji ‘z Bogom’! nec.
Da, -veliko prijateljev si med nami!
imel
Bil si svobodnjak, ki si tako ljubil svobodo, da nisi nikoli
Prvi dan po Tvoji smrti sem klonil pred tiranijo naj je pri-slišal: “Bil je pisatelj, ki je pi- hajala z desne, še manj pred sai za vse Slovence.	Jono, ki prihaja z leve. Bil si po
Družina, ki Te je poznala kot konci mož v doslednji obrambi govornika na Slovenskih dneh, slovenske svobode. S pisano in je naročila zadnji pozdrav. J govorjeno besedo si jo branil in Prijatelj me je vprašal, kje h. zagovarjal, so še dobilo kaj Tvojih spisov, j Z beseoo si širil in zagovarja! da si jih želi nabaviti.	resnico. Zvijače in laži v Teb1
Duhovnik je dejal:	Poslušal ni bilo. Tvoja beseda je bila po-
sem njegove govore. Govoril je soda, polna prijateljstva, polna tako globoko, kot bi vodil du7 hovne vaje.
Bil si umetnik sloveriske bdse-de, bodisi, da si jo poštkvil v
razumevanja, polna pripravljenosti za vse dobro in veliko.
Ves ta zaklad, ki si ga izlival v besede, in dajal bližnjemu, jc izviral ifc Tvojega velikega dtt-Ki ie bil vedno naravnan k
knjigo, ko si pisal poVfesti, bodi- ^ si, da si z njo oblikbVal članke	£ Besedi, ki je bila v za-
V revijah in časopisih, bodisi, ^etl<u	te večne Besede si
da si jo govoril kot govorhik, ^ejemal, v sebi po človeško bodisi, da si kramljal z vsakim, pre{jejai jn nam dajal v obliki
ki je bil pripravljen kramljati s Teboj.
Bil si mojster slovenske besede, a vendar pisateljska mojstrovina ni bil cilj Tvojega življenja. Beseda, pisana/ali govorjena, Ti je bila samo sredstvo, s katerim si služil bližnjemu; ta pisana umetnina je bila +aka, da je ob njej človek čutil, kako blizu si md.
ki je bila sprejemljiva za vsakega. ‘	1
Sedaj si odšel od nas k večni Besedi, da v Bogu sprejmeš pla čilo za boj, ki si ga tako vztraj no bojeval vse življenje. Počivaj v božjem miru! Bog pa naj potolaži Tvojo ženo in mamo, hčere in sinove, brate in sestre in tudi mnogo, mnogo prijateljev!
v ljubljanskem Marijanišču. Ko pa je po padcu Jevtičeve vlade
poseben v tem rodu. O njego- Petra Živkoviča, je poleg dru-vem življenju in delu bo treba gih višjih slovenskih uradnikov napisati več kot dopušča to bež- tudi ing. Muri izgubil svoj u- ■ leta 1935 dr. Korošec ponovno no obvestilo njegovim prijate- radni položaj. Bila pa je v’tem'postal vodilni član nove vlade ” Ijem širom sveta.	neka sreča v nesreči, ker si je j Beogradu, je naše intimno poli-
Lambert je postal inžener a- dr. Korošec zato takrat izbral j tično poznanstvo z njim, ki ga je
gronomije v letih po prvi sve- ing. Murija za svojega osebnega lovni vojni. Posvetil se je bil svetovalca in spremljevalca v
|
1
POTRESNO OZEMLJE — Kalifornija je potresno ozem-7je. Na sliki so zaznamovani večji potresi od leta 1850 z zvezdicami, manjši pa s črnimi križci. Za bližnjo bodočnost napovedujejo nove potrese vzdolž zemeljske gube San Andreas ter Palmdale. (Primerjaj zemljevid!)
bil pripravil in utrjeval ing. Mu ri, rodilo uspeh naše študentov ske borbe in akcije za slovensko univerzitetno knjižnico, ki je bila v letih diktature legalni simbol slovenskih zahtev. Dr. Korošec nas je večkrat povabil v Beograd in potlej smo vsako poletje do njegove Smrti bili Koroščevi gostje v Begunjah na Gorenjskem, kjer je dr. Korošec letoval.
Kmalu po povratku s Hvara leta 1934 je ing. Muri prevzel vodstvo podružnice “Slovenca” v Mariboru, kjer je deloval, dokler ni leta 1936 odšel na kmetijski oddelek nove Banske u prave v Ljubljani.
