/ r ■ Št. 59 (15.161) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRCT-UMontecchl 6-Tel 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Rtstorl 28 - Tel. 0432/731190___ ICnn I ID POSTNNA PLAČANA V GOTOVH I OUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% njflCISALPINA GESTIONL, I Dr'h/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVIKd tržaška kreditna banka SREDA, 1. MARCA 1995 Neslavni včerajšnji utnik modrih Čelad iz Somalije sovpada s četrto obletnico zmagoslavnega vkorakanja ameriških in drugih zaveziških sil v kuvajtsko glavno mesto. Takrat je marsikdo vzhičeno mislil, da so z zmagoslav-rmu koncem »peščenega Viharja« postavili temelje novega svetovnega reda. To pa so bile le pobožne želje, ki so se kaj kmalu razblinile kot milni mehurčki že na samem prizorišču, saj so se Američani ustavili, ko bi z lahkoto pregazili demoralizirane Sadamove divizije. Tega pa niso želeli ne v Washingtonu, ne v Parizu m še manj v Londonu, ker m kak po Sadamovem porazu bržkone razpadel na bi državne tvorbe (kurd-sko, smritsko in šiitsko). Svetovna diplomacija je torej hotela ohraniti status quo, kar je nesporno prišlo do izraza oh razpadu nekdanje Jugoslavije, napadu na Slovenijo, uporu srbskih krajin na Hrvaškem in srbski agresiji v BiH. Svetovna organizacija je skušala neuspeh v Jugoslaviji popraviti v Somaliji, ker je bila prepričana, da bo tu poseg dosti lažji in neboleč, a ni bilo tako. Ko se je 8. decembra 1992 z izkrcanjem ameriških mornariških strelcev zaCela operacija Restore hope (Vrnimo upanje), so Somalci vseh frakcij in klanov pozdravih Američane kot rešitelje. Idila pa je trajala malo Časa, ker je bilo kaj kmalu jasno, da Američani Podpirajo samozvanega so-malskega predsednika Alija Mahdija Mohameda. Zaman so Italijani, ki so bili posredno krivi za diktaturo pokojnega somalskega Predsednika Siada Barreja in kasnejšo državljansko vojno, opozarjali, da bo preveč odkrito podpiranje ene od somatskih frakcij povzročilo zaplete. Ko se je 4. maja 1993 Restore Hope spremenila v vojaški poseg OZN Unosom 2, se je to vmešavanje še stopnjevalo, tako da se je poseg modrih Čelad izrodil, včeraj pa je doživel svoj neslavni konec. Somalija bo torej sedaj prepuščena sama sebi z nepredvidljivimi posledicami za njeno prebivalstvo. Podobno kot v nekdanji Jugoslaviji, kjer pa je bilo vendar jasneje, kdo je žrtev in kdo agresor, si tudi v Somaliji Združeni narodi niso postavih jasnih ciljev, brez teh pa je vsaka mirovna operacija obsojena na neuspeh. Trditi, da so v Somaliji Združeni narodi izgubili vojno, je torej vse prej kot evfemizem. Združeni narodi zopet poraženi 1 V FJK upravne 1 volitve 23. aprila TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini bodo upravne volitve zelo verjetno 23. aprila. Tako je povedal odbornik za krajevne uprave Oscarre Lepre. Vlada je že dobila tekst novega deželnega zakona za občinske volitve in deželna uprava si prizadeva, da bi ga Rim potrdil pravočasno. V tem primeru (Časa je do 13. marca) bodo deželni volilci lahko obnavljali občinske svete, ki se jim izteka mandat, istočasno kot drugod v državi. Na 10. strani i Umik vseh modrih 1 čelad iz Somalije MOGADIS - Včeraj ob zori se je pred Moga-disem zaključilo ameriško-italijansko izkrcanje v okviru operacije United Shield (Skupni SCit), ki bo omogočila umik modrih čelad iz Somalije. Kot pričakovano ni 1.400 ameriških in 400 italijanskih vojakov naletelo na odpor. Baje so si Američani dodatno zavarovali hrbet in nekdanjemu Aidido-vemu zavezniku Aliju Hasanu Osmanu plačali kar 30 milijonov dolarjev, da bi s svojimi oboroženimi skupinami preprečil vsak napad. Na 7. strani Vojko Coua ITALIJA / DINIJEVE UKREPE BOSTA PODPRLA CENTER IN LEVICA, SKP PA JIM NASPROTUJE Kartel svoboščin se bo vzdižal Vladni manever bo najbrž sprejet RIM - Lambertu Diniju je najbrž uspelo. Parlament bo verjetno v kratkem sprejel dodatni gospodarski manever, ob katerem se bo Kartel svoboščin vzdržal. Ob umiritvi politične napetosti je tudi lira po enem tednu ostrega pritiska včeraj zadihala nekoliko bolj sproščeno. Dini je včeraj osebnoi orisal gospodarski manever v senatni proračunski komisiji, zgornji dom pa se bo ukrepih izrekel v petek. V njegovem izvajanju sta mu bila v nedvomno veliko oporo pohvalni oceni, ki sta jih o manevru dala Mednarodni denarni sklad in osrednja Banca dTtalia. Tako izvedenci MDS kot vodstvo emisijskega zavoda sta dodala, da je po manevru treba pripraviti korenito pokojninsko reformo, pospešiti bo treba privatizacije in že poleti zarisati manever za prihodnje leto. Vladnemu manevru so zagotovili podporo Ljudska stranka, Severna liga, progresisti in nekatere manjše centristič-ne skupine, Kartel svoboščin pa je se bo vzdržal. Proti bo glasovala samo Stranka komunistične prenove, ki pa je včeraj s sporočilom tajništva jasno povedala, da ne bo podprla morebitne nezaupnice Kartela Dinijevi vladi. Na 3. strani Med liro in marko j včeraj dan premirja RIM - Kljub temu, da ohranja marka nezmanjšano moc, so si evropski denarni trgi včeraj nekoliko oddahnili in z njimi tudi centralne banke in njihove blagajne. Valutno premirje je koristilo tudi milanski borzi, ki je preživela pozitiven sestanek, Banka Italije pa se je oglasila z oceno, da je realna vrednost marke okrog 1000 lir, torej 143 lir manj od včerajšnjega madnega tečaja. Na 11. strani FRANCIJA / DESNICA Eiffelov stolp se je upri volilnemu shodu Le Pena PARIZ - Jean-Marie Le Pen, vodja francoske skrajnodesničarske Nacionalne fronte, je hotel na veliko začeti svojo volilno kampanjo za Elizejsko palačo kar pod Eiffelovim stolpom, simbolom Pariza. Medtem ko je od prefekture pooblaščeni shod zaživel ob zvokih fanfar in Zivopisanih baločkov z napisi »Le Pen predsednik«, so uslužbenci znamenitega Eiffelovega stolpa zaprli vsak dostop. »Nočemo, da Nacionalna fronta izkoristi Eiffelov stolp za svojo politično rekla- mo. Najprej ubijejo fante v Marseillesu, nato pridejo v Pariz mahati s svojimi zastavami,« je povedal neki uslužbenec znamenitega stolpa. Japonski, nemški in ameriški turisti niso razumeli, kaj se dogaja, ko so zaman čakali v vrsti pred dvigali. Uslužbenci so jim potrpežljivo povedali, da so stolp zaprli zaradi njihove varnosti, ker ima Le Pen volilni shod. Z uslužbenci so bili solidarni francoski turisti in neka Nemka, ki je prispela v Pariz, da bi protestirala proti Le Penu. Živahno pustovanje tudi na Tržaškem Druga zmaga za bazovskega faraona TRST - Lep sončni pustni torek je včeraj na Tržaškem še dodatno spodbudil in podžgal pustna slavja. Najprej so se naplesali otroci, ki so po vaseh v skladu s starimi navadami pobirali dobrote. V zgodnjih popoldanskih urah je bil v mestnem srediSCu tradicionalno pustno tekmovanje, ki ga organizira občinska uprava: v ne premočni konkurenci je prevladal bazovski faraon Berluscon. Zelo živahno pa je bilo tudi po vaseh, na sliki prizor iz Zgonika (foto KROMA). Na 6. strani NATO Tajnik Claes v težavah BRUSELJ - Generalni tajnik Nato Willy Claes je v hudih škripcih. Vpleten je namreč v podkupninsko afero, ki sega v leto 1989, ko je bil minister za gospodarske zadeve belgijske vlade in je družba Agusta dobavila 46 helikopterjev belgijski vojski. Claes proglaša seveda svojo nedolžnost, toda prav včeraj so aretirali njegovega bivšega šefa kabineta, medtem ko mu je nizozemski obrambni minister Voorhoeve svetoval začasen odstop. Mednarodna skupnost se boji, da namerava Teheran z raketami iz svojih pomorskih oporišč ustaviti pomorski promet z nafto v Zalivu. HAWK (Sokol) Raketni sistem za protiletalsko obrambo ~\ - mmuj \ " TURKMENISTAN IRAN 0 Teheran Poročajo, da so iranska IRAK pomorska oporišča opremili z raketami, s katerimi bi lahko uspešno uničevali tudi večje ladje, ki bi zaplule v Hormuško ožino. SAVDSKA ARABIJA 0 km 500 " 'y>2||||Q|||| REUTER Iranske rakete na naftnih poteh VVASH1NGTON - Iran je na otokih v bližini Hor-muske ožine v Perzijsko-arabskem morju nastavil protiletalske rakete Hawk. Poveljnik ameriških oboroženih sil general John Shalikashvili je v VVashing-tonu izrazil strah, da bo perzijska država ovirala naftni promet na območju, ki je nenadomestljivo za mednarodno oskrbo s Crnim zlatom. Raketni sistemi Hawk kljub svoji starosti lahko Se vedno zadenejo nizko leteča letala. Danes v Primorskem dnevniku Cariplo v vrtincu škandala Milanska sodnika Colombo in Davigo sta odkrila veliko goljufijo, v kateri so neposredno vpleteni vidni funkcionarji hranilnice Cariplo. Stran 2 Center za statistično informacijo V Trstu so včeraj odprli deželni Center za statistično informacijo. Podobne centre institut ISTAT v tem Času odpira v vseh 20 deželah Italije. Stran 5 Pustovanja na Goriškem VeC kot 15 tisoč ljudi je sledilo pustnemu sprevodu v TržiCu, kjer so tudi praznovali 30-letnico oporok “siorja Anzoleta”. Stran 8 Jasna Merku v Beneški galeriji »Sanjska« razstava del tržaške umetnice Jasne Merku je bila v darilnem paketu ob letošnjem dnevu slovenske kulture v Spetm. Na ogled so dela v papirju in dve plastiki. Stran 15 r GOLJUFIJE / KAR 182 JAMSTVENIH OBVESTIL Na zatožni klopi voditelji Caripla Finančni stražniki sumijo, da so odobrim trideset milijard lir nezakonitih posojil MILAN - Nad najveCjo italijansko hranilnico Cariplo se zgrinjajo temni oblaki. Potem ko so se pred meseci znašli v zaporu nekateri vidni voditelji bančnega zavoda, sta milanska sodnika »čistih rok« Piercamillo Da-vigo in Gherardo Colombo, s pomočjo finančnih stražnikov, odkrila škandal z veliki razsežnostmi. Kar 182 funkcionarjev banke, arhitektov, geometrov in kmetovalcev je dobilo sodna obvestila zaradi goljufij, ki presegajo trideset milijard lir. Goljufije se po mnenju preiskovalcev nanašajo na ugodna posojila, ki jih je Cariplo nudil kmetovalcem Lombardije in sosednjih dežel za izmišljene kmetijske strukture in servise. V afero je - kot rečeno - vpleteno tudi lepo Število geometrov in arhitektov, ki so po mnenju sodnikov napihovali s troske kmetovalcev ter ponarejali načrte za kmetijske objekte in podobno. Sumijo, da se goljufije nanašajo tudi na lažne prodaje kmetijskih zemljišč in na večje projekte za krajinsko zaščito kmetijskih površin. Funkcionarji banke naj bi prekrivali te nepravilnosti in v zameno za te "usluge" očitno dobivali denarne nagrade. Predsednik upravnega sveta Cariplo Sandro Molinari je izjavil, da je bančni zavod največja žrtev te ogromne goljufije. Novinarjem je tudi povedal, da je prav upravni svet banke maja leta 1993 prvi prijavil sodišču te nepravilnosti in s tem pravzaprav spodbudil širšo sodno preiskavo, ki sedaj končno daje zaželjene sadove. Molinari je tudi povedal, da je do največjega števila goljufij prišlo v pokrajini Pavia ter izrazil upanje, da bosta Davigo in Colombo čimprej pojasnila tudi celotno zakulisje te afere, v katero hranilnica, po mnenju predsednika, ni na noben način vpletena. Jamstveno obvestilo so dobili tudi vsi vidni funkcionarji Caripla, ki so bili v okviru te preiskave že nekaj tednom v zaporu. RIM / BERLUSCONI BI HOTEL PREDČASNE VOLITVE Predsednik Scalftiro in kartel svoboščin Včeraj na Češkem o ustavi in materialni ustavi NOVICE Naga sta čakala obleke v pralnici BOLOGNA - Dva alžirska državljana, stara 23 odnosno 24 let, sta včeraj stopila v pralnico za obleke na žeton v središču Bologne, se slekla, obleke vrgla v stroj ter nato naga čakala, da jih pralnica opere. Razpolagala sta le z manjšimi papirnatimi prtiči, s katerimi pa jima ni uspelo pokriti svojih sramnih delov. Pristaviti velja, da ima pralnica veliko izložbeno okno, tako da je bila dvojica praktično na ogled vsem mimoidočim. In tako se je zgodilo, da je nekdo tudi pokhcal pobcijo. Agentje so kajpak prišh, toda z nagima Alžircema so morah počakati, da je stroj opral obleke, preden so ju lahko odvedli na kvesturo. Lastnik pralnice je policistom dejal, da se ta dogodek ni pripetil prvič. In dejansko sta Alzirca naga čakala v pralnici z isto naravnostjo, s kakršno v kavami čakaš na naročeno kavo. Sladkor ustavil promet na avtocesti PIACENZA - Včeraj zjutraj je bil promet na avtove-sti Piacenza-Cremona več ur ustavljen zaradi velike kohčine sladkorja, ki je preplavila cestišče. Temu je bila kriva prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Pripetilo se je, da je avtocistema s tovorom sladkorja trčila v tovornjak, ki je prevažal železo. Avtocistema se je pri tem prevrnila, sladkor pa se je raztresel daleč po cestišču. Zaradi vlage oznoma dežja se je sladkor spremenil v spolzko tvorbo, ki so jo gasilci le z veliko težavo odstranih. Nezgoda se je pripetila ob 6.4.0, promet v smeri proti Cremoni pa je stekel šele štiri ure pozneje, in še to samo po zasilnem pasu. Odškodnina zaradi ponesrečenega splava CAGLLARI - Neka klinika v Cagliariju bo morala plačati 250 milijonov lir odškodnine ženski, ki se je bila pred leti neuspešno vanjo zatekla, da bi splavila. Tako je včeraj razsodilo civilno sodišče v Cagliariju ob koncu daljšega sodnega postopka. Dogodek se je namreč pripetil pred sedmimi leti. Tedaj se je neka ženska, ime katere ni znano, po posvetu s svojim ginekologom, Id ga predvideva zakon, zatekla v kliniko, da bi splavila. In v kliniki so opraviti ustrezni poseg. Toda nekaj mesecev potem se je izkazalo, da je ženska še vedno noseča, in res je kmalu potem rodila. Takoj po rojstvu pa je tudi zatožila kliniko na sodišču. Obtoženec kupil časopisno stran BARI - Deželni svetovalec v Apuliji Vittorio Poti, ki se prišteva med sociatiste-federatiste, je že dalj časa obtožen korupcije v okviru preiskave o raznih domnevnih nepravilnostih, ki naj bi nastale pri gradnji cestnega podvoza pod pokrajinsko cesto Leverano-Porto Cesareo. Poti se je vedno proglašal za nedolžnega, a brez uspeha. Zdaj se je odločil za drznejši korak: kupil je celo časopisno stran krajevnega dnevnika Quotidiano di Lecce in na njej skušal obrazložiti, zakaj in kako je postal žrtev sodne napake. V SENATU IN POSLANSKI ZBORNICI Spopad za televizijo RIM - Predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti je včeraj sporočila imena članov posebne komisije, ki bo morala pripraviti reformo radijskega in televizisjke-ga sistema. Gre za komisijo, ki jo je zbornica odobrila prav na predlog predsednice in kljub ostremu nasprotovanju Kartela svoboščin. Posebna komisija namreč odvzema kulturni komisiji poslanske zbornice, ki jo vodi predstavnik Forza Italia Vittorio Sgarbi, vse pristojnosti v zvezi z radioem in televizijo. V komisiji so številni poslanci, ki so se doslej ukvarjati s problemi elektronskih medijev in še posebej televizije. Gre za predsednika parlamentarne nadzorne komisije Marca Taradasha, direk- torja Unita VValterja Veltronija, bivšega novinarja Raia Giusep-peia Giuliettija in novinarko Re-pubblice Sandro Bonsanti. V komisiji so tudi trije predsedniki poslanskih skupin in sicer Vittorio Dotti (FI), Gianfranco Petrini (SL) in Famiano Crucianelli (SKP). V komisiji imajo levosredinske stranke 27 poslancev, Kartel svoboščin pa 23, medtem ko predstavnika južnotirolske SVP Sigfrieda Bruggerja ni mogoče vključiti v nobeno od dveh skupin. Komisija bo danes izvolila svojega predsednika. O Raiu se je včeraj vnel spopad tudi v senatu, ki razpravlja o novem zakonu za imenovanje upravnega sveta radijske in televizijske ustanove. Po dveurni žolčni razpravi je senat sklenil, da bo osnova za diskusijo predlog, ki sta ga izoblikovala predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino in predsednik progresističnih senatorjev Cesare Salvi. To je izzvalo proteste Forza Italia, ki je s senatorjem Sergiom Stanzianijem obtožila nasprotnike, da pripravljajo zakon, katerega edini cilj je odslovitev sedanjega upravnega sveta. Stanzia-niju je takoj odgovoril Vincenzo Vita, ki v DSL vodi resor množičnih medijev. »Reforma zakona je edina prava pot, da se zagotovi Raiu novo vodstvo. Podjetje ne more več živeti v vzdušju negotovosti, ki ga je povzročil dosedanji upravni svet, M nima več nobene legitimnosti.« RIM - Pozno ponoči se je predsednik republike Scalfaro vrnil v Rim, kjer ga danes čaka vrsta pomembnih obvez. Predvsem je predviden ob 11. uri pogovor s predstavnika kartela svoboščin, ki ga bi ga hoteti prepričati, da v parlamentu ni več večine in da je torej nujno razpustiti zbornice in razpisati predčasne volitve. Kot znano pa je predsednik republike mnenja, ni mogoče razpustiti zbornic, če si nekdo ne prevzame odgovornost in ne izglasuje nezaupnice vladi predsednika Dinija. Tega mnenja so tudi predstavniki političnih sil, ki podpirajo vlado. Scalfaro je bil včeraj v Pragi, kjer je nadaljeval svoje pogovore s češkimi sogovorniki. Na novinarski konferenci je natančno orisal razliko med ustavo in tako imenovano materialno ustavo, se pravi vse tiste norme, ki sicer niso napisane v ustavni listini, ki pa so postale del ustavne prakse. Omenil je kot primer tiste, ki se za Časa najhujšega razsajanja terorizma niso opredelili niti za rdeče brigade niti za pravno državo, kar je bilo po njegovem mnenju podlo dejanje. Tudi danes se je treba odločiti za ustavo, tisto, ki je napisana, saj je treba imeti nekatere oporne točke. Danes bo prispel v Rim tudi nemški predsednik Herzog, ki bo popoldne Scalfarov gost. Položaj marke na denarnem tržišču bo prav gotovo ena od tem pogovorov. Na sliki: Scalfaro s češkim premieram Klausom. Hpo oceni CENTRALNE BANKE n Storilnost narašča, število delovnih mest pa se tudi letos ne bo zvišalo RIM - Analize o industrijski proizvodnji in storilnosti so vse soglasne. Italija je v lanskem letu dosegla zavidljive rezultate, saj se je storilnost dvignila za več kot 5 odstotkov in za prav toliko je narasla tudi industrijska proizvodnja. Vendar ti pozitivni dosežki ne bodo bistveno vplivati na zaposlitveno raven po mnenju osrednje Banca d’Italia, medtem ko sta zavod Prometeia in študijski urad Comita nekoliko manj pesimista. Prometeia in Comit izhajata iz ugotovitve, da tudi v začetku letošnjega leta realna ekonomija izkazuje zelo pozitiven trend. Ce sta lani večja storilnost in večje število delanih ur zavala zaposli- tev, bi letos večja donosnost podjetij morala spodbuditi večje naložbe in torej tudi večjo zaposlitev. Poleg tega, ugotavljata Comit in Prometeia, uslužbenci ne bodo presegli lanskoletne ravni nadurnega dela. Podjetja bodo zato morala zaposliti nove ljudi, k temu pa naj bi prispevalo tudi dejstvo, da bo vzdušje socialnega miru v tovarnah v realni ekonomiji odtehtalo napetosti na borznem in denarnem trgu. Veliko manj optimistična je centralna banka, ki v svojem biltenu napoveduje, da se tudi v letošnjem letu zaposlitvena raven ne bo dvignila, vsaj v tolikšni meri ne, da bi lahko nadoknadila del izgubljenih delovnih mest. Montesano »žrtev« Striscia la nolizia RIM - Stefano Salvi, napadalni dopisnik TV oddaje Striscia la notizia, se je včeraj znesel nad Enricom Montesanom. Filmskega igralca je začel nasilno spraševati, koliko denarja je prejel za rekla-miziranje predmetov, ki jih je bilo videti na ekranu med predvajanjem te-lefizijske nadaljevanke Pazza famiglia (Nora družina). Montesano se je nad takim ravnanjem razjezil, in napovedal, da bo prijavil »novinarja« in TV postajo Canale 5 sodišču, če bo oddajala sporni posnetek. Salvi se je že pred nekaj meseci »proslavil« s podobnim »intervjujem«, a jo je takrat skupil: Marina Ripa di Meana se mu je oddolžila z brco v... PORDENON / SODNA OBRAVNAVA Bivši senator KD Giovanni Di Benedetto se dogovoril za kazen 15 dni zapora in 15 milijonov globe nik Giovanni Di Benedetto, ki se je dogovoril za 15 dni zapora in za globo v višini petnajst milijonov lir. Podjetnik Bruno Casa-grande se je dogovoril za zaporno kazen enega leta in šest mesecev, plačati pa bo moral tudi globo v višini 18 milijonov lir. Za kazen se je dogovoril tudi nekdanji Zupan Fontana-fredde Giovanni Baviera. Obsojen je bil na leto in pol zapora, občinski upravi pa bo moral vrniti deset milijonov lir. Za Angela De Vito pa se bo sodni postopek nadaljeval v prihodnjih dneh. Preiskavo o goljufijah v Fontanafreddi sta vodila namestnika javnega tožilca iz Pordenona Raf-faele Tito in Antonello Fabbro. PORDENON - V tem mestu se je včeraj končal proces zaradi goljufij in nepravilnosti pri prodaji nekaterih nepremičnin v občini Fontanafredda. Med obtoženci je bil tudi nekdanji demokristjanski senator in deželni odbor- ITALIJA / VLADNE UKREPE POHVALILA MDS IN BANCA D'ITALIA Dini je prepričal Kartel, naj ne prepreči novega manevra Desnica se bo najbrž vzdržala - V petek glasovanje v senatu RIM - Italijanskemu premieru Lambertu Di-niju je, kot vse kaže, uspelo. Parlament bo najbrž v kratkem Času odobril njegov manever brez bistvenih sprememb. Tudi Kartel svoboščin, ki je bil najbolj kritičen do manevra in je razmišljal 0 morebitni zavrnitvi, je včeraj napovedal, da se bo najbrž vzdžal in da ne bo preostro vztrajal pri svojih popravkih. Umiritev politične napetosti pa je prispevala k temu, da je po dobrem tednu stalne napetosti tudi lira lahko zadihala nekoliko bolj sproščeno. Lamberto Dini, ki vodi tudi zakladno ministrstvo, je včeraj popoldne osebno orisal proračunski komisiji senata ukre-Pp- ki jih je izoblikovala njegova vlada. V poročilu senatorjem je premier zelo jasno podčrtal, da »z ekonomskega vidika ni dvomov, da je manever Potreben«, medtem ko so pogledi lahko različni, če se na manever gleda z zornega kota politične koristi. »Toda politična računica ne sme pogojevati krmarjenja ekono-nuje,« je posvaril Dini in dodal, da bi bilo neodgovorno, Ce stranke ne bi podprle ukrepov, ker bi denarni in borzni trgi v tem primeru kaznovali Italijo. Apel je bil namenjen predvsem Kartelu svoboščin, čeprav ga premier ni nikoli imenoval. »Vem, da nam ob koncu tega dela ne bo uihce ploskal. Toda ti ubupi so v korist vseh in mislim, da si zaslužimo spoštovanje, ker zavestno tvegamo nepopularnost,« je dejal Dini. Italijanskega premiera so v njegovi prepričevalni akciji v zadnjih dneh podprli pomembni zavezniki, strokovnosti katerih bi bilo težko oporekati. VCeraj je manever zelo pohvalno ocenila centralna Banca dTtalia, po kateri gre za »učinkovite, pomembne in uravnovešene ukrepe«. V bistvu je po oceni emisijskega zavoda to prvi korak k resnični sanaciji italijanske državne bilance. Pohvali centralne banke so se spet pridružili inšpektorji Mednarodnega denarnega sklada, ki so po dveh dneh pogovorov z italijanskimi upravitelji podprli Dinijevo sanacijsko strategijo. Kot je v nastopnem govoru napovedal premier so tudi izvedenci MDS priporočili takojšnje sprejetje manevra, korenito pokojninsko reformo, pospešitev privatizacij in zaris finančnega zakona za leto 1996 že v poletnih mesecih. Za manever se je zavzel tudi predsednik industrijcev Luigi Abete, ki je to nujnost izpostavil v pogovorih s predstavniki vseh strank. DomaCi in mednarodni pritisk je očitno prepričal Silvia Berlusconija in njegove zaveznike, da ne morejo tvegati obtožbe, da so zavrli manever. In tako so vCeraj številni predstavniki Kartela napovedali vzdržanje. Pot manevra v senatu bo hitra. Jutri popoldne bo zgornji dom na plenarni seji zaCel razpravo, v petek pa se bo o manevru izrekel. NOVICE Hrvaški protest ZAGREB - Hrvaško zunanje ministrstvo je vCeraj izročilo protestno noto italijanskemu veleposlaništvu v Zagrebu zaradi neverjetnega dogodka, ki se je pripetil hrvaškemu ministru za znanost Branku Jerenu. Slednji je načeloval delegaciji, ki je bila z avtomobilom namenjena v Gorico na posvet z naslovom »Nova podjetja za nova mednarodna tržišCa«. Na mejnem prehodu pri RdeCi hiši pri Gorici pa so finančni stražniki zadržali delegacijo kar 40 minut za preglede, pa Čeprav so vsi delegati, razen voznika, bili opremljeni z diplomatskim potnim listom. Vest je v Italiji objavila tiskovna agencija AN-SA, ki je pristavila, da so se pozneje Častniki finančnih stražnikov opravičili hrvaškemu ministru in njegovim spremljevalcem, Ceš da je šlo za nesporazum. Toda minister ni nadaljeval poti do Gorice in se je vrnil v Zagreb. Od danes cigarete dražje RIM - Danes se pričenja postni Cas tudi za kadilce. Opolnoči je namreč zaCel veljati ministrski odlok, ki določa poviške za vse tobačne izdelke. Za zavojček 20 cigret italijanske proizvodnje bo treba zdaj odšteti 200 lir veC, za zavojček 20 cigaret tuje proizvodnje pa 300 lir več. Kot je pojasnil sam minister, bodo ti poviški zagotovih državnim blagajnam 800 milijard lir novih prihodkov, niso pa povezani s finančnim manevrom Dinijeve vlade. Tato (Fininvest) odstopil MIT,AN - Predsednik Berlusconijeve družbe Fininvest Fedele Confalonieri je postal tudi pooblaščeni upravitelj te družbe. Na to mesto ga je imenoval upravni svet, potem ko je sprejel odstavke dosedanjega pooblaščenega upravitelja Francesca Tatoja. MILAN / ROP V DRAGULJARNI CARTIER h Tomba za pričo MILAN - Smučarski as Alberto Tomba ni bil prav nic navdušen, ko je izvedel, da mora na sodišče. »Imel sem ga za poštenjaka, spoznal sem ga pred leti na Sardiniji,« je povedal Tomba. Imel ga je za enega od tolikih oboževalcev, še nekajkrat ga je videl in se z njim tudi pogovarjal po telefonu. Sedaj pa je prišlo na dan, da verjetno ne gre za poštenjaka (izdajal se je za trgovca s krzni in je v preteklosti že imel opravka s policijo), temveč za enega od roparjev, ki so julija leta 1991 vdrli v draguljarno Cartier v Ul. Montena-poleone v Milanu in si nagrabih za pet milijard lir plena. Znani smučar naj bi draguljarno obiskal v družbi Rebuscinija. Po mnenju Rebuscinijevih branilcev to ne more držati, saj bi tvegal, da ga prepoznajo. Javni tožilec pa je drugačnega mnenja: Rebuscini naj bi si tedaj dodobra ogledal prostore, ker je bila vsa prisotnost usmerjena v Tombo. Dejstvo je, da je eden od uslužbencev v v Rebusciniju prepoznal enega od roparjev. ITALIJA / POTNIKOM SE OBETAJO TE2AVE 10. marca stavka pilotov Istega dne tudi stavka uslužbencev občinskih prevoznih podjetij rC OBLETNICA / AVTO, KI JE MOTORIZIRAL NAJPREJ ITALIJO, POTEM PA ŠE JUGOSLAVIJO Fiatov tičko ima 40 let Za avto, predmet poželenja ljudstvo, je sredi petdesetih let bilo treba odšteti 590.000 lir TURIN - Pred štiridesetimi leti, v začetku leta 1955 je vodstvo Fiata sklicalo v Turin celo vrsto italijanskih novinarjev, ki jim je«profesor«, kot so imenovali takratnega voditelja turinskega avtomobilskega velikana Vittoria Valletto, predstavil vozilo, ki rnu je bilo usojeno, da motorizira povojno Italijo in kasneje tudi samoupravno Jugoslavijo. Valletta je takrat, v začetku leta 1955, predstavil fiat 600, za katerega so postavili temelje leta 1951. Za ta »ljudski avto« je veljalo v javnosti veliko zanimanje, saj marsikatera italijanska družina je že sanjala o svojem privatnem vozilu. Pri tem gre omeniti zanimiv dogodek, o katerem pripoveduje sindakalist Sulotto v svoji knjigi o Valletti. V začetku petdesetih let je Sulotto angažiral nekaj tehnikov, ki so bili zaposleni pri Fiatu in v nekaj noCeh so izdelali prototip avta, ki je bil na moč podoben kasnejšemu fiatu 600. KPI je prototip celo razstavila na festivalu Unita in poleg njega je Togliatti imel svoj govor. V naslednjih tednih je marsikateri elan KPI naročil razstavljeni avto, Fiat pa je partijo tožil zaradi kraje načrta. Takratno vodstvo Fiata, z Valletto na Čelu je s svojim novim malčkom imelo velike ambicije, ne samo go-spodar-ske, v igri je bil tudi italijanski družbeni razvoj: fiat 600 bi moral biti tudi dejavnik razvoja in politične in družbene stabilnosti. Valletta je izdelal prefinjen nacrt, v katerem so delavci bili ne samo izdelovalci novega avta, temveč tudi prvi kupci. V tem smislu je imel fiat 600 zelo pomembno politično vlogo sredi petdesetih let. Fiat 600 so uradno predstavili kupcem in novinarjem na ženevskem avtomobilskem salonu 3. marca 1955. Naj povemo tistim, ki so že pozabili, da je bil fiat 600, znan kasneje tudi kot popularni ficko, dolg 321 cm, širok 138. V začetku ga je poganjal vodno hlajeni šti-rivaljnik, ki je zmogel 22 KM pri 4600 obratih v minuti. Imel je samonosno karoserijo in štiri posamične obese. Dosegal je najvišjo hitrost 100 km na uro in porabil 5, 7 litra bencina za 100 km. Bil je tudi prvo Fiatovo vozilo z motorjem v zadku, za kar se je treba zahvaliti načrtovalcu Giacosi, ki je to rešitev oz-bojeval v trdem spopadu z Valletto. Leta 1955 je italijanski kupec moral zanj odmakniti 590 tisoC lir. RIM - Letalski promet v Italiji (fotografija se nanaša na eno prejšnjih stavk) bo ohromljen tudi v marcu. Avtonomni sindikat pilotov Anpac, ki združuje dober del civilnih pilotov, je za 10. marec proglasil 24-urno splošno stavko, ki naj bi preprečila vzlet vseh italijanskih letal. Stavka (trajala bo od 10. ure 10. marca do 10. ure 11. marca) je protest proti sklepu vodstva letalske družbe Alitalia, da polete na nekaterih progah zaupa letalom in posadkam avstralske letalske družbe. Istega dne bodo težave tudi v mestnem prometu, saj so konfederacije CGIL, CISL in UIL napovedale za 10. marec splošno vsedržavno stavko vsega osebja občinskih prevoznih podjetij. Kot so pojasnili sindikati na tiskovni konferenci je stavka protest proti dejstvu, da občinska podjetja še niso udejanila določil nove delovne pogodbe. Stavka najbrž ne bo prizadela samo Trsta, Milana, Neaplja, Turina in Ancone, kjer so podjetja že nakazala osebju predujme na pogodbeni povišek. ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA Delavci so razočarani V prihodnjih dneh morda odločne protestne akcije Težavam škedenjske železarne žal ni videti konca. Tudi ponedeljkova vest, da bo minister za industrijo Cio pospešil ekspertizo o vrednosti obrata, kar bi moralo konCno odpreti pot prodaji, ni pomirila delavcev, ki konkretno razmišljajo o novih protestnih akcijah. Zaposleni v plavžu so namreč zelo razočarani nad potekom dogajanj, saj se negotova usoda železarne iz dneva v dan razvija v tragično farso, katere posledice plačuje celotna mestna skupnost. K zaostritvi položaja so prispevale tudi (nepotrjene) vesti, da se je železarna znašla brez kupcev. Bivši predsednik Confindustrie Luc-chini in družba Bobnat sta - kot kaže - zelo nezadovoljna zaradi novih zavlačevanj, zato naj bi celo konkretno razmišljala na umik s pogajanj za nakup obrata. Nekateri so mnenja, da je treba njune grožnje jemati zelo resno, drugi pa so nasprotno prepričani, da gre le za taktične poteze, ki pa jih je bilo v zadnjem času res preveč. V Rimu so vsekakor zagotovili, da bo strokovna ekspertiza kar se da poglobljena in predvsem hitra. Družba »American Apraisal« bo ocenila finančne zmogljivosti obrata, družba »Peat Mawick« pa vrednost celotne industrijske strukture, ki je že nekaj časa skoraj popolnoma ustavljena. Strokovnjaki obeh družb bodo za to precej zahtevno nalogo porabili najmanj mesec dni, morda pa še več. Za novo prodajno licitacijo bo treba zato čakati najmanj dva meseca. Časi se, kot vidimo, precej podaljšujejo, delavci in njihove družine pa morajo medtem živeti. Itak skrajno negotova dopolnilna blagajna ne predstavlja nobenega jamstva in seveda ne more biti trajna rešitev, kot je bila npr. za žalostno znani obrat Calza Bloch, ki je po dolgi agoniji potem dokončno propadel. Položaj, v katerem se je znašla železarna, je torej vse prej kot rožnat in zadnji dogodki ne obetajo nič dobrega. Ponedeljkova poslednja skupščina delavcev je zato razumljivo potekala pod močnim vtisom malodušja in tudi jeze, ker se stvari ne premikajo s slepega tira. Pod pepelom tli želja po novih, še odločnejših protestnih akcijah, saj so dosedanje obrodile zelo malo konkretnih sadov. Spomnimo se septembrske sporne zasedbe palače deželnega sveta in kasnejše, sicer zelo uspele »človeške verige«, ki je idealno povezala plavž z mestom ter z njegovimi upravitelji. Delavci so tudi razočarani, ker se je ponedeljkove skupščine u-deležilo zelo malo političnih zastopnikov in javnih upraviteljev. Nekateri so v tem okviru izpostavih predvsem neupravičeno odsotnost zastopnikov Demokratične stranke levice. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsni št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG GOSPODARSTVO / MARKA ŠE VEDNO ZELO MOČNA Dan na borzi, po nevihti: »Tudi v Trstu špekulirajo« Pogovor z borznim pooblaščencem na tržaški borzi Tržaška borza, torek, 10.30. V veliki, z marmorjem obloženi dvorani vlada mir. Okrogla klicna ograja, simbol borznega vrveža iz predračunalniške dobe, skeletsko sameva v sredini. Na velikem črnem semaforu na dnu dvorane hladno svetijo imena družb in podjetij. Ob vsakem imenu številka, ki daje družbi ali podjetju vrednost. Desno in levo od predpotopne ograje je razvrščeno nekaj miz; na njih kraljujejo veliki in mali računalniški ekrani. Za njimi šest oseb bulji vanje s telefonsko slušalko v roki in tiho odgovarja, pojasnjuje, svetuje. Vse dogajanje poteka zelo tiho: brnenje kompjuterjev, glas operaterjev, tudi telefonsko zvenenje je sila tiho, kot da bi telefonskemu zvoncu nadeli glušilec, da bi le ne motil spokojne tišine. Kakšna razlika - ta tišina - s tistim neznanskim hrupom, z viharjem, s strelami, s topovskimi denarnimi salvami, ki so slabih 24 ur prej razparale nebo svetovnega monetarnega sistema, da je začelo iz njega liti kot iz škafa v mlakuže milijardnih izgub. »Včeraj (v ponedeljek, op. ur.) je bil pri nas globalni vihar. Bilo je, kot da bi se bili vrnili v september ’92, ko je lira izstopila iz evropskega monetarnega sistema. Državne obveznice so takrat strmoglavile, Bankitalia je dvignila obrestno mero. Tokrat plačujemo davek nezaupanju velikih tujih investitorjev v italijansko politiko. Krah "kraljičine banke" je le še potenciral negativni trend, pa čeprav je polom Baringsa priza- Tržaški Zupan Riccardo Illy je v teh dneh napravil vrsto korakov, da bi Italija dala prednost gradnji vi-sokohitrostne železnice vzdolž osi vzhod-zahod, ki neposredno zanima tudi Trst. Tržaška občina je na osnovi sklepa z dne 11. februarja 1995 uradno pristopila k Odboru za vi-sokohitrostno železnico v smeri vzhod-zahod, sam Illy pa je stopil v stik z vrsto pristojnih in vplivnih osebnosti, bodisi neposredno bodisi pisno. Osebno je govoril z ministrom za prevoze Giovannijem Caravalejem, z voditelji Odbora za visokohitrostno železnico in s predsednikom zveze industrijcev Luigijem Abetejem, pisal pa je predsedniku komisije za javna dela in komunikacije v senatu Rinaldu Boscu ter predsedniku komisije za prevoze v poslanski zbornici Santeju Perticatu. Tržaški župan v teh svojih stikih in posegih del predvsem azijska tržišča,« je menil Marco Nise-teo, pooblaščenec borznega agenta Giuseppeja Viz-zinija na tržaški borzi. Mlad je, ima jih kakih trideset, približno toliko kot sedaj že slavni Nick Lee-son, brooker iz Singapura, ki je v nekaj brezglavih mesecih spravil na kolena dvestoletno angleško banko. Nick pluje sedaj s svojo jahto po Tihem oceanu, poročajo tiskovne agencije; Marco si še služi kruh pred kompjuterjem na tržaški borzi. Med enim in drugim telefonskim klicem mu je uspelo povedati, da se je vrednost marke ustalila (ob 10.32 je veljala 1143 lir), borza pa doživela porast: MIB +1,30%, MIBTEL +1, 04. »Porast borze je bil takorekoč "obvezen", fiziološki. Po šestih dneh stalnega upadanja si je morala vsaj nekoliko opomoči,« je pojasnil. Izmenjave na borznem trgu so bile vsekakor sk- poudarja, da ima Italija ves interes za povečanje zvez zlasti z evropskim Vzhodom, saj je to pravzaprav edina velika perspektiva, ki se nudi razvoju njenega gospodarstva. V tem smislu bi bilo pravzaprav nujno, da bi dah prednost vi-sokohitrostni železnici v smeri vzhod-zahod prej kot v smeri sever-jug, saj bi slednja prispevala predvsem k izboljšanju notranjega prometa. Illy pri tem romne. »Velikih kupcev ni, svežega denarja niti,« je dodal borzni pooblaščenec. Odkod sedanji križev pot minilire, kot je italijansko valuto poimenoval predsednik Confindustrie Abete? »To je samo gola, 100-odstotna špekulacija. Velike mednarodne družbe, banke, veliki investicijski skladi memevrirajo na denarnih trgih vsak dan po tisoč milijard dolarjev. Tako močni so, da jim niti centralne banke ne morejo do živega. Z liro se dogaja nekaj skoraj paradoksalnega: uradni viri zagotavljajo, da je podcenjena, da je italijanska realna ekonomija na dobri poti, trgi pa mislijo drugače. Na trgih se vsako minuto premakne na milijone dolarjev, in denarni trg deluje neprenehoma, 24 ur dnevno.« Marco Niseteo kljub tržaški odmaknjenosti dobro ve, kdo so tisti svetovni finančni kolosi, ki vedrijo na denarnih trgih. Na pri- opozarja na dejstvo, da so druge evropske države in še zlasti Nemčija medtem že veliko napravile za izboljšanje prometnih infrastruktur z evropskim Vzhodom. Illy v tem kontekstu obravnava tudi odnose med Italijo in Slovenijo. Po njegovem mnenju bi Italija ne smela več postavljati veta proti začetku pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evro- mer ameriška Goldman Sachs in Merryl Linch, ali pa japonska Jamaichi in No-mura. In glej naključje: včeraj so časopisi pisali tudi o dveh protagonistih te štiriperesne finančne deteljice. Nomura je bila pred leti v središču finančnega škandala, na robu kraha, kot je sedaj angleška Ba-rings, a si je opomogla. Eden od partnerjev Goldman Sachsa je tisti Fisher Black, profesor finančnih znanosti na univerzi v Chicagu, ki je v začetku 70 let izdelal zapleten matematični model, na katerem sloni trg finančnih derivatov, s katerimi se je opekel Nick Leeson. V Trstu so valutne izmenjave prepuščene predvsem bankam in menjalnicam, a gre za male vsote, je pojasnil borzni pooblaščenec. Tržaška borza je sicer majhna, a še kar vabljiva. Finančna kultura Tržačanov izhaja iz časov, ko je bil Trst dejanski sedež velikih zavarovalniških pski zvezi, saj bi šla na tak način proti svojim lastnim interesom. Slovenija izven EZ namreč predstavlja hudo oviro v vseh izmenjavah med Italijo in vzhodnoevropskimi državami. Kot beremo v tiskovnem poročilu tržaške občine, je Illy v teh svojih stikih povsod naletel na veliko razumevanje, popolno podporo pa je izrazila predsednica Dežele Alessandra Guerra. družb: Generali, Lloyd Adriatico, Ras. »Tržačani radi "igrajo" na borzi,« je “razkril". »Predvsem gre za kratkoročne špekulacije s kupoprodajo delnic.« Niseteo je orisal, kako to poteka: »Ob 9.30, ko borza odpre vrata, se pojavi večja ali manjša skupina ljudi. Posamezniki pogledajo na "cenik" vrednotnic, po svoje ocenijo, katera vrednost je dovolj nizka, da bi lahko v teku dneva narasla, nato kupijo. Popoldne, ob 17. uri, sledi prodaja. Komur se sreča nasmehne, si prisluži dnevnico, drugi pač izgubijo.« Na tržaški borzi »špekulirajo« ljudje vseh sort in vseh socialnih slojev: trgovci, profesionalci, pa tudi študentje, ki so jim starši zaupali upravljanje družinske blagajne, in preprosti delavci, tisti, ki tarnajo, da prejemajo premajhne plače. »Večina od njih investira zelo majhne vsote: od pet do 30 milijonov lir. Kdor je zjutraj kupil za 10 milijonov lir vrednotnic, ki so v teku dneva narasle za - denimo - 2 odstotka, bo popoldne s prodajo "zaslužil" 200 tisoč lir. V Trstu imamo tudi večje investitorje, tiste, ki tvegajo po 80 do 100 milijonov lir, nekaj pa jih investira tudi milijardne vsote. Ni jih prav veliko, a so tudi taki,« je povsem naravno povedal borzni pooblaščenec Marco Niseteo. Nisem ga vprašal, če je med njimi tudi kak Slovenec... Sedanje obdobje je težko, ni pa videti znakov, da bi se kmalu kaj spremenilo na bolje. »Edino hitra odobritev novega finančnega manevra in utrditev političnega položaja v Italiji bi lahko utrdila tudi borzo,« je menil borzni pooblaščenec. Ko sem ga vprašal, kakšne študije je opravil, je odgovoril, da sedaj končuje študij na fakulteti. Iz lastnega zadovoljstva. Za poslovanje na borzi diploma ni obvezna. »Dovolj je, da dobiš osebo, borznega agenta, ki ti zaupa,« pravi. Njemu zaupajo že deset let. V teh letih mu je uspelo nekaj "denarnih podvigov", toda preživel je tudi nekaj "polomov", je priznal, ker »ne obstaja borzni agent, ki bi ne doživel kakega hudega spodrsljaja.