35. štev. poštnina piač.™«gotovim. v Ljubljani, sobota 29. avgusta 1925.	*»«»«..«	««»'»<3	.	so	pm.	Let0	v.
GLASILO NARODNO - SOCIJALISTEČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, I. nadstr. — Telefon: Štev. 77.	 ~
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago —~ ——~™~ ■■■■■ V upravi. = = =  ■■■■-- ::.............................—
Stran, tlačitelji!
Kmetsko gibanje.
»I zato seljačka buna, ili seljačka punta, nije bila buna prot iv gospode u današnjem smislu ri-ječi, nego je bio ustanak siroti-nje proti gospodarski jačemu, a k tome jošte i nesmiljanom tu-djincu. Seljačka je buna poslje-<lica gospodarske nužde, ona je imala sve značajke narodnoga i socijalnoga pokreta, koji je ugu-Sen logom uoroženih velikaša.«
Jutarnji list, 23. avg. 1925.
Slovenci nismo bili dolgo časa svobodni gospodarji ua lastni zemlji. Zgodaj je zatemnela naša samostojnost, izražena tako lepo v demokratičnih obredih na Gosposvetskem polju. Podjarmili .so lsas tujci in doživljali smo črne dneve naše zgodovine, ki so trajali vse do j«-seni leta 1918.
Najsilneje se je dvignil naš odpor proti tuji nemški gosposki usodepolnega leta 1573; veudar pa je bila slovenska in lirvatska kmečka vojska na krškem polju potolčena, njeni voditelji, med- njimi Matija Gubec pa vjeti in žalostno pokončani.
Zakaj smo opozorili ua ta zgodovinski dogodek? Ali zato, ker so se v nedeljo zbrali na historičnih krških tleh slovenski in hrvatski kmetje, da si postavijo program vzajemnega bodočega dela? Nikakor ne, čeprav ne omalovažujemo pomena tega dneva. Pač pa nam je dal članek »Jutarnjega lista« pod naslovom »Krško«, ki je izšel Ob tej priliki in ki ga zgoraj citiramo, povod, da pišemo o naši boli. To tem bolj, ker nam imenovani list ponovno zagotavlja, da bodo Hrvati branili tudi interese Slovenije.
Spomnili smo se, da v mnogem oziru Nemci tudi še danes gospodujejo nad nami. Ob prevrau so se organizirali v ln-ternacijonalni socijalni demokraciji, katera jih je v zvezi s samostojnimi demokrati (takrat še JDS) ščitila. V interesu domačega proletarijata pa se je ustanovila Narodno-socijalistična stranka, ki v nacijonalnem pogledu ni šovinistična, kar dokazuje njeno odklonilno stališče na-pram Orjuni, pač pa zahteva, da imej na domačih tleh pravico do kruha predvsem domačin. Edino le socijalna demokracija in demokrati, ki so v revolucionarni dobi zaščitili nemški elementi, so krivi, da se Slovenija že takrat ni očistila tujcev. Pako smo prišli do škandala brez primere, da po sedmih letih obstoja jugoslovanske države odločajo o usodi Slovencev celo v državnih službah — Nemci, ki niti naši državljani niso! Našim vladam se niti takrat niso odprle oči, ko so po nesrečnem izidu plebiscita na Koroškem podili Slovence čez Karavanke ne samo iz državnih služb (učitelje, duhovnike itd.), ampak tudi iz privatnih služb in z njihove lastne zemlje! Še danes je šef železniške kurilnice v Mariboru avstrijski državljan in zagrizen Ne-mec. Pod njim delajo mnogi nemški mojstri, a Slovenci so brez zaslužka ali pa morajo opravljati nižja dela. Tudi načelnik železniške delavnice je inozemec in nezmožen službenega jezika. Oba načelnika sta za svoj posel sijajno plačana. Samo na mesečnih premijah zaslužita do 7000 Din. Sijajna mesta zavzemajo tudi še diugi nemški inozemci, med njimi celo taki, ki so v svoji zagrizenosti optirali za Avstrijo!
Lahko si je misliti, kako se godi v tej nemški družbi slov. uradnikom in uslužbencem, zlasti pa vajencem, katerih vzgoja ni v slov. rokah. Pod nem-Skimi šefi so Nemci in nemčurji proteži-
Z osebno svobodo so prišli do veljave višji razum in pomembnejše zmožnosti t. j. lastnosti, ki so kazale v l)0iu za obstanek več.jo odporno silo. V kolikor pa so ti činitelji škodovali celokupnosti in ogroža«! zlasti nižje sloje, so jijj reforme* poiskale nazaj v prave meje. Liberalni dobi s skoro neomejenimi svoboščinami je sledila doba demokratije % „bč0 volilno pravico. Višji razum in odlične | sposobnosti niso bili več edini odločilni faktorji v življenjskem boju. Čimdalje bolj jasno so se začeli uveljavljati poleg teh tudi p]enienitejši nazori.
Današnja demokracija temelji na višji ljudski izobrazbi, (jim bolj je raz-
raui, Slovenci pa zapostavljeni. Pri premijah na primer, o katerih odločujejo edino le nemški šefi, so Slovenci zelo prikrajšani. Nemški uradniki dobivajo od 2000 do 3000 Din mesečnih premij, slovenski pa samo od 500 do 1500 Din, četudi so v višjih činih. Nemci dobivajo poleg tega daljše dopuste.
Nadalje je cela vrsta Nemcev, ki imajo že nad 30 let službe in tudi že 15 odstotno doklado. Te bi se moralo že davno upokojiti, da bi prišli Slovenci na njihovo mesto. Isto velja za mnoge nemške strojevodje, ki so že odslužili. 'toda sedanji sistem držijo nemški načelniki naprej, deloma, da bi preprečili, da bi pri&i Slovenci na njihovo mesto, deloma pa zato, da p rejen Mijo Nemcj premije tudi še po poteku službenih let. Najbrž pa mislijo na svojih mestih dočakati razpad Jugoslavije in prihod Avstrije, o čemer se je nedavno med Nemci in nemčurji v delavnici in kurilnici javno govorilo.
Toliko na kratko o teh razmerah, o katerih še ni izpregovorjena zadnja beseda. Nemci, od šefov do najnižjega delavca, so nadomestljivi s Slovenci, in vendar se v tem oziru tekom sedmih let ni nič storilo, pa pa se je dopuščalo, da so bili Slovenci izročeni na milost in nemilost Nemcem. Na ta način je tudi država oškodovana, ker morajo imeti Nemci vsled nepoznanja službenega jezika tolmače. Za zahvalo pa vršijo pro-tidržavno agitacijo in ponemčujejo iui-šo mladino. In vendar smo imeli na vladi »nacijoiuilni blok«, v Ljubljani pa imamo še danes za železniškega direktorja nacijonalnega blokaša dr. Borka. Kljub temu so Slovenci na lashiih tleh v državnih službah odvisni od samovolje Nemcev. Ali je kaj takega sploh mogoče? se bo marsikdo vprašal. Ali je mogoče, da imajo najboljše službe inozemski Nemci, da ti režejo Slovencem kruh, medtem ko je dovolj brezposelnih slovenskih inženirjev itd. na razpolago? Ali je mogoče, da se dosedanje vlade niso nič brigale za mariborsko kuril- J nico in delavnico, četudi je v njih zaposleno več tisoč delavstva, a niti 10 odstotkov narodno zavednega in državno mislečega? Da, to je mogoče, ker avstrijski birokrati na železniški di- ! rekciji v Ljubljani naše inženirje in mojstre ne smatrajo dovolj sposobnim, da bi nadomeščali nemške inozemce, dasiravno je bilo to naziranje že večkrat dejansko ovrženo. Izgleda, da imajo gospodje v Ljubljani z inozemskimi šefi v Mariboru skupen pakt, na osnovi katerega delajo po načelu »roka roko umiva«.
Zahtevamo od sedanje vlade, da z bengalično lučjo posveti v nemško gnezdo mariborske kurilnice in delavnice. Inozemce naj se takoj odstavi, na njihovo mesto pa postavi naše državljane! Dovolj imamo sposobnih slovenskih inženirjev, uradnikov in delovodij, da lahko nadomestujejo Nemce. Na ta način bo odpravljena krivica Slovencem ter predpravica, ki jo uživajo inozemci pred našimi državljani in naši ljudje bodo prišli do zaslužka. Tu na meji se bo gojila državna misel. Edino le, če bo vlada delala v tem pravcu, bo sodba naroda zanjo ugodna. Žalostno bi bilo, da bi trpel naš človek pod nemško gospodo tudi še danes, ko slavimo 352 letnico mučeniške smrti voditeljev kmečkih puntov — danes, ko živimo v svobodni Jugoslaviji.	A.	B.
vita umstvena in nravna omika prebivalstva, tem zrelejše in naprednejše je državno poetično življenje. V takih državah se morajo prilagoditi ljudje z močno roko, veliko mošnjo in cigansko prefriganostjo prej ali slej nravstvenemu življenjskemu redu. V takih državah ni prostora za brutalno silo, izkoriščanje in trdo gospodstvo.
V naši kraljevini je demokratija šele v povojih. Res imamo kolikor toliko svobodoljubno ustavo in parlament poslancev voljenih od ljudstva. Toda že pri zadnjih volitvah ni prišla volja večine do pravega izraza. Še manj pa se udej-. stvuje v skupščini, kajti »načelom prave demokratije nasprotuje zasužnjenje
poslancev in mehanizacija parlamenta«, lako trdi E. Svoboda v knjigi: »Človeka společnost«, ki nastaja pri takozva-nem imperativnem mandatu... Ce se poslančeva svoboda okuje z zapovedjo političnih strank, postane poslanec glasovalni stroj in skupščina se pretvori v mehanično strojarno. Politika se izpre-meni v računanje, v seštevanje in odštevanje glasov, ki so že v naprej sigurni. Govori v skupščini so nepotreben trud, v kolikor niso namenjeni za lisk in v neposlančevo popularnost. Kajti -j- naj govori kdo, kar hoče, glasovalnega stroja ne bo sprožil iz ravnovesja. To pa nikaor ni pravilen razvoj demokratičnega parlementa, kajti mehanično ozračje v parlamentu ne prija ljudem, ki so svobodnega duha in ki imajo bolj občutljivo vest.« — — —
Taka mehanična strojarna je bila skupščina pod P. P. režimom. Iz »strankarske discipline« so glasoval# reži-movci vselej in povsod /.a vsak vladni predlog. Niti enega poslanca ne moremo imenovati, ki bi bil delal izjemo. — Še le pod R. R. vlado so se razmere nekoliko izpremnile. Za zakon o »štampi« niso glasovali kompaktno vsi vladni poslanci. Morda nam prinaša tudi v tem oziru prememba režima napredek demokratije. Cemo videti!
Največji vidni napredek demokratije pa je izločitev S. D. S. iz vlade. — Ta stranka, ki si je nadela ponosni naziv »samostojne demokratske stranke«, je grešila ob vsaki priliki proti temeljnim načelom demokratije. Omenili smo že, da je moderna demokratija zgrajena na temelju splošne izobrazbe prebivalstva. Mesto prosvete pa je razširjal njih vodja Pribičevič osveto. Katastrofalno je ugonabljal naše šolstvo. Jasen dokaz za to trditev je dejstvo, da so se srbski učitelji na skupščini v Beogradu soglasno izrekli in ogorčeno obsojali Pri-bičevičeve metode. Smelo trdimo, da ni niti v dolgotrajni vojni naše šolstvo toliko trpelo kot v dobi Pribičevičevega paševanja. Zato je odleglo vsakemu pravemu šolniku, ko so pisali časopisi ironično ob padcu P. P. vlade kakor Schiller o svoji: Devici Orleanski: Svetozar »gre in več se ne povrne«.