•
V razburkanem razdobju zadnjih dveh let pred razsulom Jugoslavije aprila 1941 je Lambert Muri postal ozek prijatelj svojega velikega koroškega so rojaka Lamberta Ehrlicha, s katerim je nato v prvem razdobju vojne okupacije delil težko, uspešno začetno skrb za slovenske begunce iz Štajerske in Go-! renjske. Po smrti Lamberta Ehrlicha maja 1942 je Lambert Muri postal so-skrbnik Vinarskega slovenstva — Ehrlichove narodno-politične dediščine. Tako je s svojimi mladimi prijatelji maja 1945 tudi ing. Muri zapustil Ljubljano, ki jo je ž veliko politično spretnostjo in
Koliko vagonov redke hrane je ing. Muri prestrigel Italijanom in Nemcem za lačne Slovence.
Kot rojen Korošec je Lambert Muri po odhodu iz Slovenije sklenil ostati na Koroškem, kjer je prevzel težavno vlogo urednika novega slovenskega lista “Naš tednik — Koroška kronika”, ki jo je izpolnjeval, dokler ni po smrti svojega strica na Kortah prevzel prostrano Pristovnikovo gozdno! gospodarstvo, ki ga je razvil, moderniziral in mu v nekaj letih dodal privlačno letoviščarsko postojanko. Ker se je Lambert Muri po vojni ustalil na Koroškem, ni zapadel smiselni praznini “e-migrantske politike”, temveč je nadaljeval svoje stvariteljsko delo med koroškimi rojaki, v krogu svoje družine in v prostranih gozdovih svojih koroških Karavank.
•
Lambert Muri je bil poseben tudi v čisto osebnem oziru. Bil ni le vseskozi pošten in plemenit človek, temveč tudi izredno obziren in fin v občevanju z drugimi. Zato je imel in ohranil veliko število dobrih prijateljev in znancev na glede na politične razlike. Tudi s svoje srčno kulturo in osebno omikanostjo Lambert Muri zapušča pomemben zgled, posebno slovenskim javnim delavcem, ki jim te osebne kreposti in odlike tako pogosto manjkajo. Telesno je Lambert bil visoke, zravnane postave in prijetnega obraza. Vse življenje je hodil po gorah. Njegova ročna pisava je bila ena najlepših, kar sem jih videl.
Pokojni Lambert zapušča ženo Zinko, rojeno Mikuš, s katero ga je 1. 1937 poročil dr. Anton Korošec, ter sina Tončeka in Jančeka, ki bosta nadaljevala z vzporednim gozdarskim in letoviškim gospodarstvom, ki ga je pokojni ing. Lambert Mur' izoblikoval kot povojno krono svojega plodovitega življenja.
Ciril Zebot
v Hrastniku: Marija Pirc; v Vižmarjih: Alojz Pečnik; v Dolnjih Slavečih: Helena Gumilar, roj. Bunderla; v Selcih nad Škofjo Loko: Marija Leben, roj. Prezelj; v Suhadolah (Komenda): Frančiška Verbič, roj. Knific.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenija •oslušajte ti Clevelandu in oko-rci Slovensko radijsko uro “ Remi in melodije iz lepe Slorieni-e” vsak večer od ponedeljka do retka na postaji WXEN-FM na flfi.,5 MC, katero vodita dr Mini in O" Pnrharn Pftulnvčič
------o------
Epidemije niso samo preteklost
Strah pred velikimi epidemijami spremlja človeka skozi vso njegovo zgodovino. Kuga, kolera, tifus, črne koze in druge bolezni so pustošile po starih državah in še pred nekaj stoletji praznile cela mesta.
Z razvojem medicine se je krog širjenja in pojavljanja velikih epidemij močno zožil. V svetu je celo začelo prevladovati mnenje, da so epidemije stvar revnih in zaostalih dežel Afrike, Azije in Južne Amerike.
Vendar ni tako. Visoko razvite dežele nikakor niso varne pred epidemijami. Bližnja preteklost je pokazala, da tudi družba, v kateri je zdravstvena služba in higiena na visoki stopnji, ni varna pred izbruhi epidemij.
Značilen primer je hud izbruh španske gripe, ki je zahtevala več žrtev kot svetovna vojna. Zaradi te bolezni je v obdobju 1918—1919 umrlo približno 20 milijonov ljudi, predvsem ljudje v najboljših letih od 20. do 45. leta.