« Svojo kategorično trditev je opremil z uglednim primerom: »Najbolj znani svetovni finančnik George Soros je lani z napačnimi špekulacijami izgubil več kot 900 milijard lir.« Njegov "učenec" Nick Leeson je "učitelja" prekosil: požgal je 1500 milijard lir banke Barings. Za Trst imajo take blazne vsote eksotično vrednost, podobno kot imeni Singapur in Tihi ocean, sedanje pribežališče enega največjih špekulantov vseh časov. Kaj bi lahko v Trstu pokupili s 1500 milijardami? Na primer: dvanajst škedenjskih železarn. Marjan Kemperle Gerin pozdravlja rojstvo Konference za zdravilišča Vlinister za zdravstvo Elio Guzzanti r teh dneh ustanovil Trajno konferen-zdravilisc in bolnišnic znanstvenega ičaja (IRCCS). Rojstvo te konference pozdravil tudi izredni komisar iške otroške bolnišnice Burlo Garofo-juido Gerin, ki je v posebnem tiskov-n poročilu podčrtal, da gre za po-mben prispevek k zadoščenju gloso občutene potrebe tovrstnih ustale Trajna konferenca bo namreč skr- bela za boljši pretok informacij med zadevnimi zdravilišči in bolnišnicami ter ministrstvom, pa tudi za strokovno svetovanje vodstev teh ustanov v naporih za njihovo učinkovitejše vodenje. Upoštevati je namreč treba, da je na tem področju dokaj zapletena že sama zakonodaja, tako da se marsikateri upravitelj zdravilišč in bolnišnic znanstvnega značaja znajde v težavah že pri razumevanju normativa. ŽELEZNICA / TR2ASK1 ZUPAN POUDARJA VAŽNOST IZMENJAV Z VZHODOM Visoka hitrost prek Trsta INFORMACIJA / V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA PROGRAMA INŠTITUTA 1STAT NOVICE Tudi v Trstu odpili Center za statistično infoimacijo Na razpolago bo raziskovalcem, podjetjem in sploh vsem Ob navzočnosti glavne ravnateljice osrednjega italijanskega statističnega instituta ISTAT prof. Vi-viane Egidi in koordinatorja deželnih sedežev teiste ustanove Giuseppa Fara so včeraj v Trstu uradno odprli deželni Center za statistično informacijo. Center bo imel svoj sedež v tržaških prostorih instituta ISTAT v Ul. Cesare Battisti 18 in nanj se odslej lahko obrnejo vsi tisti, ki bi iz studijskih, poklicnih ah iz drugih razlogov potrebovah statistične podatke. Dogodek se uokvirja v Širši program instituta ISTAT pod geslom »VeC informacij, bližje informa-cije«, ki med drugim Predvideva odprtje centrov za statistično informacijo v vseh 20 deželah Italije. Prvega so odprli na začetku februarja v Neaplju, za njim pa še v Ca-tanzaru, Perugii in Cam-pobassu, tako da je Trst na Petem mestu. Računajo, da bo konec marca mreža teh deželnih centrov dokončana. Kot zadnjega bodo odprh center v Milanu, to pa tudi zato, ker bo eden najvecjih v državi. Toda kaj so oziroma bo-. _ ti centri za statistično informacijo? Kot so včeraj povedali na uradni predstavitvi Egidijeva, Fara ter ravnatelj tržaškega sedeža inštituta ISTAT Giorgio Schizzi in ravnatelj Iranskega Centra za statistično informacijo Ernesto "leneghini, bodo ti centri delovali kot nekakšna informacijska okenca. Nanj se bodo lahko obračali Študentje, se zlasti pri opravljanju raziskav in pisanju diplomskih nalog, pa tudi poklicni razisko- valci. Zainteresirana bodo prav gotovo tudi podjetja, na primer za tržne analize. Podobno velja za javne ustanove, ki so zainteresirane npr. za podatke o prebivalstvu, o gospodarstvu ipd. Storitev in uslug centrov za statistično informacijo se bodo nadalje s posebnim pridom lahko posluževali Časnikarji in drugi podobni poklicni profili. Nenazadnje pa se bodo nanje lahko obračali tudi »navadni« ljudje, npr. za overovljene podatke o gibanju inflacije, kar služi tudi pri določevanju najemnin, alimentov ločenega zakonca ipd. Omenimo naj, da bo vsak center razpolagal s svojim deželnim statističnim arhivom, v katerega se bodo stekah vsi razpoložljivi statistični podatki na krajevni ravni, seveda pa bo imel dostop tudi v vsedržavne podatkovne banke instituta ISTAT. Med drugim bodo stalno na razpolago podatki o teritoriju na pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni, in sicer na osnovi 250 statističnih pokazateljev. Poleg tega bo mogoče dobiti tudi podatke iz drugih držav oziroma iz mednarodnih statistik, zlasti prek evropskega statističnega inštituta EUROSTAT in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pristavimo naj, da bo tržaški Center za statistično informacijo odprt za občinstvo vsak delavnik od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Ustne informacije in razlage bodo načeloma zastonjske, brošure, floppy diske ipd. pa bo treba plačati. S slovesnosti odprtja novega centra ISTAT (F. KROMA) _______KAMPANJA PROTI TUJCEM______ Humanistično gibanje obsoja Pri tej nečloveški kampanji prednjači Nacionalno zavezništvo Potem ko so se po nekaterih zidovih pojavili celo plakati, ki odkrito vabijo kupce, naj se izogibajo trgovin v Terezijanski Četrti, kjer so sprožili ostro kampanjo proti prodajalcem iz držav, ki ne pripadajo evropski zvezi, se je oglasilo tudi tržaško Humanistično gibanje. Njegov glasnik Maurizio Fanelli je brez ovinkarjenja obsodil zadržanje Konzorcija Terezijanske Četrti, ki je bilo pobudnik pravega »fotografskega lova« na vse tiste, ki prodajajo vžigalnike in druge drobnarije. Pri tej kampanji prednjaci Nacionalno zavezništvo, ki pravi, da je najslabsi Italijan še vedno bolj zaželjen kot najboljši izmed teh tujcev. Fanelli pravi, da tako početje zbuja ogorčenje in nas obenem sili k razmišljanju. Slo naj bi za neenakopraven boj proti ljudem, ki dejansko niso pravi krivci. Ta ihta nekaterih trgovcev in že znanih političnih sil (nadele so si nova oblačila in tudi jezik je drugačen, a metode se niso spremenile) je brez vsake osnove, povsem iracionalen in pretiran: nikakor ne drži trditev, da taka prodaja na Cmo predstavlja kakšno vrsto konkurence, kot tudi ne drži trditev, da odžirajo delo italijanskim državljanom. Krivci za dramatični položaj pri nas in po vsej državi, za padec prodaje, navijanje davkov, naraščanje brezposelnosti, nasilja, diskriminacij, samomorov, za razkroj družbenega tkiva in medčloveških odnosov so drugi. To so tisti, pravi Fanelli, ki imajo v rokah mednarodni finančni kapital, ki se poslužujejo posameznih vlad, desničarskih gibanj, sredstev javnega obveščanja in splošno nezadovoljstvo usmerjajo proti neresničnim sovražnikom, ker pravih konfliktov ne morejo in nočejo enkrat za vselej rešiti. SKR o regulacijskem načrtu tržaške občine Na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Tarabocchia bodo načelnica strankine urbanistične komisije Giuhana Zagabria, občinski svetovalec Jacopo Ve-nier in deželna svetovalka Elena Gobbi na današnji tiskovni konferenci ob 10.30 obrazložili zaskrbljenost stranke glede postopka za odobritev regulacijskega nadta Tržaške občine. Srečanja, na katerem bo govor o pohtiCnih, urbanističnih in zakonskih vprašanjih, se bo udeležil tudi načelnik strankine svetovalske skupine v deželnem svetu Fausto Monfalcon. V Revoltelli ciklus ameriških filmov Tudi jutri, kot sicer ob Četrtkih, bo muzej Revoltella odprt do 23. ure. Nadaljuje se namreč pobuda “Četrtki v Revoltelli’’, ko so na sporedu brezplačni vodeni obiski po muzejskih prostorih. Ob 10. uri si bodo muzej lahko ogledale šole, ob 16. uri pa je muzej odprt za vsakogar. Popoldnevi in veCeri so posvečeni ameriškemu filmu iz petdesetih in šestdesetih let. V muzejskem avditoriju je od prejšnjega tedna v teku ciklus eksperimentalnih sprehodov po ameriškem filmu underground, ki ga prireja Cappella Underground. Predstavitev Zvezdnatih noči v petek na Škorklji Združenje za prosti Cas “La Marmotta” prireja ob 10-letnici svojega delovanja v Trstu vrsto pobud, da bi nudila najrazličnejšim subjektom, ki delujejo v šolah, upravah, socialnih službah in v raznih združenjih možnost za poglobitev tako važnega vprašanja kot je stalno izobraževanje. V petek bo na gradu na Škorklji v Ul. Ovidio 49 (ob 17. uri) srečanje na temo “Od šole do združevanja za vsakogar", na katerem bodo spregovorili docenti, socialni operaterji in voditelji voluntaristiCnih združenj. Istega dne ob 20.30 pa bo predstavitev knjige Zvezdnate noči Dušana Jelinčiča; predstavila jo bosta Sergio Serra in Paolo Privitera; predstavitvi bo sledilo predvajanje Jelinčičevih diapozitivov. Kantavtor in pesnik Nikos Chuliaras v petek v Mieli V petek ob 20. uri bo v gledališču Miela nastopil kantavtor, pesnik, pisatelj in slikar Nikos Chuliaris, ki je eden najbolj pristnih glasov neuradne Grčije. Po začetkih kot predstavnik novega glasbenega vala za Časa diktamre polkovnikov, se je Chuliaras uveljavil predvsem kot slikar in ilustrator, vidno mesto pa si je pridobil tudi kot pisatelj in pesnik. Avtorja bo predstavila Caterina Carpinato, ki je njegova dela prevedla v italijanščino. V cerkvi sv. Spiridiona jutri zborovski koncert Jutri ob 20. uri bo v cerkvi sv. Spiridiona zborovski koncert z bogatim repertoarjem iz vzhodne liturgije. Izvajali bodo odlomke znamenitih skladateljev kot so Bortnjanski, Rahmaninov, Kedrov, Kompa-nejski, Mokranjac in še neizvajanih del Franca Sinica. Cerkveni zbor je bil ustanovljen že leta 1840, sedaj pa ga vodi priznani dirigent prof. Zorko Ha-rej. Koncert bo snemal deželni sedež RAI iz Trsta. STRANKO BO VODIL KOMISAR Nabrežinska Liga: Slovenci oprostite! Devinsko-nabrežinska sekcija Severne lige se zelo veseli nedavnega odstopa tržaškega tajnika Roberta Tanfanija. V tiskovnem sporočilu, ki ga je podpisal sekcijski tajnik Lucijan Kocman, je poudarjeno, da je stranko končno zapustil desničarsko usmerjeni vodilni kader, ki je več kot eno leto pravzaprav ustrahoval krajevno Ligo, jo poniževal in povzročil stalni osip glasov in članstva. Kocman popolnoma soglaša z deželno svetovalko Anno Piccioni, ki je Tanfanijev odstop ocenila kot konec morečega stanja. Kocman v svoji izjavi podčrtuje, da je bila tudi devinsko-nabrežinska sek-cija Lige žrtev Tanfanijevega »političnega terorja«, saj je bivši tajnik pred dvema tednoma izključil iz stranke vseh šestdeset elanov občinske sekcije. S tem je po nepotrebnem le potrosil denar za šestdeset priporočenih pisem, pravi še Kocman, ki potrjuje, da so v Devinu-Nabrežini ostali zvesti Umber-tu Bossiju in njegovi federalistični viziji. Kocman se v svojem sporočilu za javnost tudi opravičuje in oprošča Slovencem v Italiji in republiki Sloveniji za žaljive izjave, ki so bile objavljene v tržaškem dnevniku »TriesteOggi« v nedeljo 5. februarja. V tem članku (podpisan je bil Severna liga-Trst) se neznani pisec zaganja proti Sloveniji in proti njenemu pridruženemu članstvu v Evropski zvezi. Kocman je prepričan, da so ta članek napisali oziroma navdihnili tedanji predsednik Lige Roberto Brancia, »domnevni zgodovinar« Alberto Pellarini, Alessandro Gardossi in Alessandro Minon (vsi so nekdanji elani pokrajinskega vodstva). »Članek so očitno napisali s tihim privoljenjem tajnika Tanfanija, ki se je hotel s takimi in podobnimi političnimi stališči prikupiti krajevni nacionalistični desnici«, je v sporočilu za tisk napisal še sekretar na-brežinske Lige. Kocman se na koncu še enkrat javno opravičuje vsem, ki jih je dosedanje vodstvo Lige grobo žalilo ter obljublja, da se bo - kljub težavam - stranka še dalje prizadevala za zdrave federalistične ideje in cilje. Devinsko-nabrežinska sekcija tudi toplo pozdravlja prihod izrednega komisarja tržaške Lige Giam-paola Gobba iz Veneta, ki bo prav nocoj formalno prevzel to zahtevno funkcijo. PRI FERNETIČIH Zaplenili mamilo Na mejnem prehodu pri Fernetičih so v štirih različnih operacijah zaplenili okrog 10 gramov mamila, pretežno marihuane. V treh primerih je bilo mamilo skrito med osebnimi predmeti slovenskega, hrvaškega in angleškega državljana, ki so bili na avtobusu, namenjenem v Italijo. NajveC mamila (6,5 gr) pa je imel neki slovenski državljan, ki se je peljal z avtomobilom: v pepelniku je imel dva zavojčka z marihuano. Z motorjem v avtomobil Na križišču med Ul. Flavia in Ul. Forti sta se včeraj nekaj po 10. mi zaletela avtomobil in motorno kolo, pri čemer je krajši konec potegnila 22-letna Deborah Braini-ch, ki se je peljala z mopedom. Dekle, ki je doma iz Devina 172, se bo v katinarski bolnišnici zdravila 15 dni. Neobičajna prometna nesreča Na mejnem prehodu na Pesku je pred dnevi prišlo do neobičajne prometne nesreče. V 28-letnega policijskega agenta Giovannija Almiratija iz Devina se je z avtomobilom golf passat zaletel 27-letni finančni stražnik Andrea Immediata. Ponesrečenec so bo zaradi zlomljene noge zdravil 40 dni. STEČAJ GRUPE TRIPCOVICH Baron della Zonca pred sodnikom Grof Agostino della Zonca, bivši upravitelj grupe Tripcovi-ch, je bil včeraj popoldne dobre tri ure v uradu namestnika državnega pravdnika Antonia De Nicola, ki se je pred dnevi odločil, da mu odvzamejo tako potni list kot ostale dokumente, s katerimi bi lahko zapustil Italijo. Podrobnejših vesti o zaslišanju ni bilo mogoče dobiti. Odvetnica Tiziana Benussi, ki skupaj s Pietrom Longom brani della Zonco, je povedala, da je njen klient pokazal najširšo pripravljenost na sodelovanje ter pojasnil razne vidike številnih operacij, tako v Italiji kot v tujini. Kot vidimo, gre za običajno formalno izjavo, ki jo odvetniki dajejo ob podobnih priložnostih. Z zasliševanjem bodo nadaljevali prihodnji teden, kar pomeni, da je treba še marsikaj osvetliti. To je povsem jasno, če se spomnimo, da je v grupo Tripcovich, ki je šla v steCaj julija lani, ko je primanjkljaj nara-stel na stotine in stotine milijard lir, sodilo skoraj 160 podjetij z veC kot 5.000 uslužbenci. V začetku prejšnjega meseca so preiskovalci po vsej Italiji istočasno preiskali urade in stanovanja kar 120 nekdanjih upraviteljev in nekaterim tudi izročili jamstvena obvestila (obtožbe gredo od namernega stečaja do poneverbe). V uradu De Nicola se je tako zaCelo grmaditi gradivo in bo verjetno potrebno še precej Časa, predno bodo razvozlali zapleteno zadevo, v kateri je bil naj-vecja žrtev prav baron de Ban-field, ki je izgubil celotno premoženje. Della Zonca pa ima verjetno marsikaj povedati, saj je dejansko imel vso oblast na Čelu Tripcovicha, medtem ko se je de Banfield raje ukvarjal s kulturo. Lahko domnevamo, da se je pozornost preiskovalcev usmerila le v nekatera podjetja, kot na primer angleški Gam Shipping, ki je požrl kar 47 milijard lir, v Italiji pa v Finrex, Trihotels in morda še katero. DSI / V GOSTEH SLOVENCI IZ MADŽARSKE PUST / TEKMOVANJE MED OKRAJI 0 položaju slovenske manjšine v Porabju Udeleženci večera so si tudi ogledali film »Porabje« Tradicionalni večer Društva slovenskih izobražencev je bil ta ponedeljek posvečen problematiki porabskih Slovencev. Gostje večera so bili predstavniki Zveze Slovencev Jože Hirnok, Marjana Sukič, Katarina Munda in svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju Valerija Erger. Po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja je sociolog dr. Danilo Sedmak predstavil študijo SLORI-ja »Podobe našega otroka v Porabju«, zatem pa so si udeleženci večera ogledali film »Porabje«, ki ga je lani zrežiral Andrej Mlakar in ki govori o življenju porabskih Slovencev. Po ogledu filma je ste- kel pogovor o položaju slovenske manjšine v Porabju, ki je precej odvisna od gospodarskega trenda. S padcem realnega socializma na Madžarskem so propadli veliki industrijski obrati, ki so zaposlovali veliko število prebivalcev Porabja, tako da sedaj tisto področje pesti brezposelnost. Možnosti za gospodarski razvoj je sicer veliko, manjka pa začetni kapital. Sicer je Slovencev v Porabju okoli 5.000, leta 1990 so oblikovali lastno Zvezo, nimajo pa šol v slovenskem jeziku. Ta problem je precej pereč: otroci hodijo sicer v madžarsko šolo, kjer imajo na razpolago slovenščino kot učni pred- met. Tudi učitelji oz. učiteljice so za pouk slovenščine slabo pripravljene, čeprav obstaja na visoki učiteljski šoli v Szombathelyju tudi katedra za slovenski jezik, katerega večina lekcij pa poteka v madžarskem jeziku. Zaradi vsega tega v Porabju knjižne slovenščine ne obvladajo, le-to pa skušajo otrokom približati s pomočjo narečja, katerega se poslužujejo tako pri pouku kakor tudi med odmori in v vseh situacijah, ki to dopuščajo. Poleg tega je učni načrt za poučevanje slovenščine v madžarščini (šele sedaj so pripravili slovenskega). Upoštevati je tudi treba, da otroci prihajajo v šolo brez vsakršnega niti osnovne- ga znanja slovenskega jezika, v narodnostno mešanih družinah pa je pogovorni jezik praviloma madžarski. V narečju je delno pisan tudi 14-dnevnik »Porabje«, katerega oblikujejo na Madžarskem, tiskajo pa v Sloveniji. Tretjina finančnih sredstev prihaja iz Slovenije, za ostalo pa poskrbi Madžarska. V Porabje gre 850 izvodov časopisa. Delijo ga po občinah, saj ni posameznih naročnikov. 2e 15 let imajo porabski Slovenci pol ure slovenskih radijskih oddaj tedensko po madžarskem radiu, vsako leto pa izdajajo letopis oz. slovenski koledar, izdali pa so tudi zbirko novel in črtic, frazeološki slovar in molitvenik, v načrtu pa so še druge izdaje. Večina teh publikacij je dvojezičnih (v narečju in knjižni slovenščini). Pri tem se trudijo, da ljudi približujejo knjižni slovenščini, saj se zavedajo, da se samo na podlagi narečja ne da ničesar narediti. Besedam porabskih gostov je sledila razgibana razprava, ki je pokazala, da je bila zavest o problematiki porabskih Slovencev - katerih situacija spominja na položaj Slovencev v videmski pokrajini - med prisotnimi živa. Ivan Žerjal PUST / RAJANJA, PLESI IN VESELJAČENJA Sonce pokimalo pustu Zadnji dan pusta je bilo sončno vreme vendarle naklonjeno pustoval-cem. Na stotine mask se je včeraj zbralo na plesih in rajanjih, preplavilo je tudi mestne ulice in vasi. Popoldne so prišli na svoj račun najmlajši. 2i-vopisane pustne maske so rajale na Proseku, v Križu, v Trebčah, v Lo-njerju, v Mačkoljah, v Boljuncu in še marsikje. Posebno veselo in živahno je bilo v Dijaškem domu, kjer so tudi nagradili najlepše maske in izvedli srečolov. Zvečer je napočil čas za odrasle. Pustovab so v veselih druščinah po osmi-cah, po gostilnah, restavracijah. Mnogi so zaplesali pozno v noč ob zvokih ansamblov in plošč. V Miljah in v Skednju je bilo še posebno živahno, saj sta to pravcata pustna centra na Tržaškem. Običajno življenje se je ustavilo, zaživelo je razposajeno veseljačenje, ki se je nato nadaljevalo vse do ranega dne. Na slikah (Foto Ferra-ri/KROMA) utrinka z otroških pustnih rajanj. Zgoraj prizor z osnovne šole pri Sv. Ani, spodaj iz Ljudskega doma v Trebčah. Faraon Beriuscon osvojil tudi Trst Prepričljiva zmaga bazovske skupine Sfinga bazovske skupine se je včeraj veličastno dvigala nad vsemi ostalimi (Foto KROMA) Mestno središče so včeraj preplavili pustne šeme in »navadni« gledalci (Foto KROMA) Peta (bazovska) dinastija faraona Berluscona je neustavljiva, po sobotni osvojitvi Opčin je včeraj zmagovito prodrla tudi do tržaškega osrednjega trga in slavila zmago. Letošnji Kraški in tržaški pust imata torej istega zmagovalca, skupino iz Bazovice, ki je pripravila in ročno vlekla ogromno sfingo, sledila ji je velika piramida s kopico malih zlatih piramid, na piramidi je zravnano stal zmagoviti faraon s privlačno soprogo, spremljali so ga izvoljenci, sužnji pa so vlekli sfingo. Po enoletnem premoru je tržaška občinska uprava, pravzaprav od-bomištvo za šport v sodelovanju z Odborom TS 2000 in Trgovinsko zbornico včeraj spet priredila pustni sprevod po tržaških ulicah. Tekmovalne prireditve so se lahko udeležili mestni okraji, našemljene skupine in posamezniki. Glavna pozornost in nagrada je bila namenjena prav okrajem, in v tej kategoriji je Bazovica, ki je prvič nastopila, odnesla prehodni pokal tržaških mestnih okrajev. Ostale nagrade bodo porazdelili v naslednjih dneh. Sonce, ki je na pustno nedeljo povsem odpovedalo sodelovanje, je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah v tržaško središče priklicalo veliko ljudi, vendar je bilo med njimi - ra- zen otrok - le malo našemljenih. Krizno obdobje in slabo vreme prejšnjih dni sta po splošni oceni včerajšnjih gledalcev glavna vzroka za bolj pasivno doživljanje letošnjega pusta. Za nekoliko manjši priliv pustnih šem pa je krivo tudi nedeljsko slabo vreme, saj so v tistih mestnih predelih, kjer še najbolj slavijo pusta, namesto v nedeljo glavne prireditve organizbali včeraj. In tako so v mestno središče na tekmovanje prišle samo delegacije iz Skednja, Sv. Alojzija in še od drugod. Kljub okrnjeni postavi pa je lanskoletni zmagovalec, se pravi Sv. Alojzij, odnesel drugo nagrado. Kot bet ji pa je med mestnimi okraji slavilo »Trst center«, za njim pa so se zvrstili Staro mesto, Skedenj, Sv. Ivan in Naselje S. Sergio. Povedati je še beba, da so k uveljavitvam posameznih okrajev prispevala še občinska oboška rekreacijska središča, ki so tekmovala tudi v kategoriji »skupine otrok«. Se posebej njim bi morali dati nagrado za požrtvovalnost, pohvalo pa zaslužijo tudi maloštevilne šole in razne organizacije (športne, kulturne in skavtske), ki so se skupinsko pripravile na pust. Nagrad za izvirno zamisel ali pa za umetelno izdelane kostmne ne bi podelili veliko ne skupinam ne posameznikom, zato pa tudi včeraj ni manjkalo dobre volje v neuničljivem bžaškem prepričanju »bo že kako«, (bip) Kontovelska Mlaka čaka na pusta... Po veseljačenju in zabavi bodo danes na vrsti žalovanja za komaj preminulim pustom. Na Kontovelu bo tudi letos znameniti pustni pogreb. V popoldanskih urah se bodo pogrebci zbrali v prostorih domačega Gospodarskega društva, od koder bo krenil sprevod užaloščenih vdove, sirot, znancev in pustnih prijateljev po ulicah do Proseka in odtod do Mlake, kjer bodo pusta zažgali ob zvoku občutenih žalostink proseške godbe na pihala. V Boljuncu bodo izbrali drugačno rešitev: pusta Boljunika bodo izstrelili v vesolje, kot so to počenjali že v preteklih letih. Tudi tu ne bo manjkalo žalosti, jokanja, stokanja in solz. Pogrebne svečanosti bodo nadalje v ostalih dveh pustnih centrih na Tržaškem: v Skednju in Miljah. Pa tudi v drugih vaseh se bodo veseljaki zbrali, da bi se še zadnjič poslovili od pusta. Jutri se bo tudi zanje začel resnični postni čas... HsoVletnIca osvoboditve V KULTURNEM DOMU Bazovica se pripravlja Bazovci bodo svojo osrednjo proslavo priredili 30. aprila Jutri predstavitev Jelinčičeve knjige Pod svinčenim nebom Govoril bo tudi Boris Pahor Predstavniki vaških organizacij iz Bazovice so se pred dnevi sestali, da bi se pogovorili o prireditvah in proslavah, ki bodo spremljale pomembno obletnico konca vojne in zmage nad nacifasizmom. Za Bazovico je ta obletnica se posebno pomembna. Pred 50 leti so se namreč tu odvijati srditi boji za osvoboditev Trsta in domače prebivalstvo je aktivno sodelovalo v tem boju. Po vojni je postavilo svojim žrtvam spomenik, ki stoji v središču vasi, na ba-zovski gmajni pa stoji spomenik bazoviškim junakom, ki so v letih najhujsega fašističnega terorja darovali svoja tivljenja za ideale miru in svobode. Suzana Grgič, predstavnica domačega društva Lipa sodeluje Pri vseh pripravah na proslave. Povedala nam je, da bo osrednja pro- slava 30. aprila, torej na predvečer dokončne zmage. Tudi ob tej priložnosti bodo domačini že osmič zapovrstjo ponoviti noCni pohod na hrib Kokos. Pred pohodom bo Sel sprevod po vasi do kresa, kjer se bodo udeleženci ustavili nato pa ob 22. uri nadaljevali svoj pohod. Pri letošnjih proslavah bodo sodelovali tudi uCenci domače Sole Primož Trubar in Sole Karel Destovnik Kajuh iz Gropade. »Vsi si želimo, da bi se proslavljanja udeležila vsa vas, saj se zavedamo, kaj pomeni Bazovica v boju Slovencev proti fašizmu in za narodne pravice. Želimo si tudi Cim večjo udeležbo mladih, ki so že na proslavi Dneva slovenske kulture pokazati, da imajo zelo jasne poglede na zgodovino.« Neva Lukeš V Četrtek bodo v Kulturnem domu v Trstu predstaviti knjigo spominov tigrovskega voditelja Zorka Jelinčiča »Pod svinčenim nebom«, ki ga je v okviru letnega knjižnega daru izdala Goriška Mohorjeva družba. Knjiga je žela mnogo odobravanja tako s strani bralcev, kot tudi zgodovinarjev, saj na svež, neposreden in dokumentiran način podaja izkušnje kulturnega delavca, organizatorja in narodnjaka Zorka Jelinčiča, ki je v prvi osebi doživel vso dobo fašističnega zatiranja. Ge ne bi bila v tej knjigi opisana trnova pot neupogljivega človeka in idealista, bi se ti spomini brali kot napeta kriminalka, vendar gre za opis muCenj, trpljenja, zaporov, osebnih tragedij, odločitev in dvomov človeka, ki je stal vedno v prvi vrsti. Jelinčič je namreč leta 1927 skupno z redkimi drugimi osno- val prvi antifašistični upor v Evropi, leta 1930 je moral v zapor, kjer je v jetniSnicah po vsej Italiji odsedel devet let. Nato je moral v konfinacijo ter dočakal svobodo že hudo bolem. Knjiga je vsekakor dragocen dokument našega narodnostnega odpora proti zatiralcu, urediti pa sta jo sedaj že pokojna Jelinčičeva hčerka Rada in sin Dušan. Te spomine so uvrstili v zbirko Naše korenine kot peti zvezek, tehtno uvodno besedo pa je napisala ugledna slovenska zgodovinarka Milica Kacin-VVohinz. Predstavitev Jelinčičevih spominov prireja Goriška Mohorjeva družba, o knjigi pa bodo spregovorili pisatelj Boris Pahor, avtorjev sin Dušan ter zgodovinarka Milica Kacin-VVohinz. Predstavitev bo ob 19. uri v baru Kulturnega doma v Trstu. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 1. marca 1995 ALBIN Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.51 - Dolžina nK c* * * * V,a 10-57 - Luna vzide b-19 in zatone ob 18.09. Jutri, ČETRTEK, 2 marca 1995 NEŽA TTpYREME VCERAJ OB 12. UK1:. temperatura zraka 9,5 stopinje, zračni tlak 1028,3 mb Pada, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Rebecca iccobon, Aaron Feresin, otefania Miletti, Gabriele Macoratti, Gabriele Ziz, Annachiara Mandelli, Ti-ziano Surz. UMRLI SO: 75-letna Irma Dudine, 87-letna Car-mela Santoro, 80-letni Gio-vanni Ulieni, 72-letna Vilma Ivessa, 81-letni Giovan-m Scherlich, 75-letna Cate-nna Movia, 71-letna Car-men Dose, 56-letna Cesari-kj3 Upsoli, 75-letni Remigio Uessi, 93-letna Lucia Fara-guna, 88-letna Elda Alba-nese, 82-letna Teresa Bruno, 83-letni Salvatore Valentini, 87-letna Angela ronda, 98-letna Luigia Ma- Lekame odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256, UL Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO U LEKARNE Od ponedeljka, 27. februarja, do nedelje, 5. marca 1995 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Neli«, i. Jodie Foster. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 18.50, 20.25, 22.00 OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul- Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. »Go Fish«, r. Rose Troche. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Love Affair - Un grande amore«, i. VVarren Beatty, Katherine Hepburn. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 » P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Quiz Shovv«, r. Robert Redford, i. John Turturro. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Femmina ingorda II.«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »SPQR - 2000 1/2 anni fa.« i. Christian De Sica, Massimo Boldi Anna Falchi. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »The Mask« r. Charles Russel, i. Jim Carrey, Cameron Diaz. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Kika, un cor-po in prestito«, r. P. Almo-dovar, prepovedan mladini pod 14. letom. M IZLETI SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet na Monte Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za ne-smučarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca prirejata v torek, 7. marca izlet v Kromberg na ogled razstave Černigojevih slik, v Sežano na ogled Kosovelove sobe in v Lipico v Černigojevo galerijo. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, Se jutri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 8. marca, ob Dnevu žena , izlet v Dolenjske Toplice in v Stično. Možnost kopanja v bazenu v Toplicah. Vpisovanje danes, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. Brhka po rasti in licu Nausikaa mamo in očka osrečila je. Iskrena voščila kolegici Lidiji vsi na liceju Prešeren □ ČESTITKE Te dni je ugasnila 2. svečko FABIANA GERI. Da bi bila Se naprej tako pridna in nasmejana deklica ji želijo nona Marija, nono Stanko, Nives, Franko in Devan. PRIREDITVE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« priredi danes, 28. t. m., ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE za najm-lajse. Tudi letos bomo pustovanje popestrili z bogatim srečelovom in nagrajevanjem mask. Otroci in starSi so torej danes vljudno vabljeni v UL Ginnastica 72 (tel. 573141). PUSTNI POGREB bo danes, ob 14.30 na Konto-velu. Pusta bomo zažgati na mlaki. VANČA IN TONGA ter plesalci latinsko-ame-riskih plesov bodo gostje na našem PRAZNIKU OB DNEVU ZENA, ki bo v petek, 3. marca, ob 20.30 v prostorih KD Rapotec v Prebenegu. Prisrčno vabljeni! Žene iz Prebenega. SEKCIJA VZPI - ANPI E. Antonič prireja v soboto, 4. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič, med govorniki bo tudi partizanski komandant, nosilec zlate kolajne za vojaške zasluge Giovanni Pešce, soborec pokojnega Josipa Vergi-nelle. FC PRIMORJE organizira DAN ZENA v Kulturnem domu na Proseku v soboto, 4. marca . Informacije in rezervacije: cvetličarna Nadja in cvetličarna Cvetka. KD VESNA prireja v soboto, 4. marca, ob 18. uri SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SARAJEVSKI TEATER Sufet Plakalo - Dubravko Bibanovič ZAKLONIŠČE (SKLONISTE) Neposredno iz Sarajeva pretresljiva predstava-pričevanje o obleganem mestu ter vojni v Bosni in Hercegovini. V petek, 3. marca, ob 20.30 POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in še marsičem od 1. do 31. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI B0UUMIK 9 danes, ob 15. uri v Boljuncu na placu kot običajno bomo spustili PUSTA v vesolje v Domu A. Sirk v Križu ob Dnevu slovenske kulture nastop mladinske skupine SKD Primorec iz Trebč z igrico MESTNI GODCI. Priložnostno misel bo podal Miroslav Košuta. Vabljeni otroci in odrasli! ŽENE IZ RICMANJ IN LOGA vabijo na PRAZNIK ZENA v nedeljo, 5. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 5. marca na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu SREČANJE OB LEPI DOMAČI BESEDI IN GLASBI. Nastopili bodo: Aleksander Furlan, Atilij Kralj, učenci Sole Finžgar in mladi recitatorji. Začetek ob 16.30. Vabljeni! DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD I. GRBEC vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 5. marca, ob 16.30 v društvene prostore KD I. Grbec (Skedenj-ska 124). Sodelujejo: Ske-denjski mešani pevski zbor, MePZ Kolonkovec, ZPZ I. Grbec, gojenci Glasbene matice, priložnostna beseda prof.a Bogomila Kravos. SKK - Ul. Donizetti 3, vabi ob dnevu žena v soboto, 4.t.m., ob 18.30 na okroglo mizo na temo: VLOGA IN POLOŽAJ ZENSKE V DANAŠNJEM SVETU. Uvodne misli prof. Nadja Maganja. Sledi diskusija med mladimi in družabnost. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - STEFAN TURK - razstava slik. Odprtje v torek, 7.t.m., ob 20. uri. Predstavitev: Jasna Merku; sodeluje pianist Marko Sancin. Z) OBVESTILA KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusov iz Trsta - Trg Oberdan, danes ob 13.15, jutri, ob 14.30 in v torek, 7. marca ob 14.30. SKD CEROVLJE-MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. St. 299798 (K.Antonič) ali 299985 (P. Antonič) v večernih urah. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča učno osebje, da je rok za vložitev prošenj za vstop v pokrajinske lestvice za upravljanje suplenc podaljšan do 31. marca SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEANJE obvešča, da se bo v kratkem začel tečaj Data Base v okolju VVindovvs - ACCESS 2.0. Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpis in ostale informacije v tajnistv Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360. MALI OGLASI IZVOZNO-UVOZNO podjetje išče uradnico/ka z znanjem angleščine. Telefon 0481/32126. POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni. ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 27.12.1994, ob 12.15 na državni cesti SS 202 križišče Ul. Carsia (Opčine) med Peugeotom 505 in BMW. Tel. St. 299473. PODJETJE elektronskih in električnih instalacij isce marljivega vajenca. Tel. St. 0481/882032. GOSPA z iskušnjami išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0038667-31261 V NAJEM dajemo skladišče na Opčinah. Tel. 211043. ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu ali v Miljah s pogledom na morje. Tel. St. 662023 ali 370947. SONČNO, trosobno, sodobno opremljeno stanovanje oddam. Ponudbe poslati: Publiest, Ul. Mon-tecchi 6 - Trst pod šifro "Trst”. NA PROSEKU se je v nedeljo izgubil psiček svetlo rumene barve po imenu Simba. Kdor ga je videl, naj tel. na St. 251231. PODARIMO simpatične majhne psičke. Tel. št. 200865. NA OPČINAH smo našli psička , rdečega mešanca pasme Cocker. Tel. št. 815255. DVOSTANOVANJSKO hišo v Rocolu, 70/75 kv. m, vsako stan., terasa, podstrešje, garaža, vrt, centralno gretje s toplo vodo, prosto v teku leta, prodam. Možnosti in ponudbe poslati na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “ Rocol". PRODAM avtomobil Niva, bele barve, letnik 90, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. St. 228932. PRODAM A 112, letnik 85 v odličnem stanju. Tel. 229468. V KRIŽU pri Sežani prodam zazidljivo parcelo 1.800 kv. m na odlični lokaciji z gradbenim dovoljenjem, voda, elektrika, PTT na parceli. Tel. St. 00386/67/ 65324. DAJEM v najem vinograd. Tel. št. 231859. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju St. 123. OSMICO ima Ostrouška v Zagradcu St. 1. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Andreja Čoka darujeta Landi in Bruna 20.000 lir za KD Lonjer-Katinara. Popravek: Namesto cvetja na grob pok. Andreja Cok darujeta Eda in Danilo Gač 30.000 lir za KK Adria. Ob 9. obletnici smrti moža Mariota daruje žena Karla Smotlak 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V isti namen darujeta hčerki Nataša in Vesna 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Angelo Švara Pogreb bo jutri, 2. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Tržiču v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Maria, hči Alma z Dinom, sin Guido s Caterino, vnuk Marino s Tatiano in ostalo sorodstvo. Nabrežina, 1. marca 1995 V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi dr. Boris Zidarič Neva, Bojan, Nadja, Ksenija z Bojanom, Daniel, Tjaša, Andreja in Igor Pogreb bo v petek, 3. marca, ob 11. uri izpred desete vežice na ljubljanskih Zalah. Ljubljana, 1. marca 1995 Pridružujejo se Danila s Karlom, Barbara in Eva z Edijem Žalovanju se pridružujeta Nada in Uča 1. 3. 1975 1. 3. 1995 Andrej Žagar Prelepa pomlad že spet se prebuja trenutke radosti v srcih up zbuja, življenja kolo nenehno naprej se premika, a Nate spomin živ je, ne usiha. SVOJCI Bazovica, 1. marca 1995 PUST / SONCE OBSIJALO PRIREDITVE PUSTNEGA TORKA PUST / NA GORIŠKEM GRADU Več kot 15 tisoč ljudi na sprevodu v Tržiču Obhodi vasi in otroška rajanja - Danes pustni pogrebi Nastopi lutkarjev in animatorjev Prireditev je razveselila zlasti najmlajše Mimohodi maškar po mestnem središču Na zgornjem posnetku so najmlajši, ki so se včeraj veselili na otroškem pustnem rajanju v goriškem Kulturnem domu, spodaj pa vidimo skupino iz Štandreža, ki je z vozom poživila pustni torek v vasi (foto Studio Reportage) Po tolikem dežju se je na zadnji dan pusta sonce le nasmehnilo in prispevalo k uspehu pustnih sprevodov in prireditev. Kakih 15 tisoC ljudi je v Tržiču sledilo sprevodu vozov in pustnih skupin. Nekateri so pikro ugotavljali, da gre tolikšen uspeh najbrž pripisati dejstvu, da se italijansko gospodarsko stanje približuje razmeram v Latinski Ameriki, zato je prav, da je tudi naš pust vse bolj podoben karnevalu v Riu. Kakorkoli že je pustni sprevod povsem uspel, kakor je uspela tudi opoldanska prireditev z nastopom sjorja Anzoleta, o čemer pišemo posebej. Med desetimi vozovi so se na prva mesta uvrstile same domače skupine. Zmagal je voz ‘Tl mondo del ghiaccio” iz Škocjana (139 točk), drugi je bil “Questa sera al circo” iz Fiumicel-la (133), tretji pa “Abraca-dabra” iz Starancana (132). Med skupinami se je uveljavila “La Lega no-strana” iz Tržiča (82 točk), druga je bila “Venezia e POriente” iz San Giorgia (81), tretja “In cucina” iz Fossalona (67). Živo in veselo je bilo tudi drugod. V slovenskih vaseh so pustne skupine opravile tradicionalne obhode in jih zvečer sklenile z veselimi družabnostmi. Najmlajši so veselo rajali v goriškem Kulturnem domu in v domu Andreja Budala v Standrežu. Danes pa se bodo najbolj vneti veseljaki še po-slovih od pusta. V Doberdobu bo Lovretov pogreb krenil ob 14.30 iz osmice žejnih, v Gorici pa bo pustni pogreb ob 15. uri s Koma. Z delno okrnjenim programom (odpadli so nastopi po rajonih) so včeraj na gradu po nedeljski odpovedi zaradi dežja le nastopili lutkarji, žonglerji in animatorji (na sliki -Fotostudio Reportage), ki jih je povabila občina, da bi nekoliko popestrili letošnji sicer klavrni goriški pust. V pomladanskem popoldnevu so se na Se-ghizzijevem trgu zbrali številni gledalci, predvsem starši z otroki. Mask sicer ni bilo veliko, zabava pa kljub temu ni izostala. Nastopajoče skupine so predstavile prijeten in predvsem nenavaden program, ki je prevzel zlasti najmlajše. Živahno je bilo popoldne tudi na Korzu, ki so ga preplavili mladi v maskah in pisanih kostumih. V Tržiču cel avtobus nevest za SOJetnico siorja Anzoleta »Veste kako so pravili naši stari: “Piove, govemo ladro! ”. In kaj naj torej rečemo o Berlusconiju, ki so ga vseskozi spremljale poplave?«. Tako je sior Anzoleto včeraj pred večtisočglavo množico na tržiškem Trgu Republike zaključil svojo oporoko, v kateri ni štedil z bodicami na račun krajevnih in državnih politikov. Tržiška občinska uprava, je povedal, je kot semaforji: bolj rdeča, kot zelena. »In veste zakaj SNAM načrtuje ogromen plinski terminal v Tržiču? Zato, da bi zajemala burjo, ki je tod ne manjka in nam jo prodajala namesto metana«. Kaj pa Asquinijevi predlogi o bencinu z različnimi cenami glede na oddaljenost od meje? »Ja, kmalu bomo morali k črpalkam z metrom, da bomo merib razdalje«. Tako je modroval glavni junak tržiškega pusta, sior Anzoleto, ki že trideset let javno obdeluje grehe in napake politikov in drugih javnih osebnosti. Včerajšni nastop je bil še posebno slovesen, saj so se za 30-letnico zbrale okrog njega vse soproge, ki so ga spremljale na dosedanjih prireditvah. Anzoleto se je na trg pripeljal v kupeju, na katerega so namestili nič manj kot telefonsko govorilnico. Z njim je bil notar Toio Gratariol in letošnja nevesta. Na dvonadstropnem “angleškem” avtobusu pa se se pripeljale še vse druge iz prejšnjih let, ki niso skrivale zavisti do najmlajše “kolegice”. Hujše izbruhe ljubosumnosti pa ja nazadnje preprečil župan Persi, ki je vso druščino povabil na balkon županstva. NOVICE KRONIKA / PO PROMETNI NESREČI KINO □ OBVESTILA g_______________IZLETI Sporočilo šolskega skrbništva V torek, 22. februarja, se je odvijala pisna preizkušnja natečaja za učiteljska mesta. Kmalu bo na vrsti tudi ustni del preizkušnje. Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo pred komisijo poklicali najprej kandidate, katerih priimek se začenja s črko B (za poučevanje na šolah z ita-lijanskim učnim jezikom) in s črko P za šole s slovenskim učnim jezikom. Kandidate bodo o datumu in kraju izpita pisno obvestili in sicer vsaj dvajset dni pred dnevom izpita, ki ga bo določila komisija. Izpopolnjevalni tečaj za profesorje zgodovine V Tržiču se nadaljuje izpopolnjevalni seminar za učitelje in profesorje zgodovine, s posebnim ozirom na filmsko produkcijo. V predavalnici srednje šole Randaccio v Tržiču bo jutri, 2. marca predaval prof. Michele Cassese s Tržaške imiverze. Udeleženci seminarja si bodo ogledali tudi nekaj izsekov iz filma “1492 - La scoperta del paradiso”. Predavanje se bo začelo ob 15.15. Težka nesreča v štarancanu V videmsko bolnišnico so včeraj sredi popoldneva prepeljali 79-letnega Ettoreja Vettorija iz Starancana ul. Battisti 5. Zdravniki so si pridržali prognozo. Vettori se je hudo ranil v prometni nesreči, v Staran canu, ko je z vozilom ape trčil v parkiran avtomobil. Domnevajo, da je starčka obšla nenadna slabost in da je zaradi tega izgubil nadzorstvo nad vozilom in povzročil nesrečo. V Marianu pa je bil včeraj, prav tako sredi popoldneva, laže ranjen slovenski državljan D.K. V bolnišnici v Vidmu je umrl 25Jetni D. Bon V bolnišnici v Vidmu je umrl 25-letni Denis Bon (na sliki) iz Roman-sa, ul. San Martino 28/a. Pred tednom dni (v torek, 22. februarja zvečer) je bil hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila v Fratti pri Romansu. Bon je z avtomobilom lancia prisma silovito trčil najprej v drog ob cesti in nato v ograjni zid. Nesreča se je zgodila nekaj pred 21. uro. Iz povsem uničenega avtomobila so ranjenca po dolgem posegu rešili gasilci. Prepeljali so ga najprej v bolnišnico v Gorico, ob upoštevanju zelo težkih ran, zlasti poškodb glave, so se zdravniki odločili za takojšen prevoz na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu, kjer pa je po enem tednu kome včeraj umrl. Denis Bon je bil drugi otrok v družini, kjer je še pet bratov. Bil je zaposlen kot mehanik v delavnici Del Bello v Romansu. GORICA VTITORIA 17.40-19.50-22.00 »Stargate«. Igrata Krut Russel in James Spa-der. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Neli«. Igrata Jodie Foster in Liam Neeson. TR2IC COMUNALE Zaprto. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU, nocoj in jutri ob 20.30 gledabška predstava skupine “Teatro deirArchivolto" z glasbeno igro Giorgia Galboneja “Coccodrilh”. a PRIREDITVE KD OTON ŽUPANČIČ V STANDREŽU prireja 4. marca družabnost ob dnevu zena. Prijave pri Marti tel. 21407. KD DANICA prireja družabnost ob 8. marcu v kulturno-športnem središču na Vrhu v soboto, 4. marca, ob 19.30. Prijave sprejemata Elda in Irena (tel. 882190 ah 882222). SPD GORICA priredi 5. marca ob priložnosti Zamejskega smučarskega prvenstva avtobusni smučarski izlet v Cima Sappada. Na razpolago je se nekaj mest v avtobusu. Na društvenem sedežu sprejemajo prijave za društveno tekmovanje, ki bo 12. marca na Trbižu. Sedež v ul. Malta 2 je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure tel. 33029. SPD GORICA obvešča, da bo redni letni občni zbor društva v četrtek, 16. marca 1995 v Kulturnem domu v So-vodnjah. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je zbornik Tabor “So-vodnje 93” na razpolago pri odbornikih društva. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ali 81113. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 11. t.m. izlet na Bled z muzejskim vlakom. Prijave do 3. marca pri Mili (tel. 78072) in v gost. Peric (tel. 78000). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu izlet v Caorle. Prijave danes na sedežu in pri poverjenikih. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDENE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselti 23, tel. 410340 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300 POGREBI Danes ob 10.30 Mario DAgostini iz splošne bolnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 12.00 Ugo Manfreda iz ul. degti Scogb 45 v cerkev v Podturnu in na glavno pokopabšče. -^GOSPODARSTVO / POSVETOVANJE OB ODPRTJU CENTRA BIC Izredna konkurenčnost je lahko bumerang Razglabljanje o internacionalizaciji gospodarstva S slovesnim odprtjem Prostorov centra BIC v hali A goričkega blagov-nega terminala se je vče-^jj opoldne zaključilo tu-d1 mednarodno srečanje gospodarstvenikov in politikov na temo spodbujanja gospodarstva ter sodelovanja na med-deželni in mednarodni ravni tudi v vidiku novih možnosti, ki se ponujajo prav v okviru delovanja novega centra BIC. Res je bilo o novih razvojnih možnostih slišati Veliko besed, ob tem pa tudi dokaj utemeljeno razglabljanje Patrizia lanchija, podpredsednika ustanove Nomisma, 0 internacionalizaciji gospodarstva, o italijanski družbeni in gospodarski m'izi, o razumevanju vzrokov in iskanju izhoda iz sedanjega nezavidljivega in po njegovem brezperspektivnega stanja. Medtem ko je bil začetni del posvetovanja pretežno namenjen prikazu delovanja in vloge BIC centra, različnim fazam ki spremljajo nastanek, razvoj in uresničevanje posameznih gospodarskih pobud (o tem je govoril Antonio Sfiligoj, glavni ravnatelj družbe SEED, ki se ukvarja prav z nudenjem - prodajo -storitev podjetjem iz nekdanjih dežel komunističnega bloka), smo zatem lahko prisluhnili sodelavki slovenskega ministrstva za znanost in razvoj R. Benko vi ter deželnemu odborniku za prevoze Cristianu Deganu. Benkova je poudarila zanimanje Slovenije za ga centra in nakazala področja, kjer naj bi skušali uresničiti čimveč novih skupnih pobud. Velike možnosti vidijo v Sloveniji predvsem na področju iskanja novih, okolju bolj prijaznih tehnologij. Deželni odbornik De-gano je poudaril smotrnost preoblikovanja vloge blagovnih in obmejnih terminalov, po velikih spremembah, ki so se dogodile v Evropi. Zatem je govoril o izgradnji cestnih in avtocestnih povezav, finančnih sredstvih, ki jih ima dežela ter o stališčih do tega vprašanja in tako deloma odgovoril na številne polemike, ki se prepletajo v zadnjih tednih. Zelo zanimivo in pre- cej, lahko rečemo, v pro-titoku je bilo izvajanje predsednika ustanove Nomisma Patrizia Bian-chija. Tema je bila sicer precej jasno definirana: Predlogi in načini za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarstva nasploh v srednji in vzhodni Evropi”. Bianco pa je na okrogli mizi, ki jo je vodil novinar Clau-dio Alo, pojasnil bistvo internacionalizacije gospodarstva in razloge krize italijanskega političnega in gospodarskega sistema (to kar se te dni dogaja z liro je posledica pomanjkanja jasnih pravil in dejstva, da že več kakor dve leti nismo v evropskem monetarnem -in tudi gospodarskem -sistemu). Italijanska podjetja so kompetitivna predvsem zaradi razvrednotenja valute. To je lahko ugodno na kratek rok, na daljši rok pa bodo posledice bistveno drugačne. V kakšni zvezi jo tako razglabljanje s centrom BIC in internacionalizacijo gospodarstva v teh krajih? Da ne bi ponovili prepogostih napak, da je konkurenčnost in internacionalizacijo mogoče zagotoviti že samo s selitvijo podjetij. Med razpravljale!, so nekateri osporavali takim ocenam. Italijansko gospodarstvo dokazuje, kljub temu, da nima primerne zaslombe v upravno-političnem sistemu, izredno življenjskost in prilagodljivost in bo najbrž zdržalo tudi sedanjo preizkušnjo. Treba je dati času čas. Dajmo ga. Predsednica ni zagrešila kaznivega dejanja Uradna dolžnost predsednice Pokrajinske uprave je, da na interpelacije odgovori v po zakonu predpisanem roku. O takem odnosu je tekla beseda tudi na ponedeljkovi seji Pokrajinskega sveta, kjer je zeleni Fiorelli napovedal zelo ostre ukrepe, Ce predsednica ne bo izvajala statutarnih nalog. Predstavnik DSL Pironi je zadevo svoj ca s skušal rešiti po pravm poti, a se je, kot kaže, uštel. Napisal je sicer ovadbo, vendar je sodnik za predhodne preiskave presodil, da Marcolinijeva ni zagrešila kaznivega dejanja in jo je že v začet- • oj fazi postopka oprostil. Na podlagi pisma, ki smo ga prejeli od odv. Ber-P°ta, ki je zagovarjal Marcohnijevo, je treba na interpelacijo odgovoriti, vendar v roku tridesetih dni, potem ko je avtor na to že izrecno opozoril. Sodnik za predhodne preiskave pa se je izrekel kot nepristojen, da bi so-ori glede domnevno ponarejenega Podpisa na nekem letaku. Letak namreč ni upravni akt. POKRAJINA / INTERPELACIJA A. ZAMPARA Slike Foschiattija šle Občini Videm? Zakaj jih Pokrajina ni prevzela? Se je pokrajinska uprava namenoma odpovedala zbirki slik Gio-batte Foschiattija ali pa je zbirka šla po vodi, točneje v Videm, ker se nihče ni pravočasno pozanimal, da bi zaključil upravni postopek za prevzem volila? Vprašanje je na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta postavil svetovalec Adriano Zamparo, ki je izstopil iz Severne Lige. Odgovora seveda ni prejel. Zamparo je povedal, da je pred dobrim poldrugim letom vdova po slikarju G. Foschiattiju, ki je sicer dolgo živel v Vidmu, izrazila zeljo, da daruje Pokrajini kolekcijo kakih tridesetih slik. Osebno je s ponudbo seznanil tedanjega odbornika za kulturo, sedaj poslanca Lovisonija, prepričan, da se bo zadeva Cimprej ure.dila in na najboljši način. "Pred kratkim pa sem ostal neprijetno presenečen”, je povedal Zamparo, ”ko sem zvedel, da Pokrajina ni poskrbela za prevzem zbirke”. Pač pa so se potrudili na Občini v Vidmu, kjer so v dobrih dveh mesecih poskrbeli za izpeljavo celotnega postopka in prevzeli kakih osemdeset del, vključno tistih, ki jih je vdova želela darovati Pokrajini. Se več. Prav pred kratkim so v Vidmu pripravili tudi razstavo. Na ponedeljkovi seji pa je bilo zastavljeno Se eno nič kaj prijetno vprašanje: kakšne namene ima uprava glede odlagališča odpadkov Pecol dei Lupi. Odgovora že spet ni bilo, pač pa smo slišali vrsto pripomb in navedb, ki terjajo takojšnje pojasnilo. Tako naj bi se nekatera podjetja zanimala za nakup zemljišč v bližini obstoječega odlagališča. Jim je bilo morda obljubljeno ali vsaj omenjeno, da se bo odlagališče širilo, čeprav je bilo že nekajkrat doslej ugotovljeno, da je odlagališče zapolnjeno? FINANCARSKA ŠOLA / OKROGLA MIZA O LOKACIJI Eni so za dialog drugi se izmikajo Bratina, Crocetti in Genovese za iskanje alternative, ki pa je župan noče vzeti v poštev Z leve: odv. Agostino Majo, Lanfranco Zucalli, sen. Darko Bratina (foto S. Reportage) Goričani so večinoma za to, da se v mestu odpre Sola za finančne stražnike, hkrati pa jih velika večina nasprotuje gradnji na letališču in bi raje videli, da bi šolo odprli na območju ene od vojašnic, ki jih vojska zapušča. Tudi poveljstvo finančne straže načelno ne zavrača revizije načrta in alternativne lokacije. Zakaj neki se potem občinski upravitelji, družbeni in politični predstavniki ne dogovorijo za skupno in za vse sprejemljivo rešitev? Zakaj nekateri vztrajajo pri lokaciji na letališču kljub nasprotovanju večine občanov? Zakaj se otepajo referenduma in dialoga z vsemi, ki ne nasprotujejo odprtju šole temveč le lokaciji na letališču? Ta vprašanja so se predsinoči pojavila pri okrogli mizi krožka ‘Tl la-boratorio”, ki ga vodi nekdanji občinski svetovalec PLI odv. Agostino Majo. Razpravo sta uvedla Lanfranco Zucalli in sen. Darko Bratina. Prvi je nastopil kot odločen zagovornik gradnje na letališču, ki po njegovem mnenju ne bi ovirala letalskih dejavnosti. Po njegovih najbrž nekoliko preoptimističnih ocenah bi financarska šola prinesla Gorici od 20 do 40 milijard lir letno, zato je to priložnost, ki je ne gre izgubiti. Solo je treba sezidati Cimprej in to prav na letališču. V resnici alternativa ni šola da ali ne, mu je odgovoril senator Darko Bratina, ki je v zadnjem času z raziskavo javnega mnenja in srečanjem s poveljstvom finančne straže postavil problem v njegove prave okvire. Večina Goričanov je za odprtje Sole, četudi bi bile koristi od nje precej manjše, kot trdijo nekateri in njena realizacija za mesto ni strateškega pomena kot so druge strukture (univerza, ceste, prilagoditev obmejnih naprav na bližnjo odpravo carin itd.). Toda gradnja financarske šole na letališču bi bila napaka: pr- vič, ker je občani tam nočejo, drugič, ker bi tako onemogočili vsakršen razvoj te strukture. Poleg letališča obstaja tudi še neraziskana možnost lokacije na območju vojašnic, je opozoril Bratina. To možnost poveljstvo finančne straže sprejema, saj ima ves interes, da Solo odpre v Gorici, sicer bi izgubila že dodeljenih 113 milijard lir iz osimskih zakonov. Nujno je torej, da se vsi goriski politični in družbeni predstavniki dogovorijo za skupno stališče in enotno nastopijo v Rimu. Le z odkritim soočanjem lahko dosežemo za vse sprejemljivo rešitev in premostimo globok razkol, ki ga je ta problem povzročil v goriski javnosti. Za ponoven razmislek in letališču alternativno rešitev sta se zavzela tudi občinski svetovalec Bruno Crocetti in predsednik odbora za varstvo letališča odv. Luigi Genovese. Povsem drugačno pa je bilo stališče župana Gaetana Valentija, ki je za gradnjo prav na letališču. Po njegovih trditvah v Gorici ni vojašnice, ki bi bila primerna in takoj uporabljiva za financar-sko solo. Vsako odlašanje z gradnjo na letališču naj bi torej pomenilo, da Gorica tvega izgubo financarske šole. Valenti pa je tudi priznal, da je s sen. Romolijem bil pri poveljstvu finančne straže že konec novembra lani. Bratina ga je zaradi tega, ob odobravanju večine navzočih, ostro kritiziral, ker o tako pomembnem srečanju nista povedala ničesar in sta doslej prikrivala pripravljenost finančne straže na alternativne rešitve. Ce je ena stran pripravljena na dialog in odprto iskanje najboljše rešitve za Gorico, je tudi predsinočnja razprava zapustila vtis, da se novi občinski upravitelji, prav tako kot stari, skušajo izneveriti soočanju (da o referendumu niti ne govorimo in za vsako ceno vsiliti gradnjo na letališču. Trgovci so načelno za vojašnico Za združenje go-riških trgovcev ASCOM je lokacija sole-vojasnice za finančne stražnike drugotnega pomena. Pomembno je, da objekt zgradijo, pa naj bo to na letališču ali na območju kake opuščene vojašnice. Tako piše v daljšem poročilu za tisk, najmočnejše goriške stanovske organizacije. Izbiro kraja kaže prepustiti organizmom, ki so za to pristojni. Združenje trgovcev navaja, da so med sprejemanjem tega stališča, upoštevali predvsem pozitivne posledice, ki bi jih izgradnja in prisotnost takega objekta imela na goriško gospodarstvo, zlasti na terciarne dejavnosti. V zadnjih letih se je namreč znatno skrčila prisotnost vojaščine v mestu, kar je zmeraj dajalo določen utrip. Kljub jasno izraženemu stališču pa iz tiskovnega poročila izhaja tudi precejšnja previdnost. Trgovci opozarjajo na potrebo po skrajni previdnosti pri sprejemanju odločitev in poudarjajo, da se njihovo stališče, z ozirom, da ne poznajo podrobnosti in zakulisja celotne zadeve, omejuje na načelno vprašanje graditi ali ne graditi objekt. Opozarjajo nadalje na nevarnost dodatnega zaostrovanja ozračja glede tega vprašanja, ne kaže pa zanemariti drugih, za utrjevanje mednarodne vloge Gorice prav tako po-membnih vprašanj. DEŽELA / PO OCENI ODBORNIKA LEPREJA Tudi v FJK upravne volitve najbrž 23. aprila Pospešen postopek za potrditev novih deželnih pravil TRST - Tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini bodo volilci zelo verjetno poklicani na volišča 23. aprila, da obnovijo občinske svete, ki se jim izteka mandat. Tako je povedal deželni odbornik za krajevne avtonomije Oscarre Lepre. Dvom o datumu volitev v FJK v občinah, ki jim zapada mandat, je posledica dejstva, da je deželni svet pred nedavnim spremenil volilna pravila za občine, ki imajo od 5 do 15 tisoč prebivalcev, vlada pa tega zakona Se ni potrdila. Lepre je povedal, da se je v Rimu že zaCel postopek za potrditev deželnega zakona. Besedilo pravil, ki jih je sprejel deželni svet, je že na ministrstvu za odnose z deželami. Preden o teh pravilih razpravlja vlada na svoji seji, so potrebna še mnenja notranjega, zakladnega in javnou-pravnega ministrstva. Deželna uprava se je zavzela v Rimu, da bi vlada odobrila do 13. marca novi deželni zakon, ker je to skrajni rok, Ce naj bodo tudi v FJK upravne volitve 23. aprila. Pravočasna potrditev teh pravil, meni Lepre, bi dokaz pozornosti do avtonomije Furlanije-Julijske krajine. Vlada je deželne volitve združila z občinskimi in pokrajinskimi, da bi prihranila. Ker je bil datum za upravne volitve anticipiran, bodo občinski in pokrajinski sveti polnomoCni do 13. marca (Lepre je s tem v zvezi napovedal za prihodnje dni posebno okrožnico), potem pa bodo do umestitve novih svetov lahko sklepali samo v nujnostnih primerih. Novi deželni zakon je predvidel glasovanje v dveh krogih tudi za občine med 5 in 15 tisoC prebivalci (v vsedržavnem zakonu je za te občine predviden večinski sistem v enem samem krogu), zadeva pa 29 občin v deželi, v katerih bodo obnovili uprave. ______PATRONAT INAC SVETUJE_ S poviškom ne bo nič Vpr.: »Pred sedmimi leti sem se predčasno upokojil, ko sem imel 35 let delovne dobe. Vsako leto mi INPS za malenkost poviša pokojnino, ki upoštevajoč vse večjo draginjo postaja vse skromnejša. Slišal sem, da je možnost, da INPS poviša pokojnino, ko se dopolni leta za starostno upokojitev. Aprila bom imel 61 let: imam pravico do poviška ali ne? Moram vložiti prošnjo, ali to naredijo avtomatično?« D.Z. Na osnovi opisa vaše zavarovalne in pokojninske pozicije lahko potegnemo zaključek, da s poviškom pokojnine ne bo nič. Ni namreč pravilo, da ob dopolnitvi upokojitvene starosti skrbstveni zavod INPS nanovo odmeri višino pokojninskega zneska, temveč le izjema ob točno določeni predpostavki. Razsodba Ustavnega sodišča štev. 428/92 namreč predvideva ponovni izračun pokojnine le za tiste upokojence, ki so pridobili pravico do predčasne upokojitve na podlagi prostovoljnih prispevkov v zadnjih letih. Dodatni pogoj je, da je ob izstavitvi dovoljenja za plačevanje prostovoljnih prispevkov že bilo akreditiranih 15 let obveznih prispevkov. Le v tem primeru se lahko sproži mehanizem nove odmere pokojninskega zneska na osnovi obveznih socialnih dajatev, ne da bi pri izračunavanju povprečja v zadnjih letih jemali v poštev vplačane prostovoljne prispevke. V kolikor ta preračun navrže višjo pokojnino, je INPS dolžan, da prizna in postavi v izplačilo povečani mesečni znesek. V nasprotnem primeru pa pokojnina ostane nespremenjena oziroma je podvržena le rednemu ovrednotenju zaradi rasti življenjskih stroškov. (B) TRSTO / TISKOVNA KONFERENCA Za kakovostno rast obrtništva Včeraj predstavitev na Deželi TRST - Ustanova za razvoj obrtništva (ESA) iz Furlanije - Julijske krajine je po dveh letih dela izdelala takoimenovani “načrt o kakovosti", to je načrt, na osnovi katerega bodo obrtniška podjetja lahko izboljšala svojo ponudbo in obenem zato prejemala deželne finančne prispevke. ‘Načrt sta včeraj na tiskovni konferenci orisala podpredsednik deželne vlade in obenem odbornik za obrtništvo Roberto Antonione in komisar Ustanove za razvoj obrtništva Adriano Ni-cola. Izdelava načrta je važna predvsem s političnega vidika: ESA je z načrtom izpolnila obveznost, ki jo nalaga statut in po katerem je dolžna obrtniškim podjetjem nuditi pogoje, da se lahko razvijajo in da prejemajo finančne prispevke. Po drugi strani pa je tudi važno, da so obrtniška podjetja kompetitivna tako na notranjih kot na mednarodnih tržiščih. V ospredje se tako postavlja vprašanje kakovosti, ki je primarnega pomena za nadaljnji razvoj sektorja. Predstavljeni načrt je vsekakor v skladu z državnimi in komunitarnimi normativi. S praktičnega vidika bo ESA na osnovi načrta dala na razpolago funkcionarje, ki bodo nudili pomoč raznim podjetjem. Načrt je instrument, kateremu Dežela posveča strateško važnost, da bi mala obrtniška podjetja razvijala svojo dejavnost in si obenem zagotovila podobo učinkovitosti. Načrt ESA namreč predvideva neposredno nudenje pomoči tistim obrtniškim podjetjem, ki nameravajo pridobiti potrdilo o kakovosti; ustanova jim bo zato nudila delovne skupine, ki bodo poglobile razne problematike in obenem podjetjem zagotovila finančne prispevke. Podjetja bodo na primer lahko prejela finančne prispevke za preverjanje “zdravstvenega stanja" posameznega podjetja ter za razne spremembe, s katerimi se bodo prilagodila standardom in tako pridobila certifikacije o kakovosti, ki so neobhodno potrebne -je bilo poudarjeno- da bo proizvod lahko kompetitiven na evropskem tržišču. NaCrt bo deželna ustanova že danes predstavila obrtniškim podjetjem iz videmske pokrajine, v prihodnjim dneh pa tudi obrtnikom iz pordenonske. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 79. RAZMERJA V ZASEBNO JAVNEM ŽIVLJENJU V Republiki Sloveniji je vprašanje vsakdanjega razmerja v zasebno javnem življenju pravno urejen in uresničeno. Prof. Guala Duca pa potrjuje primitivnost določenega Trsta, ki se še vedno ubada z vprašanjem, ali lahko tržaški Slovenec naroči v baru »kavo« v slovenskem jeziku. Vseučiliščni docent Guala Duca opozarja drznega manjšinca, da ne bo dobil »skodelice kave« (»non avra cib che chiede«), v kolikor bi jo naročil v slovenščini. Nikakor pa ne smemo pripisovati tržaškim natakarjem, prodajalcem in trgovcem tolikšne jezikovne togosti, saj težkoče niso jezikovne, ampak kulturne narave. Nekulturni odnos do slovenskega jezika in sploh do slovenstva temelji na dolgi nacionalistični gonji proti nam. Ta gonja pa je vcepila v ljudi strah in predsodke. A to razglabljanje spada v psihologijo in psihoanalizo. Dr. Pavel Fonda se ukvarja s tem pojavom na znanstveni ravni. Nas pa bolj zanima prav- na plat vprašanja. Naš materin jezik ima domovinsko pravico v vrhunskih palačah oblasti (na primer v sodni palači, na Kvesturi, na Prefekturi, na občinah, na trgovinski zbornici). Nima pa te pravice v določenih lokalih »privatnega sektorja« v mestu, kjer je naš jezik tujek. Ne poznam lokala v središču mesta, kjer bi človek našel slovenski časopis zraven številnih italijanskih revij in dnevnikov. Slovenske tiskane besede ni najti niti v tistih barih, v katere zahaja dnevno na stotine slovenskih potrošnikov. Zelo bi bilo pomembno, če bi si »priborih« pravico do »pisne« (če že ne do ustne) slovenščine tudi v lokalih v središču mesta. Kako odpraviti neskladje? Tržaški župan Riccardo Illy vidi rešitev v dvigu kulturne stopnje, ki sprejema in spoštuje slovenski jezik kot katerikoli drugi jezik. Njegova uprava skuša spremeniti vzdušje in odpraviti odklonilni odnos do tržaških Slovencev, ki je še danes značilen za del naših someščanov. So pa tudi pravna sredstva za odpravo te nesvobode, ki vsekakor ovira ohranitveno in razvojno težnjo manjšine in ki zasužnjuje tudi same trgovce, lastnike lokalov in obrti. Ti se namreč bojijo škodljivih posledic za svoje delo, v kolikor bi dovolili slovenskemu časopisu vstop v njihov lokal. To pa je pravno nedopustno in zahteva določene posege. V Republiki Sloveniji je vprašanje zunanje podobe in rabe italijanskega jezika v vsak-danjem življenju urejeno s posebnimi pravnimi predpisi, katerih namen je zagotoviti italijanski skupnosti tudi dejansko enakopravnost. Oglejmo si tozadevno pravno ureditev v občini Koper (enako ureditev imajo tudi v ostalih občinah na narodnostno mešanih območjih). Odlok z dne 5. februarja 1985 (Uradne objave št. 3/85) pod poglavjem »Javni napisi na narodnostno mešanih območjih« vsebuje sledeče člene: »12. člen Javni napisi na narodnostno mešanih območjih občine Koper morajo biti v slovenskem in italijanskem jeziku ter enake velikosti. 13. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti, društva, ustanovitelji obratovalnic in drugi, ki imajo svoje poslovne in druge prostore na narodnostno mešanih območjih, morajo izobesiti firmo oz. ime v slovenskem in italijanskem jeziku. Simbolična označba firme oz. imena se ne prevaja v italijanski jezik. 14. člen V slovenskem in italijanskem jeziku morajo biti vsi napisi v prostorih organizacij in skupnosti, ki jih vsakodnevno uporabljajo občani, v izložbenih oknih, na plakatih in transparentih, na kažipotih in kažipotnih tablah, na dopolnilnih tablah prometnih znakov, na avtobusnih postajah in postajališčih, v avtobusih DO Slavnik Koper ter vsi drugi zunanji napisi in obvestila. 15. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti iz 13. člena so dolžne izvesti jezikovno pravilen prevod slovenskega napisa v italijanski jezik.« (Nadaljevanje sledi) OBISK SLOVENCEV IZ MADŽARSKE Krepitev stikov med tukajšnjo manjšino in Slovenci iz Porabja SSk povabili, naj obišče Porabje Ob robu kulturnega večera o Slovencih v Porabju, ki je bil v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, je prišlo na Repentabru na željo Slovenske skupnosti do daljšega in prisrčnega srečanja med delegacijo deželnega vodstva SSk, v kateri so bili deželni podtajnik Ivo Jev-nikar, deželni podpredsednik Branko Cemic, tržaški pokrajinski predsednik odv. Jože Skerk in odgovorni za medmanjšinske stike v deželnem tajništvu prof. Andrej Bratuž, in zastopniki Zveze Slovencev na Madžarskem pod vodstvom predsednika Jožeta Himoka. Prvo uradno srečanje med organizacijama je bilo posvečeno predvsem obširni izmenjavi informacij o položaju Slovencev v Italiji in na Madžarskem ter o vlogi SSk in pa Zveze Slovencev na Madžarskem, ki od leta 1990 opravlja nena-domestijivo vlogo za preporod slovenske narodnostne skupnosti v Porabju. Udeleženci so se posebej ustavili pri vprašanjih šolstva, tiska, televizije, finančnih podpor državnih oblasti za manjšinsko kulturo in zanimive ureditve v zvezi z manjšinskimi samoupravami na Madžarskem. O 14-dnevniku Porabje je posebej spregovorila njegova glavna urednica Marijana Sukič. Predstavniki Slovenske skupnosti so izrekli gostom priznanje za dragoceno delo in voščilo, da bi z njim uspešno nadaljevali. Z veseljem so sprejeli vabilo, da obiščejo Porabje in Zvezo Slovencev na Madžarskem. BANKA OPČINE Zadružna . BANKA NABREŽINA /miii/NA KRAŠKA BANKA Ul. del Rlcreatorlo, 2 _ OPČINE-TRST TEL. 040/21491 FAX 040/211879 k ■hk A DENARNI TRG / MARKA OHRANJA MOC, OSTALE VALUTE PA SO ZADIHALE SRE ČET PET PON TOR Premirje ali resnični zasuk v krizi italijanskega bankovca? Napovedi na kratek rok niso mogoče, na daljši pa so dokaj ugodne 1099,6 1097,6 11(17,2 1U7,9 1143,1 RIM - Kljub temu, da »supermarka« ni izgubila prav nic od svoje izredne moti, je bilo včeraj Čutiti nekolikp olajšanja na vseh evropskih trgih in tudi v Italiji. Napetost je nekoliko popustila in centralne banke, ki so v ponedeljek bdele nad liro, francoskim frankom, šterlingom, pezeto in eskudom, so se odpočile, Čeprav njihova budnost ni prenehala. Po tečaju Banke Italije se je nemški bankovec vCeraj spustil na 1.143,09 lire (v ponedeljek je veljal 1.147,94), dolar pa je v bistvu stabilen pri 1.672 lirah (v ponedeljek 1.671). Denarni trg je seveda izkoristil premirje za previdnostni premor, kar pomeni, da je bilo menjav zelo malo, pričakovanja pa so usmerjena v Parlamentarni itef gospodarskega mane-vra. Nihče si ne upa napovedovati dogajanj v naslednjih dneh, kot tudi ni gotovosti o tem, ali je bilo včerajšnje premirje samo tehnično, ali pa vendarle tudi realno. Edino, v kar je italijanski denarni frg prepričan, je velika podcenjenost lire, bi se bo lahko zmanjšala, Ce bo politična razprava uspela lotiti med nujnim in hitrim sprejetjem menevra in med nasprotji okrog političnih volitev. Lira je ohranila približno enake vred-rrosti kot doma tudi na tujih trgih, centralne banke pa zdaj pozorno spremljajo dogajanja okrog dolarja, ki je včeraj ponovno izgubil v razmerju do marke. Za njegovo usodo bodo odločilne prihodnje me, ko bo bolj jasno, ali se bo tudi zeleni bankovec pridružil sicer minimalni okrepitvi ostalih valut do marke. Po vrsti negativnih sestankov se je vCeraj razjasnilo tudi na milanski borzi, kjer se je MIB povzpel za 1,64, Mibtel za 1, 73, Mib-30 pa za 1,87 odstotka. Menjave so oživele proti koncu sestanka, sicer pa je bil njihov obseg dokaj skromen. Operaterji previdno ocenjujejo, da je šlo za »tehnični poskok«, ki ga je povzročilo izboljšanje na valutnem trgu, svoje pa je dodalo tudi nekoliko ublaženo stališče politične večine do Dinijevega manevra. Po zagotovilu Banke Italije znaša realni tečaj marke približno tisoč lir TUM - Trenutna vrednost lire v razmerju do marke je glede na kupno moC absolutno anormalna in vsaj delno tudi rezultat Spekulacij. Če bodo presežene mednarodne napetosti, na katere je Italija Se posebno občutljiva, ima lira velike možnosti za ovrednotenje, njena razumna vrednost pa ne bo mogla preseči tisoč lir za marko. S tako oceno so analitiki Banke Italije pospremili svojo analizo gibanja italijanske devize in njene šibkosti, ki so jo včeraj objavili v običajnem statističnem poročilu, tokrat seveda Se posebno zanimivem. »K šibkosti tečaja,« piše v dokumentih emisijskega zavoda, »je v kontekstu politične nestabilnosti prispevala tudi percepcija Se vedno velikih in težko rešljivih neravnovesij v javnih računih.« Šibka lira sicer res pomaga izvozu, vendar ta proces ne more trajati v nedogled: »Razvrednotenje bankovca je veliko večje, kot bi bilo potrebno za kompetitvnost italijanske industrije,« opozarja Banka Italije, »v zadnjih tednih pa se je še povečalo in tvegamo, da se bo s pospeševanjem povpraševanja odrazil tudi v cenovni rasti.« K sreči pa imamo tudi pri tem opravka z drugo platjo medalje, in sicer z nenehnim, dragocenim in zelo pomem- bnim izboljševanjem plačilne bilance, ki bo v triletju 1993-95 dosegla tekočo aktivo v predvideni vrednosti približno 80 tisoč milijard lir (samo letos naj bi znašala skoraj 37 tisoč milijard). Cisti dolg Italije do tujine se tako postopoma približuje ničli - ugotavlja centralna banka - in če bi se denarni trg ravnal po teh dolžniških gibanjih, bi morala lira poskočiti vsaj na raven izpred petih mesecev, inflacijska stopnja pa bi se morala znižati pod lansko povprečje. Negativno ostaja poglavje o gibanju kapitalov, ki so lani zapustili državo v skupni vrednosti 20.878 milijard lir, čisti dotok kapitalalov pa ni presegel 12.713 milijard lir. Vendar Banka Italije opozarja, da ne gre obtoževati domačih varčevalcev, češ da selijo svoje prihranke v tujino, saj gre glavno krivdo pripisati dejstvu, da so tuji investitorji lani pokazali manjšo nagnjenost k ohranjanju dolgoročnih investicij v lirah. V poglavju o italijanskem javnem dolgu Banka Italije ugotavlja, da se je števec tega dolga konec lanskega leta ustavil rahlo pod ravnijo dveh milojonov milijard. Dokončna številka lanskega leta bi morala znašati 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (tim. PIL ali po slovensko BDP), kar pomeni 1 milijon 991 tisoč milijard lir. Zadolžitev ožjega državnega sektorja je v tem okviru dosegla 1 milijon 937 tisoč 100 milijard lir, potem ko je konec leta 1993 znašala 1 milijon 770 tisoč milijard. V razmerju z BDP znaša državni dolg 117,2 odstotka, vendar ta izračun ne upošteva pravic, ki se bodo spremenile v dolg v prihodnjih letih (kot npr. davčni krediti). Če pa se izračun izvede po strožjih kriterijih iz maastrit-chskega sporazuma, je italijanski dolg še veliko večji in dosega 124,5 odstotka BDP. Centralna banka sicer dodaja, da je ta dolg »napihnjen« zaradi razvrednotenja lire, kateremu se gre zahvaliti, da se bo predvidoma povišal še za nadaljnjih 2.800 milijard lir. Iz obsežne analize Banke Italije naj izberemo še poglavje o državnih vrednotnicah. Letos jih bo zapadlo za skupno vrednost, ki znaša kar 33,4 odstotka bruto domačega proizvoda in je za 3 odstotke višja od lani zapadle vrednosti državnih vrednotnic. Po prepričanju centralne banke to ne povzroča posebnih skrbi, ker je bil izdatek programiran, hkrati pa se uveljavlja trend podaljševanja trajanja certifikatov. Živilski holding Sme zamenjal lastnika RIM - Včeraj so v Rimu uradno predali 145.235.040 delnic družbe holdinga Sme, kar pomeni 32 odstotkov njene glavnice, novemu lastniku, navezi Edizione Holding (družine Benet-ton) - Leonardo Finanziaria (holding Leonarda Del Vecchia) - Moevenpick Holding (švicarska družba za avtocestne okrepčevalnice) in denarnemu zavodu Crediop. Prenos lastništva, ki so ga včeraj registrirali tudi na borzi, je v blagajne državnega koncerna IRI prinesel 704 milijarde lir, novi lastniki pa bodo sedaj morali razpisati javno prodajo delnic za nadaljnjih 32 odstotkov glavnice Sme. Od prodanega 32-odstotnega kapitalskega deleža je 28 odstotkov prešlo v roke družbe Sche-maventi, ki jo je ustanovila navedena veneto-Svi-carska naveza, 4 odstotke pa je prevzela banka Crediop. Operacija se je zaključila potem, ko je v preteklih dneh prišlo dovoljenje antitrusta. Novi lastniki so se obvezali, da bodo ohranili dosedanjo zaposlitveno raven v podjetjih živilskega holdinga in da bodo spoštovali sklepe vlade za zaščito manjšinskih delničarjev in za primer prodaje podjetij. Benetton in njegovi družabniki jamčijo tudi vsaj 5-letno ohranitev nadzora nad holdingom in italijanskimi družbami, ki jih nadzira. Nova Sme je včeraj dobila tudi nov vodstveni vrh. Za predsednika upravnega sveta je bil imenovan Leonardo Del Vecchio, pooblaščeni upravitelj je Gianni Mion, generalni direktor Mario Sergio, Častni predsednik pa Elia Valori, ki je zadnje štiri leta vodil Irijev živilski holding. r GIBANJA / CERVED IN UNIONCAMERE h Italijanska podjetja odgovarjajo trgom s podatki o visoki realni gospodarski rasti RIM - Podjetja odgovarjajo denarnim in finančnim trgom. Finančne ocene, ki jih mednarodni trgi dajejo o Italiji in trenutna menjalna razmerja med bankovci ne odražajo gospodarsko realnost države, ki je v resnici pri dobrem zdravju in ki jo močno pogajanja industrijski stroj. Ugodna gibanja »podjetja Italija«, z realnim gospodarstvom, ki proizvaja dobičke in zaposlitev, jasno izhajajo tudi iz podatkov, ki jih je včeraj posredoval raziskovalni zavod Cerved, potem ko je skupaj z zvezo trgovinskih zbornic Unioncamere preučil gibanje natalitete in mortalitete podjetij. Lani je bilo v seznamih trgovinskih zbornic 4.246.843 podjetij, kar je najvisja številka od zaCetka leta 1993. Razlika med ukinjenimi in novonastalimi podjetji je znašala 21.863 v prid drugih, kar pomeni, da se je njihovo število lani glede na leto 1993 povečalo za 0,52 odstotka (število novih podjetij se je zvišalo za 4, 56 odstotka, umrljivost pa se je zmanjšala za 23,36 odstotka). Povrhu pa podjetja kažejo namen, da bodo sledila smeri, ki jo je bila ubrala država s tem, da se skuša osvoboditi objema starega asistencializma in da želi zaigrati svojo prihodnost s kartami privatizacij. Raste tako število kapitalskih družb (+4,69%), niža se število individualnih podjetij (ki ne presega 57 odstotkov vseh podjetij), cvetejo pa tista, ki delujejo na področju zdravstva (+2,15%), šolstva (+3, 06%), zavarovalništva in pokojninskih skladov (+3,54%). Povrhu se krepi tudi »zlati trikotnik« na severovzhodu države, ki seveda (žal) ne vključuje Trsta in Gorice. »FinaCna ocena, ki jo trgi dajejo Italiji,« je izjavil predsednik zveze Unioncamere Danilo Longhi, »je ustreza proizvodni oceni. Nestabilnost valutnih razmerij ustvarja probleme vsem podjetjem, tudi tistim, ki izvažajo in ki morajo potem uvažati surovine.« Italija je torej »obranila stran« in preusmerila dolgoletni negativni trend, s Čemer je potrdila svojo proizvodno usmerjenost kot država s 64 podjetji na vsakih tisoč prebivalcev, medtem ko znaša evropsko povprečje 49 podjetij na tisC prebivalcev. Posebej zanimiv je ob tem tudi podatek, da se poleg industrije uspešno uveljavlja tudi obrtništvo, ki se odlikuje po štirikrat večji stopnji rasti od tiste, ki v povprečju velja za ves podjetniški sistem. NOVICE V Vidmu od sobote živilski sejem Alimenta VIDEM - Čeprav bodo na letošnjem videmskem sejmu Alimenta (odprejo ga v sohoto, 4. marca in bo odprt do 8. marca) najveCjo pozornost namenih novi Članici Evropske unije Avstriji in njenim živilskim izdelkom, v upravi videmskega sejma pričakujejo tudi udeležbo podjetnikov iz Slovenije. To naj bi še posebej veljalo za male trgovce in gostince, saj bo na sejmu razstavljena vsa oprema za trgovske in gostinske obrate. Upravitelji videmskega sejma so prireditev te dni predstavili na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Čeprav so njihove sejemske prireditve namenjene v prvi vrsti Furlanom, se dobro zavedajo pomembne zemljepisne vloge, ki jo imajo za gospodarsko zbliževanje Furlanije s sosednimi deželami in državami, v prvi vrsti Avstrijo in Slovenijo. (mw) V Pordenonu vrtnarski sejem PORDENON - V soboto se bo v naši deželi začela še ena pomembna sejemska prireditev, pordenonski vrtnarski sejem »Orto - Giradi-no«. Tokrat bo 16. po vrsti in bo trajal do 12. marca. Lani ga je obiskalo 63.900 oseb. Raz-stavljalcev bo letos 150, poleg običajnih stojnic, kjer prodajajo v glavnem cvetje in semena, si bodo obiskovalci lahko ogledali prave parke in nasade, občuten del sejmišča bo namenjen tudi življenju na prostem. (mw) Generali prodira v Francijo MILAN - Zavarovalna grupa Generali je odkupila 10 odstotkov glavnice francoske investicijske družbe Objectif France 2000, ki sodi v grupo La-zard. Operacija, ki krepi povezavo med italijanskim in francoskim holdingom (Lazardova nadzorovana družba Euralux je tretji delničar tržaške zavarovalnice), je bila izvedena v začetku februarja. Tržaški zavarovalni velikan pa se medtem pripravlja na pregled lanskih računov, ki ga bo upravni svet opravil v petek v Rimu in ki obeta nekoliko boljši obračun od predlanskega. Toda poglejmo, kateri so najvecji delničarji, ki so bili na seznamu Generali konec lanskega leta: Mediobanca (12,67%), Banka Italije (4, 88), Eurahnc (4,77), Chase Nominees Limited (1, 14), Compagnia Sviluppi Industriali ed Immobiliari (0,78), Imigest (0,71), Arca (0,66), S Al (0,60), Ca-* las (0,55), The Government of Singapore (singapurska vlada, 0,46). Ce seštejemo njihove deleže, ugotovimo, da ima teh deset delničarjev v rokah 29,3 odstotka glavnice. Visok iztržek družbe Autostrade RIM - Družba Autostrade iz grupe IRI-Fintecna je lani rekordno povečala poslovanje in sklenila poslovno lezo s 55-odstotnim zvišanjem Čistega presežka glede na leto 1993. Znašal je 145,4 milijarde, tako ugoden poslovni rezultat pa je omogočila predvsem racionalizacija izdatkov in večja učinkovitost dela. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^lUBLlANg V FRANKFURT J^ONDON J^JUNCHEN piANBUL jy|0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT jiRANo puNAi jjmm Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J H AVSTRIJA / NOVELA n Liberalizacija zakona o bivanju tujcev Zeleni niso zadovoljni DUNAJ - Množični odpor proti restriktivni zakonodaji o tujcih v Avstriji je le zalegel: notranji minister Franz Loschnak je včeraj zvezni vladi predlagal novelo k spornemu zakonu o bivanju tujcev v Avstriji, ki pomeni delno liberalizacijo poldrugo leto starega in zaradi svoje restriktivnosti ostro kritiziranega zakona. Loschnakov zakonski predlog med drugim predvideva, da bodo odslej v Avstriji rojeni otroci tujih državljanov izvzeti iz tako imenovane kvotne ureditve. Prošnjo za dovoljenje za bivanje v Avstriji bo mogoče oddati v Avstriji, če gre za prvo prošnjo, manj re- striktivna ureditev pa bo veljala tudi za družinske člane zdomcev in študente. Minister Loschnak je novelo zakona utemeljil s tem, da ima država zdaj boljši pregled in da se je učila iz izkušenj, hkrati pa je poudaril, da bo priseljevanje v Avstrijo tudi v prihodnosti natančno nadzorovano. Poslanka zelenih Terezija Stojsič je zakonski predlog, ki ga mora sprejeti še državni zbor, ocenila kot lepotno operacijo, predsednica Liberalnega foruma (LIF) Heide Schmidt pa je menila, da predlog pomeni luč na obzorju za bolj človeško zakonodajo. Ivan Lukan DUNAJ - MOSKVA / ZARADI RAZPRAVE O DR2AVNI POGODBI r KOROŠKA n Nesoglasja ogrožajo Jelcinov obisk v Avstriji Vranifzky meni da skupna deklaracija ni potrebna Urad pri EZbo vodila ženska Odprtje 12.6. Ivan Lukan DUNAJ - Razprava o vprašanju nadaljnje veljavnosti oziroma vnovične definicije Avstrijske državne pogodbe (ADP) je očitno privedla do večjih nesoglasij med Avstrijo in Rusijo. Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil se je včeraj znova izrekel proti temu, da bi bila ADP omenjena v načrtovani skupni avstrijsko-ruski deklaraciji o prihodnjih odnosih med državama, ki naj bi jo podpisala predsednika Klestil in Jelcin v okviru proslave ob 40-letnici podpisa ADP aprila na Dunaju. Kancler Franz Vra- nitzky je po seji vlade celo menil, da Avstrija take deklaracije sploh ne potrebuje. Vicekan-cler Busek je dodal vprašanje, ali je predvideni obisk ruskega predsednika Jelcina v Avstriji sploh smiseln. Kot smo že poročali, se je prejšnji teden v Moskvi mudila delegacija visokih avstrijskih uradnikov, da bi v pogajanjih z Rusi pripravila besedilo skupne deklaracije. Pogajanja so bila - vsaj za zdaj - neuspešna; Rusi še naprej vztrajajo pri stališču, da morata biti v deklaraciji omenjeni avstrijska nevtralnost in Avstrij- Proti omembi ADP v deklaraciji: Thomas Klestil. ska državna pogodba, v kateri so zapisane tudi pravice slovenske in hr- vaške manjšine v Avstriji. V razpravo o avstrijski nevtralnosti in nadaljnji usodi ADP pa je - ob ponedeljkovem obisku na Dunaju - znova posegel tudi britanski zunanji minister Douglas Hurd. Na tiskovni konferenci se je posredno izrekel proti kakršnikoli diskusiji o veljavnosti ADP, avstrijskim politikom pa je svetoval, naj raje pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Evropi. Douglas Hurd je dejal, da Velika Britanija nima z nevtralnostjo nikakršnih težav, menil pa je, ja bi Avstrija lahko dobila status opazovalke v Zahodnoevropski uniji (WEU). CELOVEC - Koroški urad za stike z Evropsko zvezo bo vodila ženska - Celovčanka Renate Ha-usrate-Assam. To je sporočil koroški deželni glavar Zernat-to. Urad za stike bo v neposredni bližini avstrijske misije pri EZ, stroški za osebje, najem in obratovanje pa bodo znašali približno 7 milijonov šilingov letno. Uradna otvoritev predstavništva bo 12. junija. Glavna naloga urada bo navezovanje stikov predvsem na gospodarskem in kulturnem področju ter informacijska dejavnost. (I. L.) NOVICE 4,4 odstotka brezposelnih DUNAJ - Avstrija je februarja zabeležila pozitiven razvoj na trgu delovne sile. Konec meseca je bilo 4,4 odstotka brezposelnih ah za 3,4 odstotka manj kot konec lanskega februarja. V primerjavi z januarjem je število brezposelnih sicer naraslo za 0,1 odstotka, saj gradbena podjetja zaradi neugodnih vremenskih razmer niso zaposlovala toliko delavcev kot v preteklih mesecih. V primerjavi z lanskim januarjem pa se je število brezposelnih v Avstriji zmanjšalo celo za 6,3 odstotka. V Evropski zvezi je Avstrija za Luksemburgom druga država z najnižjim odstotkom brezposelnih. Pogojna kazen za obritoglavce DUNAJ - Petim obritoglavcem, ki so 12. februarja v središču Dunaja motih častno stražo za štiri ubite Rome na Gradiščanskem, je dunajsko deželno sodišče včeraj izreklo pogojno kazen od enega do štirih mesecev. Obsojeni obritoglavci so psovah udeležence častne straže in pohodih prižgane sveče. Kljub večkratnim pozivom organizatorja policija ni posredovala. Sef pohcije je dva dni po incidentu -očitno zaradi pritiska javnosh - ukrepal in skupino prijavil sodišču. AVSTRIJA / MED OBISKOM NA DUNAJU Gali obiskal VValdheima Butros Gali s svojim predhodnikom VValdheimom DUNAJ - Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Butros Gali je včeraj nadaljeval svoj večdnevni uradni obisk v Avstriji. Po srečanjih z zveznim predsednikom Klestilom, kanclerjem Vranitzkim in zunanjim ministrom Mo-ckom se je včeraj sešel tudi s svojim predhodnikom Kurtom VValdheimom. VValdheim, od 1987 do 1993 avstrijski zvezni predsednik, je bil dva mandata generalni sekretar OZN, zaradi svoje (še vedno nerazšiščene) vojne preteklosti pa ne bo povabljen na letošnjo sla- vnostno skupščino ob 50-letnici ustanovitve te največje mednarodne organizacije. Butros Gali je včeraj predsedoval še seji Koordinacijskega komiteja OZN, dunajska univerza pa mu je v okviru posebne slovesnosti podelila častni doktorat. Generalni sekretar OZN je ob tej priložnosti poudaril pomembno vlogo Dunaja v mednarodni politiki. Zagotovil je tudi, da OZN ne namerava preseliti dela svojih ustanov iz avstrijske prestolnice, temveč nekatere celo še razširiti. (I. L.) H mokrineTh Prehod bo odprt 24 ur ŠMOHOR - Koro-ško-italijanski mejni prehod Mokrine je od danes naprej odprt 24 ur. To je včeraj sporočilo okrajno glavarstvo v Šmohorju. Neprekinjeno delovanje mejnega prehoda med Avstrijo in Italijo je posredno povezano z avstrijskim vstopom v Evropsko zvezo, okrajno glavarstvo pa opozarja, da morajo tudi avstrijski potniki s seboj imeti osebne dokumente. ISTRA Bo Bakarski zaliv turistična oaza? REKA - Bakarski zaliv - na njegovi obali je do pred kratkim delovala koksarna, eden največjih onesnaževalcev na Jadranu - bi se utegnil spremeniti v turistično oazo. Takšno prihodnost si zamišljajo prebivalci tega starega mesteca, ki je še v začetku tega stoletja sodilo med najpomembnejša hrvaška pomorska letovišča in se šele kasneje spremenilo v naselje, sivo od saj iz dimnikov in umazanih tovarn v okolici. Ali se bodo takšna predvidevanja uresničila, ni odvisno od želja, ampak od objektivnih okoliščin. V Bakarskem zalivu je tudi največje hrvaško pristanišče za razsuti tovor, v bližini pa so obrati reške rafinerije in termoelektrarne. Zato je težko verjeti, da bi v takem okolju zgradih turistično oazo, kar pa prebivalcem ne jemlje poguma, saj so že naročiti idejne študije o spremembi namembnosti zemljišča, na katerem stoji koksarna. Slavko Meštrovič, poslanec v saboru, ki ga je vlada Nikice Valentiča določila za izvajalca, meni, da bodo nekdaj najbolj umazano tovarno na Jadranu porušili v prihodnjih dveh letih. Nekateri so predlagali, da naj bi ohranili visoki dimnik koksarne kot »spomenik neumnosh«. Toda Meštrovič je dejal, da bodo vse, kar je ostalo od koksarne, zravnali z zemljo. V skladu s prvimi načrti, ki so jih v Bakru navdušeno sprejeli, naj bi na tem kraju postavi- li pristanišče in tako imenovano suho marino. Prostori ob mestnem obrežju naj bi bili namenjeni športu in zabavi ter stoletni pomorski tradiciji Bakra. Načrtujejo tudi gradnjo hotelov, restavracij in ureditev plaže. Ekološka evforija, ki jo je povzročila odločitev premiera Nikice Valentiča o zaprtju največjih onesnaževalcev na Jadranu, počasi usiha. Program zaprtja približno dvajsetih umazanih tovarn bi namreč lahko povzročil resne socialne nemire. O tem priča tudi primer ladjedelništva. Veliko ljudi je zagovarjalo misel, da bi morali ladjedelnice zapreti, saj so nakopičile dolgove v višini pol milijona dolarjev. Toda Ce bi se Valentič odločil, da bo radikalno potegnil Crto čez ekološke in gospodarske črne madeže na Jadranu, bi s tem zapostavil usodo deset tisoč zaposlenih. Hrvaška, ki ni ne v vojni in ne v miru, je še zmeraj na »finančni dieti«, saj gredo tokovi tujega kapitala mimo nje, sama pa ni sposobna čez noč preusmeriti delovanja svojega gospodarstva. Veliko ljudi je prepričanih, da bi morali Jadran takoj usmeriti v turizem. Temu naCelno nihče ne nasprotuje. Toda turizem je izrazito mirnodobska dejavnost, močno občutljiva na vse politične pretrese, zlasti na rožljanje z orožjem. Ker se Hrvaška ne more Cez noč preusmeriti, je povsem jasno, da bodo šte- vilni gospodarski in ekološki načrti morali počakati na boljše Čase. Prebivalcem Bakra bo kmalu jasno, da bodo za potrebe bližnje termoelektrarne Plombi, ki je še v gradnji, morali preurediti prav bakrsko pristanišče, da bo lahko sprejelo velike prekooceanke s premogom. Od tam bodo umazani tovor prevažali do pristanišča Plombi. Za zdaj je o tem načrtu le malo znanega, gotovo pa je, da so sedanje želje prebivalcev Bakra v nasprotju z gospodarskimi in energetskimi interesi države. Začetek širitve termoelektrarne Plomin je pred nedavnim izzval žolčne proteste zelenih. Toda zaradi vojne se ekološko gibanje na Hrvaškem ni razmahnilo, nacionalne stranke pa se z »zelenimi temami« skoraj ne ukvarjajo. Le tu in tam je slišati kak medel glas o razpadu združenja ekologov, ki preprosto ne morejo najti odgovorov na številne ekološke izzive. Zato šbša javnost ni seznanjena z dejanskim stanjem hrvaškega okolja. Nekateri zatrjujejo, da narava še ni pretirano ogrožena z industrijskimi in komunalnimi onesnaževalci, prav tako ni nobenega vzroka za zaskrbljenost na Jadranu. Morje je menda kristalno čisto in bo takšno tudi ostalo, saj nekatere madeže, kakršna sta Kaštelanski zaliv ali rovinjsko pristanišče, že sanirajo z gradnjo nove kanalizacijske mreže. Hrvaška javnost je prepričana, da prihaja večina umazanije v ekološko občutljivi Severni Jadran iz izliva reke Pad v Italiji. Kako škodljive so te utvare, se bo po vsej verjetnosti kmalu razkrilo, saj zatiskanje oči pred očitnim ekološkim položajem ne more ozdraviti okolja. Dejstvo je, da je samo na obalah Kvarnerja benutno približno 150 velikih onesnaževalcev, ki za hrbtom koksarne vsak dan neovbano zastrupljajo okolje. Goran MoravCek MADŽARSKA / ODNOSI S ČEŠKO Hom in Havel o zmanjšanju trgovinskega razdora PRAGA - Predsednik madžarske vlade Gyula Hom je svojega Češkega kolega Vaclava Klausa zaprosil, naj pripomore k zmanjšanju trgovinskega razkoraka med državama. Hornov enodnevni obisk v Pragi je minil med pogovori o zaostajanju madžarskega izvoza v Češko republiko. »Glede na nas velik trgovinski primanjkljaj v letu 1994 si želimo spremeniti sedanje smernice v zunanji trgovini,« je dejal na skupni tiskovni konferenci s Klausom. Madžarski trgovinski primankljaj s Češko republiko je lani dosegel 150 miljonov dolarjev, medtem ko je Se leto prej znašal le 95 miljonov. Po Homovih besedah si Madžarska želi, da bi ji Češka vlada pri določenih nakupih dajala prednost. Sem naj bi sodili predvsem nakupi avtobusov, vlakov, podzemnih železnic in zdravil. »Češko vlado smo zaprosili za pomoč prek vladnih pogodb, ki bi lahko pripomogle k povečanju madžarskega izvoza,« je dejal Hom. Dodal je se, da so pogovori s Klausom »resna spodbuda« razvoju dvostranskih odnosov, nadaljnji pogovori o izvozu pa bodo potekali na ministrski ravni. Klaus je konzervativec, zagovornik svobodnega trga in se po tem precej razlikuje od madžarskega kolega, ki je socialist. To je bil njegov prvi sestanek s Homom, odkar je levo usmerjena koalicija pred sedmimi meseci prevzela oblast na Madžarskem Do tega trenutka še ni komentiral Homove prošnje, dejal pa je, da je bil sestanek nov korak k sprejetju sporazuma o zaščiti naložb ter k zmanjšanju carin na kmetijske izdelke in drage dobrine. »Češka republika si želi dobre in prijateljske odnose z Madžarsko,« je se dodal. Izrazil je tudi upanje, da se bo trgovina med državama povečala skozi srednjeevropsko območje svobodne trgovine (CEFTA), kamor poleg Madžarske in Češke republike sodita tudi Slovenija in Slovaška. Te države si med seboj priznavajo nižje carinske stopnje. Hom je pred odhodom domov obiskal tudi predsednika Havla. John Mastrini / Reuter »DmvACAHnn minictriAfl >TiUwUdvUllU IlllllldlllVU MAlfAvi VIAPACVtiAAjt zavestno aovon neresnico« Ali v resnici obstajajo utemeljeni razlogi za umik Majhnove kandidature? MARIBOR - Kadar si dva pravna strokovnjaka isto določilo zakona razlagata vsak po svoje, se zastavlja vprašanje, ali je slab zakon, ali je posredi določen interes, ki ga želi doseči ena ali druga stran, ali zgolj strokovno merjenje mod. Vse to bi lahko prišlo v poštev pri pojasnjevanju okoliščin, ki so pripeljale mariborskega odvetnika Sergija Vladislava Majhna do odločitve za gladovno stavko, pri kateri vztraja že dvajseti dan. Naj osvežimo primer. Potem ko je Slovenija marca lani dobila zakon o notariatu, je ministrstvo za pravosodje poleti razpisalo prvih 30 notarskih mest. Za Maribor sta bili predvideni dve notarski mesti, zanju pa se je prijavilo trinajst kandidatov. Ob upoštevanju mnenja strokovne komisije in komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve (kviaz) je pravosodna ministrica predlagala državnemu zbora, naj sprejme imenovanje prvih 30 notarjev, med njimi iz Maribora Sergija Majhna, katerega »dolgoletno odvetniško delo m s tem povezana pestra pravna praksa dajeta osnovo za oceno, da si je kandidat pridobil delovne izkušnje in taksno stopnjo strokovnosti, -ki je dobra osnova za opravljanje storitev notarja. Poleg visoke sto- dat za notarja Sergij Vladislav Majhen že bil v kazenskem postopku. Po preverbi o resničnosti teh informacij ministrstvo ugotavlja, da Sergij Majhen ne izpolnjuje pogoja za imenovanje za notarja po Sesti toda 8. člena zakona o notariatu, zaradi Cesar je ministrica umaknila predlog za imenovanje odvetnika Majhna za notarja v Mariboru. V 8. členu omenjenega zakona, ki opredeljuje pogoje za imenovanje notarja, šesta točka določa, »da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata«. Pogojev Odvetnik Majhen je o igricah okoli njegove kandidature izvedel Sele iz Časopisov in ministrico nemudoma prosil za pisna po-/asnila. Teh se do danes ni prejel, s čimer mu je bila odvzeta tudi pravica, da se brani pred »opozorili«. Odvetnik Majhen pri odlo-Canju o strokovnem delu ne izključuje političnega lobiranja in in-bigunnja, na katerih je temeljil ministričin evalvacijsld sistem. V vsakem primeru pa mora diskrecijska pravica ministrice temeljiti m Pravnem redu, spoštovanju ustave in zakonov, zato je izključno samo ona odgovorna za neresnične navedbe v umiku predlo Sa za notarja. Poleg tega je pravosodna ministrica, tako odvetnik Majhen, tudi večkrat protislovna v svojih izjavah. Po eni strani naj ne bi izpolnjeval pogoja po 8. členu, po drugi pa v odgovoru na Poslansko vprašanje dr. Pučnika ugotavlja, da Sergij Vladislav Majhen formalno izpolnjuje vse pogoje, vendar pa je drugi predlagam kandidat primernejši, ker ni bil Se nikoli kaznovan. pnje strokovnosti se kandidat odlikuje z vestnim opravlja-njem poklica, korektnim odnosom do strank in neodvisnostjo«, piše med drugim v obrazložitvi predloga ministri-ce- V Času med izdajo predloga in sprejemom v DZ je bilo toimstrstvo za pravosodje ano-rdrnno opozorjeno, da je kadi- iz te točke pa ne izpolnjuje tisti, »ki je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbrise, kdor se obnaSa tako, da je mogoče na osnovi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal notariata«. Odvetnik Majhen taksnemu ravnanju pravosodne ministrice odločno nasprotuje, pa ne zaradi tega, da bi ji oporekal pravico do spremembe predloga, kar je navsezadnje vendarle nenavadno, ampak zaradi tega, ker »umik predloga kandidature za notarsko mesto ni utemeljen z zakonom. Dejstvo, da sem v preteklosti že bil v kazenskem postopku, ni razlog, zaradi katerega po Sesti točki 8. člena omenjenega zakona ne bi bil vreden zaupanja za opravljanje notariata. S taksno utemeljitvijo pravosodna ministrica zavestno govori neresnico in zavaja državni zbor,« pravi Majhen. Za pretekle grehe, ki jih sam ne zanika, je bil trikrat obsojen, in sicer prvič leta 1970 zaradi članka Enakost pred zakonom, dragic zaradi pritožbe v letu 1972, v kateri je zapisal, da je »sodba bolj podobna političnemu pamfletu kot podajanju dejanskega stanja« (v obrazložitvi sklepa, s katerim je bil odvetniku Majhnu izrečen sodni opomin, je zapisano o njegovem zagovoru, da je »kot pravnik mnenja, da se morajo sodbe in obrazložitve utemeljevati s pravnimi predpisi in ne s sklepi družbenopolitičnih organizacij«), Tretji kazenski postopek proti odvetniku Majhnu je bila obramba kolega odvetnika V. S. v »odvetniški aferi«. Vse naštete kazenske sankcije so po zakonu tudi izbrisane, torej po zakonu ne morejo biti razlog za umik kandidature za notarja. Dejstvo je, da odvetnik Majhen gladovno stavka že dvajseti dan. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj hoCe pravnik z nepravnim sredstvom doseči svoj cilj. »To je zgolj protest proti nedelovanju pravne države. Z gladovno stavko želim opozoriti na to, da celo o te- meljnih Človekovih pravicah (o svobodi izbire dela in enakopravnosti) sodisca ne odločajo tako, kot določa zakon, to je hitro. Običajno odločajo o stvareh hibeje kot o ljudeh,« trdi odvetnik Majhen. Oba, ministrica in odvetnik, vztrajata pri svojih trditvah, za zdaj pa ni nikogar, ki bi skuSal med njima vzpostaviti komunikacijo, če je ta seveda Se sploh mogoča. Kajti odvetnik Majhen je ministrici za pravosodje skuSal s tremi pismi dopovedati, da je komunikacija za rešitev vsakega problema nujno potrebna. V tem primeru ministrica izjavlja, da o izbiri notarja ni dolžna obvestiti neizbranih kandidatov, prav tako jih ni dol- žna obvestiti, zakaj niso bili izbrani, niti ne o poteku postopka za imenovanje. Kaj pa kultura medčloveških odnosov? -Stališče ministrice seveda ni v skladu s stališčem ustavnega sodisca, ki pravi: Ce se posamezniku odreka, da izpolnjuje zakonsko določene pogoje, da se sploh poteguje za zasedbo prostega mesta, potem mora organ, ki je pristojen o tem odločati, izdati negativno odločbo, zoper katero ima posameznik v skladu z ustavo pravico sprožiti ustavni spor. Po mnenju mnogih pravnikov bi ministrica morala napako popraviti, kar bi bilo Častno in odgovorno dejanje. Martina PavSiC ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE UNIVERZA V MINULEM LETU / REKTORJEVO POROČILO Ni pomislekov zoper Rugljevo delo Obravnavo pred razsodiščem so zaradi politizacije preložili LJUBLJANA (STA) -Zdravniška zbornica Slovenije je zaradi netočnih podatkov, ki so se ob gladovni stavki Janeza Ruglja pojavili v javnosti, sklenila javnosti pojasniti morebitne vzroke za gladovno stavko ter se zavzela za ra-zumno in humano rešitev problema, so sporočili iz Zbornice. Rugelj, Id je Zbornico pisno zaprosil za mnenje k vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev in za podelitev koncesije ministrstva, je po začetnih nejasnostih zaradi dokumentacije po sklepu zadnje seje izvršilnega odbora Zbornice prejel pozitivno mnenje. Tako s strani Zbornice ni nobene ovire za njegovo delo v zasebnem sektorju ali zavodu zdravstvene službe. Na podlagi prijave pa je mo- ralo razsodišče Zbornice zaradi suma kršitve kodeksa medicinske deontologije uvesti postopek, vendar se Rugelj doslej ni odzval pozivu na dve obravnavi. Tožilec Zbornice je zahteval dokaj visoko kazen, obramba pa kot običajno oprostil- Predsednik Milan Kučan je včeraj odgovoril na pismo, ki ga je nanj naslovila Rugljeva hčerka Misa Shaker. Zapisal je, da »zaskrbljeno spremlja to skrajno merjenje moči« ter izrazil upanje, da bodo na koncu »zmagali pamet, človečnost in odgovornost.« no razsodbo. Zaradi vedno večje napetosti ob primeru Rugelj in vmešavanja nekaterih političnih strank v delo razsodišča, je razsodišče nadaljnjo obravnavo zaenkrat odloži. Odpravili časovne omejitve za znanstvenoraziskovalno delo Zaskrbljujoče razmere v Računalniškem centru Univerze LJUBLJANA (STA) - V svojem poročilu za Studijsko leto 1994 rektor ljubljanske univerze med drugim obravnava in ocenjuje tudi kadrovsko problematiko. Vse Članice univerze menijo, da bi moralo ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) odpraviti limit 567 ur za znanstveno-raziskovalno delo polnozaposlenih pedagoških delavcev, saj velja omejitev o maksimalnem izplačilu iz proračunskih sredstev v višini 133 odstotkov plače. Nekatere fakultete se tudi pritožujejo, da imajo premalo univerzitetnih profesorjev (Pedagoška fakulteta, Fizika, Medicinska fakulteta). Medicinska fakulteta tudi predlaga, da se zanjo spremenijo normativi za delo učiteljev, kar bi omogočilo boljše delo s študenti. Na fakulteti predlagajo zmanjšanje normativov in sistematiziranje veC učiteljskih mest. Posebno perece je pomanjkanje asistentov, vendar ta problem nekoliko olajšajo mladi raziskovalci in asi- stenti stažisti. Zaskrbljujoče je tudi stanje in delovanje računalniškega centra univerze (RCU), ki deluje v okviru skupnih služb, ugotavlja rektorjevo poro- čilo. Težave na tem področju izvirajo predvsem iz nepopolnega financiranja dejavnosti, zastarele opreme, neustreznega vrednotenja dela, pa tudi iz hierarhičnih odnosov. Pomemben dosežek RCU je postavitev univerzitetne komunikacijske mreže Metulj, ki bo marca letos zagotovila povezanost vseh fakultet s kapaciteto 64 kbit/sek, je zapisano v poročilu za leto 1994. Včeraj je rektor ljubljanske univerze akad. prof. dr. Miha Tisler promoviral Štirinajst novih doktorjev znanosti. To stopnjo so dosegli Boštjan Zalar, Boris Stropnik, Borut Bajc, Simona Golic Grdadolnik na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Boštjan Brank in Goran Turk na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Borjana Kremžar, Mam Bresjanac, Anastazija Hvala, Sergej Hojker in Alenka Vizjak na Medicinski fakulteti ter Jasna Grbovič, Jože Pungerčar in Tatjana - Marija Tomazo - Ravnik na Biotehniški fakulteti. Primer Rugelj ali boj posameznika z inštitucijo Mateja Kožuh Novak Alkoholizem je hud, izjemno težko rešljiv problem zdravja slovenskega prebivalstva. Zato bi moral vrh slovenske pameti podpreti vsak dober program, pa četudi je uporaben le za majhen delež zasvojencev, saj drugi programi niso nič bolj uspešni. V vsaki družbi je nekaj zelo kakovostnih posameznikov, ki tako trdno verjamejo v svoj prav, da so pripravljeni za idejo tudi umreti. Kot dr. Rugelj imajo za seboj tudi večji ali manjši krog ljudi, ki v njih in njihove ideje verjamejo. Institucije, ki so skupek zelo pametnih in manj pametnih, vizionarjev in zapečkarjev, v družbo obrnjenih in obrnjenih v lastni žep, pogosto zelo težko sledijo idejam teh ljudi in imajo praviloma tendenco take ljudi zatreti. Pametnim, prodornim in sposobnim se ni treba nikoli skrivati za močjo institucije. Izrabijo jo tisti, ki bi bili brez njene moCi neznani, izgubljeni v množici povprečnežev. Od okolja, kjer se dogajajo ti konflikti, je odvisno, ali je dovolj fleksibilno, tolerantno in razsodno, da bo znalo Davida pravilno in pravočasno zaščititi pred Goljatom, ali pa ga bo žrtvovalo. Menim, da je primer dr. Ruglja že zdavnaj izgubljen, da se njegova bitka z Goljatom sprevrača že v svoje nasprotje. Mlada slovenska država lahko iz primera potegne le poduk, da razmisli, kaj bo ukrenila, da okolje ne bo zatrlo mladih Rugljev, ki so na začetku svoje poti in so svojo bitko z Goljatom šele zaceli. Trdno sem prepričana, da hiter razvoj, ki je Sloveniji nujno potreben, brez takih posameznikov ni mogoč. Morda bi bilo treba kaj narediti pri Goljatu? Po drugi strani pa se ob ravnanju dr. Ruglja človeku zastavlja vrsta vprašanj. Kot psihiater in dober psiholog bi moral vedeti, da se začnejo tudi univerzitetni profesorji, Ce jih preveC žališ, obnašati iracionalno, da tudi pri njihovih odločitvah osebne žalitve nadvladajo možnost objektivne presoje. Ce gledamo iz tega zornega kota, dr. Rugelj ni bil povsem korekten do svojih pacientov, saj je v iracionalnih bitkah s svojimi kolegi ogrozil program, za katerega smatra, da je dober in učinkovit. Pri odnosu dr. Ruglja do njegovh pacientov se mi zastavljata Se dve vprašanji. Ali ni etično vprašljivo, Ce za svoje bitke izrabljaš paciente, ki so od tebe odvisni? Res je, da je tega v zdravstvu zelo veliko, skrajni čas je, da začnemo razmišljati o etiki našega ravnanja, ko izrabljamo bolezni politikov in njihovih mam za nakupe aparatov, za sredstva za gradnjo bolnišnic in podobno. Meja med koristjo pacientov in lastno koristjo je največkrat zelo zabrisana. Sprašujem se tudi o etiki blatenja nekdanjih oblasti, s katerimi je dr. Rugelj dolgo Časa zelo dobro sodeloval. Se več, prav tedanje oblasti so ga reševale v bitki z Institucijo, Čeprav ne trdim, da je bilo to reševanje pametno in premišljeno. Vsekakor dr. Rugelj zaradi direktnega posega oblasti pred nekaj leti lahko Se danes dela s svojimi pacienti. Sama se držim načela, da Ce hoCeS, da so drugi pošteni do tebe, moraš biti tudi ti pošten do drugih. Kaj bo s tem dosegel? Ali meni, da bo razbil tiste, ki so mu trideset let povzročali težave? Tudi dejstvo, da si do svojega 65. leta, ko je eas, da se se tako dober strokovnjak umakne mladim, ni zagotovil svojega naslednika, je po moji oceni samo polovična krivda Institucije. Morda naslednikov ni iskal v pravi stroki. Mladi psihiatri so odvisni predvsem od tistih, ki jih na izpitu sprašujejo, zato si ne morejo privoščiti, da bi v Času specializacije delali pri nekom, ki ga uradna Institucija ne priznava. Res pa je tudi, da bi mu, Ce je njegova metoda in on sam kot mentor tako sprejemljiv in dober, kot trdi, sledil marsikateri mlad strokovnjak. Dr. Rugelj se bo moral slej ko prej soočiti z resnico, ki mu jo je tako lepo zadnjic povedal njegov nekdanji sodelavec, da njegova metoda ne zahteva le izjemnih pacientov, ampak tudi izjemne terapevte. Kot psihiater bi moral tudi to razumeti. In tretje, najbolj sporno vprašanje, ki se mi zastavlja ob gladovni stavki dr. Ruglja, je dejstvo, da je pripravljen v dokaz, da ima prav on in ne Institucija, umreti, torej svoje paciente, za katere trdi, da ga tako zelo potrebujejo, zapustiti in prepustiti samim sebi. Tragično je dejstvo, da bo s svojo smrtjo dosegel le to, da si bo Inštitucija, ki ji je bil desetletja trn v peti, oddahnila, sam pa bitke, za katero je porabil pol svojega življenja, ne bo mogel nadaljevati. Dvomim, da bi njegova smrt tako pretresla njegove kolege, da bi prišlo do bistvenih kadrovskih sprememb. Na koncu bodo poleg njega trpeli samo njegovi pacienti. Strinjam pa se, da je človeku grenko pri srcu, ko te toži tisti, ki bi moral biti sam na zatožni klopi, pa mu zato, ker ga okolje sciti, nic ne moreš. NOVA GORICA, GORICA / DOBROSOSEDSKI ODNOSI Mesti naj bi povezovali skupni mestni avtobusi Novogoriško postaja naj bi bila končna in začetna postaja vlakov za Milano, Rim in Pariz Odjugo v nekoliko napetih odnosih med Slovenijo in Italijo je v zadnjem času mogoče opaziti tudi v odnosih med Novo Gorico in Gorico ter med novogoriško občino in gorisko pokrajino. Za zdaj le na političnem prizorišču, vsaj po napovedanih sestankih in srečanjih pa se je je mogoCe nadejati tudi na drugih področjih. Novogoriški župan Črtomir Špacapan je o nekaterih vidikih »oto-phtve« spregovoril na včerajšnji novinarski konferenci. Trenutno sodelovanje zajema štiri sklope: skupni mestni promet, uskladitev umikov železniškega prometa, izgradnjo dodatnega tira med Šempetrom in Gorico ter sredstva za obmejno sodelovanje, namenjena avtocestnim povezavam med Italijo in Slovenijo. Predstavniki obeh avtobusnih podjetij - ATP iz Gorice in Avrigo iz Nove Gorice - so se že sešli in se dogovorili o podrobnostih in tehničnih možnostih skupnega mestnega avtobusnega prometa. Uvedba skupnih mestnih avtobusov, ki bi imeli krožno pot ter prehajali mejo na mejnih prehodih od Mirna, Šempetra, Rožne doline, Erjavčeve ulice do Solkana, v obe smeri pa bi vozili vsake pol ure, je morda bližja, kot si mislimo. Tudi zato, ker bodo že letos v Gorici uvedli parkirnino in službo za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil. Mestni upravi menita, da je uvajanje takšnega mestnega avtobusnega prometa tudi po tej plati smiselno in bo koristilo obema mestoma. V ta namen bodo ustanovili mešano podjetje, ki bo skrbelo le za mestni promet. Kupili bodo nove, manjše, okolju prijazne avtobuse, ki so jih že preizkusili v Vidmu in so se zelo dobro obnesli. Seveda je treba doreci še veliko stvari in je pobudo ta trenutek treba jemati kot eno od možnosti. 20. februarja so se sestali tudi predstavniki obeh občinskih uprav, pokrajinske uprave in vodstva italijanskih in slovenskih železnic ter razmišljali o možnosti železniške povezave za potniški promet med Novo Gorico in Gorico. Tovorni promet poteka že nekaj let, zdaj pa bi mesti radi povezali še z jutranjim in veCemim vlakom. Ta bi imel v Gorici zvezo z vlaki proti Trstu, Vidmu, Milanu in Rimu, večerni vlak iz teh mest pa naj bi imel končno postajo v Novi Gorici. Za pot v zahodnoevropska mesta z vlakom se odloča Čedalje več ljudi, tudi poslovnežev iz Slovenije. Boljši železniški povezavi naj bi služil tudi dodatni tir med Šempetrom in Gorico, ki pa ne bo zahteval veliko dela in stroškov, saj so bila zemeljska in druga dela opravljena že pred vojno. Za dodatni tir se zanimata tudi obe državi, ker nameravata po zgledu Avstrije in Švice več tovornega prometa preusmeriti na železnico. V zvezi s tem BMT Vrtojba in italijanski SDAG pripravljata tudi skupno študijo. Tema pogovorov je seveda tudi gradnja avtoceste od Vrtojbe proti Razdrtemu in usoda 94 milijard lir, ki jih je Italija namenila za razvoj obmejnih obmo- čij. Denar je menda že dolgo na tržaških bankah in se ga ne da uporabiti za druge namene. Po mnenju predstavnikov DARS bi Slovenija ob koncu letošnjega leta, ko bo začelo zmanjkovati denarja od bencinskega tolarja, najela tudi tovrstno posojilo. Italijani pa se pospešeno pripravljajo na širitev avtoceste med Standrežem in Vili esejem. Vojko Cuder NOVICI Z AJDOVSKEGA Spominska slovesnost na Ravnah CRNICE - V spomin na spopad jurišnega bataljona 30. divizije 9. korpusa z Nemci, Četniki in ustaši, v katerem je tik pred osvoboditvijo padlo 19 od približno 80 borcev, je občinski odbor ZZB Ajdovščina ob spominskem obeležju na Ravnah nad Črnicami na Vipavskem organiziral spominsko slovesnost. Bojno pot bataljona je opisal Joško Krivec, o bojnih uspehih pa je govoril preživeli borec Mirko Šuligoj. Poudarila sta, da je današnja svobodna in demokratična Slovenija plod boja slovenskih partizanov, zato tudi sprave ne more biti, dokler ga bodo okupatorjevi sodelavci prikazovali kot krvavo revolucijo. Prostovoljno članstvo AJDOVŠČINA - Na območju dosedanje ajdovske občine je bilo konec lanskega leta 738 obrtnikov, pri katerih je bilo zaposlenih 340 delavcev. Z novo zakonodajo se bo število samostojnih podjetnikov, ki ne izpolnjujejo meril za uvrstitev med obrtnike, znižalo na približno šeststo elanov Zbornice obrti in podjetništva Ajdovščina. Ti se ukvarjajo predvsem s trgovino, gostinstvom in nekaterimi drugimi tehničnimi in poslovnimi storitvami. Ajdovska zbornica je v zadnji številki glasila Vejtr dane seznanila z možnostjo, da se lahko v njenem okviru prostovoljno organizirajo z enakimi pravicami kot doslej. Pripravil Artur Lipovž BOHINJSKA BELA / TURIZEM Vse krajevne skupnosti imajo turistična društva Turistična društva naj bi pripomogla k pospešenem razvoju turizma v okolici Bleda Občina Bled, Turistično društvo Bled in krajani Bohinjske Bele so ustanovili še eno turistično društvo v občini, ki naj bi pripomoglo k razvoju turizma v okolici Bleda. Izvolili so iniciativni odbor, ki naj bi v mesecu dni imenoval vodstvo Turističnega društva Bohinjska Bela. Vas je od Bleda oddaljena samo nekaj kilometrov, vendar jo pozna le malokateri gost, ki pride na Bled. Njena značilnost je Sava Bohinjka, kjer bi se lahko zaceli razvijati rafting, ribištvo, čolnar-stvo in kajakaštvo. Znamenitost Bohinjske Bele je tudi jama pod Babjim zobom, ki jo le redkokdo pozna. Po besedah elana Jamarskega društva Radovljica je 320 metrov jame primernih za turiste, vendar jo morajo zavarovati še z dodatnimi ograjami, preden jo bodo odprli za ogled. Za izlet se bodo turisti lahko prijavili pri Alpskem turističnem servisu. Na Bohinjski Beli sta zanimivi tudi plezalni steni, ki pa so ju evropski plezalci že odkrili. Novo turistično društvo bo moralo urediti sprehajalne poti proti Zatmiku in Go-rjušam, jih očistiti in opremiti s smerokazi ter klopmi. V vasi je trenutno na voljo približno sto turističnih postelj, gradijo tudi turistični penzion, odlični pogoji pa so tudi za razvoj kmečkega turizma. Tajnik blejskega turističnega društva Miro Mulej je pozdravil ustanovitev Turističnega društva Bohinjska Bela, saj je prepričan, da eno društvo ne more zastopa- ti interesov vseh krajev v občini, lahko pa pomaga pri koordinaciji in organizaciji profesionalnega turističnega servisa. Prepričan je, da domačini najbolj poznajo svoje probleme, zato jih lahko tudi sami najlaže, najka-kovostneje in najceneje rešujejo. Meni, da bo društvo pripomoglo k boljši turistični ponudbi občine Bled. Poudaril je še, da se bo turistična taksa, ki jo bodo zbrali v blejskem turističnem društvu, vračala tja, od koder je prišla. Mateja Faletič Srečanje obmejnih županov KOBARID - V Kobaridu so se srečah župani Bovca, Kobarida in štirih furlanskih obmejnih občin, Id sestavljajo tako imenovano gorsko skupnost Terskih dolin. Na srečanju so podpisati protokol, s katerim so se zavezati, da bodo sodelovati pri načrtih za napredek obmejnih območij. Obe strani upata, da bo nacrte sprejela tudi Evropska zveza in jih sofinancirala s pomočjo njenih skladov. V Sloveniji pripravljajo takšne nacrte v obeh občinah. V kobariški naj bi s pomočjo evropskega sklada Inter-reg izboljšali ponudbo na mejnem prehodu Robič, asfaltirali nekatere obmejne ceste, pomagali spremeniti proizvodnjo v kobariški Planiki in zasaditi sadovnjake na Braginjskem. V bovški občini pa računajo na pomoč EZ zlasti pri posodobitvi mejnega prehoda Učja. VeC načrtov in možnosti za pridobitev »evropskega« denarja imajo občine na italijanski strani meje. Italija ima kot članica EZ na voljo veC skladov in s tem tudi veC denarnih virov kot Slovenija. Poleg tega pa imajo italijanski obmejni kraji tudi veC možnosti za državno pomoč. Na italijanski strani želijo posodobiti ceste v obmejnem pasu, zlasti v dolini reke Ter, in postaviti drobno gospodarstvo (predvsem turizem) na trdnejše noge. Sestanek v Kobaridu je bil koristen in smise-len, saj se morata obe strani z izvedbo načrtov strinjati. To je tudi eden od pogojev, ki jih postavljajo evropski skladi. Obmejne naCrte bodo predstavili na sestanku v Vidmu, kjer se bo sredi meseca mudil tudi predsednik državnega zbora Jožef Škole. (V. C.) POSTOJNA / LIV AJDOVŠČINA / OBČINSKI SVET V Uvovih obratih v prihodnje ne bo več improviziranja Direktor Mirko Kaluža: »Izvozniki plačujemo visoko ceno« Svetniki so županu izkazali zaupanje Občinski svet je sprejel začasni odlok o organizaciji občinske uprave in potrdil načrt delovnih mest Podjetje Liv Postojna namerava letos obseg poslovanja povečati od 20 do 25 odstotkov. Povečali bodo tudi izvoz, ki predstavlja veC kot 80 odstotkov Livove proizvodnje. Ob tem pa se zavedajo, da tako kot vsi ostati slovenski izvozniki plačujejo velik ceh. 910 zaposlenih v tem družbenem podjetju je lani ustvarilo za 60 milijonov nemških mark proizvodnje. »Pričakovali smo boljšo bero, kot smo jo dosegli, vendar smo se srečevali z zelo trdimi konkurenčnimi pogoji na zunanjih trgih. To je privedlo do nujnega zniževanja cen, kar bi ob doseženi večji produktivnosti in racionalizaciji sicer prenesli, vendar smo bili kot izvozniki žrtev Čudne politike vlade,« je dejal direktor podjetja Mirko Kaluža. Kljub naporom in zniževanju stroškov tako lani niso dosegli akumulacije. Kljub temu pa so se v tem po številu zaposlenih najveCjem podjetju v postojnski občini v zadnjem Času dogajale tudi pozitivne spremembe. Skoraj vse svoje izdelke so obno- vili in prilagodili novim zahtevam trga. Pravkar začenjajo nov program vodnih Črpalk in opuščajo nekatere stare programe, kot je na primer program strojnega okovja. Za naložbe v opremo, ki so osnova za razvoj proizvodnih programov oziroma izdelkov, so samo lani namenili osem milijonov mark, skupaj z vlaganji iz preteklih let pa so dosegli, da so vse tri programske enote v Postojni (Pla- stika, Hidravlika in Kolesa) na precej visoki tehnološki ravni. Glavnino sredstev bodo letos vložili v izpopolnitev mikroorganizacije s poudarom na sodobnejšem upravljanju in popolnem trznem pristopu. Livovi strokovnjaki se sicer že veC let ukvarjajo s celovitim sistemom obvladovanja kakovosti in podjetje je tik pred pridobitvijo certifikata ISO 9001. Kot pravi Mirko Kaluža, je ureditev podjetja v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 tudi najpomembnejša naloga, ki jo je Liv opravil v zadnjem obdobju. »Podjetje s celovitim obvladovanjem kakovosti se ne more sesuti, Četudi se pojavijo težave. Tu ni veC improvizacije, vse ima neko logiko, vse je nadzorovano,« pojasnuje Kaluža. Mateja Godejša Po dokaj dolgi obravnavi zaključnega računa lanskega občinskega proračuna, v kateri so svetniki nameniti pozornost predvsem racionalnosti stroškov za naložbe ter vzdrževanje cest in drugih objektov, je ajdovski svet načel organizacijo občinske uprave. Ker statut občine, ki določa temeljna organizacijska razmerja, se nekaj Časa ne bo sprejet, so svetniki sprejeti začasni odlok o organizaciji in delokrogu občinske uprave. Doslej sta bila imenovana le sekretarka sveta in tajnik občine, med novima občinama Ajdovščina in Vipava še nerazporejeni delavci Čakajo na zasedbo delovnih mest, občina pa mora začeti izvajati svoje funkcije, zato je takšen predlog smiseln, je menil župan Kazimir Ba- vec. Odlok v celoti določa organizacijo uprave, temeljna naCela pa bo povzel statut. Po sprejetem začasnem odloku bo ajdovska občinska uprava organizirana kot enotna organizacija s tremi organizacijskimi enotami. Odseke za gospodarstvo in planiranje, za finance ter za skupne službe in družbene dejavnosti bodo vodili višji upravni delavci. Odlok omogoča tudi opravljanje nalog za druge občine in dajanje njihovega upravljanja drugim. Sprejeli so tudi načrt delovnih mest v občinski upravi, ki predvideva enajst uslužbencev. Na delovna mesta bodo razporejeni dosedanji delavci, ki ustrezajo pogojem in ki imajo prednost pri zaposlovanju. Kljub temu bo ostalo začasno nezasedeno delovno mesto strokovnega sodelavca za premoženj-sko-pravne zadeve v odseku za gospodarstvo in planiranje. Svetniki so soglašali z Ivanom Kobalom (ZL), ki je menil, naj župan, ki vodi občinsko upravo, vanjo postavi ljudi, s katerimi bo lahko delal in tako prevzame tudi odgovornost do volilcev. Občinski svet je sprejel predlagana delovna mesta, dodatna tri, predlagana kot različica, pa bodo zasedena, Ce bo to narekovala zakonodaja. Sistemizacija predpostavlja, da bo vipavska občina oblikovala lastno upravo in bosta občini skupaj izvajali od deset do petnajst odstotkov nalog. Občinski svet je sprejel tudi program dozidave in adaptacije vrtcev do leta 2000. Artur Lipovž Liv Postojna je razdeljen na štiri enote, ki delujejo kot profitni centri; Plastika (M je najveCja in najuspešnejša enota), Hidravlika in Kolesa so v Postojni, Oprema in stroji pa v Rogaševcih. Imajo tudi dislocirane obrate v Vremah, Hruševju in Osilnici. Livove proizvodne programe sestavljajo sesalniki, WC spla-kovalniki in armature, transportna kolesa, hidravlični nakladalniki, mešalniki, strojna oprema idr. likovna umetnost ■ Letošnja osebna razstava Jasne Merku je bila ob dnevu slovenske kulture v Benečiji. Spetrska galerija je tako gostila postavitev najnovejših del tržaške umetnice, na kateri je prikazala svoja dela v papirju ter dve plastiki. Lahko bi strnili občutek ob ogledu del v pesnikov stavek: »Iz take smo snovi kot sanje.