Gospod Pribičevič je širil idejo o močni roki« in jo je izvajal do konca. S. D. S. stranka najogabnejši buržu-jev nima zaslombe v narodu. Da se vzdrži na krmilu, je zlorabila vladno moč v pritisk na nasprotnike in vladna sredstva v plačilo pristašem. Neljubi šolniki so se premeščali, upokojevali in šikanirali na do zdaj nezaslišan način. Dijaki so dobivali državne podpore le, v kolikor so jih priporočala razna tajništva S. D. S. Lastni pristaši pa so se mastno nagrajali. Beograjski »Novosti« od 8. VIII. t. 1. prinašajo dolg seznam nagrajenih iz državne blagajne s svotami od 1000 do 13.000 Din. List pa izrecno pripominja, da so zabeleženi le nekateri zneski, ker se je mnogo nagrad razdelilo kar pod roko. Tako trdi, da je prejel n. pr. Dimitrijevič poleg izkazanih 11.500 Din najmanj še enkrat toliko. V tem seznamu so le denarne nagrade. Koliko S. D. S. »šolnikov« pa je napredovalo predčasno v višje čine (kakor n. pr. dr. Stermšek v Mariboru — op. u/edn.!), ne vemo. Pribičevič je opetovano naglašal, da se umakne iz vlade, če se izkaže, da ovira on državno konsolidacijo. Toda kaj smo videli? Pozvan, da izpolni obljubo, je vztrajal na mestu, dokler ni g. Pašič podal ostavko kabineta.
Drug vodja S. D. S. je dr. Žerjav, znan po svojem delovanju pri Agro-Merkurju in raznih aferah širom Jugoslavije. — Značilna za plemenite nazore gospoda ministra na razpoloženju, ki jih zahteva demokracija od pravih demokratov, je sledeča zgodbica vredna, da jo izve širša javnost.
Prilično je Davidovičeveč dr. Groll posredoval ’ pri min. Pribičeviču v zadevi Ribaričeve premestitve v Lesko-vac. Slučajno sla bila navzoča Pribiče-jčeva somišljenika gg. dr. Demetrovič in dr. Žerjav. Ko sliši Demetrovič, za koga gre, se zavzame toplo za Ribariča češ, da ga osebno pozna. Kot iskrenega Jugoslovana in lojalnega državljana. Gospod Žerjav pa meni pravično: »Zastonj se trudite, g. poslanec. Dokler je v moji moči, bom preprečil Ribariče vo vrnitev.« Sic!
Nobenega dvoma ni ,da je v naši državi v ogromni večini kmetsko ljudstvo. Do zadnjega časa se sicer pri nas ni iz-valjala izključno agrarna politika, oziroma se potrebo po taki politiki ni tako izrazito povdarjalo, kot je to doslej delal gospod Štefan Radič.
Hrvatska seljaška stranka je opustila vsa državnopravna gesla in prišla do zaključka, da revizija Vidovdanske ustave ni neobhodno potrebna. HSS je. sedaj mnenja, da je v prvi vrsti potrebno, da se izmirijo notranje politične borbe v toliko, da bo omogočeno Srbom in Hrvatom skupno in sporazumno vodili vladne posle. In kar je najpoglavitneje: da bo obema strankam omogočeno kar največ storiti za gospodarsko in socijalno povzdigo svojih volilcev.
Tako volilei Narodno radikalne stranke ,kot Hrvatske sel jaške stranke, ki sta najmočnejši predstaviteljici Srbov in Hrvatov, se pa predvsem rekrutirajo sporazumom med radikali in radičevci se bo pričela pri nas voditi predvsem agrarna politika. Ker je pa pri nas v večini mali poljedelec, bo ta politika maloagrama. Vsaj to je pričakovati, če se bodeta obe stranki ozirali predvsem na večino svojih volilcev.
Po sporazumu bo poleg HSS tudi radikalna stranka imela v vidiku pri izvajanju političnega dela agrarne interese in to veliko bolj kot doslej, ko se je morala večkrat ozirati na parlamentarne zaveznike, ki niso bili najbližji agrarcem.
pri bolniSkem
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je v Uradnem listu št. 66 oa 14. VII. 1925 objavil računski zaključek za leto 1924. To je storil, da javnost in zlasti prizadeti interesenti dobe čist vpogled v finančno gospodarstvo in stanje urada. Objavljeni računski zaključek govori veliko.
, Predvsem je treba z vso resnostjo podčrtati dejstvo, da je socialno zavarovanje nujna in absolutna potreba našega gospodarstva in nase socialno - higijenske in splošne kulture, /.ato stvar socialnega za-j varovanja ni stvar posameznikov ali posu-j meznib slojev, ampak velevažna stvar celega naroda. Ako socialnega zavarovanja ne bi bilo, bi ga morali nujno ustvariti. V socialnem zavarovanju se zrcali sila naše kulture. Vsi kulturni narodi temu problemu posvečajo veliko pozornost in so ponosni na svoje delo. Resnica je, da je socialno zavarovanje najbolj občutljiva panoga javne uprave, ker se v svojem praktičnem udejstvovanju zelo neposredno dotika vsakdanjih interesov delojemalcev in delodajalcev. Radi te rahločutnosti Je razpoloženje ali nerazpoloženje liapram institucijam zavarovanja prav posebno nestabilno in javno mnenje zelo lahko ranljivo. To dejstvo je oni nevarni psihologični inponderabilnl moment, ki nepravilno reguliran, more zavarovanju veliko škodovati. Treba Je samo en slučaj’ nepravilnosti v upravi generalizirati in celotna javnost občutno reagira, pozabi na vse ostalo dobro. Nntetvarna kritika je za socialno zavarovanje zelo nevarna. Nerazpoloženje proli instituciji sami raste — v škodo narodu. To nerazpoloženje dokumentira nepojmovanje višjih nalog socialnega zavarovanja in razdira zgradbo, o kateri so Čehi rekli, da je ona najinonu-mentalnejši spomenik njihove kulture.
Bolniško zavarovalna panoga je v letu 1924 zaključila z deficitom. Izkazani znesek deficita pa je le teoretičen. Dejanska izguoa je znatno višja. Karakterizira jo svota neplačanih pripisov. Radi tega dejstva mora bolniško-zavarovalna panoga živeti od posojil pri nezgodno-zavarovalni panogi, kateri istotako grozi kriza.
Bilanca ne izkazuje nikakih rezervnih fondov, dasi so isti predvsem po zakona predpisani, dalje pa tudi gospodarsko, zlasti v slučaju epidemij nujno potrebni.
Račun izgube in dobička izkazuje samo finančno gospodarstvo v fcolniško-zavaroval-ni panogi, v nezgodno zavarovalni panogi tule. urad po zakonu zavarovanja samo posreduje, (ločini je dejanski nosilec Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.i Pri tej priliki je potrebno poudariti sledeče značilno dejstvo : > Nevplačani. prispevki (bolniški in nezgodni) znašajo 22 in 'A milijona Din, kar pomeni, da je ves ta znesek služil naši industriji in obrti, celo oni, ki
Da je prišlo do tega položaja se nam zdi spričo gospodarskih razmer v naši državi samo ob sebi umljivo. Seveda pa moremo favoriziranje kmetskega stanu priznavati le toliko časa, dokler se to favoriziranje ne bo vršilo v škodo drugim stanovom. Pomisliti je, da imamo poleg kmetskega ljudstva v državi še vrsto drugih stanov, ki so za razvoj naše države prav tako potrebni in važni kot kmetski stan.
HSS in radikalna stranka se pri svojem izvajanju agrarnega programa ne smeta spozabiti tako daleč, da bi videle le kmetsko ljudstvo in nobenega drugega državljana.
Niti ha misel nam ne prihaja, da bi ne priznavali agrarnim vprašanjem gotovo prevenstvo. Vendar se pa mora spored no z rešavanjem agrarnega vprašanja posvetili vso pažnjo predvsem tudi delavskemu vprašanju. Socijalno zakonodajo je nujno izpopolniti in delavstvu »t. mora zagotoviti primerno zaščito proli vedno bolj naraščajočemu izkoriščanju s strani podjetništva.
Razumemo pa, da bo za delavslvo mogoče doseči v bližnji bodočnosti usps-šen razvoj in obstanek le v tem slučaju, če ne bo delavstvo sovražno nastopalo proti kmetskim in splošnim državnim interesom. Neobhodno potrebno bo najti pot za vzajemno nastopanje kmetskega in delavskega ljudstva, kar niti težko ne bo, ker se interesi obeh stanov zelo približujejo, če ne mnogokratov krijejo.
odpade na oni' del premij, ki se delavcem odteguje od mezd. Ta slednji del nevplača-nih premij ima pravno značaj javno zaupanega denarja in vsako zadrževanje tega denarja mora tvoriti dejanski stan kaznji-vega dejanja po kazenskem zakonu. Koncem leta 1924 je znašal skupni zaostaneK na neporavnanih prispevkih od leta 1922 dalje 22,575.551.13 Din, od tega zneska odpade na bolniško-zavarovalne premije Din 16,280.305.35, na nezgodno-zavarovalne Din 4,889.231.85, za borzo dela Din 806.476.45 in za delavsko zbornico Din 589.537.48. Od teh zneskov odpade Din 9,137.928.37 na oni del premij, ki se po zakonu odteguje od mezd. Ta znesek je, kakor omenjeno, javni, zaupani denar in urad bo prisiljen proti posameznim delodajalcem vložiti ovadbo na državno pravdništvo. Normalni zaostanek bi smel znašati nekako trimesečni predpis, t. j.^ okoli 12,000.000.— Napram poslovanju v 1. 1923 so se izdatki v letu 1924 zvišali na 26.05%, prejemki pa za 2.57%. Ta položaj jasno osvetljuje finančno krizo urada.
V uradno poslopje tuk. urada so investirane / nezgodno - zavarovalne kapitalije kapitaliziranih nezgodnih rent. Te kapitalije se morajo obrestovati in amortizirati, ker iste tvorijo rentne zneske, ki se bodo v teku let splačevale ponesrečencem. Z drugimi besedami: Uradno poslopje je zidano na dolg, ki ga je brezpogojno vrniti nezgod-no-zavarovalni panogi. Povsem napačno je mnenje, da je uradno poslopje zidano iz čistega dobička, katerega ni ne v eni in ne v drugi panogi zavarovanja. Ta povsem napačna domneva je v znatni meri povzročila in gojila neugodno razpoloženje napram uradu.
V splošnem je razširjeno mnenje, da je socijalno zavarovanje drago. Ta trditev ne odgovarja dejanski resnici. V bolniško-zavarovalni panogi je v veljavi 6 odstotni prispevek zavarovane mezde. Ta }odstotek je nižji od onega pred ali med vojno in ni višji od prispevka v drugih državah, ki dosega celo 10 odstotkov. Zlasti Nemčija kljub težki povojni gospodarski krizi nosi znatno višja socijalna zavarovalna bremena. In nosi jih i s ponosom. Povprečni nezgodni zavarovalni prispevek znaša 1.5 odstotkov zavarovalne mezde. Pred vojno je bil normalno preko 2.5 odstotka. Pri teh znižanih premijah pa so zakonite dajatve v obeh pa-
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trs
Napredek demokracije.
Deficit
zavarovanju.
nogah znatno višje. Spominjamo samo na novo uvedeno zakonito družinsko zavarovanje, na podaljšanje zdravljenja v bolnicah od 4 tednov na ‘20 tednov, za zobno nego, na specijalna zdravljenja, ambulatorije, na podporne dobe od ‘20 tednov na eno leto, na visoke porodniške dajatve, opremo deteta itd., itd., v nezgodnem zavarovanju je polna renta dvignjena od 0(5 ‘2-3 odstotka na 100 odstotkov zavarovanega zaslužka, priznajo se proteze, lečenje nezgode sploh ni terminirano.