Yesfi iz Slovenije
Cerkveni pevski zbori nastopili v Knežaku
Cerkveni pevski zbori iz vse ilirsko-bistriške dekanije sc skupno nastopili v župnijski Cerkvi v Knežaku. Pred nastopom med mašo jim je župnik i? Studenega govoril o vlogi cerkvenega petja pri obnovljenem bogoslužju. “Narediti mašo bol krščansko, boljšo,” je dejal, tc je namen cerkvenega zbora.”
Nova stanovanja v Laškem
Pred nedavnim so na Debil
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem, povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled!
---------i________________
Cafst Memorials
draška kamnoseška obrt
kdina slovenska izdeloval-
iVlCA NAGROBNIH SPOMENIKOV
tzs *v ttprin* ka	tai-tts*)
MALI OGLASI
iogradili stanovanjska bloka, \ uadežna.
C. g. Malija Balažič v imeru slovepsk^h lazaristov v Kanadi in obeh slovenskih župnii v Torontu
l Vam nebeški Oče povrne z več-
Ob lem telesu, ki se je zgrudilo, ob tem plemenitem srcu, ki se je ustavilo — a jc zaznamo-vano z vstajenjem in blaženim življenjem v Kristusu, naj spregovorim s prisrčno zahvalo v imenu slovenskih lazaristov v Kanadi in imenu -obeh šloveiv skih župnij v Torontu, Mafije
nimi darovi vse, kar ste nam delili in dali: našemu mesečniku “Božja 'beseda”/ našim slo-venskim šolskim učbenikom, nd-ši mladini in pevskim zborom, našima župnijskima skupndsi.;-ma v 'ftoontu in vsakemu izm-1 nas, duhovhikov v Torontu! Posebno zahvalo in prošnjo k Brn
^omasaj dn Brezmadežne.	,	,	•„ „„„ - ,Arii
Dragi Kareh nas prijatelj in'gu daj zrečem v -menu -.u,n ,i Nai Vašo do-,ka g. Toneta Zrneca m zuprlika
hr at v Gospodu! bruto poveliča
Kristus! Naj T, Janeza Kopača.
NA PRESKUŠANJU — Mali helikopter “Air Bear* izdelek, Lcoli, Pa., je sicer preprSsr: pa menda kar u ■joubum:
katerih Je dobilo solidarnostne stanovanja 15 družin, 4 Pružim pa se yseiiie v izpraznjena stanovanja. Cena kvadratnega me tra stonovanjske površine do-ega 5890 din in je med naj nižjimi v Sloveniji.
policaja
Tomci Gamble v
V Sloveniji so umrli
13. januarja
V	Ljubljani: Avgust Dacar, Jože' Uršič;
v Mozirju:	Marija Podobnik,
roj. Usar;
v Radečah: Alojz Povše;
y Novi Oselid: Anidfej Eržen;
v Celju: Jože Bratiha;
v Šentjoštu had Horjulom' Frančiška Sečnik (Rekarska mamo);
v Solkanu:	Avg testo Kerna ves.’,
roj. Klemenčič;
V	Domžalah: Ida Cerar.
i
\1. januarja
V	Ljubljani: Hinko Siemenšek, Franc- Marihkoc Danica Vrezec, roj. Godeš, Stanko Kfrtlj,
v rpmir- v; n. Kuhar;
v Berinevems Ivan Morela;
V	Tomišlju pri Ljubljani: Anica Hacin;
v Dravljah: Franc Volč, Franc Mlakar;
v Krmelju:
Kapus;
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov.
Tracy Avenue
V	Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900.
Genesee Avenue
V	Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brez-
UPSON REALTY
UMLA
U9 E. 2G0 St,
731-1070
Odpr to od 9. do 9.
_____	(15)
OPEN SUNDAY 2-5 20330 Pridhy, Euclid, brick, 4 bedrooms, carpetihg throughout. £35,900 with $3,600 down.
17916 NOTTINGHAM RD. oft Lake Shore Blvd. brick bungalow, 3 bedrooms, basement patio. Under $40,000.
GEORGE KNAUS REALTOR «19 E. 185 St.	481-9300
(15)
Harmonika naprodaj
.rova, S orno! a Znamke, kromatič-.ifi ha gumbe in električen mi-iirofoh. Kličite 1-949-2669.
