-k.: Ustava in šolstvo. Uspešno človek lahko razvija svoje ?ile le v državi. posebno v moderno urejeni državi. . Tudi naša država ni umeten stvor, temveč je naraven iprodukt zgodovinskega razvoja. Ima svoje napake. ampak v taki obliki, kakršno se ji namerava dati, je potrebna. Izpodnesimo ljudstvu državo in njeno avtoritcto, vzemimo človeštvu sploh državno obliko in ne bo moglo na:blje socijalno vztrajati; in ravno tako "oodo avtonomne dežele :; separatističnimi •endencami v državi samo vegetirale, brez krepkega življenja in brez veljave na zunaj. ako njih avtoriteto postavimo nad avtoritcto države. Skupno z bojem za ustavo države se oije tudi boj za temelj šolske zakonodaje •n uprave. Priznati moramo, da se mora v javni v.zgoji zrcaliti tudi značaj splošnih razmer. da mora tudi v organizaciji šolstva nriti do izraza državnopravnih razmer. Torej tudi pri nas bo šolstvo moralo imeti značaj državne oblike. Ta značaj se bo zrcalil v delitvi tiprave med državo in samoupravnimi krajevnimi edinicami. Pri lem pa mora biti v nas vse-h prepričanje, :*a je dolžnost nas vseh položiti akcent pri vzgoji tia stran države Vedmo bolj se bližamo tej borbi: eni bodo oponirali in hoteli položiti ves akcent avtonomnih in separatističnih strerrvljenj s ipo^vdarkorn lokalnega patriotizma. drugi hodo zopet irneli pred sebo.j bodočnost rn interes države, katerenm podvračajo vse in bodo postavljali ves prevdarek na stran državnih potreb. Ce ne bo imela država v zadostni meri vpliva na šolstvo, če se šolstvo prenusti avtonomističnim in separatističnim ^tremljenjem lokalnega patriotizma. potem se razdrobi in razprši ono. kar nain more v resnici ostati skupnega. potem se raziprši v več srneri izobrazba. potem se razprši v centrifugalni vrtinec kultura. Ako je kaj, kar nam mora biti skupnega, je to prav gotovo kultura. Samo duševni princip zmore različne neenakosti, ki pri nas obstojajo, od časa do časa polaKonia izravnati in dovesti sčasoma do po- polne edinosti. ki jo zahteva močna drža- va. Povsod tam. kjer obstoja tako po«ebna konfiguracija notranjosti države kakor je pri nas, mora imeti državno vzgojo v svoji roki. Ako predstavlja lji^dstvo državo, je torej tudi dolžnost države, da predstavlja ljudstvo; in če hoče biti današnja država res ljudska država. imora biti tudi ljudsko šolstvo državna zadeva, ker sicer ne prideta nikdar ti dve potenci, ki bi se morali medsebojno združevati, v iovoljni nieri vknp. Zato je vzgoja potom države in za .iržavo povsod tam potrebna, kjer je ustanoviti veliko in notranje močno državo, ia se združijo vsi deli za višjo enoto in 1a državni centruin skrbi za to. da ipride v vse dele in v vsak orsraničen člen zavest celote in skupnosti. Od višje enote ?e moni to zavest prenesti v nižjo; zato •nora država postaviti temeljni. osnovni tip vzgoje in ne smemo nikdar pristati na to, da bi se z razpršitvijo in razdelitvijo šolske zakonodaje na posameszne pokrajine, utrjevale in pomnoževale še plemenske in druge različnosti. ki obstojajo — fudi potom šolstva. Zato mora država v prvi vrsti in predvsem sodelovati pri ureditvi šolstva; država položi osnovo, na kateri si upravne edinice postavijo in urede svoje šolftvo krajevnim prilikam potrebno in njenemu napredku odgovarjajoče — v kar jim bo de/mokratična država dala prosto rdko ter jih ne bo ovirala. Bodočnost naše države. ki se ima bojevati s tolikimi zaprekami in težavatni n.i. zunaj kakor nobena izmed po vojni nastalih .Iržav. je v prvi vrsti odvisna od inteligence prebivalstva. Zato rnora že ustava imeti jasno določbo o šolski zakonodaji in upravi, da se ne bo delalo iz šolskega vprašanja zopet politično-strankarsko vprašanje. ampak da ostane šolstvo državna /adeva, in da se bo jasno stalo — le na stalisču ustave.