Vse te dajatve so gospodarsko in soci-jalno utemeljene, nekatere imajo celo značaj mednarodne obveznosti.
Podpor za porodnice, opreme za dete, oskrbe v bolnicah za družinske Člane, zobnih naprav itd., predvojni računski zaključki sploh niso izkazovali ali v zelo nizkih, skoro brezpomembnih zneskih. Danes pa te podpore dosegajo več milijonov. Podpore imajo tendenco stalnega dviganja. Tako je boleznina v letu 1923 znašala 29.15 odstotkov v letu 1925 — 35.74%, oskrbni stroški v bolnicah v letu 1923 8.04% v letu 1924 — 10.35%, stroški zdravnikom v letu 1923 0.58%, v letu 19‘24 11.25% vseh izdatkov. Upravni stroški so v letu 1923 znašali 19.22%, v letu 1924 pa 18.74%.
4P0HKTMCNH
mmcim
POLITIČNA SITUACIJA.
Tekom tedna se politična situacija ni bistveno spremenila. Iz Beograda je bilo večina ministrov odsotnih. Ministri in poslanci so deloma na počitnicah, deloma so pa odšli med volilce, da jih informirajo o sporazumu, doseženim med radikali in HSS. Posebno HSS je priredila več shodov, med katerimi je bil oni največji, katerega je sklicala na Krškem polju Zveza slovenskega kmetskega ljudstva. Značilno je, da se vseh večjih prireditev udeležujejo. Kot opazovalci razni veljaki! radikalne stranke.
Prosti sedanji vladni sestavi so razni intriganti intenzivno na delu in se ne strašijo najbolj brezmiselnih klevet. Vsako Radičevo besedo, izgovorjeno na shodih, aJi časnikarjem, potvarja samostojno demokratski tisk z očividno tendenco, samo da bi vstvaril nerazpo-1 oženje radikalov do HS. Samostojni demokrati še vedno računajo »s tem, da bo prišlo med radikali in HSS do spora, na račun katerega bi razni odstavljeni ministri prišli zopet do svoje stare veljave. Upi samostojnih demokratov so pa prazni in vsa znamenja kažejo, da HSS niti najmanj ne bo dala povoda, da bi bili lahko radikali nezadovoljni s svojimi hrvatskimi zavezniki. Poleg ga je pa vse lažnivo poročanje glede Radičevih prireditev, govorov in izjav že v naprej prazen udarec v vodo, ker se radikali takoj na izvoru prepričajo o resničnem stanju stvari.
Samostojni demokrati se pri svoji akciji proti Radiču prav pridno poslužujejo zveze, ki, jih imajo z nekaterimi radikalnimi krogi. Vendar so pa te /veze tako šibke, da tudi ne bodo pripomogle intrigantstvu do uspehov.
Kakor rečeno, vez med radikali in HSS se utrjuje, če tudi še danes ni mogoče tako prisrčno, kot bi bilo želeti.
V Sloveniji novi režim še ni zvedel v državni upravi na vodilnih mestih onih izprememb, ki so nujno potrebne. Samostojno-demokratska velika župana sta še vedno v funkciji, prav tako ljubljanski prosvetni referent.. V Ljubljani tudi še vedno sedi na mestnem magistratu samostojno demokratski gerent-ski sosvet. Pričakovati je, da bo sedaj, ko pridejo zopet ministri v Beograd, v tem pogledu takoj izvršena zamenjava. Še važnejše pa je, da se že vendar enkrat popravijo krivice, ki so jih zagrešili samostojni demokrati iz politične osvete napram javnim nameščencem^ uradnikom, profesorjem iji učiteljem.
Najbojljši dokaz, da se današnja politična situacija utrjuje je, da samostojni demokrati sklepajo o likvidaciji svoje stranke in o pristopu v radikalno
stranko. In to: da tudi odlični krogi iz SLS že premišljajo, kako bi se približali radikalom in kako bi eventuelno na jesen stopili v vlado.
SHOD NA KRŠKEM POLJU.
Zveza slovenskega kmetskega ljudstva je sklicala na Krško polje velik shod, 1 katerega se je udeležilo 10.000 Slovencev in Hrvatov. Shoda sta se udeležila kot opazovalca tudi radikalna prvaka dr. Laza Markovič in dr. Ninko Perič Shod je bila manifestacija hrvatskega in slovenskega kmetskega ljudstva za sporazum. Na shodu so govorili poslanec Pucelj, poslanec dr. Basarič,' Albin Prepeluii in Štefan Radič. Poslanec Pucelj se je v svojem govoru spominjal 352 letnice, od kar sta se na krškem polju hrvaški in slovenski kmet uprla proti svojim tlačiteljem. Danes se ponavlja zopet oni srečni čas, ko se hrvatski in slovenski kmet združujeta ,da skupno v eni vrsti nastopita v obrambo svojih pravic. Štefan Radič je vsvojem govoru naglasil, da je Kristus umrl na enem križu, dočim so Slovenci pribiti na tri: prvi je klerikalizem, drugi je fiškalizem (advokatstvo) in tretji je italijanski imperijalizem. Advokatski križ se je pretvoril; z italijanskim križem bomo imeli še težave. Sporazum, ki so ga sklenili Srbi in Hrvati je,dober, da niso udeleženi Slovenci je kriv ydr. Korošec. Kdo je prvi? Prvi je kmet, za njim je delavec, obrtnik, trgovec in gospoda. Korošec je zasejal strup proti veri. V Sloveniji je morda od 100 duhovnikov eden dober ali pa ne, če je pa kdo dober, naj ga Bog živi. Treba je odkritosrčnega dela za narod. — Po Radičevem govoru se je otvorila konjska dirka.
RADIKALI IN SAMOSTOJNI DEMO-’ KRATI.
Obširno so poročali časopisi o agila-cijskem. potovanju radikala dr. Laze Markoviča po Hercegovini. Samostojno demokratsko časopisje je hotelo natveziti javnosti, da je Hercegovina odločno proti sporazumu. Sedaj se je pa izkazalo ravno obratno. O svojem potovanju je dr. Laza Markovič podal beograjskemu »Vremenu« obširne izjave, ki so prav posebno zanimive v kolikor se nanašajo na Pribi-čeviča, ki je istočasno prirejal shode po Hercegovini. Izjava se med drugim glasi: Gospod Pribičevič je smatral za potrebno, da obišče Mostar. Samostojnih demokratov je v Mostarju komaj toliko, da se ji lahko na prste sešteje. Ko je bil javljen obisk Pribičeviča, je bil obenem tudi razglašen upis novih članov v sam. demokratsko stranko. Kakor sem poučen, se je na novo vpisalo v sam. demokratsko stranko ‘29 članov. Na svojem shodu sem priporočal radikalom, da
obiščejo tudi Pribičevičev shod. Od Pri-bičevičevih govorov ima radikalna stranka samo koristi. Narod v Hercegovini ni samo za sporazum, ampak bo tudi delal na tem, da se sporazum izvede. Kakor pa hodi Pribičevič v radikalna okrožja, tako bodo tudi odslej radikali prirejali shode ravno v onih okrožjih, kjer je imel Pribičevič največ glasov. Če gospod Pribičevič smatra za potrebno, da ljudstvu, ki je za sporazum, govori proti sporazumu, mislim, da je zelo potrebno, da se radikalni politiki pojavijo med Pribiče-vičevimi volilci ter da govore o sporazumu in za sporazum.
LIKVIDACIJA SDS.
»Narodni Dnevnik« je v svoji 168 številki poročal, da je vodstvo SDS v Ljubljani ob priliki svoje zadnje načelstvene seje avgusta meseca t. 1., obupajoč nad položajem SDS, zaupno sklenilo, da se stranica v Sloveniji likvidira in da njeni pristaši polagoma prestopijo v organizacijo Narodno Radikalne stranke, v kateri naj tekom par mesecev dobijo premoč, nato skličejo zbore teh radikalnih organizacij in si na njih svoje dosedanje samostojne demokratske voditelje na novo izr volijo za svoje novopečene radikalske voditelje.
Legalne slovenske radikalne organizacije so se takoj, ko so izvedele za sklep
SDS, odločno izjavile proti sprejetju pro-nonsiranih samostojnih demokratov v svoje vrste. Samojstojnim demokratom tudi ne bodo mogli pomagati pri presed-lanju razni psevdo-radikali, s katerimi so resnični radikali že zdavnaj sklenili svoje račune.
DESIDENTI RADIČEVE STRANKE.
Disidenti Radičeve stranke so izdali svoje glasilo: »Republikansko svobodo«. Lastnik lista je poslanec Štefan Buč. List v glavnem napada Štefana Radiča in HSS ter se izreka za republikanstvo. Disidenti bodo nastopali samostojno in se ne bodo priključili Hrvatski zajednici, kot se je prvotno mislilo. Disidenti nočejo s Hr-vatsko zajednico, ker se je izjavila za monarhijo; prav tako nočejo imeti ničesar skupnega s starimi disidenti Radičeve stranke (Jažbetič in tovariši), ker so se tudi izjavili za monarhijo.
ZDRAVJE NIKOLE PAŠIČA.
Po vesteh iz Karlovih vari je zdravstveno stanje Nikole Pašiča zelo povolj-no. Iz Karlovih varov odpotuje Nikola Pašič v kopališče Eviens de Bains, nakar se vrne v Beograd 15. prihodnjega meseca. Iz Beograda odpotuje Pašič v Črno goro, kjer se udeleži svečanosti na Lov-čenu.
PO OMOICHH
FRANCOSKA NOTA.
Francoski poslanik je izročil nemškemu zunanjemu ministru odgovor na zadnjo nemško noto o garancijskem paktu. V Berlinu so sprejeli francosko noto zelo optimistično in so naziranja, da se v najkrajšem času prično že ustmeni razgovori. Posebno so v Berlinu zadovoljni, da se je Chamberlainu posrečilo pregovoriti Brianda, da je bil v svojih zahtevah popustljiv. Vsebina francoske note je povzročila veliko vznemirjenja na Poljskem in Češkoslovaškem ravno vsled tega, ker je znan dogovor med Anglijo in Francijo. Francija se je zavezala napram Poljski in češkoslovaški, da takoj prekorači s svojimi četami nevtralno cono na Reinu, kakor hitro bi bila ena izmed držav napadena od Nemčije. Nemčija pa sedaj stavi predlog, da bi se njeni spori s Poljsko in Češkoslovaško reševali pred Zvezo narodov. Francoska bi potem lahko priskočila češkoslovaški ali Poljski šele takrat na pomoč, če bi to sklenila 7. v e/.a narodov. Praktično vzeto t>i v slučaju spora, imela Nemčija proste rokq napram Češkoslovaški in Poljski. Prodno bi o sporu pričela razpravljati Zveza narodov, bi Nemčija že zdavnaj lahko ua-padla Poljsko ali Češkoslovaško, dočim bi imela Francija z garancijskim paktom vezane roke. Nemško zahtevo podpira Anglija, ker hoče oslabiti kontinentalno premoč Francije z njenim zavezništvom z Malo antanto in Poljsko. Razumljivo je, da je onemogočenje francoske intervencije vzbudilo veliko razburjenje v Pragi in Varšavi. Z napetostjo se zato pričakuje razplet dogodkov.
KRIZA V NEMŠKEM CENTRUMU.