(14)
Help Wanted
Pomot V kuhinji
Sorns’ Restaurant, -6036 St. Clair Avenue, išče pomoč za v kuhihjo, 361-5314.
(14)
Help Wanted Male or lemale
LINOTYPE OPERATOR
Marija Božic, roj.
Call 861-1088
Jim

if
i i
Avgust Senoa:
ZLATARJEVO ZLATO
Zdaj veste, kaj morava storiti?” je končno dejal Jerko.
‘‘Vem, vem,” je zahlipal Pavel. “Oče, oče, kaj si storil? Kam pehaš svojega sina? A tebi, dobri fant, hvala, stokrat hvala! Pošten si in Bog naj ti povrne! Toda pojdiva že, da prestreževa vojake, da rešiva plen.”
“Zdaj ne,” je Jerko odsvetoval in pri tem skrival svoje solze. “Ne poznate me še, toda jaz sem vaš in Dorin suženj. Mirujte! Počakajva zore. Takrat bova našla na mestu tudi Miloša.” Pavel se je pomiril. Te besede so mu zamamile glavo. Začel je razmišljati. In nehote je z očmi ošinil Jerka.
“Jerko,” je vzkliknil, “ti nisi nem? A kako si spregovoril? Na kak način? Ti služiš meni, braniš Doro, zakaj? Kdo si?” Jerko je sklonil glavo in ni črhnil besede.
božjem svetu nista imeli ti dve ženski nobenega svoje krvi razen materinega brata, belega patra v remetskem samostanu. Preživljali sta se z malinom, z motiko in živinico. Daj gospodi, daj cerkvi, delaj na gosposkem polju in v fratrskem vinogradu; in kar ostane od vsega trpljenja doma, komaj zadostuje, da lahko včasih preženeš lakoto. Kaj hočeš? Samo ženske roke v hiši niso niti za pol moške glave. Si-romaščina. Stradali sta poleti, stradali pozimi. Prišla je še turška nadloga. Od vsakega dimnika je moral iti en fant pod orožje v banovo vojsko, a kjer ni bilo moških, je bilo treba plačati in dajati hrano. Stric frater bi bil rad dal ubožicama kak groš, pa je bil sam siromak; drugi fratri pa niso dovoljevali, da bi jima nosil živež iz samo-
bolje. Erdodski krvosesi so praznili kmetom torbe do dna in sosed ni mogel pomagati sosedu niti s kokošjim jajcem. Da bo bolje, so mislili! čudne dobrote! Stari gospodar Ambrož je sedel zmerom na gradu. No, pa stari bi še nekako bil, toda sinovi so vedno vragi. Baltazar Gregorij anec nikakor ni bil pri zdravi pameti. Če ga je prijelo,1 je vse raztreščil na drobne kose. I Mlajši Stjepko je bil sicer razsoden, toda bahat in nasilen. Oprosti,” je opomnil Jerko, “da 1 govorim o najinem očetu tako' surovo, toda ponavljam samo ( tisto, kar mi je pripovedovali stric Jerolim. Ko se je vrnil s turške vojske — ko je bil mlad, je šel namreč pogosto nad Turke — ko se je vrnil z vojske, je bilo joj in Bog pomagaj! Plenil je fratrom, iz zasede napadal meščane, mučil kmete in s silo sramotil njihove žene in hčere.
'I
stana. Pravili so mi, da je bila “Slišiš, Jerko?” ga je Pavel moja mati, to se pravi Jela, zelo nežno vprašal in mu položil ro- lepa in tudi pobožna ter pamet-ko na rame.	. na. Na izust je znala molitve za
“Ne sprašujte me!” je bil ne-	vsako priložnost, za petek in
jevoljen.	svetek. In tudi delati jei znala
“Govori! Pri materinem gro-	bolje kot marsikatera ženska,
bu te rotim, prijatelj, da govo-	yse to mi je povedal stric Jero-
riš.”	lim. Imela je tudi snubače, a
Jerko je molčal. Zajel ga je	ona ni hotela zapustiti matere
nemir in prsi so se mu silovito	in malina. Zakaj se ni omožila!