« Pri Jasni Merkii je namreč snov izniknila iz sanj, saj sta vsaka domišljija in ustvarjalni vzgib nekakšen podaljšek sanj ali le njena drugačna oblika. Snov pa je in ostaja stalna spremljevalka izraznega načina njenih del, kajti že od samega začetka se je Merkujeva posluževala bolj snovne poti pri izdelavi svojih stvaritev. Tako lahko sledimo njenemu razvoju od začetnih grafik, ki so bile malo manj spoznavno snovne, a vendar so bile, kot linorezi in lesorezi, dovolj vezane na obdelovalno podlago, da je snov, na katero je vrezovala svoja dela, pronicala skozi papir in pustila na njegovi površini poleg barvnega tudi materialni odtis. Na tiskanih stvaritvah smo to občutili kot matrico, ki je pustila svojo sled na površini papirja. Kasneje pa je ustvarjalka prešla še na uporabo nanesenega materiala na papir; tako je isti zadobil rahlo tridimenzionalno obliko. Delo smo gledali, a istočasno smo se ga lahko tudi dotaknili in pridobili s tem novo izkušnjo stika z ustvarjalko. Zakaj bi se omejevali na izključno vidno obliko odnosa in ko- Ustvarjalnost Jasne Merku zaobjeta v pesnikovem stavku: »Iz take smo snovi kot sanje« munikacije z ustvarjalcem in njegovim delom, zdavnaj smo dali v naših medčloveških stikih nekatere čute, kot sta dotik in vonj, vstran, kot bi se hoteli na tak način razlikovati od živali. A kaj ni tisti intimni stik pogojen tudi od dotika? Navadili smo se pač samo gledati, popolno razumevanje umetniške stvaritve, še posebno kiparske, pa potrebuje tudi dotik. Iz prvotnega izraznega postopka, še vedno na papirju, se je njeno zanimanje preselilo na bolj snovno polje in že so tu bila dela v keramiki, s katero se je Jasna dalj časa ukvarjala. Osnovni material, glina, je bil kot nekakšen podzavesten (a katero umetniško in ustvarjalno dejanje je popolnoma zavestno?) pove-z o v a 1 n i člen med atavičnim stikom z zemljo in njegovim gnetenjem v bolj ali manj upo-r a b n o obliko. Tako je umetnica imela ob gnetenju in o b d e 1 o -vanju brezoblične, a vdajajoče se mase najbolj direkten stik z dokončnim izdelkom, saj ni bilo ničesar med njo in snovjo, ne čopiča ne rezila, prsti so se neposredno vgre-zali v obde-1 o v a 1 n o snov, sledi katerih so še ostale na dokončani in izgotovljeni stvaritvi. Vse skupaj pa je bilo kot v katarzi očiščeno z ognjem in tisti ogenj je izdelek utrdil in spremenil gnetljivo maso v trdno snov. Istočasno pa ji dodal še krhkost. Krhkost kot pri najlepših sanjah, ki jih lahko razblini najmanjša napačna poteza. In tako se je v zadnjem obdobju snovna osnova, s katero ustvarjalka dela, vrnila na prvotni začetek njenega ustvarjalnega opusa. Merkujeva je segla spet po papirju, a tokrat ne samo kot površini, na kateri bi pustila sledi svojega posega, ampak kot sredstvu in obenem subjektu samega ustvarjalnega postopka. Sama izdeluje, po osebnem postopku, papir, grob in debel, a vendarle mehak, ki pa v svoji materialnosti postane barvna in ploskovno-tridimenzionalna stvaritev. Nič več ni to samo nevtralna, bela ali rahlo obarvana površina, po kateri bi drsela roka umetnika, prenesla nanj svoje notranje vzgibe in tako postala prenosno sredstvo med ustvarjalčevo notranjostjo in gledalci. Sam postane, v kombinaciji barvnih ploskev in rahlo zabrisanih ter neenakomernih kontur, osebno pregneteni mozaik, katerega robovi se stapljajo drug z drugim, snov in materializirana sanja obenem. Njegova hrapava površina, z redkokdaj dodanimi tekstilnimi vložki, zaživi nežno življenje kot bi barvne sanje pronic-nile skozi rahlo vzvalo-vano gladino naše podzavesti, se pokazale kot nedefinirane konture domišljijskih pokrajin duše: v katerih vidimo ali večkrat slutimo občuteno, a malokrat ostro začrtano vsebino lastnih minulih in sočasnih sanj. Pokrajine lastne notranjosti, po katerih se vsakdo, še posebej pa občutljivi ustvarjalec, premika brez meja in omejitev, kjer norme in zakoni sledijo samo potrebi po psihičnem in estetskem užitku ter niso vezani na časovno, krajevno ali logično zamejitev. Ostane igra, ker umetnik v svojem delo uživa, a ta igra je prekleto resna. Čeprav v majhnih formatih, nekaterih že miniaturnih, vendarle opažamo samo izseke večjih razsežnosti, saj robovi del niso točno določeni, so neenakomerni, kot bi hoteli nekazati, da se slika tu ne konča, da je odvisno od naše domišljije in občutja, kje se bomo zaustavili in nam dovoli prosto pot v širše dimenzije svobodnega razmišljenja in čutenja. Nakazuje pa nam le pot oziroma nam daje iztočnico za novo besedilo čisto osebno intimnih sanj, iz katerih lahko brez zadržkov ustvarimo nesanjsko snov notranjega bogastva. (-srce-) GLEDALIŠČE Navdušenje za privlačni Barricov monolog Novecento v izvrstni izvedbi Eugenia Allegrija Pordenonsko združenje za gledališče Associazione per la prosa je v okviru redne sezone letos prvič priredilo tudi posebni niz z naslovom Dediča (Posvetilo), ki naj bi ga posvetilo pregledu večletnega delovanja inovativnih italijanskih skupin. Za otvoritev so izbrali skupino Laboratorio Teatro Settimo, ki ima sedež v primestnem pasu piemontskega glavnega mesta, v naselju brez imena, saj ga označuje le oddaljenost od velikega mesta - kot duhovito poudarja Gabriele Vacis, režiser in vodja skupine: kraj se imenuje Settimo Torinese, ker je sedem milj oddaljeno od Turina. Izbira odmaknjenega sedeža, v kraju, kjer prej gledališče sploh ni obstajalo, marsikaj pove o idejah, ki jih vodijo. Zametki njihovega delovanja segajo v animacijsko dejavnost za otroke in zlasti za ostarele meščane. Gledališki javnosti so se prvič predstavili leta 1981 s predstavo Signori-ne (Gospodične), ki sloni na nostalgičnem zasledovanju spomina. Sledilo je več drugih postavitev, nov korak na poti inovativnosti pa predstavlja uprizoritev Elementi di struttura del sentimente (Elementi strukture čustva) iz leta 1985, ki sloni na Goethejevih Izbirnih sorodnosti. Nadaljnji korak v njihovi razvojni poti, ki je sedaj pristala pri bolj tradicionalnem gledališkem predstavljanju, pa bi lahko zasledili v monologu Novecento, ki ga je mladi pisatelj Alessandro Barrico spisal za Eugenia Allegrija, člana skupine. Ta zvrst se navezuje tudi na trilogijo spominov na otroška in mladostniška leta Adriatico (Jadran), Tiri in porta (Streli v vrata) in Liberi tutti (Prosti vsi) po romanih Meneghella, pisatelja iz Trevisa, v katerih nastopa Marco Paolini. Mimogrede povedano, monolog Liberi tutti je bil vključen tudi v lanski niz mladinskega gledališča v Miljah. V nizu, ki se je začel 23. januarja, zaključil pa se bo 31. marca, se bo zvrstilo pet predstav: Goldonijeva komedija Le smanie per la villeggiatura, Barricov Novecento, Affi- nita (Sorodnosti) po Goetheju, Passione (Strast) in Molierov Tartuffe. Predvideni so tudi seminarji in srečanja za dijake. V soboto 25. februarja je bil tudi posvet o delovanju gledališke skupine same. Pobuda je med občinstvom požela precej uspeha. Zlasti toplo so sicer bolj hladni pordenonski gledalci sprejeli monolog Novecento, ki je bil na sporedu 25. februarja. Delo, ki so ga prvič predstavili na festivalu v Astiju julija lani, pripoveduje o »največjem pianistu vseh časov«, Dannyju Boodmanu T. D. Lemonu Nove-centu, ki v svojem življenju ni nikoli stopil na kopno s prekooceanske ladje Vir-ginian, na kateri se je rodil. Njegovo čudovito, noro zgodbo izvemo iz pripovedi Novecentovega prijatelja trobentača, igralca Eugenia Allegrija. Pred belim zastorom iz več plasti tankega prosojnega platna zaživi na odru razkošna prekoo-ceanka z več tisoč ljudi na krovu, spoznamo njenega kapitana, člane posadke, potnike in zlasti člane jazz banda, ki zabava potnike. Eugenio Allegri (na sliki) živo in pestro obarva zanimivi in privlačni tekst Alessandra Barrica. Režiser Gabriele Vacis je predstavi vlil hitri ritem rag-timea z nizanjem trenuktov pri-povednosti, liričnosti, komičnosti, dramatičnosti in ganjenosti. Preprosto, a učinkovito sceno, svetlobne in zvočne učinke in glasbeno kuliso pa sta ustvarila Lucio Diana in Roberto Tarasco. (bov) NOVO NA VIDEU Obiskovalci Les visiteurs, distribucija Trias WTC, komedija, scenarij Christian Clavier in Jean-Marie Poire, režija J.M. Poi-re, 1993,105 minut. Francoska uspešnica Obiskovalci je najizvirnejša prav v tistem delu, ko parodira srednji vek, ko pa se naša srednjeveška junaka - vitez Godefroy (Jean Re-no) in njegov služabnik Jaka Spaka (Christian Clavier) - preselita namesto v preteklost v sodobnost, pa humorni naboj nekoliko razvodeni. V sodobnosti se odlikujeta predvsem po neotesanosti, grobosti in ne ravno po najbolj higienskih navadah, ki so izvor peripetij in humornih zapletov. Godefroy namreč sreča svojo potomko, ki ga najprej spravi v umobolnico, sčasoma pa mu vendarle začne verjeti, da je njen prednik. Režiser je tudi uspešno vključil parodijo ameriškega filma in njegove obsedenosti s specialnimi efekti. (V. R.) Štiri poroke in pogreb Four VVeddings and a Funeral, komedija, distribucija Fun Video, scenarij Richard Cur-tis, režija Mike Nevvell, 1994, 119 minut, (nominacija za oskarja za najboljši film in izvirni scenarij, cezar za najboljši tuji film). Hugh Grant je Charles, neulovljivi šarmantni moški, ki s skupinico prijateljev hiti od poroke do poroke, in se za razliko od njih ne da uloviti v mreže zakonskega stanu. Odlična igralska zasedba (Andie McDovvell, Simon Callevv, Charlotte Colevvan) in scenarij so se združili pod taktirko režiserja Nevvella, ki v filmu zanika vse filmske klišeje odnosov med spoloma in žanra melodrame z značilno angleškim realističnim pristopom. Ljubezen in zakon sta njegovi osrednji temi, Nevvell pa mojstrsko vodi medsebojno prepletene prizore, ki se kot svojevrsten klobčič odvijajo pred nami. (V. R.) GLASBA / BOJAN JURJEVClC-JURKI Z JEŽKOVO REINKARNACIJO Idej še za kakšnih petdeset let LJUBLJANA - Prvič so se pojavili na Kitarijadi v Za ječarju pred slabim desetletjem. Ko so se kmalu nato postavili z uspešnico Od dela se umira, so jim »delovni« poznavalci marsikaj prerokovali. Toda kakor niso predvidevali njihovega razpada, tako tudi niso pričakovali njihovega ponovnega rojstva. Se najmanj pa, da se bo to zgodilo z reinterpretacijo pesmi Frana Milčinskega - Ježka. Laserska plošča Horuk v nove čase je pravi postmodernistični remake, a spiritus agens ansambla Bojan Jurjevčič med drugim napoveduje pomladansko serijo njenih promocijskih koncertov. Toda prvič ste se s svojim Ježkom predstavili že na lanskoletnem koncertu Balada o koščku kruha in opozorili, da je moč z njegovimi bodicami suvereno ustvarjati svojo ekstazo. O tem, da bi se lotili Ježka v sodobnejši predelavi, sem premišljeval že dolgo. Ježek me je pravzaprav »preganjal« že dolgo pred tem in kar nekaj let sem imel v predalu posnetke svojih predelav. Nasa generacija je zrastla z njegovo glasbo. Zakaj? Zato ker Ježkova sporočila vedno zadenejo. A mislim, da ne zaradi sentimenta. Prej sta ironija in satira tisti, ki izstopata. In če res prisluhneš, kako Ježek odmeva v tebi, potem nekaj moraš narediti. Sam sem se odločil za reinterpretacijo. Ne le za podajanje. To mi ne bi bilo dovolj. Delali ste glasbo za najrazličnejše gledališke predstave, radijske igre, reklamne spote, risanke. Na kaseti Periskop ste se z Gojmirjem Lešnjakom in Gregorjem Strnišo predstavili otroške pesmi; na drugi ste lotil aranžmajev otroških uspavank od Mozartovih do Schubertovih. Ali ni tik pred izidom tudi kaseta Stara Ljubljana? Ja, toda s tem najbrž še ni konec mojega sodelovanja z Gojmirjem Lešnjakom. Idej imava Se za kakšnih petdeset let. V kratkem izšla tudi avtorska plošča Basistov (Borut Slabe, Blaž Grm, Nino De Gleria), na kateri bodo zabeleženi tako vasi hiti iz preteklosti kot nove pesmi. Glede na to je nemara prav promocijski koncert vaSe prve plošče Horuk v nove čase paradoks: na odru bodo stali Basisti, igrali pa bodo samo Ježkove pesmi. Paradoks vsekakor ni v tem, da smo se polotili »Ježkove svetinje«. Ob koncertu se odpira druga dilema. Za sabo nimamo velike založniške hiše, ki bi se res posvetila promocijski akciji in ki bi zlasti mlajšemu delu publike, ki te glasbe ne pozna, ponudila kako informacijo več o Ježku. Tako ostaja odprto, kako ga bodo sprejeli, ko ga bodo enkrat spoznali prek nas, na nas način. Ce bi prav zaradi našega koncerta povprašali po njem, bi Basisti z Ježkom gotovo dosegli svoj namen. Cvetka Bevc Bodo Basisti dosegli z Ježkom svoj namen? IZŠLO JE Mary Shelley: Frankenstein Prevedel Boris Verbič, DZS, Ljubljana 1995, mehka vezava, 226 strani, 1.490 SIT. Tako kot pred premiero filma Intervju z vampirjem, je tudi tokrat založba DZS pred slovensko premiero Franken-steina Kennetha Bra-nagha izdala roman, po katerem je nastal film, ponatis slovenskega prevoda istoimenske uspešnice Mary Shelly iz leta 1970. Roman Frankenstein je Mary Shelly napisala pri devetnajstih letih (leta 1816), in čeprav je kasneje napisala še nekaj del, je prav ta ostal njena edina uspešnica, ki je od takrat doživela številne ponatise in ekranizacije, prvo že leta 1910. V romanu pripoveduje zgodbo o znanstveniku Viktorju Fran-kensteinu, ki v želji po preseganju smrti odbije skrivnost oživljanja mrtve snovi in ustvari pošast, ti je povsem nekaj drugega, kot si je želel ali pričakoval. Prepletata se zgodba o romantični ljubezni med Viktorjem in Elizabeto, njegovo posvojeno sestro, in zgodba o strašni kazni za poseganje v naravne zakone življenja in smrti. Mary Shelly je roman napisala povsem slučajno; na poti po Sviti so namreč ona, njen mož pesnik Shelley in prijatelj Byron odločili, da bodo napisali roman o nadnaravnem, in samo Maiyjin Frankenstein je postal tudi uspešnica. (V. RO NOVO V KINU Frankenstein Mary Shell^s Frankenstein, grozljivka, scenarij Steph Ladv in Frank Darabont po romanu Frankenstein, režija Kenneth Bra-nagh, distribucija Continental Fun, premiera in hkrati na rednem sporedu jutri v Ljubljani (Komuna) in Domžalah. Victor Frankenstein (Kenneth Branagh) iz idilične družine na obali Ženevskega jezera odide na študij medicine, kjer ga po smrti matere in učitelja (John Cleese) zajame neobvladljiva želja, da bi premagal smrt. Naredi pošast (Robert De Niro), ti ustvarjalcu ni hvaležna, ampak se mu želi maščevati. Prepletata se grozljivost, družinska drama in romantična ljubezenska zgodba med Victorjem in Elizabeth (Helena Bonham Carter). Nočni čuvaj Nattevagten, srhljivka, scenarij in režija Ole Bomedal, distribucija Infomedia 3 Filming, premiera in hkrati na rednem sporedu jutri v Ljubljani (Vič). Po Cannesu in Film Art Festu prihaja danska srhljivka s komičnimi primesmi Nočni čuvaj tudi v naše kinodvorane. Martin (Nikolaj VValdau) dobi službo nočnega čuvaja v mrtvašnici bolnišnice in prijatelj Jens mu predlaga igro, ti se sprevrže v verigo seksualno motiviranih umorov, ti Martina privedejo do dvoma v razum, osumijo pa ga tudi umorov. Edina, ti bi lahko dokazala, da je nedolžen, je njegovo dekle Kalinka (Sofie Graaboel), toda stvari se zapletejo. Richiejevo fantastično potovanje The Pagemaster, igrano-animirani mladinski film, scenarij David Časti, David Kirsc-hner in Emie Contreras, režija John John-ston (igrani) in Mamice Hunt (animirani), distribucija Karantanija film, premiera in hkrati na rednem sporedu jutri v Ljubljani (Bežigrad). Richard (Macaulay Culkin) je strašljivec, ti ga v neustrašnega junaka spremeni svet knjig, v katerega vstopi, ko se nekega dne zateče v knjižnico. Tu ga skozi nenavadne risane pustolovščine, ti jih vodi Gospodar knjig (Chri-stopher Uoyd), spremljajo trije neznani junaki - Pustolovko, Domišljijko in Grozljivko. Srečuje znane literarne junake - Moby Dicka, dr. Jekylla in Hyda pa še mnoge druge. Samoti Only You, romantična komedija, scenarij Diane Drake, režija Norman Jevvison, distribucija Continental Fun, na sporedu v Ljubljani (Bežigrad) in Mariboru (Udarnik). Po Moonstrucku iz leta 1987 se je Jevvison ponovno lotil romantične teme. Faith (Marisa Tomei) je romatična duša, ti verjame v usodo. Vedeževalka ji napove, da bo moškemu njenega življenja ime Damon Bradly in moški s tem imenom jo poklice po telefonu pred njeno poroko. Faith se odloči, da ga bo še pred usodnim »da« spoznala, zato se odpravi za njim - v Benetke. Na poti spozna ameriškega trgovca s čevlji (Robert Downey Jr.), s katerim odkrije resnično ljubezen. (V. R.) Kenneth Branagh in Helena Bonham Carter v grozljivki Frankenstein Retrospektiva filmov Truffauta LJUBLJANA - S projekcijo filma Zadnji metro (1980) bo nocoj ob 20. uri v Cankarjevem domu svečana otvoritev retrospektive filmov francoskega scenarista, režiserja in producenta Francoisa Truffauta, ki so jo omogočili Francoski kulturni center v Ljubljani, CD, Kinoteka in sponzor Gauloises Blondes Images. Retrospektiva, kot eden najpomembnejših projektov ob stoletnici filma, se bo od jutri, 2. marca, do 16. marca nadaljevala v Kinoteki, kjer bodo v kronološkem zaporedju predvajali devet izbranih avtorjevih filmov - od prvenca Štiristo udarcev (Les Quatre cents coups, 1959) do predzadnjega Soseda (La Femme d‘a cote; 1981). Videli pa bomo lahko tudi filme Streljajte na pianista (1960), Jules in Jim (1962), Ukradeni poljubi (1968), Dve Angležinji in kontinent (1971), Moški, ki je ljubil ženske (1977) in Zelena soba (1978) ter Zadnji metro. (V. R.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 20, do 26, februarja) Na vrhu ljubljanske lestvice ni nobenih sprememb, saj Se vedno zelo prepričljivo vodi Maska, ti je zbrala 43 odstotkov vseh gledalcev, kolikor jih je prejšnjih teden imelo ljubljansko kinopodjetje. Tudi tokrat so biti v Ljubljanskih kinematografih kar štirje novi filmi, od katerih pa sta se le Rojena morilca in Jakec iz džungle uvrstila na lestvico. Frankenstein je bil samo predpremiemo predvajan v kinu Komuna (207 gledalcev in 124.000 SIT na eni predstavi), medtem ko je izvrstno Nevvellovo delce April prihaja v kinu Dvor na štirih predstavah zbralo le 124 gledalcev (ti očitno ne vedo, da je isti avtor režiral v svetu in tudi pri nas precej bolj razvpite Štiri poroke in pogreb). Zaenkrat so samo v Domžalah predvajali zelo soliden danski triller Nočni čuvaj (272 gledalcev in 136.000 SIT na osmih predstavah). Vsega skupaj je bilo 32.029 gledalcev, kar je 1.333 ali 4 odstotke manj kot zadnjic, obenem pa kar 6.582 gledalcev ali 26 odstotkov več kot v tednu med 21. in 27. februarjem 1994. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Maska/Fun-Mladina film 54 (87) 13.667 (27.762) 6.660.450 (13.590.950) 2. Kriz/Cenex 24 (41) 4.145 (7.357) 1.994.500 (3.600.500) 3. Rojena morilca/Lj. kinematografi 20(20) 3.427 (3.427) 1.713.500 (1.713.500) 4. Samo ti/Continental 21 (34) 3.341 (6.083) 1.616.700 (2.987.700) 5. Pred dezjem/Continental 25 (56) 2.750 (8.109) 1.308.600 (3.931.600) 6. Levji kralj/Cenex 11 (262) 944 (46.999) 330.400 (21.221.600) 7. Intervju z vampirjem/Lj. kinematografi 18 (139) 909 (23.243) 437.500 (11.369.900) 8. Divja reka/Karantanija film 11 (132) 551 (22.083) 269.900 (10.773.400) 9. Varuh časa/Karantanija film 8 (78) 496 (14.869) 242.500 (7.294.500) 10. Jakec iz dzungle/Lj. kinematografi 10(10) 417(417) 208.500 (208.500) Na mednarodni lestvici (V. Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija, Avstralija in Japonska) je v tednu med 7. in 12. februarjem vodstvo prevzel novinec, film Star Trek: Generations, drugi novi film - Ga-zon Maudit - pa je zasedel četrto mesto. Z lestvice sta se poslovila Divja reka in Elisa. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Star Trek: Generations 7,23 (7,23) 2. Razkritje 6,43 (30,4) 3. Stargate 6,35 (30,99) 4. Gazon Maudit 2,69 (2,69) 5. Intervju z vampirjem 2,65 (54,56) Igor Kemel ŠPANIJA / OB FORMALNEM ZADOVOLJSTVU STRAH MED POLITIKI Nekdanji šef Guardie civil Poldan končno za zapahi Deset mesecev so ga iskali kot glavnega krivca podkupninske afere Nekdanji šef Guardie civil Luis Roldan (AR) MADRID - Marsikateremu španskemu politiku se tresejo hlače, saj je po desetih mesecih bega koCno za zapahi v Madridu Luis Roldan, nekdanji šef španske policije Guardia civil, ki bi lahko sedaj vpletel v špansko podkupninsko afero vidne politične ose-bosti. Roldan je namreč ključna oseba v najeklatantnejšem primeru španske podkupninske afere. »Ce me primejo, bom izpraznil malho,« je zagrozil pred svojim begom aprila leta 1994. Sedaj se vsi tako v vladnih kot opozicijskih vrstah veselijo, da bo končno vsa resnica prišla na dan. To veselje pa je bolj formalno kot realno. NiC Čudnega torej, da je neki predstavik skrajne levice izrazil bojazen, da se je Roldan vrnil »brez jezika in spomina«. Roldan je bil namreč zelo blizu Gonzalezovi vladi. Bil je klen in odločen socialist, ki je prav zato postal kot prvi civilist šef Guardie civil, neke vrste španskih karabinjerjev. To svojo funkcijo je opravljal šest let in pol, dokler niso odkrili, da so bile nanj in na njegove sorodnike vknjižene številne nepremičnine, vredne milijarde pezet. Upravna preiskava je ugotovila, da je bilo to imetje sad podkupnin, ki jih je Roldan prejemal v zameno za javne gradnje. Obtožili so ga malverzacij z javim denarjem, sleparije, izrabljanja službenega položaja in davčnega utajevanja. Ko pa so obtožnico formalizirali, je bil Roldan že na varnem v tujini, kjer je ostal 305 dni, tako da je marsikdo namigoval, da so mu v zameno za molk omogočili beg. Neki voditelj PSOE je vCeraj zmagoslavno izjavil, da je sedanja aretacija razblinila vsa sumicenja. Notranji mini- ster Juan Alberto Belloch pa je kategorično zanikal, da je celotna operacija sad dogovora v zameno za Roldanov molk. »Naj pove, kar hoče, nimamo kaj skrivati,« je povedal Belloch, ki je navedel, da so Rolda-na iskali policisti štirinajstih držav. KonCno so ga staknili v Laosu, kjer so ga 20. februarja aretirali. PredvCerajšjim so ga pripeljali v Bangkok in izročili petim španskim policijskim funkcionarjem. PredsinoCnjim je Roldan z rednim linijskim letalom prispel v Rim, kjer ga je že Čakalo špansko vojaško letalo. Po prihodu v Madrid so Roldana zdravniki skrbno pregledali, šele nato so ga odpeljali v madridski zapor A vila, kjer so v glavnem zaprte ženske. Oblasti so namenoma izbrale ta zapor, kjer bo Roldan težje prišel v stik z drugimi zaporniki. ATLANTIK / NEVARNOST ZA PLOVBOh Od Antarktike se jev teh dneh ločila orjaška ledena gora LONDON - V južnih morjih je zavladal preplah, ker ; se je od Antarktike ločila ogromna ledena gora, ki bi lahko v prihodnjih mesecih in letih ogrožala plovbo ob vzhodni obali Južne Amerike. Kot je zapisal Times, to je j nekaj vec kot osamljena ledena gora, saj se je od južne celine ločila 2.876 kvadratnih kilometrov velika ledena gmota. Morski tokovi in veter jo potiskajo proti Falklandskim otokom. Plovbo v južnem Atlantiku bo ta ledena gmota zaCela ogrožati, ko bo zaplula v toplejše vode in bo zaCela razpadati na manjše dele. Preplah so sprožih znanstveniki britanskega oporišča Rothera Research Station, ki so obenem zabeležili neobičajen porast temperature. Prav to je povzročilo, da se je : od celine ločila tako ogromna gmota večnega ledu, ki je j bila do nedavnega neločljivi del Antarktike. Sef geološke službe britanskega oporišča Mike Thomson je z letalom preletel celotno območje in je bil ob povratku »izredno presenečen« zaradi »dramatičnih sprememb« ob obalah Antarktike. Prvič po odkritju otoka Jamesa Rossa leta 1842 je skopnela ledena površina med tem otokom in prehodom Princa Gustava. Britanci pa so podobne pojave opazili tudi na drugih območjih, tako da si ne vedo pojasniti tega neobičajnega pojava, ali bolje rečeno: za znanstvenike je uganka, zakaj se je prav na tem območju v zadnjih 50 letih povprečna temperatura zvišala kar za 2, 5° Celzija. Tega pojava se namreč v celoti ne uspe pojasniti s tako imenovanim pojavom tople grede. Vsekakor pa sedaj zanstvenike Caka ogromno dela, ker bodo morali proučiti posledice, ki jih bo povzročila taka ogromna gmota ledu na podnebje in organizme južnega Atlantika, ko bo zaplula v toplejša morja. ZDA / PROCES STOLETJA Pričala je edina oseba, ki lahko reši Simpsona LOS ANGELES - V Los Angelesu je naposled pričala edina oseba, ki lahko priskrbi alibi bivšemu fpr-vaku ameriškega nogometa OJ. Simpsonu, kateremu sodijo zaradi umora bivše žene Nicole Simpson in njenega spremljevalca Rona Goldamana. Sodnik Lance Ito je sklenil, da mora Rosa Lopez, hišna pomočnica Simpsonovega soseda, pričati pred sodiščem, tožilstvu pa je uspelo sodnika prepričati, naj ženska ne priCa pred poroto, ampak samo pred kamero, posnetke pa bodo šele kasneje pokazali poroti. Bojijo se namreč, da bi v tem trenutku, zaradi vzdušja polnega pričakovanja, porota reagirala pristransko. Simpsonova obramba je namreč zahtevala, naj ženska priča takoj (in tako prekine serijo prič tožilstva), ker želi cimprej odpotovati v domovino v El Salvador, baje zaradi pritiska javnega mnenja in napetega vzdušja, ki ga je tisk ustvaril okrog nje. Ženska, ki je zaposlena kot hišna pomočnica v vili Simpsonovih sosedov, trdi, da je videla obtožencev avto pred njegovo vilo prav ob uri, ko je prišlo do umora Nicole Simpson. Lopezova je namreč prav ob tisti uri peljala na sprehod gospodarjevega psa. Zenska, ki je pričala s pomočjo prevajalca, je še izjavila, da je isti večer malo pred tem slišala glasove in korake po sosedovi ali gospodarjevi posesti, ki so jo tudi precej prestrašili. Dejala je, da jo je v zvezi s tem že zaslišal agent Mark Fuhrman, ki mu je povedala tudi o sumljivih zvokih, ki jih je slišala, a tega ni upošteval, v skladu s teorijo, da je agent rasist in neonacist. Simpson se smeje svojemu sosedu Salingersu. (AR) BRAZILIJA / VRTINEC GLASBE, PLESA IN ALKOHOLA Pustovanje letos umirjeno: samo 150 lažje ranjenih RIO DE JANEIRO -Val bolj ali manj oblečenih mask je preplavil Rio de Janeiro, tik pred viškom pusta. Brazilci v kričečih pustnih kostumih proslavljajo pust v divjem vrtincu glasbe, plesa in piva. V središču Ria se je na tisoče plesalcev sambe na blešCeCih vozovih udeležilo sprevoda v Sambadromu, stavbi, ki so jo pred leti postavili nalašč, da bi se izognili neredom na ulicah, kar je sicer uspelo le delno. Letos je pustna sezona potekala kolikor toliko brez zapletov, saj je bilo samo 150 oseb lažje ranjenih v nedeljo, ko se je ena od glavnih tribun med parado v Sao Paulu podrla. Pust praznujejo tudi na plaži. »Od prejšnjega tedna igramo že dvajsetič tu,« je dejal Mestre Dede, saksofonist, ki igra z godbo Banda do Leblon na poulični zabavi na plaži v Četrti Leblon, kjer živijo predvsem srednje bogati meščanski sloji. »Vzdušje je res zabavno. To je zabava za vse, ne pa kot parada, ki jo prirejajo šole sambe,« je poudaril eden od prebivalcev Četrti. Zabave v Leblonu se je udeležila plešoča množica kakih 200 oseb, med temi tudi otrok. Godba in za njo sprevod prebivalcev četrti so najprej zaplesali po ulicah Četrti, nato pa so se usmerili na plažo, kjer se je zabava nadaljevala. Pust zakrinkanih »tououlou« s kančkom tropskega popra in skrivnostnega Sarma CAVENNE - Drzna igra anonimnosti, ki je bila nekoč tipična za beneški pust, je danes še v navadi v Cayenneu, v Francoski Gvajani, kjer se pust pričenja že za svete tri kralje in se nadaljuje še po pustni sredi. To je eden najdaljših pustov na svetu, vendar ga izven meja te majhne južnoameriške kolonije ljudje skoraj ne poznajo, čeprav je prav tako pisan in razigran kot brazilski pust in mogoče še drznejši. Najznačilnejša običaja tega pusta sta sobotni ples deklet »touloulou« in pustni sprevod po uticah nekdanjega glavnega mesta zapornikov. V soboto prirejajo v tipičnih lokalih kot »Chez Nana« ali »Robna« res divje plese. Popolnoma zakrinkane »touloulou« ne Čakajo vrste, da bi vstopile v lokal. Popolnoma zakrinkane, tako da ni mogoče videti niti barve kože ali las, gredo mimo vrste in vstopijo ne da bi jih kdo ustavil. Človeku v teh lokalih kar zastane dih, predvsem zaradi tropske vročine v dvorani in tisočglave množice, ki se divje vrti v njej. Najmanj dvatisoC oseb, moških v betih srajcah in zakrinkanih »touloulou«, pleše tipični ples mazurka (z naglasom na zadnjem a), ki je nekakšna zmes karibskih plesov in brazilske sambe. Prav toliko oseb, predvsem moških, Caka na robu plesišča, da jih zakrinkane plesalke povabijo na ples. To je namreč privilegij, ki ga imajo Zenske na teh plesih: lahko si izberejo kavalirja, ki mora z njimi obvezno plesati in se lahko umakne šele, ko se ga dama naveliča. Moški si seveda moCno prizadevajo, da bi jih katera izbrala, za vsako ceno pa morajo spoštovati anonimnost dame. Zenske so oblečene v oblekah iz prejšnjega stoletja, nosijo škorenjce, rokavice do ramen, lasulje in Čipkaste maske, ki jim zakrivajo oči, nos in usta. Tradicija se nadaljuje že približno 110 let. Kdor je naslednje jutro dovolj spočit, se lahko udeleži pustnega sprevoda na aveniji Charles de Gaulle po središču Cayenna. To je v bistvu zaključna prireditev najbolj razigranega pustnega week-en-da vsega amazonskega področja in, po mnenju nekaterih, tudi vsega sveta. NAČRTI SKUPINE ZA STIKE O PRIHODNOSTI BALKANA Beograd ne želi sodelovati Sanje o veliki Srbiji je treba zatreti LONDON - Evropski diplomati se bojijo, da bo vojna v nekdanji Jugoslaviji vnovič izbruhnila. Sklicujejo se na izjave predstavnikov Nemčije, Velike Britanije in Francije, ki so se ob podpori Združenih držav in Rusije prejšnji Četrtek v Beogradu pogovarjah z novopečenim mirovnikom Slobodanom Miloševičem. Podrobnosti pogovorov so sicer še skrivnost, vendar pa so diplomati prepričani, da so propadli. Zaradi rastočih napetosti na Hrvaškem in pričakovanih pomladanskih ofenziv v Bosni, so se predstavniki držav skupine za stike že v sredo srečali v Parizu. »Miloševič ni spremenil svojih stališč, zato smo zelo zaskrbljeni. Praktično smo že izgubili upanje, da lahko preprečimo ponovni izbruh in širjenje vojne,« je dejal neki diplomat, ki ni želel biti imenovan. Skupina za stike skuša prepričati Srbijo, naj prizna Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, v zameno za olajšanje sankcij. To naj bi, vsaj na papirju, končalo sanje o veliki Srbiji in morda prisililo uporniške Srbe v Bosni in Hrvaški v pogajanja. Bosanski Srbi so zavrnili prejšnji načrt skupine za stike, ki je predvideval razdelitev države. Miloševič namreč zahteva, da se najprej ukinejo vsi ukrepi s strani Združenih narodov, na kar pa niso pripravljene velesile. Po besedah diplomatov, naj bi srbski predsednik vezal tudi priznanje drugih bivših jugoslovanskih republik na ukinitev sankcij. »Se vedno se na vse kriplje trudimo poiskati rešitev. Vendar je kruta resnica takšna, da Srbija ne želi sodelovati in da se Cas izteka,« je dejal nek drug diplomat. Premirje, ki naj bi trajalo štiri mesece, se bo aprila izteklo. Ta Cas so tako Srbi kot tudi bosanska vojska izkoristili za utrditev položajev in prestrukturiranje enot za prihodnje spopade. Boji so se medtem nadaljevali na območju muslimanske enklave Bihać v severozahodni Bosni. Predstavniki ZN so povedali, da je muslimanska stran že zaCela omejevati njihovo gibanje. Velesile v strahu pričakujejo tudi umik mirovnih sil ZN iz Hrvaške do 31. marca. Ta naj bi povzročil nov začetek vojne. Hrvaški predsednik Tudjman je ukazal umik zato, ker naj bi mirovne enote pripomogle le k ohranitvi srbske oblasti na območju Krajine. Pri odhodu sil ZN iz Hrvaške se bo vključil tudi Nato, ki bo pomagal tudi pri umiku iz Bosne, v primera da se bodo tam spopadi okrepili. Diplomati menijo, da bi ponoven izbruh vojne na Hrvaškem in v Bosni zagotovo vpletel v spopade tudi Srbijo. Spori pa se lahko prenesejo tudi na druga področja na Balkanu. To bi sporom pridalo nove, grozljive razsežnosti. Grčija in Turčija, dve večji sili na tem območju, sta namreč tradicionalni nasprotnici. Kljub temu, da sta obe članici Nata, je med njima še veliko nerešenih sporov. Nicholas Doughty / Reuter HRVAŠKA / ZAKON O UPORABI JEZIKA Bojni pohod puristov Novega odloka o hrvaščini se najbolj bojijo poslovneži in trgovci ZAGREB - Hrvaški trgovci in poslovneži s strahom pričakujejo novo ofenzivo hrvaških puristov. Vlada v Zagrebu je napovedala odlok o obvezni uporabi hrvaškega jezika, ki naj bi vsaj v poslovnem življenju poskrbel za ponovno oživitev hrvaščine. Odlok, katerega vsebina je šele delno znana, se tiče predvsem neštetih podjetij in trgovin, katerih imena imajo domiselne dodatke kot »Esport-Import«, »Eximco«, »Trading« ali pa »Internacional«. Z ulic naj bi po tem predlogu izginili tudi napisi »Shop« ali »Supermarket«, Id bi jih bilo treba po možnosti nadomestiti z imeni kot »Prodavaonica odječe« ah »Trgovina na veliko«. Celo imena podjetij, ki zvenijo zelo nedolžno, so hrvaškim puristom precejšen trn v peti. Tako je gospodarsko sodišče zavrnilo registracijo imena »Mercedes«, Čeprav je lastnica podjetja predložila vse potrebne dokumente, Id potrjujejo, da je to njeno lastno ime. Prošnjo za ime podjetja »Rebrina and RosandiC»je sodišče zavrnilo zaradi angleške vezne besede med obema imenoma. Firma »Electroshock Companv« ni imela prav nobene možnosti za vpis v sodni register. Kljub temu pa so v register brez težav vpisali podjetji »CIA« in »FIFA«, Čeprav nimata nobene zveze s tajnimi službami ah nogometom. Zaradi nejasnosh glede odloka so v negotovosti tudi številni hrvaški gostinci. Lastnika restavracij »Hungaria« in »As« še ne vesta, ah bosta morala svoja lokala morda v kratkem preimenovati v »Mađarska« in »Kec«. Gostinci razmišljajo tudi o tem, ah bo naziv »Restavracija« sploh še dovoljen. Seveda pa tudi hotelirji niso v ni-čkaj boljšem položaju. »Skoraj trideset odstotkov imen podjetij ni v duhu hrvaškega jezika«, pravi Ante GveriC, predsednik gospodarskega sodišča v Zagrebu. GveriC je samega sebe že pred leti označil za osamljenega Don Kihota (slednje seveda zaradi pomanjkanja ustreznega hrvaškega imena), Id se bori za Čistost hrvašega jezika. »Skrajni Cas je, da vsaj v hrvaškem poslovnem življenju naredimo red,« pravi GveriC. Na napovedane ukrepe hrvaške vlade se je odzval tudi hrvaški tisk. V nekem intervjuju za tednik Globus je jezikoslovec in prepričani purist Zorislav Sojat predlagal, naj časopis preimenujejo v »Kraglja Zemaljska«. Tudi številna podjetja, ki imajo v svojem imenu besedo »Croatia«, bi morale po njegovem mnenju v prihodnje uporabljati pravo ime, torej »Hrvatska«. Satirični Časopis »Feral Tribune«, ki si hrvaško puristično gibanje razlaga s prizadevanji predsednika Tuđmana, je svojim bralcem med dragim prepovedal uporabo predsednikovega prvotno madžarskega priimka »Tugvman«. Giinther Chalupa / dpa VELIKE SILE PREUREJAJO SVOJE VOJSKE Kdo bo novi sovražnik? Ameriški republikanci nasprotujejo zmanjšanju sredstev za oborožitev Svet, kakršnega smo poznali med hladno vojno, je izginil. Ni se treba več bati pohoda tankov in toče strateškega jedrskega orožja na nemških in poljskih planjavah. Zahod nima veC sovražnika, ki bi bil vreden tega imena, ruska vojska pa se lahko boji samo sama sebe. Tisto, kar je ostalo od mogoCne RdeCe armade, se je v Čečeniji sesulo v kaos in začetniške napake, islamske države z Iranom na čelu pa delujejo potiho in potuhnjeno. Kljub temu pa se v najmočnejših prestolnicah sveta ne predajajo pacifizmu. Čeprav so te države brez pravega sovražnika, je prva zapoved sveta po hladni vojni, da morajo biti bolje oboroženi od tekmecev. Najslikovitejši primer oklevanja med prevelikimi stroška za vojsko in neustavljivo željo po Cimboljši oborože-nosti so ZDA. Armada, ki je na vrhuncu hladne vojne štela milijon 350 tisoč ljudi, se je v nekaj letih skrčila na 800 tisoč. Načrtovana ukinitev projektov, kakršni so helikopter Komanč, s protiradarsko tehnologijo zaščiteni lovec F-22 ali rušilec Aegis, naj bi odnesla še 150 tisoč vojaških služb. Pa tudi to naj ne bi bilo dovolj, saj delujejo ameriška podjetja., ki izdelujejo vojaško opremo, kljub združevanjem in množičnim odpuščanjem s tretjino svojih sposobnosti. Toda hkrati s krčenjem, ki naj bi ZDA prineslo olajšanje v 200 milijard vredni vsakoletni proračunski luknji, so se začeli oglašati vplivni glasovi proti zmanjševanju vojaške pripravljenosti. Republikanski poHtiki, ki nadzorujejo zgornji in spodnji dom kongresa, glasno nasprotujejo zmanjšanju ameriške vojaške pripravljenosti. Republikanski ideal, predsednik Ronald Reagan, je leta 1985 dosegel vojaški vrhunec. Ze njegov naslednik George Bush, pa čeprav je vojskoval vojno z Irakom, je za trideset odstotkov zmanjšal sredstva za vojsko in pokopal velikopotezni načrt zvezdnih vojn. Bill .Clinton je šel še dlje. Republikanci, ki so lani novembra zmagali v predstavniškem domu in senatu, pa skušajo kljub sočasnemu priseganju na uravnoteženi proračun obuditi od mrtvih vrhunsko, vesoljsko pripravljenost vojske, ki na planetu Zemlja tudi v naslednjih desetletjih ne bo imela tekmeca. Novi ameriški zakonodajalci bi, opijanjeni s teorijo nacionalne zadostnosti, z velikim veseljem žrtvovali samo nekatere ameriške obveznosti v tujini. Spopad s Sa-damom Huseinom so bojevali skupaj z drugimi državami in v okvira OZN, zdaj pa jim je napoti vse, kar je povezano z vojaškimi silami svetovne organizacije. Severnoatlantska vojska zveza je samo na videz sveta stvar za vplivne republikanske politike. Zaradi lepih spominov na hladnovojno slavone morejo kar tako umakniti sto tisoč ameriških vojakov na evropskih tleh, zato pa so število ameriških vojakov v Evropi pred nekaj leti z največjim veseljem zmanjšali s prejšnjih tristo tisoč. Prepiri o pravilni politiki Zahoda do Bosne in najnovejše vohunske afere kažejo, da odnosi na obeh straneh Atlantika, ki nikoli niso bili lahki, zaradi pomanjkanja skupnega sovražnika vstopajo v še posebej občutljivo obdobje. Američani bi radi povečati opremljenost svoje vojske in jo hkrati umakniti iz dragih oporišč v tujini. Na enem koncu sveta pa kljub stroškom ne bodo zmanjševali svoje vojske. »Azija je najpomembnejše gospodarsko območje prihodnosti,« je odločitev, da sto tisoč ameriških vojakov ostane na območju, opravičil pomočnik obrambnega ministra Joseph Nye. Poleg Severne Koreje, ki spet skuša nagajati s svojimi jedrskimi načrti, je tam tudi vse bogatejša in vse težavnejša Kitajska. Tako kot v Evropi, kje si ZDA drugače predstavljajo reševanje kriz od svojih evropskih zaveznic iz hladne vojne, VVashington v Aziji ne soglaša o najboljši strateški politiki prihodnosti z Japonsko. Zaradi teh političnih razhajanj se vse velesile sveta - ZDA, Francija, Japonska, Kitajska in druge - prav ta trenutek oborozujejo skoraj tako prizadevno, kot so se med hladno vojno. Kdo bo novi sovražnik? Barbara Kramžar Vojaško krčenje ZDA Nemčija Francija Atlantski ocean 100 km Antigua DOMINIKANSKA^ REPUBLIKA Karibsko morje V JUŽNA ^ AMERIKA Področja, M jih bo prizadelo krčenje Nemčija VViesbaden ■ Ameriška vojaška bolnišnica Lindsey ■ Bivališča Aukamm ■ Bivališča Crestvievv Karlsruhe ■ Skladišče orožja Germersheim Mainz ■ Bivališča za druž. člane Fintherlandstr. _ ■ Bivališča Uhlerborn Italija ■ Vojaško oporišče Sigonella Antigua ■ Pomorsko oporišče Ap SVET Sreda, 1. marca 1995 19 VELIKA BRITANIJA / ENAJST LET PRIVATIZACIJE_ Odvijanje spominov na dižavno lastništvo LONDON - Margaret Thatcher je privatizacijo iz ekonomskih učbenikov prenesla v stvarnost in jo spremenila v pravi križarski pohod, ki je trajal vseh enajst let, ko je bila na Čelu britanske vlade. Državna podjetja za distribucijo plina, nafte in pošte so odprodali že v 80. letih v okviru socialne revolucije, ki je ustvarila armado drobnih delničarjev, med katerimi je bila večina zvesta konzervativni stranki. Z odhodom Thatcherjeve je njeno delo prevzel John Major, ki je razkosal britanske železnice na kose, ponujene zasebnim vlagateljem, hkrati pa zaCel prodajati znanje, ki si ga je Britanija o privatizaciji nabrala po vsem svetu. Toda Britanci vse glasneje oživljajo spomine na prednosti državnega lastništva in postajajo vse bolj skeptični glede tega, ali je privatizacija res tisti čarobni napoj, ki lahko ozdravi vse gospodarske Probleme. Marsikdo je prepričan, da imajo vladni programi dezinvestiranja vec opraviti z uravnoteženjem državnega proračuna kot pa z gospodarskim blagostanjem. Cim bolj se množijo glasovi nasprotnikov, tem bolj kritiki ugotavljajo, da utegne Majorjevo trmasto vztrajanje pri dogmah njegove predhodnice pomeniti tisto kapljico Cez rob, zaradi katere ute-Snejo konzervativci po veC kot petnajstih letih zgodovine izgubiti svojo oblast. Vec kot dva meseca trajajoča javna kampanja je vlado prisilila, da se je odrekla privatizaciji pošte, za katero je bila vlada prepričana, da bo največ prispevala k njeni slavi. Načrti o privatizaciji železnic so skoraj zastali, saj potencialne vlagatelje skrbi, ali bodo uspeli zadostiti zapletenemu sistemu med seboj prepletenih pogojev, javnost pa predvsem to, da se bodo storitve po obsegu in kakovosti moCno skrčile. »Sramoten konec projekta privatizacije pošte po našem mnenju zaznamuje konec tiste privatizacije, ki jo je v Britaniji gnala ideologija,« je izjavil Paddy As-shdovven, vodja manjšinske liberalno-demokratske stranke na nedavni tiskovni konferenci. »Pošteno povedano,« je o tem menila doktor Christine VVhitehead, speciahstka za privatizacijo na londonski ekonomski fakulteti. »Seveda morajo povečati prihodke..., toda to je prej politično kot pa gospo- darsko vprašanje. A Ce bodo zdaj popustili, bo Cas nepopravljivo zamujen,« je še izjavila. Del problemov po mnenju ekonomistov izhaja iz dejstva, da je privatizacija v zgodnjih 80. letih, ko so privatizirali British Gas in British Telecom, visoko donosna in cvetoCa podjetja, potekala brez večjih problemov in hkrati s tem odprla pot za različne oblike prodaj podjetij. Konzervativcem je tako iz privatizacije uspelo iztržiti približno šestdeset milijard funtov (94 milijard dolarjev), odkar so prišli na oblast leta 1979, saj so v zasebne roke zaupali področje elektrike, pitne vode, jeklarstva, avtomobilskega in avtobusnega prevoza, pomorskega transporta, potniškega in tovornega, podjetij, ki delajo za vojsko in elektronike, prav tako pa tudi podjetij, ki skrbijo za distribucijo nafte, plina in telefonskih inpulzov. Po mnenju White-headove sedanji val privatizacije zajema predvsem »izgubarske organizacije z velikimi družbenimi obveznostmi, ki jim ni mogoče zadostiti zgolj iz dobičkov, ki jih prinašajo te storitve ali proizvodi.