I/. nemškega katoliškega centrumaje izstopil bivši ministrski predsednik Wirt. Svoj izstop je utemeljil s tem, da je stranka pogrešno nastopala v vprašanju zaščite agrokulturnih carin. Že dolgo se opaža, da se v katoliškem centrumu pojavlja razkol, ki grozi, da se velika stran-
ka razbije na desnico in levico. Dosedaj je stranka v svoji taktiki vedno iaviraia in se ni odločila ne za levičarsko, ne za desničarsko politiko. Pomagala je enim kot drugim, kakor ji je pač kazalo. Ko je bil v Nemčiji na vrhuncu radikalnejši socialistični režim, je šel katoliški centrum z njim in je bil centrum tudi navadno zastopan v vladi. S spremembo režima, prav posebno pa po zadnjih državnozborskih volitvah, se je pa strankina taktika pričela nagibati na desnico. Kot je preje bil v katoliškem centrumu merodajen edinole socijalizem, tako je sedaj šovinistični nacijonalizem raznih Lutlom in Stressemannu blizu stoječih strank. Izstop. Wirtha bo razčistil razmere v centrumu. Prav verjetno je, da bo zmagala desnica. Centrum šteje danes 67 poslancev, poleg 17 poslancev bavarskih katoličanov, ki tudi navadno glasujejo s cen-trumom.
DELAVSKI POKRET NA ANGLEŠKEM.
Centralne organizacije vseh velikih delavskih strokovnih organizacij se z največjo vnemo pripravlja na kongres Trade Union, ki se vrši začetkom septembra v Scarborughu. Vsi sklepi strokovnih organizacij teže za tem, da se .razpuste po-edine organizacije na korist enotni veliki organizaciji vsega delavstva, kateri bo potem omogočeno voditi najuspešnejši boj proti podjetništvu.
ČEŠKOSLOVAŠKA TEKSTILiVA INDUSTRIJA.
V času prodajne krize v Češkoslovaški tekstilni industriji, je podjetništvo skrajno slabo plačevalo delavstvo. Ob-ljubovali pa so podjetniki, da takoj izboljšajo mezde, kakor hitro preneha kriza. Med tem fe je pa ugotovilo, da je kriza v tekstilni industriji ponehala, delavstvo je upravičeno zahtevalo povišanje mezd. Po časopisnih poročilih imajo nekateri delavci komaj po 50 do 60 Kč tedenske mezde. Na zahteve delavstva po zvišanju mezd so podjetniki odgovorili z
odpuščanjem. V nevarnosti je bilo 50 ti-
oč delavstva, da postane brez posla. Vse tekstilno delavstvo brez razlike strank (narodni socijalisti, socijalni demokrati in komunisti) so sklenili stopiti v štrajk, da s skupnim nastopom m z najskrajnejšim sredstvom, prisilijo podjetnike, da zvišajo mezde. Značilno je, da so podjetniki na svojem zborovanju z 120 glasovi sklenili, da se poravnajo z delavci. Vseh podjetnikov je bilo navzočih 212.
INTERNACIJONALNI KONGRES V MARSEILLU.
Pretekli teden je zborovala v Marseillu druga internacijonala. Delegatov jj bilo 700, med temi 78 Nemcev, 27 Angležev in 12 Rusov. Med drugim je kongres razpravljal o mednarodni mirovni politiki j Buxton je naglašal, da je le složna delavska organizacija v stanu preprečiti vsako vojno. Dalje je naglašal pomen varnostnih pogodb in zahteval pristop Nemčije, Rusije in Amerike k društvu narodov. Amerikanski delegat Hillquit je rekel, da je vojna nevarnost v tem, ker si hočejo amerikanski kapitalisti osvojiti mehikanske petrolejske vrelce in na drugi strani v tem, ker obstoji nevzdržno rivalstvo med Japonsko in Ameriko. — Takoj po zaključku kongresa druge internacijonale, so pričeli zborovati v Marseillu komunisti. Tekom govora komunističnega poslanca Doriota so prišli na galerijo zborovalne dvorane trije mornarji vojne mornarice, ki so zahtevali besedo. V svojih govorih so nato mornarji zahtevali, da se sprejmejo resolucije, ki obsojajo vojevanje v Maroku in pozivajo vojake, da prično z antimilt-taristično propagando. Govori mornarjev so bili z navdušenjem sprejeti.
NEMČIJA IN SOVJETSKA RUSIJA.
Potek trgovskih dogovorov med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je ugoden ter jo pričakovati skorajšnji podpis dogovora. Anglija s skrbjo opazuje približevanje Nemčije k Sovjetski Rusiji in je pripravljena, dovoliti Nemčiji razne koncesije, samo da jo odvrne od Moskve. Angliju se zavzema za to, da bi bila Nemčija takoj sprejeta v Zvezo narodov in da se obenem v najkrajšem času reši vsa sporna vprašanja med Francijo in Nemčijo.
KITAJSKA PROTI ANGLIJI.
Na Kitajskem še vedno niso nastopili normalni odnošaji. Posebno Angleži so še vedno izpostavljeni napadom. Angleška trgovina je na Kitajskem v naj-neprijetnejšem položaju. Centralna kitajska vlada v Pekingu se sicer trudi, da pomiri razburjeno prebivalstvo, vendar pa njen trud ne zaleže veliko. Moč pekinške vlade je zelo šibka, ker so pokrajinske oblasti v resnici popolnoma samostojne. Zato zavzema v vsaki pokrajini gibanje proti inozemcem drugačne dimenzije. Posebno vlada v Kantonu je izvedla najdalekosežnejšo akcijo proti Angliji in njeni trgovini. Nad inozemskimi ladjami se vrši stroga revizija in prepovedan je vsak izvoz surovin in živeža iz Kantona.
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
Slovanska politika
Ne bilo bi nič lažjega za nas, nego uganjati demagogijo z rodoljubjem in s slo-vanolilstvom. Lahko bi to storili in se danes bi se dalo uspešno udariti na one strune ljudskega duševnega razpoloženja, ki je zasidrano v našem prošlem boju proti Avstriji in Habsburžanom. Toda mi, zavedajoči se naših dolžnosti do koristi naroda v njegovi sedanji situaciji, tega ne bomo storili. Odgovornost za težko pridobljeno državno samostojnost in demagogija na polju zunanje politike, ne gresta skupaj.
Poglejmo, kako so prakticirali slovansko politiko ostali slovanski narodi. Je to delikatna vprašanje, pri katerem nočemo nikogar obtoževati ali mu kaj podtikati, stavljamo to vprašanje le v svrho boljšega presojanja zgodovinskega iriafcvoja slovanske politke.
Ali so se držali Bolgari slovanske politike? Zadošča, da se spomnimo na bolgarska postopanje v Srbiji in Macedoniji, na zažiganje srbskih knjig v teh krajih, uničevanje zgodovinskih spo/menikov, moritve in požige in drugih barbarsko zločinskih činov narodno -plemenskega sovraštva. Dalo bi se navesti še marsikaj drugega. Ker ne smemo se zadovoljiti s frazami in govori o slovanstvu, vprašati moramo po dejanjih.
Ali so se Poljaki ravnali po smernicah slovanske politike? Naravno, da niso mogli pozabiti usodne delitve Poljske, pri kateri je bil eden glavnih činiteljev baS Rusija.
Ko je izbruhnila 1. 1912 balkanska vojska, so se Poljaki takoj nagnili k avstrijski
vojni stranki, meneč, da se bliža pričetek velikega zgodovinskega prevrata, ki bi mogel v svojih posledicah koristiti tudi njim. Poljska žumalistika se je skoro v celoti goreče zavzemala za vojaško posredovanje s strani Avstro - Ogrske — proti združenim balkanskim slovanskim državam in Grkom. Preko tega, da so Poljaki dobro vedeli za nasilje, ki so ga izvajali Madžari proti ogrskim Slovanom, je bila poljska politična orijentacija vendar skrajno madža-rofilska.
Pri presojanju zunanje politike predvojne Srbije, je treba biti zelo previden, ker se je v tem oziru nahajala v res zelo težkem položaju. Pašiču pač ni mogoče očitati, da )bi bil proti slovanski politiki, toda razmere v Rusiji, na Balkanu in v Avstriji so ga silile, da se je oziral predvsem na srbske koristi in da je bil popustljiv z ozirom na slovanstvo. Tako je tudi 1. 1916. sprejel od ruske vlade diktirani vojni cilj — Veliko Srbijo brez Hrvatske in Slovenije. Hrvatje in Slovenci so se v Parizu ostro bojevali, da bi ta Pašičev korak na mirovni konferenci ne postal usodepolen. Tudi hirvatska politika ni bila vedno slovanska. Ne bomo *o tem govorili na širook. Omenimo naj le, da je Radič, ki je pred vojno izdal v Pragi krasno knjigo o slovanski politiki in se navduševal za ujedinjenje Jugoslovanov, imel po prevratu v Londonu politično predavanje, kjer je dejal med drugim :»Rešiti hrvatsko vprašanje po potu prijateljskega sporazuma med Srbi in Hrvati je nemogoče. Naš cilj je stvoritev miroljubne, nevtralne hrvatske seljaške republike z odprto gospodarsko mejo proti Oger-
ski in Avstriji«. Danes je očividno pač že drugačnega mnenja.
Politika Rusije je bila vedno še manj izrazito slovanska. Vedno se je kazalo na razdelitev Poljske in nasilno rusilikovanje Poljakov. Celih 400 let je bilo ciljem Rusije priti k črnemu morju in polastiti se Carigrada. Tukaj je pravi vzrok dejanjem, v katerih vidijo mnogi vrhunec ruske slovanske politike, in katere je kronal mir v San Stefano, s katerim so bili Bolgari osvobojeni izpod turškega jarma. Spis generala Fadejeva o »vzhodnem vprašanju«, ki je izšel 1. 1870., jasno kaže, da je cilj ruske slovanske politike Carigrad. Fadejev govori sicer o slovanski zvezi držav, toda meni, da je Carigrad, h kateremu vede pot preko Dunaja, življenjska nujnost za Rusijo, vsled česar da mora postati svobodno mesto.
Odvaditi1 se moramo napačnega naziranja, da se bo bodoča slovanska politika vrtita okoli Jugoslavije ali Češkoslovaške. Ne, posebno ruska slovanska politika ne. Rusija bo izvajala čisto rusko politiko. In tako je pravilno in dobro. Mi ne smemo gledati na ruske naloge ozkogrudno s stališča lastue sebičnosti, če bi zahtevali, da bi Rusija delala svojo politiko radi nas, bi samo poniževali pomen Rusije. Ona ima kot sve-tovna sila popolnoma druge naloge. Za rusko politiko imajo vprašanje vzhoda, vprašanje Azije, neskončno večji pomen, nego naša vppašanja in vprašanja našega sosedstva.
Nekateri! naši politiki so mnenja, da morama biti iproti boljševiški Rusiji, ker da se nagiba k Nemčiji. Kakšno bi bilo stališče teh politikov, če bi Rusija postala
zopet carstvo ali pa demokratična republika, pa bi preko svojo zunanjo politiko uravnavala skupno z Nemčijo pa proti Mali antanti?