razširile. Pogledal je dvakrat,	Bolje bi bilo zanjo! A kaj ho-
trikrat Pavla, kakor da bi se ga	£e£! Tudi siromaščina je srečna,
bal. Končno je dvignil glavo in	£e ne ve p0tj (j0 boljše sreče. In
glasno povedal:	“Tvoj brat	ženski v malinu sta rekli: ‘Hva-
sem.”	la Bogu, da je vsaj tako.’ Ta-	PREVEČ	ZLORAB	— Joseph
Pavel je skočil kvišku. Molče	^j-gt so medvedgrajski kmetje	Califano,	Carterjev	tajnik za
je gledal fanta, ki je nemirno	dobili drugega gospodarja. Gos-	zdravstvo, prosveto	in socialno
sedel na kamnu.	poda Erdodi je prodala posestvo	skrbstvo,	je postavil	za prvo na-
“Kaj si znorel, fant?” je vz-	vašemu dedu Ambrožu. ljudje	lopo boj	prroti zlorabam in go-
kliknil mladi Gregorijanec.	so se veselili, misleč, da bo	ljufijam	v javnem skrbstvu.
“Tvoj brat sem,” je Jerko mir-------------------------------------—----------t-------—;----:—------
m,
tggL

no ponovil.
"Ti? — Kako?”
“Da, tako je. Glej!” je dejal Jerko in izvlekel izza nedrij mošnjiček, ki ga je imel obešenega okoli vratu. Potem je vzel iz njega dragocen prstan. “Poz-j naš ta grb? Tvoj je. Na dan mojega rojstva mi ga je obesil okoli vratu moj oče — tvoj oče. Gregorijanec sem kakor ti, po krvi! Po mleku nisem. Tebe je rodila druga mati. Starejši sem od tebe, a ne boj se za dediščino. Ti si zakoniti sin svojega očeta, a jaz nisem, čudiš se?i Kajne? Poslušaj! Zvedel boš,
Siiliihk
mmmmmm n pH BBBSBBHB BS
■gp® p--—-——■*——-
ameriška domovina
^-------Jfc&žato

kdaj spregovore nemi, čemu varujem tebe, čemu Doro. Prisedi bliže!”
Pavel se je nehote spustil na
kamen.
“Povedal bom vse,” je začel Jerko, “kar vem o sebi. To sem seveda slišal pri drugih, ker sem bil sam premajhen, da bi se mogel spominjati. Mati se je imenovala Jela in je bila kmečkega rodu. Če greš iz Zagreba v Gračane, vidiš sredi pota pod bregom ostanke starega malina. Tu je životarila ubožna ženica s svojo edinko Jelico. Na vsem
^iEGSaSESS
bi morala biti
vsaki slovenski hiši
m',mm
EU
ssss
Umfmm
m:£&
m aan mn. mm	iraas masL mizi ahh, cz&z .£'<3;*: m
,0ajEIMraMaKaBBHI
ZADOVOLJSTVO PO USPEHU — Dick Zi ker, ki nastopa v raznih filmih kot namestnik igralcev v nevarnih dejanjih, je nasme jan, ko je srečno pristal na napihnjenih blazinah po skoku s strehe šestnadstropne stav be (na levi).
Mb

ONE FAIRLANE DRIVE
G§ocwty-
Since 1914 . *.
JOLIET. IL 80434
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in 'nsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling, basKeiball and Uttle league baseball. 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President .................— Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary ................Robert M. Kochevai
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drasier
First Trus'ee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee ................ Antnony Tomazin
First Judicial ............— Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial....<........— Frank Toplak
Social Director .............. Nancy Osborne
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor......j........ Joseph A. Zalar, M.D.
O.F.M
J
MOTES OF THE 20lh GENERAL CONVENTION
August 23th, IS76
The Holy Family Society of (he U.S.A., D.S.D.
(Continuation)
The Communications Committee were now called upon to make their report to the Delegation.
Maryellen Mandzuk, Chairwoman of the Communications Committee made the following report:
Father Madic, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates:
I would like to report to the Convention that the Communications Committee has sent the following telegram to the Director of Insurance in each of the nine states the Society is licensed and to the Bishops of the Archdiocese of Chicago, the Diocese of Joliet and to the Society’s dear friend, Monsignor Butala. The telegram reads as follows:
“On behalf of the Officers, Delegates and Membership of the Holy Family Society, we wish to advise you that the 20th General Convention of the Society is now being held, Saturday, August 28, 1976, at St. Mary’s Retreat House, 1400 Main Street, Lemont, Illinois. We extend to you our warm and fraternal wishes.