Da to ni tako nemožno, dokazuje prav ruska zgodovina. Nemškemu državniku Bismarcku se je posrečilo 1. 1803. skleniti z Rusijo pogodbo za Prusijo. Pa tudi pozneje, ko je bila že sklenjena francosko - ruska zveza, niso najvplivnejši krogi na ruskem carskem dvoru prav, nič prikrivali svojih simpatij za Nemčijo. Grof Witte je smatral
politiko zveze z velikimi zapadnoe vropekimi demokracijami za usodno za rusko državo in je bil trdno prepričan, da bo Rusija po obdobju anarhije obnovila svoje, tradicionel-no prijateljstvo s srednjeevropskimi silami. Ril je prepričan, da bo morala Rusija z ozirom na svojo bodočnost spojiti svojo zunanjo politiko z njihovo. Podobni nazori so se pojavljali tudi y ruskih demokratičnih krogih. Sredi septembra 1. 1918., torej sredi vojne, se je na veliko začudenje krogov velike antante zna .ten del stranke kadetov odločil za izstop r.i stranke in se izjavil za zbližanje z Nemčijio. Celo Miljukov sam se še istega leta ni samo izjavil za politiko zbližanja z Nemčiijo, temveč je celo hote , da naj se Nemčija pozove k obnovitvi reda v Rusiji in k sesdavi nove ruske vlade. Kar se tiče Ukrajincev (Malorusov), vemo, da so bili prvi, ki so izdali sknpno stvar in se pričeli pogajati s centralnimi silami. Ne očitamo nikomur ničesar, pokazati hočemo le realnost političnega življenja in kako od dne do dne dobivajo -politične okolnosti drugo lice. Gotovo je, tla vidi Miljukov danes razmere popolnoma drugače, kot jih je
videl 1. 1918. Toda kje so jamstva, da ne bo večina ruskih politikov v odločilnem tre-notku izvajala drugačne politike, katero bodo smatrali za rusko, pravilno in edino rusko brez ozira na druge — tudi Slovane — posebno pri njihovih sporih s Poljsko.
Tudi je usoda hotela, da je bila prva armada, s katero so se po povratku v domovino srečaj češkoslovaške dobrovoljske legije, slovanska armada poljska.
Iz vsega tega moremo razvideti, kako daleč je 6e do uresničenja ideje slovanske vzajemnosti.
Kako pa si mi predstavljamo pametn; slovansko politiko. Ker mi smo odločno m slovanstvo, resnično, demokratično, dejansko, novo slovanstvo.
Kulturni ideal slovanske politike je za nas pomirjenje med vzhodom in zapador.i, v katerem vidimo obenem tudi osnovni pogoj za sam obstoj Slovanstva.
Poilitični slovanski ideal mora biti za nas predvsem pravilna rešitev slovanskih problemov doma in v najbližjem našem sosedstvu. Kronanje teh rešitev vidimo v zvezi malih narodov srednje- in jugovzhodnih evropskih pokrajin, kateri zvezi bi morda kdaj pristopila tudi Mala Azija in Egipt.
Oni za obstoj srednjeevropskih in balkanskih Slovanov tako nevarni nemški načrt, zagotoviti si nadvlado od Hamburga do Bagdada, more postati nekoč — seveda v drugi smeri - jeklenotrdna osnova za zavarovanje samostojnosti in svobodnega razvoja vseh malih narodov, ki žive v tem delu Evrope, če se je kje izkazal P«ncip združenih sil za koristnega, se je v polni
štev. 35.
lISSl PVX7BX<
Stran 3.
KZ JTMNKE
Odsek za redakcijo novega organizacijskega reda je	imel v	nedeljo	23. t. m. svojo
drugo sejo v	Celju,	vendar	občinskih	del,
ki povzročajo intenzivnega študija in debate še ni mogel končati. Zato se vrši še ena seja v to svrho drugo nedeljo, dne 6. septembra 1925 in sicer zopet v Celju v pisarni celjskega delegata. Začetek točno ob 8. uri zjutraj. Vsi delegati so naprošeni, da se seje zanesljivo udeležijo, da bode mogoče ta dela završiti.
Celjsko okroije.
Delavsko podporno društvo v Celju
opozarja vse	svoje člane in	prijatelje,	da
izvršuje njegovo gostilniško koncesijo tovariš Jurij Štravs v Gaberju ter vabi vse brez izjeme,	da po	potrebi	posečajo	svoj
društveni lokal. Ker se v teku poletja ne vršijo redni članski sestanki, a se je ven-
dar potreba to in ono pogovoriti je dobro, da se tovariši zglasijo vsaj ob sobotah v lastni gostilni, namestu da smo raztreseni povsod drugod, kjer niti lastnega glasila ni najti. Nikakor ne vabimo ali prigovarjamo k popivanju in k posedanju po gostilnah, toda kadar se kdo nameni okrepčati se s požirkom poštene kapljice, naj pride tja, kjer najde koga izmed somišljenikov, toraj v lastno društveno gostilno.
Mariborsko okroije.
Sestanek NSS v Mariboru. V soboto, dne 5. septembra ob 8. uri zvečer važen sestanek krajevne organizacije v prostorih gostilne »Rotovž« (prej »Jadran«) na Rotovškem trgu. Na dnevnem redu so važna aktuallna vprašanja, med drugim novi politični položaj. Vabimo tovariše, da se sestanita udeležijo v čim večjem številu.
mrjcsTMHim
Na izrednem občnem zboru »Izobraževalnega društva »Bratstvo« v Zagorju ob Savi se je izvolil sledeči novi odbor: predsednik [ Keršnik Ivan, podpredsednik Medved Andrej, tajnik Ludovaj Ludvik, bla-
gajnik Kovač Joško. Odborniki: Bostič Miro, Drolc Vinko, Šturbej Ivan, Keršnik Al-fons, Javoršek Alojzij, Drnovšek Ivan ml., Rupar Matevž, Negro Franc, Sodnik Andrej. Namestnika: Koška Vaclav, Keršnik Alojzij.
amjce
Ljubljanski velesejem.
V soboto dne 29. avgusta bo otvorjen ljubljanski velesejm. Vodstvo ljubljanskega velesejma je v izredno veščih rokah in prireja letos svojo peto razstavo. Kakor 549 vidi, niso imeli prav oni črnogledi, ki so trditi, da ljubljanski velesejem ne bo prišel preko svoje prve prireditve.
Ljubljanski velesejm pa ni pomemben samo v pogledu, koliko bo sklenjenih kupčij, ampak bo podal tudi jasno sliko, v k°liko je od lanskega leta napredovala naša trgovina in industrija. Prepričani mo, da bomo lahko zasnovali napredek, ki daje izglede za ugoden razvoj našega podjetništva.
Ko bodo hodile množice posestnikov ljubljanskega velesejma po razstavišču nuj
II e Pozabijo, da vseh neštetih iabrikatov in polfabrikantov niso ustvarile samo organiza-torne sile podjetništva, ampak, tudi tiočere pridne /in žuljave roke delavstva in nameščencev. Vse te delovne moči se pa mo-rajo danes boriti za eksistenco morajo pretežko zaslužiti svoj 'vsakdanji kruh.
Da bi napredek slovenske industrije
III trgovine ustvariti ugodnejše ižtivljenske Pogoje ne samo za posameznike, ampak tudi za vse tiste, ki niso lastniki produkcijskih sredstev, a nimajo nič manj zaslu-2e> da se ustvarjajo gospodarke dobrine!
Mednarodni profesorski kongres je Ml te dni otvorjen v Beogradu. Prisotnih je veliko število udeležencev iz inozemstva. ^ri otvoritvi kongresa so bili navzoči tudi ^stopniki vlade, f
— Dunajska mestna občina za socijal-ne svrhe. Celokupen proračun mesta Dunaj je za leto 1924 znašal 4 milijarde dinarjev. Od te svote se je potrošilo za zaščito
jdece, Jniladine, za fcdravstvo,	zavetišča in
podobno 700 milijonov dinarjev. Ako k temu prištejemo še eno milijardo, bi že bila določena za zgradbo stanovanjskih hiš, pridemo do zaključka, da je polovica dunajskega proračuna določena za socijalne svrhe. V Jugoslaviji gotovo ni mesta, ki bi primeroma (v	odstotkih	izdal	za	socijalne
svrhe toliko denarja, kot dunajsko mesto.
— Poštninska prostost zadrug in zadružnih zvez. Na temelju čl. 50 zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust-no-vember od 31. julija 1925 so zadružne zveze članice Glavnega Zadružnega Saveza In vse zadruge, včlanjene pri kaki članici Glavnega Zadružnega Saveza oproščene poštnine. Poštninska prostost se razteza na navadna pisma, dopisnice, tiskovine, vrednotna pisma in nakaznice. Pri priporočenih pismih je torej treba plačati priporočnino 3 Din, dočim	je pismo	samo	za	^običajno
Irankaturo oproščene^. Pri ekspresnih pish mih je treba plačati posebno pristojbino 3 Din za ekspresno pošiljko, oproščeno pa je pismo običajne frankature. Pogoji za uživa-med seboj. 3. Zveze za promet s članicami-som pojasnila	direkcije	pošte	in	telegrafa
v Ljubljani sledeči:	a) Zadruge morajo
oddajlati poštnine oproščene pošiljke na pošto, ne v skrinjico, b) Na pošiljkah mora biti pečat dotične zadruge in vložna številka pošiljke (po vložnem zapisniku), c) Na pošiljki mora biti poštninska prostost označena z besedilom: »Poštnine prosto po čl. 56 zakona od 31. 7. 1925«, ali podobno. •Poštnine so oproščeni: 1. Glavni Zadružni Savez v Beogradu in pri njem včlanjene zveze, to so za Slovenijo: Zadružna Zveza v Ljubljani, Zadružna Zveza v Celju, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. 2. Zveze
Glavnega Zadružnega Saveza za promet nar, katerega pa nista oddajala poštni zadrugami in zadruge za promet z zvezo. 4. Članice zvez v medsebojnem prometu, v prometu s svojimi zvezami in v prometu z Glavnim Zadružnim Savezom.
— Ljubljanski velesejm in obrtniški vajenci'. — Na vsak način je potrebno in koristno, da si velesejmske razstave udeleže tudi obrtniki vajenci, za katere bi bilo treba poskrbeti znatno znižano vstopnino, če bi se že brezplačnega skupnega ogleda ne bi moglo doseči. Dobro bi bilo, da bi ou-bor, ki je organiziral letošnjo razstavo vajeniških del v Ljubljani, vzel takoj to stvar v roke ter vse potrebno ukrenil. Je sicer že pozno, toda še vedno dosti časa.
— Služba šolske sluge je razpisana na gimnaziji v Kranju (druga moč). Prošnje je vložiti do 15. septembra 1925 pri ravnateljstvu drž. gimnazije v Kranju.
— Ljudsko štetje. (— Po beograjskih informacijah bomo imeli v naši državi letošnjo jesen zopet ljudsko štetje.
— Davčna šola. V Beogradu se otvori 15. sept. \jlavčna šola, v katero se sprejemajo absolventi 0 razredov srednjih šol. Ta novi naraščaj bo potem uvedel novo davčno prakso tudi pri nas po vzorcu v Srbiji. — In tako bomo prišli tudi mi do nižjih davkov!? Plačal bo vsak le toliko, kolikor bo hotel. Zato je prav, da se vrši davčna šola tam!
Slavnostna otvoritev planinskega »Doma na Krvavcu« 8PD., se vrši v nedeljo, dne 6. septembra 1925. Ob pol 12. uri sv. maša na prostem, nato blagoslovljenje Doma. Po blagoslovljenju slavnostni govori, nato otvoritev in ogled nove planinske postojanke, iz prijaznosti sodeluje pevski zbor Čitalnice in delni salonski orkester iz Kranja, tipografsko pevsko društvo »Grafika« iz Ljubljane ter polnoštevilna godba iz Domžal. Za jedila in pijačo bo preskrbljeno v paviljonih na prostem. — Svoje somišljenike vabimo, da v čimvečjem številu pohite na to lepo 1700 m visoko planino, kamor je lahek dostop in najlepši pogled na celo gorsko verigo, ki obdaja lepo našo Slovenijo.
■ — Vremenska katastrofa v Vojvodini. — V torek 25. t. m. je Vojvodino zadela strašna katastrofa. Nastal je velik orkan, ki je uničil skoro celo pokrajino. Kar ni pokončal vihar, je uničila pa še toča. Orkan je podiral hiše, cerkvene stolpe in cerkve same, razdejal cele vasi, porušil velik del mesta Subotice, kjer se je ravno vršila ve-lesejmska razstava. Ves velesejniski prostor Je popolnoma demoliran. Razstavljeno blago je bilo deloma polomljeno in uničeno, deloma pa ga je orkan odnesel seboj. Na progah je vihar ustavil cele vlake ter jih prevračal, kakor igrače. Ubitih, in ranjenih je mnogo ljudi, vendar se za število ižrtev še ne ve. Vse brzojavne zveze so pretrgane. Tudi kopališče sPalifi pri v Subotici je skoro čisto uničeno. Kako zgleda na polju in v vinogradih, si lahka mislimo.
— Internarijonala med seboj. O »ljubezni« in sporazumu med internacijonalaši, o katerem toliko govore naši internacijo-nalci, najbolje pričajo demonstracije, ki so jih uprizorili komunisti ob priliki kongresa socijalistične internacijonale v Marsejlu, kjer je tekla kri. — Pač bratski sporazum in sloga med internacijonalo!
— Tudi v Gorici orkan. — V torek je divjal strašen vihar tudi v Gorici od Štandreža do Moše, ki je napravil ogromno škode.
— Delavstvo v državnih rudnikih so pričeli pritiskati v času, ki je zato najmanj primeren in za kar ni najti niti najmanjšega opravičila. Kajti danes misliti na zniževanje delavskih mezd se pravi, dregati v sršenovo gnezdo ter ljudem iz ust trgali
meri izkazal za te male evropske narode. Njihovo ozemlje je bilo vse doslej stalno IMtedmet oblastnih stremfljjenj njihovih ve-lifcih sosedov. Če ostanejo te države v »'azdrobljenosti, osamljenosti, čisto še med-samostojno|3t, njih narodni obstoj. Če pa sebojoo v sporu, postanejo igračka v rokah politike velesil in končno propade še njih tlimo danes v Mali antanti, ki jo moremo morda smatrati za jedro bodoče zveze vseh ^ednjeevropskih in balkanskih držav, poti t k° m’r v Srednji Evropi zagotovljen. M °V0 J50 vzn>kl? nova doktrina, slična onioevi (Amerika Amerikancem), v nedotakljivosti ozemlja teh narodov. Srednjeevropski tvor, stvorjen iz samostojnih narodnih držav, izločuje vsako nevarnost po-lti6ne ekspanzije.
kan b°Sedai ie ki*3 Srednja Evropa in Bal-
I^edmet špekulacije našega nemškega
sose a In deloma, posebno Balkan tudi na-
Ijanskegai soseda. Naj navedemo nekoliko glasov	t;	, ~ ■	,
s««>ov,	k!	na>m Jaf.n0	kažejo, kolika nevarnost Crn7; „ .	,
°	3 te strani nam in
ostalim malim državam.
mach?brSl,Wirth (>T°lksth^ und Welt-benu;’.19 4) P?:	zt’ Moltke, Rod-
cilji nem Jg "v JaSn° UaZna6Ui> da 80
paiiziie nt ga lzSelj6Van]* m nemške ekspanzije na jugovzhodu. Kaj nam pomada
pangermanizem (vsenemštvo) braziijSk0 ali
nkansko, tudi	fe	bi	Se izvajal prospeš-
Oslaboval	bi	]e	nemško	raso. Nujno
nov obnovimo kolonizacijsko delo Otho-
ga re^n^°gra*kih Sasov’ nemškega viteške-
EmstmHPrvih Paskih kraljev.«
1906) prav-86 (>Deutsche Grenzpolitik«,
n osti za Nem£l0niialne P°krajine hodo^ 10 so: prostrane zemlje na-
seljene s Pod jaki, Čehi, Madžari, Slovaki, Slovenci, Ladinci, Reti, Valoni, Litevci, Estonci, Finci.«
Anonimna knjiga, ki je izšla 1. 1900 v založbi Militarverlaga (Vojna založba) v Berlinu, pa obsega sledeče, za nas res zelo tolažeče nemške načrte:
»Ko bodo zmagovite nemške armade taborile med \Moldaviof in Jadranom, bo iz Ciglajtanije (ozemlja tostran Litve) enostavno možno proti odškodnini izgnati vse nenemško prebivalstvo; napraviti bo treba tabula rasa {izbrisati tablo) in izvesti nemško kolonizacijo. V tako izvanrednih okoli-šičnah ne bomo vpraševali po pravici in krivici, temveč si bomo vzeli tako v Franciji kot v Rusiji široke proge ozemelj, kar tere bomo organizirali v marke (obmejna stražna ozemlja) na naših mejah na vzhodu in zapadu. Tuje izgnano prebivalstvo bi se naselilo po teh obmejnih ozemljih, (ki bi morala biti kar najširša) in poleg tega bi bilo pogoj miru plačanje odškodnine za razlastitev s strani poraženih držav. Ejj tak<y si predstavljamo razširjenje naših meja v Evropi, in naše prebivalstvo, naglo množeče se, tega treba, ko kruha. — — — _ _ Narod, ki je izdržal plentev Pfalca, narod, kateremu so napravili Čehi od husitskih dob toliko neprilik, narod, ki ga vsi Slovani, Rusi ali Poljaki, tako sovražijo, ima s pomočjo božje pravice tako postopati.« — Pa tudi pobajtske Jdjrjžave niso varne pred podobnimi nemšikimi (skominami. — Oholo piSe Treitschke o vlogi Nemcev v Baltu: »To je prvi nastop našega ljudstva kot krotilca in dreserja. Trdno sem prepriča11! da se bo v tem oziru zgodovina ponavljala.  —c
Kake skomine imajo po naši zemlji Italijani, smo pokazali že v našem zadnjem članku »Italija in mir«.
Predvojno zamisel slovanske politike moramo odkloniti kot ne dovolj realno, pioivojnim razmeram neodgovarj&jočo, odkloniti kot sentimentalno politiko, ki se ne ozira na dejstva in ne pozna resničnih razmer in pravega mišljenja ljudskih mas, pa četudi bi bila sicer iskreno mišljena in bi v osnovi izražala opravičena stremljenja. Naša slovanska politika mora imeti konkretni obseg in mora biti praktična. Nočemo biti samo most med vzhodom in za-padom, niti predstraža zapada proti Rusiji, — toda nečemo biti niti večna predstraža Slovanstva proti zapadni Evropi. Hočemo živeti svoje lastno življenje, hočemo biti varni na svoji lastni grudi, hočemo sodelovati k stvoritvi velikega ognjišča narodne enakopravnosti, kjer bo pristop k velikemu plamenu prosvete, svobode in napredka enako svoboden vsem narodom srednje in jugovzhodne Evrope. Bomo silni Slovani, če bomo silni Jugoslovani. Ne odpovedujemo se Slovanstvu, toda nočemo biti nikomur za strašilo, niti dajat povod, da bi nas mogel kdo napadati, ali proti nam ščuvati in spletkariti. Ne slovanska politika, temveč slovanska demagogija bi se kruto maščevala na nas samih. Ker ni slabše zunanje politike, nego ona, ki naj političnim strankam pri volitvah rešuje in pridobiva glasove, katere so izgubile iz drugih razlogov. Izrabljati zunanjo politiko v to svrho, je zločin. Zunanja politika je stvar drfave, nikdar stranke. To smo hoteli povedati kot zaključek k našim razmišljanjem o slovanstvu.
ubogi kruhek ter siromake tirati v obup. Res je, a a je naš denar pridobil na vreu-nosti, luda to samo na svetovnem irgu. v nasi notranjosti, v našem gospouursivu se lo ne pozna m rečemo lauKo, ua se čuu ravno nasprotno. Vsled novih uavkov, nove carinske tarife itd. so cene raznim človeškim jx)trebam, zlasti zadnje čase celo poskočile. Kaj tedaj gospodje v državni upravi mislijo? — Pogajanja, ki so se v tem oziru pričela s strani državne uprave in zastopnikov delavstva so sicer za enkrat prekinjena, toda mi smo prepričani, da bo spor poravnan v prilog delavstva. Delavstvo mora meti zaščito za svoj bori kruh!
— Za zboljšanje cest v Sloveniji je vlada menda vendar dovolila znesek 700.000 Din. Pač že zadnji čas!
— Državni proračun in nameščenci. — Kakor poročajo iz zanesljivih virov, se dela v Beogradu prav resno v vseh ministrstvih ua novem proračunu, ki bi naj v decembru zamenjal zloglasne dvanajstine. Bil bi res žle tudi skrajni čas, da se prične enkrat redno gospodariti. Želeti bi bilo le lo, da bi se sestavil proračun tako, kakor pač zahtevajo dane razmere. Saj nihče ne more pričakovati čudežev, ampak to kar bo izkazano, naj bo točno, naj pokaže pravo sliko. Proč s fiktivnim proračunom! — Pri tej priliki pa naj gospodje v ministrstvih, zia-sti pa g. finančni minister — ne pozabi ua dolg pri državnih nameščencih, katerega že enkrat mora poravnati država. Skrbi naj se, da bo vnešena v proračunu primerna svota za izplačilo razlik med starimi in novimi plačami, ki je uslužbencem zajamčena po zakonu. Nova vlada naj pokaže, da je voljna izvesti zakone. Potem ji bo urad-ništvo zaupalo ter jo tudi podpiralo.
LjUDSKA UNIVERZA.
I. zvezek
Karl Ozujdd
O potrebi socijalno-oti^ne, orientacije.
II. zvezek Alojzija Štebi
Zaščita zanemarjene dece in mladine.
III. zvezek
Dr. Alma Sodnik O vzgoji deklet
IV. zvezek
F. S. Finžgar 0 lepi knjigi
V. zvezek
Dr. Rado Kušej
Cerkev v luči prava in etike
VI. zvezek
Dr. Metod Dolenc
Kaj hoče moderno kazensko pravo
VII. zvezek
Jos. Wester 0 naši srednji šoli Vlil. zvezek
Ing. Jaroslav Foerster O strokovnem šolstvu.
Zveaki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Pretirani centralizem imenuje »Slov. Narod« gotove odredbe, ki so bile menda izdane od prosvetnega ministra zato, da se jc odvzelo za enkrat nekaj orožja iz rok oni ljubljanski gospodi, ki so uvedli na šolskem polju v Sloveniji neizprosni mladinski absolutizem. Mi smo mnenja, da se te odredbe ne smejo pripisovati lia rovaš centralizma, ampak na rovaš predrznosti, ki so jo uganjali pri ljubljanski prosvetni upravi gotovi gospodje. Gospod Velja Vu-kičevič je mož poštenjak in ve dobro kaj dela. — To pa boli in grize tudi »Slov. Narod«.
— Stavka mornarjev v Angliji. — Angleški mornarji, strojniki in kurjači bodo stopili v stavko, ker jim podjetja niso ugodila njihovim zahtevam., Organizacija pristaniških delavcev bo stavkujočim stala ob strani gmotno in moralno.
— Trgovci z dekleti obsojeni. — Razkrito in dokazano trgovanje z dekleti, ki je imelo svoj sedež v Zagrebu in ki jo dvignilo toliko prahu, je likvidirano. 25. t. m. je bila v Zagrebu končana sodna razprava. Obtoženci in obtoženke so bili obsojeni na zaporno kazen od 2 do 6 mesecev, kakor pač to predvideva stari zakon, katerega bo treba današnjim razmeram temeljito popraviti in tako poostriti, da bo takim izmečkom človeške družbe enkrat za vselej prešlo veselje do trgovanja z nedolžnimi, ubogimi dekleti. — Pri tem je tudi važno vprašanje obstoja javnih hiš. Iz predmestnih razlogov in pa v svrho zaščite ljudskega zdravja in morale, bi bilo pri da-našnjSh razmerah mogoče zares potrebno, da se javne hiše zapre.