Sincerely,
COMMUNICATIONS COMMITTEE
This is my report to you. I thank you.
MARYELLEN MANDZUK, Chairwoman COMMUNICATIONS COMMITTEE
A motion was made by Ann Howard and seconded by Katherine Kovas to accept the report of the Chairwoman of the Communications Committee. Motion carried.
Chairman Joseph J. Konrad, now called upon the Resolutions Committee for their report to the Delegation.
The Chairwoman of the Resolutions Committee, Charlotte Tomazin, made the following report:
Father Madic, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates:
On July 22, 1976, there was published in our Official Organ, a notice to all members of the Society requesting that anyone who had any suggestions or matters that they wanted presented to the Convention, to submit such matters to the Home Office. This same notice was sent to all lodge Secretaries.
Because there were no matters submitted to the Home Office which any member wanted to submit to the Convention for a Resolution, the Supreme Board at its meeting held on July 24, 1970 voted to recommend to us, the Resolution Committee, that no resolutions be presented to the Convention.
After meeting on this date, we the members of the Convention Resolutions Committee, do hereby report to the Convention that we concur with the recommendation of the Board and we therefore make a motion that no Resolutions be passed by this Convention.
This is our report to you. I thank you.
CHARLOTTE TOMAZIN, Chairwoman
RESOLUTIONS COMMITTEE
A motion was made by Carol Barbie and seconded by Frank Skul to accept the report of the Chairwoman of the Resolutions Committee.
Motion carried.
At this time, the Financial Committee was called upon to make their report to the Delegation.
The Chairwoman of the Financial Committee, Jean Konrad, | made the following report:
Father Madic, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates:
Our Committee met at the Home Office on Wednesday, Au- | gust 18, 1976. At this time a complete review was made of the finances of the Holy Family Society for the period beginning July 1, 1972 to and including June 30, 1976. After a thorough analysis, our Committee unanimously recommends to this Convention, the following:
1.	— That Joseph J. Konrad be reappointed in the capacity of Business Manager and Mr. Robert M. Kocnevar be reappointed in the capacity of General Manager for the Holy Family Society of the U.S.A., to the next General Convention. Compensation for their services to be reviewed annually by the Supreme Board.
2.	— The reappointment of Mr. Hirsh J. Kravit and Mr. Jack j Kravit as General Agents for the Holy Family Society until the next quadrennial convention. We further recommend that the President of the Holy Family Society be authorized to execute a Life and Health and Accident contract with the General Agent.
In addition we also recommend to extend to the next quadrennial convention the same allocation of funds to the General Agent for the purpose of financing and expanding the Life Department.
3.	— The Finance Committee is recommending the following salaries for the Supreme Officers of the Holy Family Society:
President 			 $300.00 Month
First Vice-President	200.00 Year
Second Vice-President 		150.00 Year
Secretary 		300.00 Month
Treasurer 			 300.00 Month
Recording Secretary 			 250.00 Year
First Trustee 		150.00 Year
Second Trustee	150.00 Year
Third Trustee 			 150.00 Year
Spiritual Director		 200.00 Year
First Judicial 		75.00 Year
Second Judicial 		75.00 Year
Third Judicial	
Social Director	100.00 Year
Medical Advisor 			 FEE
4. —- The Financial Committee is recommending $50.00 per day per diem — plus travel to be reimbursed at the rate of 20C per mile. One day to be allotted to all Delegates that belong to a Lodge located within 150 miles distance and two days to be allotted to all delegates that belong to a lodge over 150 miles in distance.
This is our report to you. I thank you.
EAN KONRAD, Chairwoman FINANCIAL COMMITTEE
A motion was made by Frank Widina to accept the report of tht Financial Committee as given. Motion seconded by Joseph P. Drašler. Motion carried.
After the completion of the above reports, the work of the temporary committees was completed and the Chairman, Joseph J. Konrad, made a motion that the temporary committees foi this convention be dissolved. Motion was presented by Denise Lang and seconded by Joseph P. Drašler. Motion carried.
(To Be Continued)

Ženini in neveste!
Maša slovenska linijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jake zmerni ceni
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk
Ameriška Domovina
(H 17 St. Clair Avenue	431-002»
DELNIŠKA SEJA
V nedeljo, 6, februarja 1977
ob 2:00 popoldne se vrši
REDNA DELNIŠKA SEJA Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave.
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom
____	__FRANK KONCILJA, tajnik