— Zopet tihotapci. Ob koroški meji so tihotapci zopet pred kratkim tihotapili k nam saharin. Bila je trojica, dogovorjena na ta način, da si preko meje spravljeno blago razdeli na naših tleh. Dogovorjeno, storjeno. Kakor se je pa potem izkazalo, z računom niso prišli skupaj. Zato so se v temni noči sprli in tudi stepli. Od takrat je enega izmed njih zmanjkalo. Ker so domači sumili, da se je nekaj moralo pripetiti, so zadevo naznanili orožništvu, ki je stvari kmalu prišlo na sled. Med tem pa so v Dravi našli truplo dotičnega izgubljenca, na katerem so bili ugotovljeni sledovi zločina, tihotapci so se radi robe sprli ter je
bil pri tem neki Veronik ubit ter vržen v Dravo. Eden izmed trojice je že zaprt, drugi pa jo je potegnil čez mejo v Avstrijo.
— Hiitzendorf umrl. — Na Wirttenber-škem je umrl bivši znani načelnik avstrijskega generalnega štaba Conrad von H<5-tzendorf.
Ljubljana.
— K otvoritvi veselejma prispe tudi kralj in sicer bo posetil razstavo v soboto popoldne. Razstavo bo otvoril trgovinski miniter dr. Krajač v soboto ob 10. uri dopoldne. — Zanimanje za razstavo je veliko.
— Revizija mleka v Ljubljani. —
Mestno tržno nadzorstvo je objavilo v ljubljanskih listih poziv ua Ljubljančanke, v katerem zahteva, da naj gospodinje denuncl-rajo ali ovajajo tržnemu nadzorstvu one mlekarice, ki ne prinašajo pristnega mleka. Ta poziv se nam zdi popolnoma neumesten in zgrešen, kakor je bila doslej še vsaka slična protidraginjska akcija, pa naj je izšla od katerekoli strani. Prvič se vzgaja s tem nemorala denuncijanstva, drugič bi bilo pa to tudi brezuspešno. Katera mlekarica bo pa priznala po oddaji mleka, da je ona oddala vodeno mleko? Nobena! Vsaka se bo zgovarjala na gospodinjo, češ, ona ji želi škode in je zato nekdo pri stranki prilil mleku vode. In komu se bo verjelo? Kdo bo mogel razsoditi, katera stranka je krivec: ali mlekarica ali gospodinja. — Gospodje na magistratu, se bodo že morali odločiti, da prično sami z revizijo o kakovosti mleka. Delati pa se mora sistematično, vsaki dan! Danes na tej, drugič na oni cesti, tako da bo vsaki dan presenečenje drugje. To se ne pravi šikanirati producentov, ampak čuvati poštenost in pravičnost. — Zadnji magistratni poziv •glede mleka je torej zanič!
— »Stadion« ob Vodovodni cesti opremijo najprvo z visoko zidano ograjo. Tako dobimo ob Dunajski in Vodovodni cesti mrtvo zidovje. Pa naj že bo tudi to, samo da bi se ob zidovju tik ceste napravili tudi predpisani hodniki kakor pri drugih zgradbah, drugače bo občinstvo v slabem vremenu moralo plavati po cestah, ker bo odtok vode v štadijonovo jamo z obzidjem do cela onemogočen. Na Vodovodni cesti pa naj se takoj prične z razširjenjem ceste za toliko, kolikor je od sedanje ceste pripadlo »Sta-dionu«.|
Ljubljanska drama grozi s štrajkom
zaradi slabih gmotnih razmer osobja, ki je veliko slabše plačano v primeri z drugimi gledališči.
— Zopet samomor v Ljubljanici. V
vodo je skočila Ljubljančanka Ivanka Nič-man, šivilja, v hipni zmedenosti.
— Čuvaj na ljubljanskem gradu umrl. — Ob zaključku lista smo prošli teden zaznali vest o smrti starega, dobrega, vestnega in zato priljubljenega možička, čuvarja nad Ljubljano na Gradu. Gospod Blaž Svetel je zatisnil oči. Mož je opravljal svojo službo na Gradu že 44. leto ter je doživel 80. leto življenja. Pokojnik je zaslužil pač dostojen nagrobni spomenik, ki mu ga naj postavi ljubljansko mesto.
— Samomor pod lokomotivo. V Rožni dolini pri Ljubljani je bil nimuli teden izvršen samomor na železniškem tiru. Nekega 25 letnega mladeniča je raztrgala lokomotiva. Mladenič je bil dobra duša, ki je podpiral svojo mater. Vzrok samoumora — nesrečna ljubezen.
Promno trboveljski, llbojskl In r lClIlUg črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezijske brikete
d°- Iliriia« uubuana, Kralj« bavlja ))**** ■)<* Petra trg 8, tel. 220
Plačilo tudi na obroke.
Celje.
— Himen. V Celju se je poročil brat Joško Drimelj z gosp. Košeninatovo iz Zagorja. — Čestitamo!
— Jugoslovanska hranilnica in posojil« nica v Celju vabi svoje zadružnike in vlagatelje, da se lastnega zavoda oklepajo ter se ga v vsakem oziru poslužujejo. Hranilne vloge se obrestujejo po najvišji obrestni meri, posojila j>a se dobijo po ceni in brez formalnih težkoč in nepotrebnih stroškov. Zavod uraduje vsak dan. Poštnohranilniške položnice so brezplačno na razpolaganje. Zadruga je v veščih in zanesljivih rokah in Je eden njenih funkcijonarjev vedno pripravljen, da vstreže v vsakem oziru zadružnikom vlagateljem in prošnjikom. Tovariši, poslužujte se tega svojega denarnega zavoda v lastno korist. Čim več nas bo, tem trdnejši bode temelj in tembolj bode mogoče vstrezati na vse strani.
— V ravnanje. Že se krčijo dnevi, večeri postajajo hladni, kar nam je v opomin, da se zopet bliža neizprosna zima. — Preskrbeli se bode potreba za štedilnik in peč s potrebnim kurivom, drvami in premogom. V Celju bode to oskrbel vsem, ki se pravočasno zglasijo, naš tovariš Franjo Jošt, ki ima zastopstvo premoga ter postreže z istim najkulantneje in najceuejše. —-Vsako množino premoga dostavi na dom ter gre svojim odjemalcem tudi glede plač. pogojev vsestransko na roko tako, da se vsakdo brez težkoč lahko oskrbi z dobrim in poceni premogom ter se mu ne bode treba bati zmrzovanja v nezakurjeni sobi.
Or ginalne zaOPALOGRAF! (Preservat in Fixat) dobiš samo pri Lud. Baraga, Ljubijana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10.
Maribor.
i\aš odgovor g. Dimniku. Urednik >Učiteljskega Tovariša« g. Dimnik se radi naše notice pod naslovom Učiteljstvo in morala-; postavil jim piedestal nedolžnega, ki se mu dela krivica; istočasno pa je v svojem listu apostroliral tovariša Lešnika in Hrena tako, kakor bi onadva bila avtorja ali vsaj povzročitelja dotične notice, namesto da bi bil počakal, da se stvar pojasni, izjavljamo, da dotične notice nista pisala niti tov. Hren uiti tov. Lešnik in da imenovana tudi nista naša informatorja. Notico nam je poslal naš mariborski dopisnik, ki ni učitelj, na podlagi informacij iz učiteljskih krogov in sicer ne preračunjeno šele sedaj ob nastopu KR vlade, kakor sofistično zavija g. Dimnik, ker se mi PP vlade prav nič nismo bali, ker smo večkrat dejansko dokazali, marveč, ker je dobil te informacije slučajno šele sedaj in so se mu v zvezi z afero Lešnik, ki je še vedno aktualna, zdele vredne objave. Informator našega dopisnika je čul govor višjega šolskega nadzornika Schella glede Lešnika, ki ga tudi g. Dimnik v svojem »poslanem« ne zanika; Cul pa je tudi neodločen zagovor g. Dimnika in je na tej podlagi dobil vtis, da se g. Dimnik opravičuje radi članka, objavljenega v Učiteljskem tovarišu«, v obrambo tovariša Lešnika. Da je imel g. Dimnik pred objavo članka sitnosti, a da ga je kljub temu objavil, kar očividno smatra za veliko čednost, dasi je to bila njegova dolžnost in še več, o tem je bilo pač znano nekaterim učiteljem in menda tudi tovarišema Hrenu in Lešniku, nikakor pa. ne našemu informatorju, ki je bil mnenja, da bi moral g. Dimnik odločneje nastopiti proti Schellu in izjaviti, da bo »Učiteljski tovariš« v podobnih slučajih tudi v bodoče odločno branil člane UJU in učiteljski stan sploh ter nastopal proti nmevašanju politikov in lajikov v učiteljska premeščenja. Tembolj pa je bil sum, da gre za kapitulacijo g. Dimnika pred sa-mostojno-demokraisko prosvetno upravo upravičen, ker »U. T. po objavi članka v obrambo tov. Lešnika dne 2. aprila 1925
• ni niti s črkico več omenil tega važnega slučaja, dasi je šlo za prinripijclno vprašanje. Kakor bi odrezal, štiri cele mesece nismo nič več čitali o tem, kar je bilo napovedano. Zakaj je »U. T.« naenkrat umolknil? Zakaj g. Dimnik, ki mu je bila zadeva dobro znana in je kot urednik lista član vodstva UJU, ni odločno zahteval, tla se premestitev prepreči? Zakaj UJU v tej zadevi ni nič storila? Da bi cela organizacija, ki plove v taboru SDS, ne imela toliko moči, da prepreči eno samo, toda veliko krivico, ako bi se resno za to zavzela, o tem naj nam nihče ne govori. Ce bi se UJU za tov. Lešnika zavzela, bi bila r; lahkoto preprečila premestitev. Tega UJU ni storila in se bo premestitev ukinila brez, nje. Na občnem zboru UJU v Mariboru smo smatrali za nemoralno, da se v obrambo tov. Lešnika ni nihče oglasil. Ta naša kritika se je tikala vseh navzočih učiteljev, neizvzemši somišljenike NSS, ako so biti navzoči. To je bilo bistvo naše notice; ce bi jo bil g. Dimnik pazuo čital, bi jo bil tudi tako razumel in ne drugače.
— Generalni direktor železnic g. Ilič je dospel v pondeljek v Maribor. Nasa stranka mu je predložila memorandum o razmerah v kurilnici in delavnici. Zahteva: odstranitev inozemcev, ki se vsi dajo nadomestiti s Slovenci.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NoMSI nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, 2lic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Kril pri Trilču.
— Občinske volitve. Naš somišljenik nam piše: Pri nas se vrše občinske volitve. Vsi delavci brez razlike strank smo sklenili, da vložimo kompromisno delavsko listo. Mnenja smo, da se mora občinski odbor obvarovati strankarsko političnih debat in posvetiti glavno skrb stvarnemu in sinotrenemu delu za dobrobit ljudstva. Klerikalcem pa sklep delavstva ni bil povšeči. Dejali so, da socijalist ne sme biti nosilec delavske liste. Posebno	je nastopal proti
enotni volji delavstva neki Sitar, kateremu se je sedaj tudi posrečilo, prenarediti listo tako, da je nosilec liste g. Peter Štefe. Ne vemo od kedaj je postal Peter Štefe tako vnet pristaš SLS.
Wajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevani«.)
»Nikakor ne, povedala sem vam le o čemur sem v svoji notranjosti popolnoma uverjena.«
John Noldan uvidi, da je sedaj pravi trenotek za dosego cilja. Prijemši jo za
desnico, reče:
•Gospodična, takoj bi se kesali svojih besed, če bi na primer sedaj stopi! pred vas mož, ki se nahaja v enakem položaju kot jaz, ter vas zasnubil.
Gospodična znova močno zarudi.
»Bilo bi pač odvisno od tega, če bi <lo-iičnega ljubila«, odvrne v zadregi, dočiiii jo on trdno drži za desnico ter jo dvigne n ustnicam, da jo poljubi.
»Gospodična Collin, hočete čuti neko skrivnost?«
Collin mu živahno pritrdi.
»V zvezi s to skrivnostjo imam le še eno prošnjo in ta je, da nikomur ne izdaste, kar vam hočem sedaj zaupati,	ali	ml
obljubite storiti to uslugo?«
Gospodična Collin mu z veseljem pritrdi ter se nestrpno čakajoč na njegovo skrivnost od razburjenja trese kot bi jo popadla mrzlica.
Trgovcu se pojavijo sedaj na čelu resne . poteze.
»Moja gospodična, v Liverpoolu biva mlada dama, katero že dolgo časa ljubim; ali morete uganiti, kdo je ta dama?«
Ona nič ne odgovori.
»Ah, gospodična, to damo poznate dobro, le predobro, nadaljuje počasi trgovec.
Prav malo manjka, da grda gospodična sedaj ne pade v omedlevico. Pa morda vendar ne ljubi druge? Oh, to bi bil strašen udarec!
John Noldan opazuje z lisičjo pretkanostjo izraz njenega obraza.
»Da, gospodična, vi poznate to damo tako dobro kot samo sebe; kajti izvoljenka mojega srca ste vi sama — vi gospodična, ljubim vas že dolgo časa brezupno.«
Konečno — konečno vendarle.
In sedaj mi pokažite vrata,« nadaljuje Noldan mračno, »kajti kar sem vam ravnokar razodel, vas je moralo ujeziti. —• Z zaničevanjem se boste obrnili od mene!«
Ko pa se hoče sedaj dvigniti, da odide, tedaj pa ona nenadoma razprostre roki proti njemu rekoč:
»John, moj dragi John!«
Trgovec objame deklico in jo stisne k sebi, temne oči mu žare zmagoslavja — nova žrtev je njegova!
»Draga, vroče ljubljena golobica!« šepeče pretkano.
KOLINSKA CIKORIJA^
■ o>. -
Seveda gospodična Collin niti najmanj ne sluti, da je postala žrtev lopova.
»Ti hočeš biti moja, kajne dragica moja?«
»Do smrti, moj John!«
»Toda pomisli, kako bodo sodili o menit«	'
»Kogam se vsem, i>arv vsem, če imam
lo tebe,« vriska veselja ter se stisne k njegovim prsim.
Peklenski načrl je uspel. John Noldan, ki je bil naravnost mojster v hlinjenju, se vede napram deklici tako nežno, kot da Je postala njegova najlepša krasotica. Obilica priliznjenih besed mu teče tako gladko Iz ust, da Je gospodična Collin naravnost blažena ter ji roji po glavi le misel, da je lepi mož njen. Preteklost ji je popolnoma zginila iz spomina.
V ljubimkovanju ji hitro, prehitro poteče čas. John Noldan ji seveda hlini svojo ljubezen, četudi le z nevoljo prenaša njene laskajoče ljubeznjivosti.
Konečno nežno dvigne njeni roki, oviti okrog njegovega vratu.
>Aii hočeš že oditi?« ga vpraša v skrbeh.
,Da, moja sladka ljubica, toda jutri pridem zopet k tebi.«
»Boljše je izteklo kot sem mislil,« mrmra trgovec sam s sabo ko odhaja iz salona. »Pravzaprav sem bil pripravljen na precejšnjo opasnost. Grdo bitje me mora vendarle naravnost blazno ljubiti. No pa to mi more le koristiti. Radevolje mi bo pripustila gospodarjenje z vsem njenim premoženjem!«
Ko stopi v predsobo, že čaka nanj brhka sobarica.
»Častitam, milostivi gospod!« šepne z zapeljivim nasmehom.
»Odkod veš — — — ?«
■Prisluškovala sem,« <16 malo smehljaje.
Trgovec ji stisne bogato napitnino v že pripravljeno pest rekoč:
»Na, dete, kupi si kaj lepega in čim postanem mož ‘ tvoje	gospodarice,	se tl
nad mano ne bo pritoževati, saj	ostaneš
tudi še naprej pri njej?«
Seveda — povsem naravno,« se smehlja sobarica premeteno.
»Prav veseli me, da ostaneš; upam, da bom imel vsekakor večkrat tudi nekaj časa za te na razpolago, dražestni koštrunček moj!«
Sobarica se mu pomenljivo smehlja, dokaz, da se je z lahkoživcein že večkrat sestala. Trgovec jo nalahko uščipne v rdeča lica, potem pa očividno zadovoljen odide iz hiše, kjer so se mu ravnokar izpolnile najdrznejše želje. Z eno besedo: John Noldan je naravnost izborilo	razpoložen.	Njegova
pobegla žena mu niti	najmanj ne prihaja v
misel, uverjen, da ga njegova grda nevesta poroči celo v slučaju, ako bi njegova žena izvršila samomor. In četudi je nevesta neprijetne zunanjosti, si bo že našel z lahkoto nadomestilo — pri lepi sobarici, pa tudi
drugje, saj potem postane bogat — neizmerno bogat.
Take misli roje lopovu po glavi pri bogato obloženi mizi v klubu, kamor je takoj odšel. S svojo nevesto se je seveda dogovoril, da naj njuna zaroka ostane še nekaj časa tajna. Cim ■ poteče nekaj tednov po ločitvenem procesu, potem stopita pred javnost kot zaročenca.
Zadovoljno si lopov mane roki. Sicer pa ima dovolj povoda, da s ponosom zre na svojo rafinirano izvedeno zvijačo. Saj je takorekoč prisilil gospodično Collin, da mu prizna svojo naklonjenost do njega, pa, tudi bati se mu ni, da bi se mu izneverila.
Poleg razkošnega kosila naroči seveda najdražjo kapljico, katero pridno vliva vase, s čimur svoje že itak veselo razpoloženje, le še poveča. Ko pride v klubove prostore še nekaj njegovih znancev, se seveda popivanje nadaljuje do večera.
John Noldan je mogel prenesti obilo pijače, toda danes je vendarle pregloboko [»ogledal v kozarec, in ko je napočila noč, je bil docela pijan. Vendar pa je bil še toliko pri zavesti, da se spomni, da hoče še danes govoriti s svojim zaupnikom, knjigovodjo Howardom, radoveden, če je kaj zvedel o usodi njegove žene Kati.
»Kam pa greš, John?« ga (vprašujejo prijatelji, »ostani vendar tukaj, sedaj bo postalo šele prijetno, kmalu pride semkaj tudi lepa Mary«.
»Ne, ne, Jm orani domov,« blebeče pijani trgovec.
»Tvoja žena se menda vendarle ne vrne«, reče smehljaje eden prijateljev.
»Tudi ni potrebno, ona ni >več moja žena — jaz sem pravzaprav že ločen — zapomni si to!«
>Hahatia. John Noldan uaj živi«, *•“-kriči razposajena druiba.
Trgovec opotekajočih korakov odide iz klubovili lokalov. Na hodniku mu pride nasproti klubov strežaj.
»Moj voz« jeclja pijani trgovec. Opotekajoč se dvigne s stola.
»Takoj, vaša ^milost!« reče strežaj in odhiti k vratom, kjer stoje vozovi klubovih članov.
»Voz gospoda Noldana< zakliče v temi Takoj se pripelje pred vrata kočija, dočim se vrne strežaj na hodnik, da pomaga opotekajočemu trgovcu vstopiti v voz.
 !....
John Noldan se zadovoljno nasloni v kočiji, ki takoj oddrdra.
»Hura, grda Collin je moja nevesta, njeni milijoni so moji. Hahaha, kako prijetno bo še moje življenje, prav veselo — lepih deklic na izbiro — vino — igra — konji dirkači — krasno. Res, prelestna bo še moja bodočnost!« mrmra sam s sabo.
»Čudno, kako slabo se peljem danes v kočiji, kako odskakuje od tal, najbrže so se gumijevi obroči že zopet pokvarili, le potrpljenje še. nekaj časa, — čim imam milijone grdega nestvora — potem bom imel najlepšo kočijo — hahaha. Izborno bom živel — ženske se bodo trgale zame — koliko pikantnih doživljajev me še čaka. Oh, življenje, kako si vendar lepo, in bogatstvo je tvoja najsijajnejša stran!«
Sedaj pa se vendarle obrne k oknu kočije.
»Zabiti voznik je od samega vraga, ”ozi me po čisto temnih ulicah. Zdi se mi da se je napil, no, jutri ga spodim ’ iz hiše. Poleg tega še vedno ugovarja, stran z njim, za svoj denar morem povsod dobiti ljudi.«
Sedaj kočija obstane. Vrata kočije se naglo odprejo. Le s težavo se dvigne John Noldan s sedeža.
»Voznik, ali te je sam vrag obsedel« blebeče pijani trgovec, tedaj pa pa že
zgrabi za roko močna pest »hej, kaj je----------
pomoč — — — pom — — —«
Zadnja beseda mu ugasne v nerazumljivem glasu. Tedaj pa ima že tudi obraz zakrit z odejo, katera uduši njegove klice na pomoč, in ki je uverjen, da se je izvršil nanj roparski napad. Skuša se ubraniti krepkih pesti, toda zaman ves njegov napor.
Le to še čuti, da ga večje število mož nekam nese. Naenkrat pa neznanci obstoje; vse je tiho okrog njega. Kot v sanjah se mu zdi, da sliši iz daljave neko šumenje, ki dozdevno prihaja iz globočine, potem pa krene sprevod zopet dalje. Koraki mož odmevajo kot da hodijo po železnih ploščah — zamolklo — votlo — čudno. Sedaj jih vodi pot po stopnicah, vendar zaman. Tedaj se čuje odpiranje vrat, iz katerih prihaja zapovedujoč glas:	Zvežite lopova na
rokah in nogah!«
(Dalje prih.)
Odgovorni urednik: Franjo liupnifc. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
11 Liiiani. Marijin tio iv. I)
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne In šolske potreščfne dobile najceneje v papir-
ni trgovini
NiroslDU Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Žarnice
99
Tungsram
««
so najbolJSe!
Pozor, krojal, šivilja, nešivilja
Kaj ti koristi kroj brez pouk«? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na željo, ekspresno po poStl v KROJNI SOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače, livljc in neiivllje.
shehehbzjb
Hodni salon
Hinka Horvat
LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo
najboljši Ml stroji
so edino
Josip Petellnca
znamke
..Gritzner in ..Adler”
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika sa vodo.
MARIBOR
*
P O/
KINO
O
MARIBOR
Popolnoma moderno urejeni »Mestni kino« se otvori dne 28. avgusta 1925. — Novo vodstvo si je zasiguralo za vso sezijo najlepši program najrazličnejše vsebine, tako, da bo vsej publiki v polni *meri ustreženo. — Otvoritvena predstava: Šarmantni princ.
V glavni vlogi: Jaque Chatelin, Natalija ew> Kovanko in Nikolaj Kolin,
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
Ruomii zaklal ta.:
1 10,000.000 —
Mala: UuMinnn, Dmiska testa
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec V	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Metkovlč	Trst
Novi Sad
BnoiavHi naslov:
Telefon štev.: 26,
413,502,503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.