« Klasičen primer je pošta. Mnogi Britanci, med njimi tudi Ma- jor, so prepričani, da so njene podružnice na podeželju kljuCne za preživetje vasi in naselij, za katere so prepričani, da pomenijo bistvo Anglije. Druge morebitne kandidate za privatizacijo, med njimi britanski letalski promet in letalski nadzor, so prav tako izpustili iz področja morebitne privatizacije, zaradi številnih strahov in možnosti, da bi njihova odprodaja razvnela preveč političnih strasti. Toda vlada še zmeraj vztraja pri svoji privatizacijski usmeritvi, saj je pred nedavnim objavila, da namerava prodati tudi stavbo finančnega ministrstva (Treasury). Finančni minister Kenneth Clarke želi pridobiti zasebne vlagatelje, ki bi prenovili to veličastno stavbo za delno pridobljeno lastništvo nad tem kulturnim spomenikom, ki stoji v samem jedru britanskega političnega establis-hmenta. »Nobena med nejavnimi službami se ne bo izognila iskanju novih projektov,« je izjavil Clarke na enem od seminarjev za finančnike. »Tudi finančno ministrstvo pri tem ne bo izjema. NajveCji zalogaj v finančnem znesku so štiri milijarde funtov (6, 25 milijarde dolarjev), kolikor znaša vla- Načrti o privatizaciji britanskih železnic so skoraj povsem zastali dni delež pri dveh najve-Cjih britanskih elektrarnah. Delež pri Railtracku vrednotijo različno, med dvema in šestimi milijardami funtov (3, 1 do 9, 3 milijarde dolarjev). Opozicijska laburistična stranka zatrjuje, da vztrajanje vlade pri privatizaciji nima veliko opraviti z deklarirano željo o zmanjševanju vloge vlade, paC pa zelo veliko z možnostjo znižanja davkov, ki bi jih vladajoča stranka krvavo potrebovala zato, da bi si v predvolilnem obdobju znova zagotovila glasove svojih razočaranih volilcev. Laburistična kampanja zoper vladni naCrt privati- zacije je izhajala iz podatkov o velikanskih plačah in ugodnostih, ki so jih v teh podjetjih prejeli vodilni delavci prav v obdobju, ko se je cena njihovih storitev za potrošnike močno povečala in ko so ti novi delodajalci ukinili velikansko število delovnih mest. Laburisti doslej niso pretirano posegali na to področje, predvsem zaradi načelnih notranjih razprav, v katerih se niso mogli zediniti o tem, ali naj bi podprli množico drobnih lastnikov javnih podjetij, ali pa naj te sploh ne bi odprodali. Toda novi laburistični voditelj Tony Blair se je že odloCno zavzel za takojšnjo zaustavitev nadaljnje privatizacije podjetij, ki delujejo na ključnih področjih javnih storitev. Glede na to, da ta hip konzervativci uživajo najnižjo priljubljenost v javnomnenjskih raziskavah, pa obstaja možnost njihovega poraza na volitvah, ki naj bi bile leta 1997, vse večja. V splošnem pa velja prepričanje, da bi kakršna koli sprememba v vladi pomenila bistveno spremembo dosedanje politike privatizacije, Ce že ne, kot napovedujejo nekateri, tudi njeno smrt. Paul Mylrea / Reuter Razlika med revnimi in bogatimi Angleži je vse večja LONDON - Le nekaj korakov od luksuznega londonskega hotela Savoy se v ulici Strand vsak večer brezdomci zavijejo v casopsni papir in stare odeje. Velika socialna nasprotja so očitna tudi v osrčju Anglije. Neka raziskava je pokazala, da je v Veliki Britaniji prepad med revščino in bogastvom celo globlji kot v drugih industrijskih državah Zahoda. Md raziskave, ki je potekala pod pokroviteljstvom sklada Josepha Rovratreeja in London School of Economics, se glasi: tretjina britanskega prebivalstva z nižjimi dohodki zasluži danes še manj kot pred sedemnajstimi leti, srednji dohodkovni sloj prejme 35 odstotkov veC, najvišji dohodki pa so se v zadnjih celo podvojili. Od sedmih na dvajset odstotkov se je zvišalo število tistih ljudi, ki se morajo preživljati z zneskom, ki znaša manj kot polovico povprečnega osebnega dohodka. Zahteve po korenitih socialnih reformah in bolj smotrnih vlaganjih v izobraževanje, s Cimer bi izboljšali možnosti ljudi iz nižjih dohodkovnih slojev, je britanska vlada gladko zavrnila. Premier John Major dosledno sledi konzervativni ideologiji svoje stranke in zato zavrača vsakršno vmešavanje v zakonitosti tržnega gospodarstva. »Ali nam ne pridigajo že petnajst let, da so obdavčitve in državne intervercije gospodarsko nesmotrne in da obenem spodkopavajo tudi moralne vrednote?«, se sprašuje liberalni Časopis "Guardian". Težko je bilo preslišati tudi namigovanja britanskih medijev, da za raziskavo ne stoji le opozicija, temveč tudi konzervativni torijci. Podpredsednik družbe British Telecom Hovvard Da-vies je dejal: »Naše skrb zaradi naraščajoče neenakosti se povečuje. Ce tako obsežna manjšina ne more več prispevati k družbeni blaginji, to na gospodarstvo vpliva kot sidro.« Britanski premier Major se lahko kljub izredni nepriljubljenosti med prebivalstvom pohvali s štirimi odstotki gospodarske rasti in padajočim številom brezposelnih. Dobre strani gospodarske rasti naj bi po mnenju Majorjevega kabineta Čutili šele Cez nekaj Časa. Kritični strokovnjaki opozarjajo na nevarnost, da se gospodarstvo znajde v začaranem krogu nizkih investicij in nizke stopnje izobraževanja. Posledice obsežne privatizacije in decentralizacije britanskega gospodarstava bodo tudi huda preizkušnja za premiera Majorja. Med pol milijona učiteljev in še veC bolniških sester se povečuje pripravljenost za stavko, saj je povečanje njihovih plac omejeno na 1, 5 do 3, 1 odstotka, stopnja inflacije pa znaša 2, 9 odstotka. Proračuni državnih šol celo neznatno povišanje komaj finančno vzdržijo. V nekaterih šolah so že zagrozili, da bodo morali odpustiti učitelje - kar je v bistvu nezakonito - ali pa pisati rdeče številke. Izkušeni strokovni delavci lahko le stežka pričakujejo, da bodo v enem letu dobili vsaj tisoč funtov veC. Vodilni uradniki se lahko nadejajo povišanja, ki bi letno znašalo tudi trideset tisoC funtov več njihovih denarnicah. Nezadovoljstvo med prebivalstvom se še povečuje, ko si vodilni menedžerji privatiziranega plinskega in vodnega gospodarstva privoščijo letne premije, ki znašajo tudi veC milijonov funtov, obenem pa napovedujejo nove odpustitve. Po mnenju "Guardia-na“ prenese britanski delavski razred marsikaj, saj je zanj še vedno značilen razredni ponos. Ko se bodo bogataši konCno ujeli v britansko mentaliteto, bo njihov obstoj - kljub Jaguarjem in helikopterjem - načet. Gavin Davies, eden vodilnih britanskih ekonomistov, vlado in njeno politiko izobraževanja obtožuje “očitne kratkovidnosti". Gospodarstvu sicer še primanjkuje strokovnjakov, toda nekaj je gotovo: slabo izobraževanje in revščina resno ogrožata gospodarstvo, opozarja Britanski Nacionalni institut za raziskave gospodarstva. Marina Zapf/dpa Britanski gradovi privlačijo tatove LONDON - Britanski gradovi, odmaknjeni v svojem ruralnem okolju, vse bolj privlačijo tatove umetnin. V zadnjih treh mesecih sta ropa v svojih podeželskih rezidencah prijavila markiza Bathska in grof Pembroski. V obeh primerih so tatovi odnesli umetnine, vredne milijone. Strokovnjaki menijo, da je šlo za naročene rope znanih kupcev. »Lastniki ne posvečajo dovolj pozornosti varnostnim ukrepom in ne omejujejo dostopa javnosti,« ocenjuje detektiv Tony Russell iz oddelka za umetnine in antikvitete Scotland Varda. Markiza Bathska je tako ostala brez 7,8 milijona dolarjev vrednega Tizianovega platna »Počitek med letom v Egipt« in dveh drugih slik v vrednosti 30 tisoč dolarjev. Iz graščine lorda Pembroškega so roparji odnesli pol milijona dolarjev vreden Rembrandtov portret. Tudi pisateljica Auberon Waugh je revnejša za sedem slik, ki so jih neznanci ukradli iz njenega doma v Longlea-tu. Policija je zaskrbljena zaradi ropov in poudarja ranljivost tovrstnih objektov. Vse rope so neznanci izvedli na podoben način, zato že raziskujejo povezave. Obstaja tudi možnost, da so slike izginile zaradi odškodnine, ki jo bodo morale plačati zavarovalnice. »Tatvine so zelo skrbno načrtovali in izvedli brez napak, tako da se upravičeno sprašujemo, ali so roparji morda vedeli, komu bodo slike predali,« sumi predstavnik zavarovalnice. Ta je obljubila nagrado sto tisoč funtov za informacijo, ki bi pripeljala do vrnitve Tiziana. »Precej velika verjetnost je, da so tatovi delovali po naročilu. Za to so dobili doloCeno vsoto, ki pa je zelo majhna v primerjavi s pravo vrednostjo slike,« meni Carolyn VVakeford, ki je zaposlena pri Registru izgubljenih umetnin. To je svetovna baza podatkov, ki razpolaga z vsemi informacijami o ukradenih umetninah. Ustanovili so jo leta 1991. Od takrat so pomagali pri vrnitvi umetnin pravim lastnikom v vrednosti 110 milijonov dolarjev. V register je vpisanih kar 70 tisoC različnih enot. Najdražja umetnina v njihovih kartotekah je »Koncert« nizozemskega slikarja Vermeerja, ki so ga že pred leti ukradli iz Ameriškega muzeja. Za to platno so nekateri pripravljeni odšteti kakršnokoli vsoto. Od 38 Vermeerjevih del sta v zasebnih rokah namreč le še dve platni, eno pa pripada angleški kraljici. Zaradi visokih cen slik, ki so jih ukradli pred kratkim in ker so tatvine zelo hitro prijavili v register, menijo, da jih bodo morda uspeli vrniti lastnikom. Tudi detektiv Russel trdi; »Mogoče se to ne bo zgodilo jutri ali Cez tri leta. Toda zaradi težav pri prodaji se bodo te slike spet pojavile na površju.« Patricia Reaney / Reuter Sreda, 1. marca 1995 SOMALIJA Predstavnika OZN sta se poslovita MOGADIS - Poveljnik sil OZN v Somaliji malezijski general Aboo Samah in posebni odposlanec OZN Victor Gbeho sta včeraj zjutraj zapusitla Mogadiš. Med kratko slovesnostjo na letališču v Mogadišu je general Samah predal poveljstvo ameriškemu generalu Tonyju Zinniju, ki vodi mednarodno operacijo Združeni šCit, katere namen je zavarovati umik vojakov ZN v Somabji. Oba nekdanja predstavnika Združenih narodov sta nato poletela v kenijsko prestolnico Nairobi, general Zinni pa je uradno prevzel poveljstvo nad omenjeno operacijo na mogadiškem letališču in v pristanišču, zadnjih dveh območjih v Somaliji, ki sta še pod nadzorom tujih vojakov. V noCi od ponedeljka na torek je približno 2000 ameriških in 300 italijanskih marincev zavarovalo umik vojakov, ki so se vkrcali na velikanske gliserje. Vsi ti vojaki so sestavljali mednarodne Čete pod vodstvom ZDA, v katerih je bilo pred umikom 10.000 ameriških, britanskih, francoskih, italijanskih, pakistanskih in malezijskih pripadnikov. VeCina tistih, ki so še ostah, se bo vkrcala na 23 vojaških ladij, ki plujejo v Indijskem oceanu. Američani so v bojih s krajevnimi milicami izgubile 36 mož, umaknile pa so se že marca 1994. Skupaj je na strani sil OZN padlo 121 vojakov, ob umiku pa za seboj zapuščajo Somalijo takšno, kot je bila takrat, ko se je začela izjalovljena mednarodna vojaška operacija. Hugh Nevill / AFP NOVICE Uničeno katoliško pokopališče v Novem Sadu BEOGRAD - Na novosadskem katohškem pokopališču so neznanci v noči na torek izruvali in uničili 63 nagrobnikov, je včeraj sporočila neodvisna srbska tiskovna agencija Beta, ki se sklicuje na uradna pohcijska poročila. Poleg nagrobnikov z madžarskimi, nemškimi in hrvaškimi priimki je bilo uničenih tudi nekaj srbskih grobov. Policija zato izključuje možnost političnega vandalizma. Glavni osumljenci so narkomani in alkoholiki, ki se menda v poznih nočnih urah velikokrat potikajo po pokopališču, (dpa) Gračov želi rusko vojsko usposobiti za lokalne vojne MOSKVA - Ruski obrambni minister Pavel GraCov je včeraj na pogovorih z vojaškim vodstvom o posledicah Čečenske vojne predstavil svoj načrt o obnovi ugleda ruske vojske. Načrt predvideva predvsem usposabljanje vojske za lokalne vojne in ukrepe za večjo bojno pripravljenost ruskih vojakov za posege v mestih in večjih naseljih. »Strateških vaj ne potebujemo, saj je do nove svetovne vojne še daleC. Naše sile moramo usposobiti predvsem za lokalne vojne,« je včeraj generalom dejal GraCov. »Operacija v Čečeniji je pokazala, da smo povsem zanemarih sodelovanje med enotami notranjega in obrambnega ministrstva,« je povzela GraCova tiskovna agencija Interfax. GraCov je tudi ostro kritiziral generale, ki so nasprotovali posegu v CeCeniji. »Smo poklicni vojaki, in Ce smo dobili ukaz, ga moramo tudi izpolniti,« je dodal ruski obrambni minister, (dpa, Telefoto: AP) Arafat prosi ZDA in Evropo za posredovanje GAZA - Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat vidi v posredovanju ZDA in Evrope edino možnost za preprečitev morebitnega propada izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj. Palestinsko vodstvo je namreč obtožilo Izrael, da namerno zavlačuje pogajanja o širitvi palestinske avtonomije na Zahodni breg in izvedbi palestinskih volitev. »V naslednjih dneh bo postalo jasno, ah je izraelska mirovna pohtika res mirovna,« je vCeraj novinarjem dejal Arafat in napovedal obisk ameriškega državnega sekretarja Warrena Christopherja na Bližnjem vzhodu od 7. do 10. marca in britanskega premiera Johna Majorja od 13. do 14. marca. »Bližnji vzhod ni samo majhna točka na svetovnem zemljevidu, temveč nevarno in strateško pomembno območje, ki je odločilnega pomena tudi za Evropo in Ameriko. Zato imamo vso pravico pozvati ZDA in Evropo, naj pritisnejo na Izrael,« je dejal Arafat, (dpa) Somalija danes Približna območja, ki jih nadzorujeta vojaška voditelja sporni koridor Mogadiš Indijski ocean ] Gen. Mohamed Farrah Aidid Jg| Kismayu gj Gen. Mohamed Said Hersi Morgan E2 Ali Mahdi Mohamed Usoda prebivalcev ■ Najmanj milijon jih je še naprej odvisnih od tuje pomoči ■ Od januarja 1991, ko so zrušili predsednika Mohammeda Saida Barreja je od 6,5 milijona kar 800 tisoč prebivalcev prebegnilo v sosednje države. Do zdaj se jih je približno 300 tisoč vrnilo. ■ Zaradi obilne žetve in premirja na podeželju, je Somalija obnovila kar 75 odstotkov predvojne proizvodnje žitaric. ■ Človekoljubne organizacije bodo nadaljevale s svojim programom pomoči iz Kenije, dokler tujcem v Somaliji ne bo zagotovljena varnost. ■ UNICEF je v Mogadiš poslal velike zaloge goriva, zdravstvenih pripomočkov in opremo za filtriranje vode. Usoda klanov ■ Najnovejši sporazum o delitvi oblasti med sovražnima vojaškima voditeljema Alijem Mahdijem Mohamedom in Mohamedom Farrahom Aididom ne zagotavlja varnosti. * Letališče in pristanišče v Mogadišu bosta zaradi gospodarskih razlogov ostala odprta, klana pa bosta verjetno sklenila sporazum o delitvi oblasti. ■ Vsak trenutek lahko pride do krvnega maščevanja. AP/Wm. J. Castell MEDNARODNI FINANČNI ŠKANDAL V SINGAPURJU Vse kaže, da je borni posrednik Leeson namerno uničil banko Barings SINGAPUR (Reuter) - Preiskovalci se na vso moč trudijo ugotoviti, kam je izginil goljufivi borzni posrednik in občasni nogometaš Nick Leeson, ki je pred nekaj dnevi uničil eno najvecjih britanskih bank in zamajal evropske finančne trge. Pri tem raziskujejo, ali mu je resnično uspelo Cisto samemu uničiti spoštovano banko Barings. Obiskati so dom pogrešanega Leesona, 28-letnega Čudežnega otroka, Cigar akrobacije z bodočimi borznimi pogodbami so njegovo banko stale kar milijardo dolarjev. Štirje strokovnjaki so za preiskavo njegovega razkošnega stanovanja v centru mesta porabili okoli 40 minut. PriCe trdijo, da so bili možje iz singapurskega Oddelka za gospodarski kriminal, ki jih je za raziskavo zaprosila uničena britanska banka. Christine Sam-pang, služkinja v Leesonovi zgradbi trdi, da je borzni posrednik s svojo ženo zgradbo zapustil že pred zoro minuli Četrtek. Ni bilo videti, da bi se mu posebno mudilo. Natančne izgube banke družine Bar-ning v tem trenutku še niso znane. Eddie George, guverner angleške centralne banke, je v ponedeljek povedal, da je Leeson kupoval delnice na japonski borzi že od konca januarja po višji ceni, kot je bila njihova realna vrednost. Pri tem je upal, da bo vrednost teh delnic narasla. Potres v Kobeu pa je japonski trg vrednostnih papirjev za nekaj Časa potopil. Leeson je sklenil med 20 tisoč in 40 tisoč takšnih vnaprejšnjih pogodb pod neznanimi pogoji- Svetovni trgi trepetajo od skrbi zaradi propadle investicijske banke Bamings. Predsednik banke Peter Baring pa že sumi, da je šlo za sabotažo. Najnovejši dogodki v zvezi z banko Bamings so v ponedeljek močno pretresli tokijsko borzo in zadali hud udarec funtu ter znižali vrednost evropskih vrednostnih papirjev. Potencialni kupci se že zbirajo okrog banke, ki med drugim - v posebnih, varnih skladih, trdijo strokovnjaki - hrani tudi premoženje britanske kraljice, svoje čase pa je Američanom pomagali od Francozov kupiti državo Lousiano. Ameriški finančniki Britancem in drugim Evropejcem svetujejo zategnitev bančnih zakonov, ki bi preprečiti podobne finančne nesreče. Tudi Američani so v preteklosti izkusiti kar nekaj škandalov. Nedavno je v Kaliforniji bankrotirala cela pokrajina z imenom Orange, pred dnevi pa je nesposobnost plačevanja računov naznanila tudi prestolnica VVashington. SVET O čem pišejo drugje posvetu O finančnem škandalu britanske banke »PopreCni državljan se sprašuje, v kateri igralnici lahko mati uradnik špekulira z milijardnimi vsotami, ne da bi to opazila uprava igralnice. Odgovor: banke so se same borile proti nadzora nad njihovimi špekulativnimi posti... Trgi so se buCno odzvali na finančni polom banke Barings. Seveda ima ta dogodek tudi pozitivne strani. Hazard se sicer nikoli ne bo končal, toda zdaj bodo šefi svojim mini-špekulantom gledati malo bolj pod prste. Resni vlagatelji, ki vedno plačajo najvišjo ceno pri manjših borznih polomih, bodo zdaj vsaj nekaj Časa mimo spati.« (Die Presse, Dunaj) »Borzni posrednik, ki je britansko banko Barings pognal v bankrot, je bil star šele 28 let... Torej “yuppie“. Kdor je vsaj enkrat opazoval živčno dogajanje na eni od velikih borz, razume, zakaj lahko mladi ljudje obračajo vsote, ki segajo v milijarde: starejši namreč takega stresa sploh ne vzdržijo. Senčna stran te zadeve pa je, da so ti mladeniči pogosto preobremenjeni in zato nimajo zmožnosti resnično trezne presoje. Zato je bilo le vprašanje Časa, kdaj bo izbruhnil “mega-škandal“. (Kurier, Dunaj) O umiku zadnjih vojakov OZN iz Somalije »Najhujša napaka ZDA v somalskem posredovanju se je zgodila že v začetku akcije: meniti so, da bo posredovanje omejeno zgolj na oskrbo s hrano in da razorožitev somalskih oboroženih skupin sploh ne bo potrebna. So-malski uporniki pa so nenehno ropati živilske transporte... Najhujše pa je gotovo dejstvo, da ima zdaj svet zaradi Somalije napačno predstavo, namreč da se po vsej Afriki ne da storiti prav nic koristnega. V Ruandi je šlo za popolnoma drugačno krizo. Tam bi bilo moc preprečiti genocid nad pol milijona prebivalcev, Ce bi pravočasno posredovali. Celo alternativna vlada je bila na razpolago. Toda zaradi strahu pred še eno Somalijo so Združeni narodi pogledati stran. Potrebna sta predvsem vztrajnost in trezna glava.« (Financial Times, London) »Podobno kot v Bihaću so zahodne vojake ob poslabšanju položaja nadomestiti z vojaki iz manj razvitih držav... Ker se je povelje glasilo “biti prisoten", zdaj Združeni narodi zapuščajo Somalijo taksno, kakršna je bila ob njihovem prihodu. Edina, toda zelo žalostna razlika je ta, da žrtve zdaj umirajo s polnimi trebuhi. Nekaj pa je postalo jasno: nihče v vrstah Združenih narodov noče prevzeti “bremena belega moža“. Zdaj pac ne obstaja veC zloglasna Sovjetska zveza, proti kateri bi se bilo treba boriti za interesna območja. Diplomacija, ki se pogosto omejuje na prazno govoričenje, zdaj stopi v akcijo samo, ce gre za neposredne interese držav. Umik iz Somalije morda prav žara-di tega napoveduje tudi umik iz Bosne.« (Le Figam, Pariz) O najnovejših mirovnih predlogih za Bosno »Zahod se hudo moti, Ce pričakuje, da se bodo uresničila njegova najnovejša mirovna prizadevanja v Bosni. Nekateri zahodni politiki so prepričani, da bo srbski predsednik Miloševič sprejel najnovejše mirovne predloge, ker Srbija nujno potrebuje ukinitev sankcij in si hkrati žeti ponovno pridobiti mednarodni ugled. Glede tega so seveda v zmoti. Vse sankcije tega sveta ne bi zadostovale za to, da bi Miloševiča pripravili k temu, da sprejme predloge, ki zanj pomenijo opustitev vseh bistvenih ciljev, ki si jih je zadal leta 1991... Zahod se mora sprijazniti z grenko resnico. Posledica tega, da so se odpovedati vojaškemu posredovanju v Bosni, je ta, da pravične in sprejemljive rešitve spora na področju nakdanje Jugoslavije ne more biti.« (The Independent, London) HRVAŠKA Zagreb je pripravljen sprejeti »nadomestno« rešitev ZAGREB - »V mesecu dni se lahko marsikaj zgodi in prepričan sem, da se tudi bo,« je odgovoril general Ber-trand de Lapresle na včerajšnji tiskovni konferenci na zagrebškem sedežu Združenih narodov na novinarsko vprašanje, ali pričakuje, da bo izbruhnila vojna, Ce se bodo modre Čelade umaknile iz Hrvaške. General, ki je po letu dni v nekdanji Jugoslaviji predal poveljstvo svojemu nasledniku, prav tako francoskemu generalu Bernardu Janvierju, je tudi izrazil prepričanje, da se bo mednarodni skupnosti posrečilo najti rešitev, s pomočjo katere bo ohranila svojo navzočnost na tem območju, vključno z možnostjo nadzora nad sedanjim premirjem na Hrvaškem. »Ne vem še, kakšen bo ta nadzor, a prepričan sem, da bo mednarodna skupnost znala preprečiti vojno, saj bi v primeru Unproforjevega umika prišlo do prave drame,« je še pojasnil francoski general, ki je bil za razliko od svoje siceršnje molčečnosti včeraj zelo zgovoren. Povedal je tudi, da je po pogovoru z vse- mi ključnimi dejavniki spopadov v nekdanji Jugoslaviji prepričan, da si vsi želijo miru, nočejo pa ga podpisati za vsako ceno. Te besede francoskega generala je potrdil tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman, ki je v ponedeljek zvečer po pogovoru s turškim predsednikom Suleymanom Demirelom izjavil, da se bo Hrvaška, ki se zavzema za miroljubno rešitev, pristala na nekakšno navzočnost mednarodne skupnosti. Istega dne je v Ženevi tudi minister za zunanje zadeve dr. Mate Granič izjavil, da se »Hrvaška že ukvarja z nadomestnim modelom«, ki naj bi stopil v veljavo po odpovedi gostoljubja sedanjim četam Unproforja. Gordana Gojak ČEŠKA REPUBLIKA Ob drugem krogu certifikatov utegnejo biti Čehi bolj previdni kot pred fremi leti PRAGA - Na praski borzi bodo danes začele kotirati delnice 861 firm, ki so bile olastninjene po vladnem programu certifikatov. Kogar pici kaca, se boji zvite vrvi, pravijo investitorji, Id bodo ta dogodek najverjetneje spre-mljali s strani. Spomini na prvo izdajo certifikatov letal992, ko so privatizirali skoraj tisoč čeških podjetij, so namreč še zelo sveži. Takrat je presežek najboljšijh delnic privabil investitorje in povzročil nerealne dvige, kmalu potem pa tudi spektakularne padce vrednosti. »Ne verjamem, da se bo vlagateljem kam mudilo,« meni Bemhard Eiwan, broker pri Zi-vnostenski banki. »Pri prvi izdaji certifikatov se je veliko ljudi opeklo. Ne samo tujci, marveč tudi domad zasebniki.« Draga in zadnja izdaja certifikatov se začenja danes. Pri češkem modelu privatizacije državljani s certifikati (pravijo jim kuponi), ki jih je izdala vlada, tekmujejo za deleže v državnih podjetjih, lahko pa jih zaupajo tudi pooblaščenim skladom. Med 861 firmami, katerih nominalna vrednost znaša 5, 65 miljard dolarjev, vlada posebno zanimanje le za nekatere, kot so telekomunikacijska firma SPT Telecom, kemični tovarni Leciva in Galena ter železarni Nova Hut in Vitkovice. Za ostale firme je zanimanje majhno. »V prvem krogu lastninjenja je bil izbor delnic zelo širok Drugi krog je precej skromnejši,« pravi Marco Anderegg, broker pri investicijski banki Patria Finance. Vedno najvecjih državnih podjetij, med njimi tudi elektronsko firmo GAZ in vse veCje Češke banke, so olastninili že v prvem kroga____________________ Druga izdaja certifikatov je nastopila v trenutku, ko je trg vrednostnih papirjev že leto dni v recesiji, brez znakov okrevanja. Indeks HN Wood 30 je padel z 3.805 točke, ki jo je dosegel 1. februarja 1994, na 1.408 točke 14. februarja letos. Analitiki sodijo, da stanja ne bo spremenilo niti lastninjenje manjših podjetij iz drugega kroga. »Pričakujem, da se bodo cene v povprečju znižale, saj večina žeti gotovino,« meni analitik Martin Masek Dodaja tudi, da bodo večino podjetij kupiti investicijski skladi, vendar njihov delež v posameznem podjetju ne sme presegati 20 odstotkov. Ti skladi pogosto presegajo zakonsko dovoljen delež, saj dobro vedo, da bodo kazni ministrstva za finance precej nižje kot prihodki od prodaje presežnih delnic. Tudi delnice SPT Telecoma, s katerimi se vnaprej trguje že veC mesecev, bodo izgubile del vrednosti, ko se bodo pojavile na trgu. »SPT vnaprej prodaja svoje delnice po 3000 kron, vendar jih je se vedno precej na voljo. Ko se bodo pojavile na borzi, se bo njihova vrednost znižala in ustalila med 2300 in 2500 kronami, »ocenjuje Eiwan. Analitiki tudi menijo, da rezultati podjetij, privatiziranih v prvem krogu, ne bodo delovati spodbudno na zanimanje za podjetja drugega kroga. Eivvan pričakuje, da bodo investitorji ob drugi izdaji voucherjev v svoj portfolio vključiti tudi vrednostne papirje podjetij iz kemicno-farmacijskega sektorja. »Po kratki razprodaji v začetku, se bo povpraševanje, predvsem iz tujine, povečalo. Alan Crosby / Reuter Problemi koordinacije Zaradi dobrega izhodiščnega položaja na začetku tranzicije marsikdo zmotno pričakuje, da pri reformah slovenskega gospodarstva ne bo potrebno kaj dosti koordiniranih ukrepov Tokrat objavljamo daljše odlomke iz razprave prof. Rasta Ovina, ki jo je imel na 3. letnem srečanju Zveze ekonomistov Slovenije, kjer je tekla beseda o ekonomskih vidikih upravljanja. Ovinov prispevek se nanaša na pro-blematizacijo koordinacije, sestavino širše raziskave Koordinacija ekonomske pobtike reform v Sloveniji, ki jo je opravil Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo pri Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Morda ne bo odveč, če tukaj poudarimo nekatere posebnosti razmerja med vlado in parlamentom, čeprav se zavedamo, da se s podobnimi problemi koordinacije srečujemo tudi na drugih področjih. Očitno je namreč, da razmeroma dober izhodiščni položaj naše države pri reformah še naprej vzdržuje pričakovanja, češ da tranzicija na Slovenskem potrebuje le manjšo podporo koordinacije. Zato članek obravnava probleme ekonomske pobtike v Sloveniji s stališča konsdtucionalne ekonomike in skozi perspektivo koordinacije pobtike reform, pri čemer izhaja iz podmene, da lahko našo državo v smeri bberalne ekonomije prej pripelje koordinirana pohtika rekonstrukcije kot pa spontani procesi reform. (Op. ur.) Koordinacija v ekonomski politiki na splošno pompni usklajevanje med centraliziranimi nosilci ukrepov in decentraliziranimi ekonom-skirni enotami. Njena osrednja naloga je zmanjšati stroške ekonomske Politike, saj lahko zmanjša odpore do posameznih ukrepov in pohebo Po kompenzacijah. NaCelo koordinacije ekonomske politike je večkrat v nasprotju z načelom pravoCa-snega ukrepanja. Potreba po koordinaciji v ekonomski politiki v b-žnem gospodarstvu raste sorazmerno z aktivnostjo ekonomske pobtike jn pada z razvitostjo pravil igre. Tu je razlika tudi med posameznimi Mstrumenti: medtem ko prerazdeh-tev produkta s fiskalno politiko implicira določeno koordinacijo, pri monetarni politiki ta pravzaprav ne pride v poštev. Glavna naloga slednje je določiti pogoje, pod katerimi je mogoCe dosegati željeno likvidnost. V državah tranzicije je primarnega pomena koordinacija ekonomske politike same (med posameznimi nosilci ekonomske politike, pa tudi med njihovimi posameznimi ukrepi). To je posledica neizoblikovanega ekonomskega sistema, zaradi Cesar skoraj ne obstajajo skladno delujoči transmisijski kanali. Po drugi strani je koordiniranje ukrepov z decenbaliziranimi ekonomskimi enotami bistveno težje kot v tržnem gospodarstvu. Zelo težko je namreč razmejiti stroške (in zahteve po njihovem nadomeščanju) zaradi določenih ukrepov in stroške zaradi prilagajanja v tranziciji, ki jih ekonomski subjekti seveda želijo prenesti na državo. Iz tega sledi, da je v interesu države v tranziciji hitro napredovanje Pri pravilih igre. Nasprotno pa uveljavljanje države kot diskrecijskega akterja ekonomske politike vodi stran od liberalne ekonomije. To pomeni, da je z učinkovito koordinacijo ekonomske politike reform danes mogoCe zmanjšati potrebe po koodinaciji v prihodnje. To dodatno vpliva tudi na konkurenčnost podjetij, ki so seveda lahko konkurenčna le toliko, kolikor je konkurenčno organizirana država. Položaj vlade TežišCe upravljanja sodobne države je na izvršilni ravni - na vladi, parlament pa jo pohtiCno nadzoruje m ji postavlja okvire za akcijo, v glavnem z zakonodajo, proračunom in splošnim političnim nadzorom. Parlament ni in ne more biti usposobljen kot vlada, ki razpolaga s strokovno upravo, ki mora pokrivati vsa družbena področja in mora biti sposobna zaznavati relevantno okolja in sproti reagirati na dogajanja v tem okolju. Parlament postavlja določeno, zlasti dolgoročno pohtiCno usmeritev glede reševanja globalnih vprašanj. Tudi ekonomska pohtika reform in s tem njena koordinacija ne more potekati z veC mest hkrati, Čeprav razmerja med vladami in parlamenti v državah banzicije včasih demonstrirajo takšna pričakovanja. V Sloveniji vlada le izvaja politiko parlamenta (Jambrek, 1992, Nova ustavna ureditev, str. 20). S tem pa se tudi slabi in zamegljuje ustavno proglašeno načelo delitve oblasti (Grad, 1993, »Parlament - vlada; Normativna ureditev in uresničevanje tega razmerja«, PP, št. 13, sb. 16) . Takšna ureditev ustvarja nenehno negotovost in trenja v odnosih med vlado in parlamentom. Povzroča tudi nenehne očitke vladi, Ceš da prekoračuje svoje pristojnosti in otežuje uveljavljanje parlamentarnega sistema. Po drugi strani poseganje državnega zbora v operativno upravljanje otežuje konsistentno politiko vlade na posameznih področjih. Glede na zakonske rešitve prevzema vlada odgovornost le za izvrševanje konkretnih nalog, za katere jo zadolži državni zbor. NaCelo deh-tve oblasti je zamegljeno, razmerja med zakonodajnim in izvršnim telesom pa niso v skladu z naCeh parlamentarnega sistema. Nujna praktična posledica takšnega stanja je, da pristojnosti niso dovolj jasno razmejene in da zato tudi odgovornost ni dovolj razvidna (Grad, 1993, sb. 17) . Značilno je stanje, ko parlament sprejema preveč sklepov in Britanski parlament (Houses of Parliament) kot simbol politične in gospodarske demokracije (Foto: B. Gibbs) ohranil zaradi sbahu, da prehiba sprememba sistema v primerjavi s prejšnjim načinom vladanja ne bi pripeljala do izgube nadzora nad dogodki. Vendar pa je s stališča zahtev ekonomske politike reform (osredotočenje na instrumente sprememb v institucionalnem okviru, verodostojna politika, bdna finančna pohtika itd.) takšen položaj vlade, kot ga imamo v Sloveniji, neustrezen. Glede na položaj, ki ga ima, vlada ne razpolaga z ustreznimi pristojnostmi, pa tudi ne nosi ustrezne (pohtiCne) odgovornosti za rezultate reform - te pa namesto nje ne more prevzeti nihče. Pomemben del reform tako poteka na spontan način, značilen za dogajanja v nerazvitem parlamentu, pri razdeljevanju njihovih sboškov pa vladata nepreglednost in negotovost. Realni dogodki tako ne morejo odsevati verodostojne sbategije reform, njihova koordinacija pa je s tem presekana pri koreninah. Pri primerjavah z drugimi državami banzicije takšen potek dogodkov imenujemo gradualistiCna strategija. Dejansko pa se za tem sprejemljivim pojmom skrivajo procesi družbene dezintegracije, ki izvirajo še iz Časov ideologije združenega dela. Posledica je, da se državni zbor pogosto spušča v stvari, ki so v pri- Partnerstvo med vlado in parlamentom v sodobnih državah temelji tudi na delovnih telesih, Id nov, delitev proračunskih sredstev). Ne glede na to, kako se delovnim telesom uspe poglobiti in usposobiti za svoje naloge, si ne morejo z vlado deliti funkcij odločanja za posamezne ukrepe in prevzemanja politične odgovornosti za te ukrepe, ali jih celo prevzeti. naročil vladi, tako da včasih že ni pregleda nad tem, kaj je bilo sprejeto, prihaja pa tudi do protislovnih zahtev. Razlika med interesi vlade in parlamenta najbolj pride do izraza pri odločanju o razdelitvi proračuna. Normalno je, da glede na pristojnosti, ki jih ima, parlament deluje v smeri povečanja obveznosti države, medtem ko se vlada Čuti odgovorno za politiko trdnih proračunskih omejitev. Takšna klima se nujno prenaša tudi v vlado, kjer posamezni resorji optimirajo svoja distribucijska pričakovanja - četudi na račun drugih resorjev. Verjetno je, da se je takšen sistem stojnosti izvršilne oblasti. Geneza problema je verjetno v splošnem nezaupanju v inštitut demokratičnih vohtev. Agiranje poslancev kaže na splošno nezaupanje do oblasti, zlasti do izvršne oblasti. Opozicija mnoge namere vlade predstavlja kot subverzivne, koalicijski partnerji pa nenehno dajejo vtis, da jih skrbi prevelika moč drugih koalicijskih partnerjev. Takšno stanje je pripisati splošni nizki pohticni kulturi, a tudi dinamičnemu nastanaju struktur demokratične družbe. Dejansko je državni zbor v preteklem obdobju večkrat posegel na področja vlade in določal celo cene bencina in mleka, kar je v pristojnosti vlade. Poleg tega je vladi določal konkretne -naloge in zahteval poročila o njihovi izvedbi; ne le parlament, ampak celo njegova delovna telesa. Pri položaju slovenske vlade je beba upoštevati tudi dvodomnost parlamenta. Ge obstajata dve telesi, se lahko zastavi vprašanje, katero od njiju predstavlja ljudstvo oziroma katero v večji meri predstavlja ljudstvo. Ce imata oba domova enak položaj, utegne priti do blokade parlamentarnega odločanja. Ker so od tega delovanja odvisni vladni predlogi, je logična posledica podaljševanje časa, potrebnega za sprejem neke odločitve. To pa je, kot smo omenili, osnovno tveganje koordinacije ekonomske pohtike. Slovenska vlada do svojega položaja ni pasivna. Vendar tudi ona igra na ničelno vsoto. V odsotnosti jasnih pravil in razmejitve pristojnosti, se poskuša izogniti motečemu nadzoru in sodelovanju s parlamentom in drugimi partnerji pri ekonomski politiki. Njen manevrski prostor je v veliki meri odvisen od slabosti in napak njenih partnerjev. To ne velja edinole za Banko Slovenije, s katero pa ima vlada glede ekonomskih vprašanj številne skupne cilje. To se zlasti kaže v odnosu do sklepov državnih teles (ki sicer niso obvezni za vlado), do socialnih partnerjev, dogaja pa se tudi, da pozabi na sicer zavezujoče sklepe Državnega zbora. Pri tem dozira delovnim telesom tiste podatke, ki opravičujejo njene ukrepe. Tam, kjer je sodelovanje dobro, temelji na dobrih osebnih odnosih med predstavniki ministrstev in drugih partnerjev, ne pa na pravilih. Splošna gospodarska gibanja pa kažejo, da je takšno ravnanje vlade bliže splošnemu interesu, kot pa da bi se sama trudila z naložbami v delovanje obstoječega sistema. To pa nas ne oddaljuje le od liberalne države, marveč tudi od vladavine zakona, ki pa je temeljni pogoj za razvoj bžnega gospodarstva. Proces tranzicije označujeta neugodna spremljevalca - nejasnost in negotovost. Zato je v interesu verodostojnega poteka reform potrebnih CimveC verodostojnih informacij in tudi ukrepanje mora biti taksno. Verodostojnost pa zahteva kontinuiteto pristojnosti. To je stvar položaja izvršne oblasti (vlade) in nobanje koordinacije v njej. Poleg tega, da položaj slovenske vlade ne ustreza potrebam reform, je tudi vprašanje, kako naj katerokoli drugo telo (torej Državnega zbora) organizira in izva- ja politiko promocije reform. Se pred tem pa, kakšen interes bi lahko imelo telo, ki objektivno ne nosi opredeljene pohtiCne odgovornosti. Sicer pa obstajajo podatki, da se na vladi zavedajo, da vlada Republike Slovenije premalo skrbi za svojo promocijo in da bi boljša obveščenost o delu vlade med prebivalstvom koristila tudi vladi. Banka Slovenije - eden izmed nosilcev ekonomske politike Tudi s stališča ekonomske politike predstavlja Banka Slovenije pozitiven primer. Predvsem pokaže vzporejanje njenega položaja s centralnimi bankami drugih držav v tranziciji, da je Banki Slovenije uspelo zadržati zakonsko pa tudi dejansko neodvisnost, medtem ko so centralne banke drugih držav v tranziciji bolj ah manj ohranile povezave z vladami. NajveCje probleme ima Banka Slovenije z nekoordiniranostjo drugih področij reform. Zaradi tega je njena pohtika kdaj tudi omenjena kot neprimerna. Da pa je pravilna, potrjujejo visoke uvrstitve slovenskega tolarja in bank v raziskavi zaupanja SMJ ob koncu leta 1994. Osnovna cilja Banke Slovenije sta stabilnost valute in notranja ter zunanja likvidnost. Banka Slovenije ima zakonsko osnovo, ki ji omogoča v tem pogledu verodostojno pohti-ko. Vendar pa je zaostajanje reform na drugih področjih odgovorno za nenehne pritiske na centralno banko, naj popusti pri bdni monetarni politiki. Zaostanek pri lastninjenju podjetij in odsotnost lastnikov kot »sbažarjev plač« (Mencinger) je omogočilo nadaljevanje avtonomnega »pricing« faktorja delo. K temu pristejmo še reverzibilen ukrep osamosvojitve socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ki je povzročil dvig sboškov dela. Pri tako spodbujenih inflacijskih pričakovanjih in ohranjenih pravicah, seveda pohtika Banke Slovenije ne deluje usklajeno. Rezultat je zaostajanje tečaja za cenovnimi gibanji. Verodostojnost Banke Slovenije je povezana z ugledom poslovnih bank. Ker centralnobanCne reforme niso spremljale druge reforme, je bilo v začetku čutiti nezaupanje poslovnih bank do politike cenbalne banke. Ko se je to po začetku sanacije bank začelo popravljati, so zaostanki pri reformah odprh drugo vrzel - med bankami in podjetji. Tako je namesto nekredibilnih reform, ki so dopuSCale masovno zadolževanje »disbessed borrovvers« in namesto dragega poslovanja bank za- radi visokih obrestnih mer ni bila izzvana Banka Slovenije. Primer dobre koordinacije je sodelovanje med Banko Slovenije in takratno SDK v letu 1991, ko je prav ta koordinacija v mnogoCem prinse-la k sorazmerno tekoči in uspešni zamenjavi denarja. Podobno velja tudi za sodelovanje med zakladnico Minisbstva za finance in cenbalno banko, ko je slo za finančno upravljanje s sredstvi proračuna, ki je omogočilo zniževanje obrestnih mer. Na drugi sbani pa koordinacija ni možna pri skladih, ki so bili izvzeti iz integralnega proračuna. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje sta tako ohranila visoko stopnjo samostojnosti. To označuje nenehno tveganje pri kon-boli javne porabe; pri tem je bila letošnja dezindeksacija njunih zahtev predvsem ukrep kratkoročnega pomena. Avtonomno določanje cen in sboskov bo kmalu ta dva sklada spet pripeljalo k državni blagajni, vendar kot izgubarja. (...) Koordinirano pospeševanje, ali spontano zastajanje Prikazana mnenja in dejstva potrjujejo tezo, da je koordinacija ekonomske politike v Sloveniji pomanjkljiva. To ni presenetljivo, saj so za to izpolnjeni mnogi pogoji. To so: splošna nizka raven politične in demokratične kulture in znanja, nizka stopnja pohtiCne strukturiranosti, neustrezen položaj vlade kot izvršne oblasti, vlada tudi sama priznava, da se premalo posveCa promociji svoje pohtike in pomanjkljivo znanje o ekonomski pohtiki tranzicije. Možnosti za napredek na tem področju so pravzaprav iste, kot velja za reforme nasploh. Povečati se mora splošno znanje o pohticnih in gospodarskih dogajanjih. Na sbani nosilcev ekonomske politike pa je to sprememba njihovega položaja in porast pohtiCne volje za spremembe in prehod v novo družbeno ureditev. Glede korodinacije pa je na nas ekonomistih, da podrobneje opredelimo in ločimo pojme, kot so liberalna ekonomija kot smer razvoja Slovenije na eni in spontano napredovanje reform na drugi strani. Ker pot v tržno ekonomijo vodi v smeri liberalne ekonomije, je tudi logično, da kolikor bolj se bomo zdaj posvetili (tranzicijski) koordinaciji, prej bo odpadla potreba po permanentni državni intervenciji oziroma koordinaciji teh ukrepov. Raslo Ovin (Zbornik 3. letnega srečanja ZES) Sreda, 1. marca 1995 GOSPODARSTVO IN FINANCE MENJALNIŠKI TEČAJI 28. februar 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 HI) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 79,80 80,50 11,28 11,43 6,80 7,35 A banka Koper 79,40 80,50 11,22 11,44 6,80 7,35 A banka Nova Gorica 79,60 80,60 11,21 11,46 6,80 7,35 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,00 80,60 11,20 11,45 6,90 7,40 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,00 80,60 11,30 11,50 6,85 7,50 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 79,40 80,58 11,18 11,45 6,78 7,26 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,00 80,50 11,20 11,45 7,00 7,30 Come 2 us* 80,15 80,49 11,27 11,42 6,90 7,30 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,00 80,80 11,20 11,60 6,90 7,50 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 - - - - - - Kida, od 7-19, sob od 7-14 80,33 80,36 11,39 11,41 7,20 7,26 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,28 80,32 11,39 11,41 7,10 7,25 Kompas Hertz Celje* 79,80 80,30 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 79,80 80,30 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,00 80,50 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,00 80,50 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,00 80,50 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 064/741-519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 80,00 80,50 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 80,00 80,50 11,27 11,40 6,85 7,30 Tel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,20 80,80 11,20 11,45 6,85 7,20 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 - - - - - - Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,25 80,65 11,27 11,42 6,90 7,38 Postna banka Slovenije* 78,80 80,35 10,80 11,37 6,80 7,33 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,36 80,39 11,41 11,43 7,18 7,21 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,10 80,40 11,33 11,41 6,82 7,32 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,00 80,30 11,30 11,40 7,05 7,49 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,15 80,35 11,35 11,37 7,00 7,39 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,35 80,90 11,15 11,50 6,90 7,45 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,10 80,45 11,30 11,40 6,80 7,25 Publikum NM, t: 068/ 322-490 79,80 80,35 11,35 11,46 6,95 7,30 Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14 79,50 80,20 11,20 11,40 7,00 7,48 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 79,80 80,40 11,25 11,40 7,00 7,48 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,10 80,55 11,30 11,48 6,95 7,30 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,00 80,52 11,31 11,42 7,00 7,39 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,05 80,40 11,25 11,44 7,10 7,45 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 89,80 80,58 11,26 11,45 7,30 7,70 SKB d.d.,*** 79,55 80,65 10,90 11,65 6,70 7,30 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,10 80,30 11,34 11,39 7,00 7,60 SZKB d.d. Ljubljana 80,10 80,49 11,31 11,44 6,90 7,55 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,00 80,70 11,30 11,47 7,18 7,45 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,32 80,37 11,39 11,41 7,17 7,21 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SedeZ tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 28. FEBRUAR 1995 valuta v URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1640,00 1700,00 nemška marka 1132,00 1160,00 francoski frank 319,50 328,00 holandski gulden 1000,00 1030,80 belgijski frank 54,40 56,00 funt šterling 2599,00 2675,00 irski šterling 2600,00 2680,00 danska krona 271,50 290,00 grška drahma 6,80 7,30 kanadski dolar 1183,00 1220,00 japonski jen 16,70 17,40 švicarski frank 1320,00 1363,00 avstrijski šiling 159,20 164,00 norveška krona 253,0 260,00 švedska krona 222,00 230,00 portugalski escudo 10,40 11,10 Španska pezeta 12,60 13,00 avstralski dolar 1210,00 1250,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,70 13,10 hrvaški dinar-kuna 258,00 272,00 28. FEBRUAR 1995 v LIRAH ■ valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1649,00 1709,00 nemška marka 1131,00 1166,00 francoski frank 320,00 335,00 holandski gulden 1003,00 1031,00 belgijski frank 54,60 55,80 funt šterling 2608,00 2698,00 irski šterling 2609,00 2699,00 danska krona 283,00 291,00 grška drahma 7,10 7,70 kanadski dolar 1187,00 1232,00 švicarski frank 1333,00 1363,00 avstrijski šiling 159,80 164,80 slovenski tolar 13,50 14,00 27. FEBRUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnka Borovlje 8,50 8,85 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,50 14,00 Italija Tržaška kreditna banka 12,70 13,10 27. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4561 francoski frank 28.3180 nizozemski gulden 89.1500 belgijski Irank 4.8503 španska peseta 1.1310 danska krona 25.1320 kanadski dolar 1.0420 japonski jen 1.5060 švicarski frank 117.8400 avstrijski šiling 14.2090 italijanska lira 0.8735 švedska krona 19.8400 - ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljavna dne 1.3.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS m 1358/1335 1.1612%2 DEM m 8.130,m 8.180,0000 USD 1 119/1797 119/181 Tečaji so okvirni pri konkretnih poslih so moVia odstopanja. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 040 z dne 28. 2. 1995 - Tečaji veljajo od 1. 3. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Non/eška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 88,0350 1160,1102 396,3022 85,6877 2054,7888 2637,9872 2316,5463 8164,6154 7,1408 123,2612 7279,0811 1842,3454 78,6579 1619,8597 9627,7144 188,3168 119,2932 151,7516 92,9623 88,2999 1163,6010 397,4947 85,9455 2060,9717 2645,9250 2323,5169 8189,1829 51,4199 188,9244 7,1623 2200,0000 123,6321 7300,9841 1847,8891 78,8946 1624,7339 9656,6845 188,8835 119,6522 152,2082 93,2420 88,5648 1167,0918 398,6872 86,2033 2067,1546 2653,8628 2330,4875 8213,7504 51,5742 189,4912 7,1838 124,0030 7322,8871 1853,4328 79,1313 1629,6081 9685,6546 189,4502 120,0112 152,6648 93,5217 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 1.3.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 813,914 810,694 1,624,608 72 108.5219% 108.0926% 108.3072% 150,000 81,391 81,069 162,461 Tečajnica borznega trga St.: 38 Datum: 28. 2. 1995 Vrednost. papir mt ex kupon štda[(3) enotni tetij % sprem datum povpraS pEidn Mave Min. iooostt 33E 50HE LEE 796 (4.5.93) 11.417 24.2. 12.300 PRB 1.000 (6.6.94) 13.997 1,27- 28.1 14.500 14.100 13.900 2.380 ŠAL 500 (7X29.8.94) 19.942 27.2. 19.500 21.000 srn 458 (16.5.94.) 35.800 J4- 28,2. 35.500 35.800 35.000 385 ITTiTTKfttfSl mg* RS01 8,0 4.(31.12.94] 97,8 ,17- 28.2. 98,3 97,8 97,5 12.590 RS02 9,5 8.(1.10.94) 102,7 27.2. RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,5 17.1 91,5 KS11 7,0 4.(15.1.95) 86,1 27.2. RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 96,8 27.2. 96,5 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,2 20.2. SKBl 10,0 4.(1.11.94) 988 27.2. 99,4 BUR 12.980 27.2. 12.450 13.000 DAD 10.000 (1.6.94.) 122.838 1,62 28.2. 127.000 120.000 17.934 FMD M 15.373 ,49 28.2. 22.000 15.500 15.100 507 GPGR 16.000 6.2. HMER 14.933 27.2. MKZ 218 (30.3.93.) 9.000 ,75- 28.2. 9.000 9.000 1,350 m 4.000 (8X10.6.94.) 4.450" 21.2. 4.900 im (5) 715,0 ,08- 28.2. 800,0 715,0 715,0 21 ■ HIK-KA'M iSTTSlig KBTP 4000 (23.5.94) 37.654 ,47- 28.2. 37.700 37.500 490 PFNP 40.756 27.2. 45.000 RGSP (6) 2.399* 9,98- 28.2. 2.399 2.399 12 UBKP 11.144" 21.2. 14.990 VB 41.200 15.2. 41.000 w •mara mrse LEK 12,0 4.(1.11.94) 99,0 24.2. 0ZG 11,0 4,(1.1.95) 91,1 24.2. 91,0 95,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 24.2. PLj 12,0 7.(1.1.95) 98,9 27.2. 97,0 PGO 10,0 1,(1.6.94) 93,5 24.2. RSGSl 10,0 4.(1.6.94) 95,0 22.2. Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 38/95 -28. 2. 1995 Vrednost. papir ex kupon Stdat(3) enotni % tečaj sprem datum povpraS ponudba Max, | Min. | Si TBTf jEAR 2.500 20.2. 1.500 5.000 SRD0 119 (8.3.94.) 1.000 2.2. 580,0 HBR0 3.390 23.2. 3.400 m 3.585 ,09 28.2. 3.415 3.700 3.585 3.585 72 RDR0 17.490 2,03 28.2. 10.100 17,300 17.490 17.490 1.382 JGSR 483,1 ,64 28.2. 400,0 485,0 485,0 450,0 855 iBč rrrnrifi mm H1P0 3.057 27.2. 3.050 3.500 KBPi app 40.500 20.2. 30.000 38.000 MG 3.750 23.2. 1.450 5.000 >ffi' GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,4A ,69 28.2. 95,0 98,0 98,4 98,4 1 LOK (1.10.94) 84,2 20.2. 85,0 94,9 ML)0 (1.4.94) 94,OA 28.2. 92,0 94,1 94,0 94,0 18 3SM0 (1.10.94) 83,1 15.2. ' 80,0 ISO 81.9.94) 85,0 27.2. 848 878 3NM (1.8.94) 90,0 27.2. 88,5 89,5 DP0 6.(1.2.95) 86,5 23.1 80,1 95,0 3BKK (15.10.94) 25,0 VPIO (1.10.94) 98,5 30.1. 91,0 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (vSU) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) IttildCi HITTi Mtl.ll BN12brtznaLbona|1.6.95) (1.6.95) del nat tona (v Stil NBSl del nat bona (v SIT) NBS2 95,3 49.803 14.695 ,21- 5,03 28.2. 23.2. 28.2. 95,4 46.100 14.900 95,6 14.960 95,6 15.000 95J 13.820 15,728 178.662 '4 »-J.V Mn? 150.000 SiTstnpaj maj loiarskidelmaj devizni del maj 150.000 SITstupaj maj tolaisMdelmaj devizni del maj 28.2.95 preišnii dT d% 1.225,60 1.235,41 -9,81 -0,79 . ^ r____e pridižane.Opombe: Obveznice, komeidalni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- stotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG. PCE, PGO, PIJ, ROSI; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA Dl država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre Šiling frank marka lira funt dolar cviml. Pri kon iu deviz oz. t 100 100 100 100 1 1 ikretnih | Doseben 1159,7386 2315,8043 8162,0000 7,1385 188,2565 119,2550 x>slih je možno odst doaovor. 1162,2962 2320,9114 8180,0000 7,1542 188,6717 119,5180 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,61 panje. 81,75 81,80 Tečajna lista za odkup in proddjo deviz podjetij Tečaj velja dne 1. marca 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečai za USD, ATS, UT h CHF so dokx vefavni tečcfrid Banke Slovenie, ptl vat oziroma zmar&no za 025ocfetotne točke. T( do ECU = 30,000 na dan. Pri večfr ptfvfi in nek * Benke, Id objavfamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju h v sidadu s tekstom, Id dopotnji^e DEM DEM DEM DEM DEM teni na pode uteh paje ran 3čq| vejejo zc iphsetečcj kupovali h Dogojendrep 9S989 lilij-# ItMI 81,80 81,70 81,75 81,80 81,75 3V po trenutno 3nije povečano prodajo deviz IU. rto po objavije- 28. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1672,340 — ECU — 2124,210 — nemška marka — 1143,090 — francoski frank — 324,760 — funt Šterling — 2639,790 — holandski gulden — 1019,220 — belgijski frank — 55,495 — španska pezeta — 13,036 — danska krona — 287,470 — irski funt — 2638,120 —- grška drahma — 7,172 — portugalski escudo — 11,028 — kanadski dolar — 1204,160 — japonski jen — 17,271 — švicarski frank 1348,120 avstrijski Šiling — 162,410 — norveška krona — 258,000 — švedska krona — 226,910 — finska marka — 369,500 — avstralski dolar — 1231,180 — ZVEZA BANK CELOVEC 28. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,1000 10,6000 kanadski dolar 7,2500 7,6500 funt šterling 15,9500 16,7500 švicarski frank 811,0000 843,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 196,0000 204,0000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6020 0,6360 danska krona 173,0000 181,0000 norveška krona 155,0000 162,0000 švedska krona 136,7000 143,3000 finska marka 221,5000 231,5000 portugalski escudo 6,6800 7,0200 španska peseta 7,8800 8,3200 japonski jen 10,3500 10,8500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 1. marca 1995 23 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V Četrtek, 2., in v soboto, 4. marca, ob 20. uri: S. Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). V nedeljo, 5., in v ponedeljek, 6. marca, ob 20. uri: BALETNI VEČER - BALETNO GLEDALIŠČE SANKT PETERSBURG. Nedelja: P. I. Čajkovski - Possede par son double - balet v dveh dejanjih. Ponedeljek: Don Kihot ati noitava fantazija -balet v dveh dejanjih (GD). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V petek, 3. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, predpremiera, za abonma studentski prvi. Predstava bo še v soboto, 4. marca, ob 20. uri, premiera, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 V Četrtek, 2. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V petek, 3. marca, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. SNG OPERA, tel: 061/ 331-950 Danes, 1. marca ob 19. uri: T. VAN SCHAVK - BALETNI VEČER, za red sreda. Predstava bo Se v petek, 3. marca, ob isti uri, za red petek. V četrtek, 2. marca, ob 19. uri: G. Bizet - CARMEN, za izven. V soboto, 4. marca, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIATA. V nedeljo, 5. marca, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 1. marca, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOJA NA VEČERJO, za izven. Razprodano! Predstava bo se v petek, 3. marca, ob 19.30, za izven. Razprodano! Danes, 1. marca, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za izven. V Četrtek, 2. marca, ob 19.30: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, zadnja ponovitev, za izven. V soboto, 4. marca, ob 19.30: J. Go-dber - NA SMUCISCU, za izven. Razprodano! V nedeljo, 5. marca, ob 20. uri: F. Mitterer - SIBIRIJA, premiera, za izven. SMG, tel.: 061/125 3312 Danes, 1., marca, ob 19.30 in v petek, 3. marca, ob 19. uri: LEPA VIDA. V soboto, 4. marca, ob 17. uri: KLOVNI, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 TUNEL V petek, 3. marca, ob 21. uri: P. Quignard - IME NA KONCU JEZIKA, premiera. Predstava bo Se v soboto, 4. marca, ob isti uri. šentjakobsko gledališče, tel: 061/312-860 V Četrtek, 2. marca, ob 17. uri: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red U in izven. V soboto, 4. marca, ob 19-30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. kd spanski borci, tel.: oei/14 04 m V petek, 3. marca, ob 20. uri: J. Kranjc DETEKTIV MEGLA. Gostuje SLG Celje. V soboto, 4. marca, ob 16. uri: M. Marinc-N. Herlec - REGRETANIJA. Gostuje lutkovna skupina TRI iz Kranja. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V Četrtek, 2., in v petek, 3. marca, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI. V nedeljo, 5. marca, ob 20. uri: gledališka improvizacija PILOTI: MASH. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 Danes, 1. marca, ob 16. uri: C. Goldoni-A. Rozman -SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Čebelica 4. Predstava bo Se v Četrtek, 2. marca, ob 10. uri, za abonma Čebelica 4. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 25. TEDEN SLOVENSKE DRAME Danes, 1. marca, ob 19.30: D. Smole - ZLATA ČEVELJČKA, premiera, za izven (PG Kranj). Otvoritev 25. tedna slovenske drame in podelitev nagrade Slavka Gruma. V Četrtek, 2. marca, ob 19.30: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven (LG Ljubljana). V petek, 3. marca, ob 19.30: D. Jančar - HALSTAT, za izven (SSG Trst). V soboto, 4. marca, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za izven (SLG Celje). MARIBOR DRAMA, tel: 062/221-206 Danes, 1. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Ser-ling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. V Četrtek, 2. marca, stara dvorana ob 19.30, E. Albee -KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? za red studentski, abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 4. marca, ob isti uri, za red sobota 2, abonente in izven. LGM, tel: 062/26-748 V nedeljo; 5. marca, ob 11. uri: F. LainSCek - REGRATOVA ROZA NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 1. marca, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma sreda in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 2. marca, ob isti uri, za abonma Četrtek, izven in v petek, 3. marca, ob isti uri, za abonma petek in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA 1RST Kulturni dom N petek, 3. marca, ob 20.30 gostuje Sarajevski ratni teatar z delom Safeta Plakalo-Du-bravko BibanoviC »Zaklonišče« (Skloniste). Neposredno iz Sarajeva pretresljiva predsta-va-pricevanje o obleganem mestu ter vojni v Bosni in Hercegovini. Gledališče Rossetti Danes, 1. marca, ob 16.00 (red sreda popoldne) ponovitev predstave »Servo di scena«. Režija Guglielmo Ferro. V glavni vlogi nastopa Turi Ferro. Predstava št. 4. Ponovitev predstave jutri, 2. t.m., ob 20.30. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavniJdh (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 1. marca, ob 20.30 bo na sporedu »Vita col p a dre« H. Lindsaya in R. Crouseja. Režija Piero Maccarinelli. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Ponovitev jutri, 2. in 3. marca, ob 20.30. Danes, 1. marca, ob 18.00 - Srečanje z Ugom Pagliai in Paolo Gassman, ki jih prireja dr. Paolo Quazzolo. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 1. in jutri, 2. marca, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatra dell’Archi-volto z delom »Krokodili« G. Gallioneja. Režija G. Gallione. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Malt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA CELOVEC DOM Glasbe: v nedeljo, 5.3. »Koroška poje«. ŽLEZNA KAPLA Hotel Obir: v sredo, 8. marca, ob 14.00 -Praznovanje Mednarodnega dneva žena. Govor bo imela Katarina Lavs. r v J Hi SLOVENIJA LJUBLJANA CANKAREJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 1. marca, ob 18. uri: ETIKA, DUHOVNOST IN RELIGIJA. Center za duhovno kulturo: mag. LUDVIK JOSAR, dr. MARKO KERSEVAN, dr. TONE MLINAR, PRIMOŽ SKOBERNE, dr, ANDREJ ULE. V Četrtek, 2. marca, ob 17. uri: ODPRTI SESTANEK ALTERNATIVNE TERAPEVTSKE SKUPNOSTI. Voditelj: dr. JANEZ RUGELJ. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V solroto, 4. marca, ob 21. uri: recital in poezija RADE SERBED2IJA - Se nismo že nekje srečati? Gosta večera JURE IVANUŠIČ in DANILO SERBEDZIJA. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Danes, 1. marca, ob 18. uri: LIJ ANA FANEDL in DUŠAN CAF - Potepanje po Škotski. v Petek, 3. marca, ob 18. uri: METKA DOBROTA in GORAZD RAJH - Vtisi s poti po Sri Lanki. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288 Danes, 1. marca, ob 20. uri: predstavitev treh društev: Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Zenska svetovalnica ter MODRA - skupina za raziskovanje psihosocialnih potreb žensk. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Danes, 1. marca, ob 19. uri: predstavitev monografije FERDINANDA SERBELJA - SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE, tel.: 061/ 851-864 Danes, 1. marca, ob 10. uri: CISTO PRAVI GUSAR, slovenski mladinski film. Ob 17.30: Muzejska delavnica - IZDELOVANJE LUTK, vodi Irena RobiC. V Četrtek, 2. marca, ob 10. uri: Muzejska delavnica -MAMICAM ZA PRAZNIK (izdelava brošk, vazic), vodi Irena Škufca. Ob 17.30: potopisno predavanje z diapozitivi - Potepanje po gorah Nepala, predava Mateja Ribarič. V petek, 3. marca, ob 10. uri: slovensld mladinski film PASTIRCI. Ob 17.30: muzejska delavnica - INDIJANCI IN KAVBOJI. MARIBOR MALI ODER SNG DRAMA, tel.: 062/ 224-421 V četrtek, 2. marca, ob 17. uri: kabiten prof. Sedmaka. Gostja - DRAGICA KORADE. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V petek, 3. marca, ob 19. uri: predavanje VERA GOJKOVIČA - Pot duhovnega romarja. Sarajevski ratni teatar z Zakloniščem v petek v tržaškem Kulturnem domu RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V petek, 3. marca, bo ob 20. uri v Sprejemni dvorani otvoritev mednarodne razstave ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava bo na ogled do 26. marca. V Mati galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. V prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOKTALBOTA. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava stik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 V ponedeljek, 6. marca, bo ob 18. un otvoritev razstave JUtiJA BEZLAJA GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 Razstava fotografij EDA MARUŠIČA je na ogled do 1. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V Četrtek, 2. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb METKE KRAŠOVEC. Razstava bo na ogled do 23. marca. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SIMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava slik ROBIJA OSEPA je na ogled do 3. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V Četrtek, 2. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave grafik BOJANA KLANČARJA. Razstava bo na ogled do 4. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava stik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK V petek, 3. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik NIKA SLOVENCA. CEL) E GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava stik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. KRANJ GALERIJA ŠENK, Britof 23 V petek, 3. marca, bo ob 18.30 otvoritev razstave slik slovenskega ZVESTA APOLLON1JA. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 V četrtek, 2. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave grafik MARINO MAREMIJA. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava GENERACIJA 1982 je na ogled do 3. aprila. PTUJ MIHELIČEVA GALERIJA Razstava MITOLOGIJA ZOHARJEVEGA KURENTA je na ogled do 28. maja. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del DAMJANA SVARE je na ogled do 15. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHt: do 4.3. je na ogled razstava akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Salvato-reja Marcheseja. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: od petka, 3. t.m., ob 18.00 bodo razstavljali C. Guenzi, U. Milani. G. ossola, M. Raciti in A. Verga. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana. SPETER Beneška galerija: Se jutri, 2. t.m., je od 17. do 19. ure na ogled slikarska razstava Jasne Merku. GORICA Galerija Kulturnega doma: Jutri, 2. marca, ob 18. uri bodo odprli razstavo »Idrijske cipke», ki jo prirejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija. Razstava bo na ogled do 20. marca. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADIŽE: Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE:Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije». GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 1. marca, ob 19.30: ZVOKI SESTM STRUN - PARIŠKI KITARSKI TRIO. Program: I. Albeniz, E. Granados, M. de Falla (dvorana SF). V petek, 3. marca, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, zeleni abonma (GD). V torek, 7. marca, ob 19.30: veCer ob 120-letnici rojstva MAURICEA RAVELA (SD). V sredo, 8. marca, ob 19.30: AMSTERDAMSKI BAROČNI ORKESTER. Program: G. F. Handel, Bach, Biber, Vejva-novski, Handel. KLUB CD, tel.: 061/17 67 228 V petek, 3. marca, ob 21. uri: koncertni veCer s skupino GRLEN TOWN JAZZ BAND. SLOVENSKA FILHARMONIJA V Četrtek, 2. marca, ob 19.30: komorni koncert flavtistk LIZE HAVVLIN in ALENKE JANČAR. Program: Bach, Bozza, Kuhlau, Biisser, Perilhou. V petek, 3. marca, ob 19.30: komorni koncert ANAMARIJE TOMAC (flavta) in ROBERTA PIRCA (klarinet). Program: Weber, Krek, Bach, Gal-mis, Perilhou. K4, Kersnikova 4 V ponedeljek, 6. marca, ob 21. uri: koncert skupine INTER-CEPTOR. V ponedeljek, 13. marca, ob 21. uri: koncert skupine AFTERHOURS. GAJO JAZZ CLUB, Beethovnova 8 V Četrtek, 2. marca, ob 22. uri: nastopa saksofonist HUGO ŠEKORANJA. IURSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 3. marca, ob 22.30: koncert skupin EMTERCEPTI-ON (Žalec) in SKYTOWER (Rakek). PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V petek, 3. marca, ob 21. uri: koncert GAETANO VALLI QUARTET. V soboto, 4. marca, ob 21. uri: koncert FRANCESCO BEAR-ZATTITRIA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. marca, ob 20.30 koncert Camerata Li-bacensis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od 9. do 19. marca bo na sporedu »El amour bruj o« (L’amore stregone) Manuela De Falle. Glavni interpreti: Maria Gimenes, Anna Noya, Igor Yerba, Tamara Roj o in Victor Ullate Ballet. Dirigent Angel Gil Ordonez. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V torek, 14. marca, ob 21. uri koncert Enrica Ruggie-rija. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 6. marca, ob 20.30 nastop G. Shahama in A. Eguchi. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: V torek, 7.3., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaCa pri Carboli V ponedeljek, 13.3. ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V nedeljo, 12.3., ob 17.00 bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. Kulturni dom V sredo, 22. marca, bo na sporedu KONCERT CAME-RATE LABACENSIS. SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 11.15 11.40 12.05 12.30 13.00 13.05 14.55 15.55 16.45 17.00 17.10 17.45 18.00 18.45 19.13 He - Man, ameriška risana nanizanka Iz stare skrinje Otroci glasbe, zabavnoglasbena oddaja Zimska tekmovanja, pon. 20/26 dela francoske risane serije Najhujsi dan v življenju, 3. epizoda avstralske nanizanke Zmešnjava v studiu Azijska magistrala, pon. 3/5 dela japonske dokum. nad. Iz življenja za življenje, pon. SCepec Sirnega sveta: Cimet, angl. dokum. nad., pon. Na Štirih kolesih, ara. dok. nad., pon. 7/12 dela Slovenski magazin, pon. Poročila Video strani Opus, pon. Doktor Finlav, pon. 2/6 dela škotske nadaljevanke Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik Spominjam se, s potovanja po Kanadi J. Menart: Čudežna kitara RPL - Studio Luwigana Pari, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, Sport Forum Film tedna: Zadnji ples, Švedski film Tv dnevnik 3, vreme, Sport ZariSCe Sova: Eno leto v Provansi, 7/12 del angleške nanizanke Umor, je napisala, 11/21 del ameriške nanizanke IT SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 15.05 15.40 16.25 17.10 17.50 18.40 19.10 19.20 20.05 21.50 22.40 00.45 Video strani Euronevvs Video strani Zgodbe iz školjke Most, 6/8 del nizozemsko - belgijske nadaljevanke, ponovitev Videošpon, pon. Sova, ponovitev Z eno nogo v grobu, 12., zadnji del angleške nanizanke Umor, je napisala, 10/21 del ameriške nanizanke Arhiv zemlje, 4/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije Podarim - dobim V vrtincu Športna sreda Pokal prvakov v nogometu : Bayern - IFK Goeteborg, posnetek iz Munchna Finale slovenskega pokala v odbojki (2): Salonit - Bella Viola, posnetek iz Nove Gorice Omizje Video strani A KANALA 07.00 10.00 10.05 10.15 11.05 12.00 12.10 12.15 16.00 16.05 16.15 16.35 17.05 17.55 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.30 20.35 21.20 22.00 22.15 22.45 23.35 23.40 23.50 Video strani Spot tedna A - shop, televizijska prodaja Luč svetlobe, ponovitev 372. dela ameriške nadaljevanke Presno, ponovitev 1. dela am. nadaljevanke A - shop, televizijska prodaja Spot tedna CMT Spot tedna A - shop, televizijska prodaja Male živali, ponovitev oddaje o hišnih ljubljencih Upravljanje, ponovitev 20. dela dok. nan. o managementu Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti Album show, galasbena oddaja A - shop, televizijska prodaja Poročila Risanka Luč svetlobe, 373. del ameriške nadaljevanke Benny Hill, 26. del angleške humoristične nanizanke Poročila Unpato, oddaja o aktualnih dogodkih Dance session, oddaja o plesu Epikurejske zgodbe, ponovitev oddaje o slov. gostilnah Krik, ponovitev oddaje o stilu Album show, ponovitev glasbene oddaje Spot tedna A shop, televizijska prodaja CMT in 01.00 Video strani M MTV (62. kanal) 17.15 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.30 22.15 23.45 Živa scena, ponovitev Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Med prijatelji, narodno - zabavna glasba z gosti: Alfi Nipič, Igor in Zlati zvoki, ansambel Vinka Cverleta, Štajerskih 7 in Čuki. Karte pripovedujejo, vedeževanje iz kart Cage, film Video strani in nato Deutsche VVelle © RAI 1 RETE 4 Koper Aktualna oddaja Uno- Nan.: Tre cuori in affitto mattina, vmes (7.00, Nad.: Manuela, 9.05 Gua- 8.00. 9.00, 9.30) dnevnik dalupe, 9.30 Catene Odprti prostor d’amore Dnevnik Variete: Buona giornata, Film: Erode il grande vmes nad. 11.00 Febbre (zgod., It. ’58), vmes d’amore, 12.00 Rubi, (11.00) dnevnik 13.00 Sentieri, vmes Vabilo k mizi: Tutti a ta- (11.25,13.30) TG 4 vola Rubrika o lepoti Vreme in dnevnik Nad.: Sentieri, 15.20 Nan.: La signora in giallo Cuore selvaggio, 16.00 La Dnevnik donna del mistero Kult. tednik Primissima Aktualno: Perdonami, Kviz: Sala giochi 18.00 Funari Nevvs, vmes Nan.: Catvvalk (19.00) dnevnik irafl Mladinski variete Solleti- Variete: Simpaticissima co, risanke ’95 (vodi G. Scotti) BS Danes v Parlamentu Dnevnik Dnevnik Film: Giulietta degli špi- Zanimivosti in vsakdana: riti (dram., It. '65, r. F. Italia sera Fellini, i. G. Mašina, S. Variete: Luna Park (vodi Milo, M. Pišu, L. Gilbert) Milly Carlucci) Pregled tiska BS Vreme in dnevnik, 20.30 Nan.: Jeffersonov! II fatto (E. Biagi) TV film: Insieme per gemma (dram., ZDA ’93, i. J.K. VVilson, G. Mavers) Aktualno: Dosje o otroštvu (vodi D. Raffai) Dnevnik Športna sreda: odbojka Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere dok.: ... s Carlom Bergonzijem) RAI 2 Oddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Doogie Howser, 8.15 Black Stallion Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Vse najboljše za rojstni dan. Kino! Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Alktualna odd.: Italija sprašuje Aktualno: Mladinski mixer (S. Sagramola) Dnevnik Pregled tiska in vreme TGR v Evropi Nan.: Soko 5113 ^ RAI 3 CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Nogomet: Milan-Benfica Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Pregled tiska ITALIA 1 Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, L. Bragaglia, Filozofija, Alfabeto TV, dok. Kenya, Fantastica Eta, itd. Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu, gimnastika Odprta sola, Parlato sem-plice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Otroški variete Nanizanke Odprti studio 3 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio 3 Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: Byside School, 18.10 Viliage Variete: Benny Hill Odprti studio in vreme Nogomet: Bayern-IFK Goteborg Film: Innamorati pazzi (kom., ZDA '89, i. P. Dempsey, H. Slater) Nogomet: Barcellona-Pa-ris. Saint Germain Italia 1 šport Sgarbi quotidiani # TELE 4 Euronevvs - tv novice Aktualnosti, tedenska rubrika Rhvthm & Nevvs, vodi Andrea F. Tierras de Espana: Andaluzija Slovenski program Bližnja srečanja - tv, mladinska oddaja Tv sticisce Primorska kronika Tv dnevnik Tečaj angleškega jezika, »The Community Center« Euronevvs »Aliča«- evropski kulturni magazin Leteči zdravniki, tv nanizanka No Comment Vsedanes Sport (□MP Avstrija 1 Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Postna pregrinjala na Koroškem Post kot hrana Mac in Elli, pon. am. krim. Srečanje z naravo, pon. Panoptikum, pon. Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogledi od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Dobri prijatelji Naš hrupni dom Cas v sliki, vreme Spori Morilčeva senca, ameriški triler, 1991 Pogledi od strani Ure strahu, am. triler. 1991, z Christopherjem Reeveom v glavni vlogi Rezija: Karen Arthur Cas v sliki Pajkova mreža, ameriški triler, 1969 Video strani EMP Avstrija 2 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La settima croce (dram., ’44, i. S. Tracy) LionTrophy Shovv Film: Exodus (2. del) Variete: Tappeto volante Trojica s Štirimi pestmi Department S Ne zapelji nas v skušnjavo, nem. film., 1958 Ljubezenska preizkušnja Nejasne razmere Pepelnična sreda umetnikov Z obnjenostjo do miru Mi Vseh devet kijev Avstrija danes Cas v sliki, vreme Nogomet - evropski pokal, četrt finale lige prvakov: Bayern Miinchen -IFK Goteborg FC Barcelona - Pariš Saint Germain Joure Fixe Maltusova dediščina - ali je revščina posledica prenaseljenosti Hello, Austria, Hello, Vi-enna, pon. Video strani TisoC mojstrovin Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Šolski program: Dober dan, učenci Vrhunske interpretacije Antologija sodobne hrvaške književnosti: Matko PeiC Likovni ustvarjalci: Jero-lim MiSe Mesecev Skakač, 4/14 del serije Poročila Cesarica, 109/211 del nadaljevanke Greh Harolda Diddlebo-cka, ameriški film Razstava na tv: Ivan Ve-cenaj, retrospektiva Vrhunske interpretacije, pon. Antolodgija sodobne hrvaške književnosti, pon. Kako je kaj nastalo Andersenove bajke Nekaj važnega Prvič, 9/10 del nanizanke za otroke Poročila Učimo se o Hrvaški: Hrvaško gledališče, 7. del Pazi, steklo! Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 944. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Spori Iz strankarskega življenje VVindsorski, 1/4 del angleške nadaljevanke Znanstveni forum Slika na sliko S Resna glasba m Poročila m Sanje brez meja Hrvaška 2 17.15 17.25 18.15 18.45 19.00 21.05 21.35 22.30 Tv-koledar Udobna vožnja, 4/6 del angleške serije Žametna taca, ponovitev 2/7 dela dokumentarne nanizanke Nogometna euroliga: Split: Hajduk - Ajax, prenos Cheers, 5/44 del ameriške humoristične nanizanke z Tedom Denso-nom v glavni vlogi Udobna vožnja, 5/6 del angleške nadaljevanke Igrajo: Kevin McNally, Reece Dinsdale, Sue Johnston in drugi Nogometna evroliga: Barcelona: Barcelona - Pariš Saint Germaine, posnetek Video strani (mtv) Madžarska Poročila Mejno mesto Dopoldan, Cirkus Hum-berto, Češka serija Opoldanski zvon Posel VVelcome To Hungary Zgodovina za Solarje Dnevnik Domoznanstvo, serija Gospodična, serija Vklopi, za otroke Portret, razgovor z pesnico in pisateljico Agnesem Gergely Posel Maček v Žaklju, kviz Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik Milostljivi gospod Leonida in reakcjia Nogomet, liga prvakov Prepovedani filmi: Samotna ženska, poljska drama Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 18.40 ARHIV ZEMUE, poljudnoznanstvena oddaja Vlada Združenih držav je leta 1992 porabila 38 milijonov dolarjev za pokol 2,2 milijona divjih živali. V državi z velikim številom ogroženih vrst je ta pokol seveda razbesnel naravovarstvenike. Agencija za nadzor škode, ki jo povzročajo divje živali, deluje že od leta 1931 in pomaga kmetovalcem uničevati Škodljivce. Pravijo, da ubijajo selektivno, naravovarstveniki pa trdijo, da s svojo grobo silo povzročajo nepopravljivo škodo. V kitajski provinci Sečuan na tisoče ljudi v bližini talilnic, ki proizvajajo žveplo po že desetletja starih metodah, oboleva za pljučnico in kroničnim nahodom, okolje pa je popolnoma uničeno. Temu območju pravijo Okraj velikih dreves, vendar je drevje že zdavnaj izginilo. Kitajska večino svojega žvepla pridobi na tak način - z mukotrpnim človeškim delom v najbolj primitivnih razmerah. Britanski psiholog David Center verjame, da so mesta kaj slabo okolje za ljudi in meni, da moramo metropole zamenjati z manjšimi, bolj intimnimi naselji. Pravi, da so prebivalci mest nesrečni, osamljeni, odrezani od sveta in pod nenehnim pritiskom. Njegov predlog je, naj mesta sestavlja vrsta posameznih sosesk z nakupovalnimi središči in kavarnami, kjer se ljudje lahko zbirajo. Indijski znanstveniki so izdelali okolju prijazno snov, ki jo je mogoče uporabljati pri zmanjševanju onesnaževanja s težkimi kovinami. Je biološko razgradljiv in obnovljiv vir, ki veže nase 18 težkih kovin. Uporaba bioflokulanta ima še en pozitiven stranski učinek -varuje tradicionalno življenje domačinov. Živosrebmi otok ob obali Namibije, v tako imenovanem otočju Guano, je bil včasih paradiž z gnezdišči številnih morskih ptic. Bogate zaloge naravnih gnojil so omogočile živahno trgovanje, ki se je razcvetelo že sredi 19. stoletja. Nabiranje naravnega gnojila je najprej povzročilo uničenje prostora za ptičja gnezdišča in zavetja, čezmerno ribarjenje pa je kmalu porušilo naravno ravnovesje med morskimi pticami in tjulenji. Yves Chesselet se bojuje proti tjulenjem in poskuša otok znova poseliti s pticami. N TV SLOVENIJA 2 19.20 V VRTINCU, oddaja o filmu Kaj dobite, če v filmski kotel zmešate Kennetha Branagha, Roberta de Nira, Helen Bonham-Car-ter in Mar/ Shelle/? Odgovor je: najnovejšo priredbo legendarnega romana Frankenstein, Klar/ Sheiie/eve. Produkcijske niti je vlekel Francis Ford Coppola, ki je svojega osebnega prijatelja Roberta de Ni-ra pripravil do tega, da je sploh nastopil v vlogi pošasti doktorja Frankensteina. V glavni vlogi igra angleški igralec Kenneth Branagh, kije film tudi režiral. V zadetku v polno bodo pogledali, kako mu je uspelo voditi odlično ekipo skozi atraktivno zgodbo. A KANAL 20.00 BENNV HILL, angleška humoristična serija Na Ažurni obali se vsako leto srečujejo na televizijskem festivalu producenti, režiserji in Benny Hill. In vsako leto odkrivajo najboljše oddaje sezone. Najbolj je gledana oddaja Carmen s presunljivim novim libretom, če malo bolje pogledate, se vam bo zdel lepi toreador znan. ^ KANALA 21.20 | DANCE SESSION, 1 oddaja o plesu Ekipa oddaje je bila na Dunaju udeleženka 11. zimskega plesnega tedna, ki je potekal v športno - univerzitetnem centru. Plesni teden nudi možnosti vsem plesa željnim ljubiteljem in profesionalcem, da se spoznajo z različnimi plesnimi tehnikami (klasika, step, jazz balet, etični ples, mednarodna imrovizacija, ples za otroke, ples za hendikepirane, slepe...), katere predavajo najboljši mednarodni pedagogi. V prvi marčevski oddaji vam bodo predstavili direktorja Karta Regensburgerja, umetniškega direktorja Iva Ismaela, Nino Corti, Pascala Hulina in druge. RETE 4 GIULIETTA DEGLI ŠPIRITI, italijanski film, 1965 23.45 Režija: Federico Fellini Igrata: Giulietta Mašina, Sandra Milo, Sylvia Kosci-na (na sliki) Poroka med Giulietta in Gi-orgiom je propadla, čeprav si tega nočeta priznati. Giulietta je prepričana, da je Giorgio zaljubljen v drugo, zato išče pomoči v mistiki. Obme se tudi do indijskega preroka, ki pa samo poveča njeno zmedo. Detektivi, ki so zasledovali Giorgia, pokažejo zdaj Giulietti nedvoumne dokaze, da jo mož vara. Fellini se je z občutkom dotaknil zapletenega ženskega lika, ki obupano išče tolažbo v onostranstvu, saj ji realnost ne nudi ničesar. Kritika je film sprejela hladno, čeprav je prejel nominacijo za oskarja za kostume in scenografijo. TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25 Razsute duše meščanstva Zadnji ples, švedski film, 1994 Scenarij in režija: dolin Nutley Fotografija: Jens Fischer Glasba: arhivska Igrajo: Helena Ber-gstrom, Reine Bryno-Ifsson, Ewa Froling, Peter Andersson Montreal 94, nagrada za naslovno žensko vlogo ZADNJI PLES angleškega režiserja dolina Nu-tleya je navdušil lani na mednarodnem festivalu v Montrealu, kjer so nagradili z najvišjim priznanjem imenitno Heleno Bergstrom. Švedi so tako dobili priznanje pod taktirko angleškega režiserja, ki je tudi sicer večino svojih uspešnih filmov posnel za švedske produkcije in ga imajo tako Švedi kar za svojega. V ospredju filmske pripovedi sta dva meščanska zakonska para in obdobje treh mesecev njihovega življenja, ki se je sklenilo tragično s slučajno, ali pa tudi namerno, povzročeno nesrečo s smrtnim izidom. Smrt je kulminacija spleta dogodkov, razplamtelih se strasti, ki so se razvnele, ko je eden izmed moških poželel ženo svojega najboljšega prijatelja. Smrt se zgodi ob tekmovanju plesnih parov, oba zakonska para se v prostem Času ukvarjata s športnim plesom, na angleški obali v mestecu Blackpool. Tako se zao- kroži dokaj nenavadna zgodba o prijateljevanju štirih v bistvu zelo različnih ljudi, ki pa imajo skupnega konjička, športni ples, ki je za vsakega od njih različno pomemben, tako kot je različen tudi njihov modus življenja, pričakovanja in strasti. Morda jih še najbolj druži prikrito nezadovoljstvo, ki se skriva pod površjem meščanske urejenosti, primernega ugleda in temu primernega standarda. Tako kot so v zakonu pričakovanja partnerjev različna, tako so tudi motivi za njihovo tekmovanje v športnem plesu različni. Za Tove je zmagovanje v plesu celo tako pomembno, da je pripravljena v svoji muhavosti tudi brezobzirnih dejanj. Ob smrti se bodo morali preostali trije končno vendarle soočiti predvsem vsak s samim seboj, pa tudi s prijateljstvom, kolikor ga je utegnilo med njimi sploh še ostati. Zgodba, ki jo pripoveduje Co-lin Nutley je pravzaprav zelo vsakdanja in se dogaja in dogodi lahko praktično kjerkoli. Pa vendar je to indiskretno pogledovanje v človeško intimo, razkrivanje želja in hotenj toliko provokativno, da gledalca nikakor ne more pustiti hladnega. Colin Nutley dokazuje, da se v banalnostih, v vsakodnevnem, na pogled nezanimivem življenju, skrivajo intrigantne človeške usode, ki se v spletu okoliščin lahko zaokrožijo tudi na tragičen naCin. B3330 mmmm 'K MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12,00 Soul On MTV; 13.00 Greotest Hite 14.00 Popoldanski Mix; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 19.30 The Zig Zag Show; 20.00 Greotest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKVONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Anything But Love; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Kalni izvir; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19,30 Family Ties; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 A Mind To Kili, triler; 23,00 Star Trek PROT 04.30 Serije; 09.35 Jočite za prekletimi; 12,00 Neizprosna. a prisrčna; 13.00 Charliejevi angelčki, serija; 15.00 Colbyjevi; 15.55 Zakon v Los Angelesu; 17.00 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Paočila; 20.15 Jutro potem, am, krim, 1986; 22.15 Renegade, serija; 23.05 Srečanje z mrtvo žensko, aus. krim., 1988 PREMIERE 14.00 Orson in OIMa; 14.50 Crty Boy, am. film, 1994; 17.30 Premiere; 17.45 Večerja za Sest ljudi, am. tragikomedija, 1991; 20,00 Premiere; 20.15 Medeni mesec v Las Vegasu, am. triler, 1992; 21.50 Troubleshooters. am. film, 1993 SATI 07.30 Ponovitve serij; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Fal-con Crest; 14.25 VVhite Rang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 15.55 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.20 Gotz George na SATI; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik, 3/13 del nem. družinske serije; 21.15 Hunter EUROSPORT 08.30 Power Play; 09.00 Atletika; 10.00 Hattrick; 11.00 Svet športa; 12.00 Akcion 5; 13.00 Magic Sports; 15.00 Ofenzivno; 16.00 Biljard; 17.00 Acti-on 5; 18.00 Magic Sports; 19.55 Športna poročila; 20.00 Ples; 22.00 Boks; 22.55 Športna poročila; 23.00 Motošport; 00.00 Boks; 01.00 Direktno RIL 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor, je napisala, ameriška serija; 17.00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.00 Nogomet, prenos 1. polčasa: Bayern Munchen - IRK Goteborg; 19.50 Rranz Beckenbauer komemtira; 20.50 Liga prvakov; 23.15 Gottschalk- Late Night Show; 00.00 Poročila; 00.25 Nočni program RTL 2 05.55 -17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik 18.25 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Tarzan na Manhat-tanu, am, pust. film, 1989; 22.10 VVresfiing; 23.10 Bojno polje časti, am. nizoz. vojni film, 1986 SKY MOVIES 13.10 Across The Great Divide; 15.00 King's Brate; 17.00 Viva Maria!; 19.00 Archer; 21,00 The Povver Of One; 23.10 Joshua Tree MOVIE CHANNEL 11.00 Just My Imagination; 13,00 Strict1y Balro-om; 15.00 Stolen Babies; 17.00 Danny The Champion Of The Wortd; 21.30 A Place Por An-nie; 23.00 A Pew Good Men FILMNET + 14.00 Cop And A Half; 15.30 Extreme Close Up: Amold Schwarzenegger; 16.00 K-TV; 18.00 Jen-nifer 8; 20.05 The Last Hard Men SUPER CHANNEL 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Rinancial Times; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Golf; 20.30 Dateline, magazin; 21.30 Inside Editi-on; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonlght Show; 23.30 Res osebno, talk show CNN 06.00 - 23.00 World News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVorid Report; 12.30 Business Report; 13,30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid Sport Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mmesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Koncert za besedo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz na 2. programu. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Vilinska kraljica; 20.00 Pota naše glasbe; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne prireditve; 9.45 Na rešetu -odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8,00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the \future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; 18.45Nattivita;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40-15.00 Moda; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica discoteka Bauluoises Blondes; 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9,05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim: 19.30 Šport In glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 107. Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije 8c Napovedi; 17.00 Jazzarije; 19.00 TB: Pridigarji; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Ettore Mangialupi, protagonist Tržaških humoresk (prip. A. Rustja); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ F. Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na gorlškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1994; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice In osnutki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19,00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.00-18.30 Pepelnica; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. NOGOMET / ČETRTFINALNE TEKME POKALA UEFA Zaslužena zmaga Lazia Neodločeno v Frankfurtu Rimljani premagali Borussio po avtogolu, a so bili boljši Po golu Marocchija Eintracht dohitel Juventus s Furtokom Tako je Marocchi dosegel gol za Juventus v Frankfurtu (AR) NOVICE Za Giro že izbranih 18 kolesarskih ekip RIM - Včeraj je potekel rok za prijavo kolesarskih ekip za nastop na letošnjem Gru po Italiji, ki se bo začel 13. maja v Perugi in končal 4. junija v Milanu. Na dirki bo nastopilo 22 ekip s po 9 kolesarji, določenih pa je že 18 ekip - od prvih 22 po lestvici UCI - ki bodo zanesljivo na-stoipile. To so: Brescialat, Carrera Jeans - Tasso-ni, Ceramiche Refin, Gevviss - Ballan, Lampre -Panaria, Mapei - GB, Maglificio MG - Tech-nogym, Team Polti in ZG Mobili - Selle (vse Italija), Festina - Lotus (Andora), Castorama in Le Groupmen - Bianchi (Francija), Telekom (Nemčija), TVM (Nizozemska), Mercatone Uno -Saeco (San Marino), Banesto, Kelme in Once (Španija). Ostale Štiri ekipe bodo izbrali do 31. marca, kriterij za izbiro pa bodo predstavljali predvsem doseženi rezultati na dirkah v tem obdobju. Med najresnejšimi kandidati za nastop so italijanski ekipi Navigare - Blue Storm in Amore e Vita - Galatron, monaška ekipa Aki - Gipiem-me 95, portugalska Sicasal - Acral in španska ekipa Deportpubblic Castellblanch. V odbojkarski Al ligi Schio premagal Tally RIM - Zaradi finalov v evropskih pokalih bodo odbojkarji v Al ligi dve tekmi nedeljskega kola odigrali danes, medtem ko sta se že včeraj v Schiu pomerila Wuber in Tally iz Milana. V izredno važnem srečanju, ki je odločalo o uvrstitvi blizu vrha je Schio s 3:1 (8:15, 15:13, 15:5, 15:8) premagal milanski Tally. Danes ob 20. uri se bosta v Modeni pomerila Daytona in Alpitour (posnetek ob 23.30 po Rai 1), v Montichiariju pa bo Gabeca gostila Caripar-mo. Ostala srečanja 19. kola bodo v nedeljo. Spored pa je naslednji: Edilcuoghi - Banca Sassari, Fo-chi Bologna - Ventaglio Gioa del Colle in Sisley - Ignis. Izbrani potniki za Thunder Bay RIM - Vodstvo italijanske reprezentance v nordijskih disciplinah je določilo potnike za svetovno prvenstvo, ki bo od 9. do 19. marca v kanadskem Thunder Bayu. V tekih bodo v moški ekipi Marco Albarello, Silvano Barco, Silvio Farmer, Gaudenzio Gaudioz, Fabio May, Pietro Piller Cottrer, Maurizio Pozzi, Fulvio Valbusa in Giorgio vanzetta. Pri ženskah bodo Italijo zastopale Stefania Belmondo, Guidina dal sasso, ma-nuella Di centa, Cristina Paluselli, Gabriela Pa-ruzzi in Sabina Valbusa, v smučarskih skokih bosta v ekipi Roberto Cecon in Ivo Pertile, v nordijski kombinaciji pa Andrea Cecon in An-drea Longo. Italijanski pokal 8. in 9. marca RIM - Prva polfinalna tekma za italijanski nogometni pokal med Laziom in Juventusom bo v sredo, 8. marca, s pričetkom ob 20.45, naslednji dan pa bosta ob isti uri stopili na igrišče Foggia in Parma. Eintracht - Juventus 1:1 (0:1) STRELCA: Marocchi (37) in Furtok (73). EINTRACHT: Koepke, Bindevvald, VVeber, Roth, Binz, Komljenovič, Bom-mer (od 23. min. Flick), Dikhaut, Furtok, Falken-mayer, Okocha. (13 Penksa, 14 Legat, 15 Wolf, 16 Nikolov). JUVENTUS: Peruzzi, Pomni, Torricelli, Carrera, Kohler, Paulo Sousa, Marocchi (od 77. min. Fusi), Deschamps, Vialli, Del Pie-ro (od 46. min. Di Livio), Ravanelli. (12 Squizzi, 15 Grabbi, 16 Ferrara). SODNIK: Mikkelsen (Danska). GLEDALCEV: 45 tisoč. FRANKFURT - Lep gol Marocchija z levo nogo v desni spodnji kot vrat po briljanti podaji Viallija s peto omogoča Juventusu mir- no spanje pred povratno tekmo četrtfinala pokala Uefa proti frankfurtskemu Eintrachtu. Res je, da bi se lahko italijansko moštvo vrnilo v Turin z zmago, toda tudi neodločen izid Lip-pijevemu moštvu prav gotovo ustreza, saj so Nemci v prvem polčasu imeh nekaj res zrelih priložnosti za zadetek in so odločneje pritiskati na vrata gostov. »Preden je Juventus prvič streljal na naša vrata in zadel smo imeti štiri velike priložnosti, toda priznati je treba, da se vrhunska moštva prepozna tudi po tem, da znajo z minimalnim trudom doseči maksimalni učinek,« je po srečanju priznal trener nemške enajsterice Jupp Heynckes, pri čemer pa je treba vsekakor povedati, da sodnik v 34. minuti ni piskal najstrožje kazni v korist Eintrachta, KOŠARKA / POKAL h H ODBOJKA h V Casalecchio Konec tedna v odšel tudi Gattoni Parmi pokal Cev Košarkarji tržaškega Illycaff& so že PARMA - Parma bo že sedmič danes zjutraj odpotovali v Casalec- prizorišče finalne faze odbojkarske- chio, kjer se bodo jutri in v petek ga evropskega pokala. V soboto in udeležili sklepne faze tekmovanja nedeljo bo namreč v tem kraju »fi- za italijanski košarkarski pokal. V nal four« v moškem pokal CEV. Casalecchio je odpotoval tudi play V soboto, s pričetkom ob 15.30, maker Massimo Gattoni, ki si je se bosta v prvem polfinalu pomeri- dokončno opomogel od poškodbe la milanski Tally in grški Orestiada, hrbta. Barve Illyja bodo poleg njega ob 18. uri pa bo srečanje med Čari- branili Sabbia, Burtt, Tonut, Dalla- parmo in ruskim moštvom Samo- mora, Budin, Zamberlan, Pol Bodet- tlor Nižnevartosk. Tekma za 3. me- to, Thompson, Bargna. Pred ju- sto bo v nedeljo, s pričetkom ob trišnjim polfinalnim dvobojem s 13.30, finale za prvo mesto pa se bo Scavolinijem (ob 20. uri, prej pa bo pričelo ob 16. uri. To tekmo bo v tekma med Bucklerjem in Stefane- neposrednem prenosu brez kodira- lom) bodo imeli košarkarji Illyja da- nega signala prenašala zasebna Tv nes zvečer trening. Vodstvo tržaške- postaja tele +2. ga košarkarskega prvoligaša sporoča, Predsednik Cariparme Pier Luigi da bodo vstopnice za final four pred Pemis računa na velik odziv gledal- dvorano v Casalecchiu prodajali še cev. Temu primerne so tudi nizke danes in jutri od 10. do 20. ure. cene (od 10 do 40 tisoč tir). potem ko je Juventusov Francoz Didier Deschamps meter pred golovo črto z roko prestregel strel Fur-toka. V drugem polčasu so se Nemci podati v napad, vendar bi lahko Ravanelli v 12. minuti podvojil, a vratar Eintrachta Koepke je dobro posegel. Trener Italijanov Lippi je utrujenega Del Piera zamenjal z bolj dinamičnim Di Liviom in tako okrepil zvezno vrsto, kar pa Eintrachtu ni preprečilo, da bi izenačil. Po podaji Nigerijca Okocheje do žoge prišel Komljenovič, njegovega strela pa vratar Peruzzi ni zadržal in Poljak Furtok je bil hitrejši od branilca Torricellija. V zadnjih minutah je Juventus spet skušal presenetiti Nemce, zlasti z Vialtijem in Maroc-chijem, vendar pa je do-sgeel le nekaj strelov s kota. Juventus je tako ohranil ne-premaganost v pokalu, ni pa mu uspelo četrtič zapored zmagati v gosteh. »V prvem polčasu nas je Eintracht z napredovanjem branilcev proti našemu kazenskemu prostom res presenetil, toda z malo več sreče bi mi lahko proti koncu polčasa podvojili,« je dejal Juventusov branilec Carrera. Lazio - Bomssia Dortmund 1:0 (0:0) Strelec: Freund (avtogol) v 73. minuti. LAZIO: Marchegiani, Negro, Craverop, Di Mat-teo, Bergodi, Chamot, Ram-baudi (Casiraghi), Venturin, Bokšič, VVinter, Signori (Bacci). BORUSSIA: Klos, Tret-schok, Schmidt, Freund (Ricken), Juho Cesar, Sam-mer, Reuter, Zorc, Chapui-sat, Moller, Riedle. SODNIK: Uilenberg (Niz) Čeprav je edini zadetek padel po avtogolu Freunda po strelu Chamota je zmaga Lazia zaslužena. Vodilni v nemški bundestigi ni upravičil svojega slovesa. Zaigral je neambiciozno, njegovi renomirani napadalci pa sploh niso prišli do izraza. Lazio je v prvem delu obeh polčasov silovito pritiskal, Signori pa je že na začetku zadel prečko. Bokšič je bil kot ponavadi izredno aktiven, vendar pa tudi nenatančen, še najbolj prav v zadnji minuti igre, ko je sam pred vratarjem streljal mimo vrat, Signori pa je tudo tokrat ostal brez evropskega gola, malo pred koncem pa si je celo pretegnil stegensko mišico in predčasno zapustil igrišče. Ostali izid: Bayer Leverkusen (Nem) - FC Nantes (Fra) 5:1 (2:0). Strelci: za Bayer Lehnhoff (9), Kirsten (19 in 89) in Sergio (78 in 83), za NantesOuedec (64 po U.m). Jutri: Parma (Ita) - Odense (Dan). Pokal pokalnih zmagovalcev Včerajšnji izid: Bruge (Bel) - Chelsea (Ang) 1:0 (0:0). Strelec: Verheyen v 83. minuti Danes: Feye-noord (Niz) - Real Zaragoza (Spa), Sampdoria (Ita) - Porto (Por). Jutri: Arsenal (Ang) - Auxerre (Fra). V Belgiji zabodli navijača Pred tekmo pokala pokalnih zmagovalcem Brugea - Chelsea je bil v spopadu med navijači z noZem v hrbet ranjen 22-letni Belgijec, so sporočili policisti. Do napade je prišlo 200 metrov od štadiona nekaj ur pred pričetkom tekme. Policisti so že v jutranjih urah poslali domov 200 pijanih angleških navijačev. TEDENSKI PREGLED V AMATERSKIH NOGOMETNIH LIGAH Dež okrnil spored Kje bo igrala Gaja? Nedeljski obračun slovenskih enajsteric v amaterskih prvenstvih je razveseljiv. Zal pa je nepopoln, saj so od skupno enajstih slovenskih ekip le štiri stopile na igrišče in odigrale prvenstveno srečanje. Igralci ostalih ekip pa so zaradi razmočenih terenov lahko predčasno šli pustovat. Kot podatek naj navedemo, da so v sedmih prvenstvih od skupno 52 tekem odigrati le 24, kar je manj kot 50 odstotkov. V 3. amaterski ligi - skupina F, kjer igrajo Dober-dobci, sta samo Romana in Mladost stopiti na igrišče. V promocijski ligi je bil na vrsti »big match« med Staranzanom in Juventino (ocena 7) , ki se je zaključil brez zmagovalca. Vrh lestvice pa je tako sledeči: Staranzano 29 točk, Torviscosa 28, Juventina in Sangiorgina 27. Sangiorgina ima tekmo manj. V 1. amaterski ligi je igrala le kriška Vesna (7) , ki je v gosteh izbojevala šesti neodločeni izid, četrti z izidom 1:1. V 3. amaterski ligi pa sta kar dve naši predstavnici stopiti na teren. Mladost (8) je po štirih zaporednih porazih dosegla peto prvenstveno zmago, kar tretjo v gosteh. Brežani (7) pa so v važnem srečanju proti Montebellu dokazali, da sodijo v sam vrh lestvice, saj so kar dvakrat nadoknaditi zadetek zaostanka. Zal pa so letos nekonstantni. STATISTIČNI PODATKI Odigrana srečanja: 4; Osvojene točke: 5 (1 zmaga, 3 remiji); doseženi zadetki: 5; prejeti zadetki: 4; izključeni: 1; enajstmetrovke (v korist): nobena. V prihodnjem kolu bo na sporedu več zanimivih srečanj: Juventina - Sangiorgina, Basaldella - Primorje, Gaja -Kras in Breg - Pieris. Igrišče na Padričah, kjer igra Gaja, je v zadnjih časih postalo pravo močvirje, tako da so morati odložiti kar dve srečanji - proti Foglianu in proti Villes-sam. Domačo tekmo proti Audaxu pa so igrali na Proseku. O trenutnem stanju igrišča in ekipe smo se pogovorili z Aleksandrom Kalcem, odbornikom Gaje. Kakšno je trenutno stanje igrišča na Padričah? »Položaj je zelo slab. Igrišče je zelo blatno in polno vode.« Zakaj je prišlo do tega? »Plast pod terenom ne uspe popiti vode, zato ostaja voda na površju.« _ Kako pa mislite ukrepati? »Zal nam je vreme v zadnjih dneh nenaklonjeno, zato ne moremo storiti ničesar. Upajmo, da bomo z boljšim vremenom lahko kaj storiti. Vsekakor pa upamo, da nam bo letos uspelo še izpeljati kako prvenstveno tekmo na Padričah.« V nedeljo bi morati igrati doma derbi proti Krasu. Kje pa mislite, da boste igrati? »Tudi tokrat bomo kot proti Audaxu zaprositi, če lahko igramo na Proseku.« Ob koncu pa povejte še nekaj o trenutnem stanju v ekipi. »Situacija ni najbolj rožnata. Morala ni na višku. Mislim, da se bomo morati do konca boriti za obstanek v ligi. Prepričan pa sem, da je ekipa boljša od nekaterih ekip, ki imajo več točk kot mi.« E. B. SMUČARSKA SEZONA SE NADALJUJE MLADINSKA KOŠARKA / DE2ELN1 MLADINCI Denis Petrovčič drogi v deželi v veleslalomu Na deželnem finalu je mladi smučar Brdine zaostal le za Sirca Se nekaj dobrih uvrstitev naših smučarjev na ostalih tekmah Tudi za konec tedna je bil za naše smučarje precej pester. Gotovo najboljši rezultat je zopet dosegel Denis Petrovčič (Brdina). V nedeljo je na finalnem deželnem veleslalomu v Piancavallu dosegel odlično 2. mesto s Časom 46.85, iakoj za zmagovalcem Edoardom Sirca (Sci Cai, 44.96). Na 21. mesto se je uvrstil s časom 53.30 Jaro Furlani (Devin, sel. ZSSDI). y isti kategoriji pri deklicah je zmagala Alessia Segulin ( SC 70) s časom 46.05. Na dobro 10. mesto se je uvrstila Martina Gantar (Devin) s Časom 57.28. Mateja Piccini (Brdina) je bila s časom 68.71 14. Corrine Ceha (Fornese) je zmagala v kategoriji cicibank s Časom 45.19, Na 10. mesto se je uvrstila Mateja Paulina (Devin, sel. ZSSDI) s Časom 49.51. Ivana Gantar (Devin) se je s časom 53.86! uvrstila na 18. mesto, medtem ko je Martina Bogateč (Mladina sel. ZSSDI) s časom 56.36 obstala na 21. mestu. Tudi mladinci in elani so se pomerili v petek v superveleslalomu na Piancavallu in v slalomu v soboto na Trbižu. Na obeh tekmah )e dobro smučala prestavni-ea Brdine Valentina Suber, 1 )e bila v petek osma, medtem ko je zmagala Oli-via Andreussi (Ravasclet-t°J. Na tej tekmi sta imela jnanj sreče Alex Prašelj (Mladina, sel. ZSSDI) in Robert Renčelj (Devin), ki sta izpadla. V slalomu je v soboto zmagala Katia Caso-bno (Lussari), Valentina Suber je na tej tekmi zelo dobro smučala, osvojila 4. niesto, toda za las se ji je izmuznilo celo drugo mesto. Med moškimi je zmagal predstavnik Lussari Davide Oballa. Tu sta dobro izpeljala progo Alex Prašelj ni Peter Ferluga (Brdina). V ponedeljek pa je bil v Padoh še zelo zahteven su- perveleslalom v kategoriji pionirjev. Zmagal je Paolo Buttignol (PN) s časom 67.23. Oba naša predstavnika sta solidno smucala. Giorgio Pitacco je bil s časom 78.28 17., Borut Bogateč pa je osvojil 19. mesto s časom 80.42. Nastopilo je 24 tekmovalcev. Konec tedna Caka pionirje deželni finale v vseh treh disciplinah na Zonco-lanu. Od naših smučarjev bodo med 35 nastopajočimi pri dečkih sodelovali Matej KrižmanCič (24.), Erik Piccini (26.), Patrik Kocjančič (33.) in Giorgio Pitacco (34.). Med narašCaj-nicami (20 tekmovalk) bosta nastopih Karin (18.) in Fjona (19.) Mezgec. V nedeljo pa bo v Sappa-di zamejsko prvenstvo, ki bo veljalo za 14. trofejo ZSSDI v organizaciji SD Mladina. (EM.) Borut Bogateč (Mladina, selekcija ZSSDI) KARATE / NA TEKMOVANJU V DOLU Izvrstne uvrstitve mladih Člani Shinkai karate kluba osvojili dve 1., eno 2. in eno 4. mesto V Dolu pri Benetkah je bilo pred dnevi tekmovanje v karateju za območje treh BeneCij, ki ga je priredilo športno združenje CSAIN. Srečanje je bilo namenjeno najmlajšim tekmovalcem. Udeležilo se ga je tudi 6 otrok iz Shinkai karate kluba s Proseka, ki so kljub temu, da je bila njihova ekipa številčno precej okrnjena, dosegli res lepe rezultate: v različnih kategorijah sta se dva uvrstila na 1. mesto, eden na 2., eden pa na 4. mesto. Mlade člane Shinkai karate kluba je spremljal trener Sergij Stoka, ki je bil na tem tekmovanju tudi elan sodniške komisije. Na 1. mesto se je v kategoriji belih in rumenih pasov, starih od 12 do 13 let, uvrstila pri dekletih Chiara Vidonis, pri fantih pa Manuel Piano. Fabiana Piano je zasedla 2. mesto med dekleti belih in rumenih pasov, starih 14 in 15 let. Četrto mesto v prej omenjeni staro- stni kategoriji (12 in 13 let) pa si je priborila Emanuela Schira. Otroci, ki so se udeležili tekmovanja v Dolu, so se pomerili izključno v katah, neke vrste obveznih likih pri karateju, in ne v kumiteju (borbi). Prejšnji teden so pri Shinkai karate klubu potekali tudi izpiti, ki jih je večina elanov uspešno opravila. Izpite je polagalo približno 20 otrok -štirje so dobili rjav pas, to je stopnja pred črnim - ter 25 odraslih. (HJ) V pustnem »družinskem« derbiju so se borovci oddolžili cicibonašem Simpatična sodnika s pravilnim vzdušjem Cicibona Mingot - Bor Radenska 109:112 (48:58) CICIBONA: Giacomini 34 (9:13), Messi-ni 30 (5:9), Colja, Gregorič 7 (1:1), Verri 8 (0:1), Sartori 3 (1:1), KovaC 6 (0:2), Lipovec 14 (0:1), D.Korošic 7 (1:2); trener V.Jogan. PM 17:30; SON: 15; 3T: Giacomini 1, Messini 1. BOR: Valenti 2, Požar 14 (2:3), M.Jogan 22 (1:1), VV.Sancin 8 (0:1), UršiC 12 (1:2), Galeone, Lapel 19 (3:4), Rustja 20 (2:2), Del Monaco 2, S.Zuppin 13 (3:4); trener F.Sancin. PM 12:17; SON: 23; 3T: Požar 2, S.Zuppin 2, MJogan 1, Uršič 1. Sodnika: Penzo in Semiz (oba Ts) V povratnem »družinskem« derbiju so se Borovi mladinci oddolžih cicibonašem za presenetljiv poraz, ki so ga utrpeh pred nekaj meseci. V pustnem vzdušju so mladinci Bora in Cicibone, ki so še pred nekaj leti igrali skupaj v raznih mladinskih peterkah Bora, odigrali tipično prijateljsko tekmo brez večjega naprezanja. Zlasti v obrambi se ni nihče preveč potrudil, o čemer priča visok končni izid in dejstvo, da so se skoraj vsi protagonisti vpisali med strelce. V prvih minutah so belozeleni (cicibo- naši) bliskovito povedli (9:3), Pavel Rustja in Matija Jogan pa sta kmalu poskrbela, da so belozeleni (borovci) dohiteli »bratrance« in vse do 18. minute je bil izid izenačen (44:43). V zadnjih akcijah prvega polčasa je Rustja zaigral »zares«, dosegel 8 zaporednih točk, trojka Požarja s sredine igrišča pa je Boru podarila najvišjo prednost (+10). V drugem polčasu sta Igor Giacomini in Mauro Messini nekoliko znižala zaostanek (62:67), tedaj pa se je razigral Enrico Lapel, ki je v 5 minutah dosegel kar 16 točk in Sancinovi fantje so v 34. minuti imeli 15 točk prednosti (95:80). Cicibonaši se niso vdali, Samo KovaC in Savo lipovec sta nekajkrat spretno »prelisičila« višje nasprotnike in v 38. minuti je zaostanek znašal le še 5 točk (106:101). Sergio Požar je dosegel 4 zaporedne točke, Marko UršiC še dve in slabo minuto pred koncem je vse kazalo, da je tekme konec: 110:101. Z delnim izidom 8:2 pa so se cicibonaši spet približali na 109:112 in 10 sekund pred koncem imeli tudi žogo, zadnji met z velike razdalje pa ni šel skozi obroč in vseh 20 nasmejanih protagonistov jo je odkurilo najprej v slačilnico, zatem pa na pustni ples, pozno v noč. (VJ) Druždinski derbije minil v pravem prijateljskem vzdušju, slavili pa so borovci (F. kroma) HI NAMIZNI TENIS / VSEDRŽAVNI TURNIR ZA TRETJEKATEGORNICE Vseh pet krasovk uspešno preskočilo kvalifikacije Najbolj uspešno Zgoničonke nastopile v dvojicah Krasove namiznoteniške igralke so bile na tretjem državnem turnirju tretj ekategorniko v v Bergamu izvrstne. V tekmovanju posameznic se je vseh pet prebilo iz kvalifikacijske skupine. Pri tem velja poudariti, da so bile nekatere skupine še posebno težavna ovira, toda Sonja Milič, Ivana Stubelj, Daša Bresciani in Martina Milič so izšle kot zmagovalke svoje skupine, Nina Milic pa kot druga, kar je zadostovalo, da je prišla v glavni razpored. Tu se je boj za medalje nadaljeval. V ospredju je bila Sonja Milič s svojimi izkušnjami in z zgledom mlajšim klubskim soigralkam. Osvojila je odlično tretje mesto takoj za Milančanko Venninijevo (št. 92) in Norcio (št. 103). Njenemu zgledu je zelo dobro sledila Ivana Stubelj (št. 109) : v šestnajstini finala je premagala Ve-rončanko Orlando (št. 139) in se zatem srečala s klubsko soigralko Bre-scianijevo, v četrtini finala pa je izgubila s če-trtouvrščeno Sillinijevo (št. 142) in na koncu osvojila 5. mesto. Za Dašo Bresciani (št. 130) je bil velik uspeh že to, da je v prvem kolu premagala Molinovo (št. 110) in prišla med prvih 16 najboljših igralk. Sestrični Nina (št. 115) in Martina (št. 142) Milic sta se uvrstili med dvaintrideseterico. Za mladi igralki sta bili usodni Sellinijeva in Ingrid Calliari. V tekmovanju dvojic so bili vsi trije Krasovi pari nagrajeni s pokali, še posebno pa je razveselilo prvo mesto iz dveh generacij, to je matere in hčere. Za doseženo mesto sta Sonja in Martina Milič (na sliki, F. Kroma) morali trdo garati, saj je bila konkurenca ostra. Z drugim mestom se je izkazala mešana dvojica Ivana Stubelj - Alessan-dro Flego (Chiadino), Krasova ženska dvojica v sestavi Daša Bresciani - Nina Milic pa je zasedla tretje mesto. Turnir v Bergamu je štel za točkovanje za podelitev velike zvezne nagrade Gino Mario Cini. S svojimi uspehi je vseh pet krasovk nedvomno prispevalo, da se športni krožek Kras kot društvo zmeraj bolj približuje temu cilju. J.J. NOVICE Smučarsko prvenstvo novinarjev se nadaljuje Športni Časnikarji Furlanije-Julijske krajine so v soboto nadaljevali svoje smučarsko prvenstvo. Tokrat so se podali na bele poljane vasice Fomi di Sopra. Pisana množica posnemalcev Tombe in Compa-gnonijeve se je v »divjem« spustu spustila po dobro pripravljenih progah in vzbujala zavidanje vseh prisotnih. Tudi tokrat je na najvišjo stopničko stopil kolega videmskega Messaggera Surca, ki sedaj vodi na začasni lestvici. »Naši« predstavniki so se dobro odrezati, saj zasedajo mesta na sredini lestvice in imajo dobre možnosti v nadaljevanju prvenstva, Po mati pavzi se bo prvenstvo nadaljevalo 18. marca in sicer na Trbižu, kjer bo na sporedu nočni slalom. (Marij) Obvestila SD MLADINA obvešča, da prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI, 14. zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo 5. marca v Sappadi. Rok za vpis zapade 3. marca. Možnost avtobusnega izleta. Informacije nudita Lara tel. 220793 in Enio tel. 213518. SK DEVIN vabi vse svoje smučarje, naj se udeležijo 14. zamejskega prvenstva, ki bo v Sappadi 5. marca. Prijave sprejema Stojan na tel. 220423 do JUTRI, 2. marca do 21. ure. Možen avtobusni prevoz. PRIMOTOR KLUB obvešča svoje odbornike, da bo seja odbora JUTRI, 2. marca, ob 20.30 v gostilni Pri studencu v Dolini. Obenem vabi na sejo vse elane motocikliste, ki nameravajo sodelovati v spremstvu kolesarske dirke v Lonjerju. NOVICE NOGOMET / DANES PRVE ČETRTFINALNE TEKME V EVROPSKI LIGI PRVAKOV Hill najhitrejši v Estorilu ESTORIL (Reuter) - Britanec Damon Hill je v ponedeljek s svojim vvilliamsom postavil najhitrejši Cas na dirkališču v Estorilu, kjer kar nekaj moštev formule ena testira vozila pred začetkom nove sezone. Hill, ki je vCeraj svoj novi williams-renault FW 17 posodil kolegu Davidu Coulthardu, je 4.35 km dolg krog prevozil v Času 1:22.53. Severni Irec Eddie Irvine je z jor-dan-peugeotom postavil drugi najhitrejši Cas (1:24.76), tretji pa je bil Avstrijec Karl VVendlin-ger s sauber-fordom (1:24.77). Finec Mika Hakkinen je z Mansllovim mclaren-mercede-som odpeljal le devet krogov in dosegel skromen Cas 1:26.00. Rezultati in vrstni red NHL NEW YORK (Reuter) - Rezultati srečanj lige NHL: New Jersey - Montreal 6:1, Ottavva - Boston 0:2, Quebec - Pittsburgh 5:7, St. Louis - Toronto 3:2. Vrstni red: vzhodna konferenca - severovzhodna divizija: Pittsburgh 30, Quebec 28, Boston 22, Montreal 18, Buffalo 17, Hartford 15, Ottavva 7; atlantska divizija: N. Y. Rangers 20, Tampa Bay 18, New Jersey 18, N. Y. Islanders 17, Philadelphia 16, Florida 15, VVashington 11; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 25, St. Louis 25, Chicago 23, Toronto 21, VVinni-peg 15, Dallas 11; pacifiška divizija: Calgary 21, Edmonton 16, San Jose 16, Vancouver 16, Los Angeles 14, Anaheim 11. Rezultati teniških turnirjev Rotterdam, moški: VVinnink (Niz) - Groen (Niz) 6:3, 6:1; Camporese (Ita) - Renzenbrink (Nem) 6:4, 7:6 (7:2); Tarango (ZDA) - P. McEnroe (ZDA) 6:2, 6:7 (7:4), 6:2; Dosedel (Ceš/7) - Ruud (Nor) 6:4, 6:1; Siemerink (Niz) - Steeb (Nem) 7:5, 6:3; Ferreira (JAR/3) - Mattar (Bra) 6:4, 6:3; Damm (Ceš) - Hlasek (Svi) 6:1, 6:7 (5:7), 7:6 (7:2); Olhovski (Rus) - Bate s (VB) 6:3, 6:4; Damm (Ceš) - Hlasek (Svi) 6:2, 6:7 (5:7), 7:6 (8:6); Volkov (Rus) - NovaCek (Ceš/8) 6:7 (4:7), 6:4, 6:2. Indian VVells, ženske: Coetzer (JAR) - Hack (Nme/7) 6:4, 6:4; Malejeva (Bol) - Tu (ZDA) 6:4, 2:6, 7:6 (7:3); Rajmond (ZDA) - Garrison-Jack-son (ZDA) 1:6, 6:3, 6:3; Rubin (ZDA) - Basting (Niz) 6:1, 6:1; Gavaldon (ZDA) - Radford (Avs) 6:1, 6:2; moški: Gross (Nem) - Jonsson (Sve) 6:1, 7:6 (7:5); Morgan (ZDA) - Sekulov (ZDA) 4:6, 7:6 (9:7), 6:1; Ondruska (JAR) - Nydahl (Sve) 6:1, 6:2; Rois (Čile) - Dewulf (Bel) 6:1, 6:2; Glo-ria (ZDA) - Gimelstob (ZDA) 6:3, 6:4; Paes (Ind) - Joyce (ZDA) 7:6 (7:3), 3:6, 6:2. Ciudad de Mexiko, moški: Ulihrah (Ceš) - Jaime Yzaga (Per/3) 6:4, 6:4; Petchey (VB) - Solves (Fra) 6:3, 4:6, 6:3; Martinez (Spa/8) - Thorne (ZDA) 7:5, 6:4; Clavet (Spa/6) - 0‘Brien (ZDA) 7:5, 6:3; Meligeni (Bra) - Rincon (Kol) 6:3, 6:3; Berasategui (Spa) - Rikl (Ceš) 7:6 (7:1), 6:4. Scottsdale, moški: Black (Zim) - Sznaider (Kan) 7:6 (7:3), 6:2; Arriens (Nem) - Santoro (Fra) 6:3, 6:2; Tebbutt (Avs) - Sanchez (Spa/7) 7:6 (7:4), 6:7 (3:7), 7:6 (8:6); Rafter (Avs/4) - Schaller (Avt) 6:3, 6:4; Bjorkman (Sve) - Filippini (Um) 6:3, 6:1; Philippoussis (Avs) - Spadea (ZDA) 6:3, 6:1; McGuire (ZDA) - Schmid (ZDA) 1:6, 6:3, 6:4; Martin (ZDA/l) - Zdcke (Nem) 4:6, 6:3, 6:2. Dvoboj med Milanom in Benfico bo med vsemi najbolj izenačen Izredno zanimanje tudi za tekmi Barcelona - Pariš Saint Germain in Bayern - Goteborg, medtem ko je Ajax izrazit favorit proti Hajduku ŽENEVA - Ugledna odsotnost Manchester Uniteda in za Uefo »nezaželena« prisotnost finančno manj privlačnih Hajduka in Gote-borga ne bosta skalili Spektakla Četrtine finala v evropski ligi nogometnih prvakov. Kajti po treh letih polfinalnih skupin, ki so le enkrat ohranile visoko stopnjo zanimanja do konca, je odločitev finalistov spet prepuščena neposrednemu izločanju. Dobičkonosne izločilne skupine so bile tudi tokrat, toda na nadaljevanje niso bistveno vplivale, ker je pač naneslo, da sta se v vsaki skupini znašli po dve dobri in dve slabi ekipi. Najbolj izenačen od štirih Četrtfinalov je nedvomno spopad med Benfico in Milanom. Obe moštvi v državnem prvenstvu ne igrata najbolj prepričljivo, Čeprav sta v zadnjih dveh mesecih pokazali vzpon forme. Milan je paC stari Milan in »prave« tekme redkokdaj odigra slabo. Opomogel si je Boban, ki lahko predstavlja »turbo motor« v obdobju, ko je večina igralcev že precej izmučenih. Benfica je odlična ekipa, ki si je napredovanje zagotovila že po treh tekmah. Osvojitev pokala prvakov je odkriti cilj letošnje sezone, zato tudi prihod belgijskega vratarja Preud’Hommea. Conska igra se prilega tradicionalno dobri teh- niki Luzitancev, ki so z bliskovitim protinapadom zlasti nevarni v gosteh. Kljucni mož je stari znanec Claudio Caniggia, zelo solidna pa sta še drugi napadalec Joao Vieira Pinto in desno krilo Vitor Panei-ra. Dvoboj med Milanom in Benfico je vsekakor pravi klasični spopad pokala prvakov. Milančani so Portugalce premagali dvakrat kar v finalu: leta 1990 z golom Rijkaarda 1:0, leta 1963 pa sta Eusebio (Benfica) in dvakrat Al-tafini (Milan) zapečatila končni 2:1. Ali se bodo letos lizbonski orli maščevali? Tudi pri večini ostalih moštev velja, da predstavlja pokal prvakov zadnjo možnost za požlahtnitev sezone. Drugi spopad med milijonarji bo med Barcelono in Pariš St. Ger-mainom. Oboji so že odpisali domače prvenstvo, toda Parižani (v izločilni skupini so osvojili vseh dvanajst točk) so to storili zavestno, medtem ko je Barcelona v slabem položaju zaradi nepopravljivih trenj med Johanom Cruijffom in nekaterimi igralci. Razen tega je še dodatna težava: v »Champions League« ne morejo igrati nekateri nogometaši, ki so nastopili na zadnjih prvenstvenih tekmah, ker dovoljuje UEFA registracijo samo dvaindvajsetih igralcev. Pri Parižanih pa je v dvomu nastop strelca Weaha, ki ima poškodovano koleno. Prava neznanka je tekma med Bayernom in Goteborgom. Švedi so sicer prvi del odigrali izredno, toda zdaj imajo na Skandinaviji zimski premor in forma je seveda vprašljiva. Izredno pozornost pa zasluži Jesper Blomqvist, 20-letnik, ki že velja mastne denarce. Pri Bayernu je stanje domala tragično: Matthaus je že dalj Časa »out«, napadalcev pa ni, saj je Papin veCno poškodovan, Sutterja pa je napadel Čudežni virus. Vnaprej določen naj bi bil samo izid Četrtfinala med Ajaxom in Hajdukom. V podobnih igralskih zasedbah so amsterdamski suliCarji v prvek kolu pokala UEFA lani izločili Hrvate z 0:1 in... 6:0, letos pa so se kot mačka z mišjo poigrali z Milanom. Na papirju so Nizozemci nedvomno prvi favoriti za končno zmago, (dk) DANAŠNJI SPORED: Bayern - IFK Goteborg (19.00); Hajduk - Ajax (19.00) ; Milan - Benfica (21.00) ; Barcelona - Pariš SG (21.00) r NBA / PLES SE NADALJUJE Anfemee Hardoway potrdil, da je že »zvezda« NEW YORK - V NBA ni počitka in tekme so na sporedu vsak dan. IZIDI - sobota: Houston - Golden State 112:105 (Olajmvon 38; Sprevvell 30), Oippeis - Lakers 83:81 (Vau-ght 27; Divac 20 točk - 9:15 iz igre in 20 skokov), Cleveland - NewJersey 105:102 (Feny 24; Morris 31). VVashing-tan - Sanamento 102:98 (Webber 25; Richmond 32). Nedelja - Orlando - Chicago 105:103 (A.Hardwawey 39 -17:25 iz igre, B.Scott 24; Kukod 22 točk - 9:19 iz igre in 8 asistenc, Pippen 21), New York - Philadelphia 104:99 (Ewing 32; VVeatherspoon 26), San Antonio - Golden State 129:99 (D.Robinson 30, Rodman 22 skokov), Denver -Utah 96:110 (Rauf 19; KMalone 30), Phoenix - Chadotte 103:92 (Barkley 24; Mouming 23), Indiana - Dallas 100:92, Minnesota - Mami 106:92 (Rider 38: Ovvens 19). Ponedeljek - Seattle - Charlotte 114:116 (Mouming 34), Lakers - Utah 95:101 (Campbell 25: K.Malone 32), Chicago - New Jersey 108:86 (Pippen 31, Kukoč 11), Houston-Cleveland 86:78 (Olajuvvon 20; Brandon 26), Boston - Indiana 97:108 (Radja 10; Smits 25), Portland - Clippers 96:83 O-Robinson 18), Atlanta - Sacramento 118:99 (Long in Lang po 20), Detroit - Mihvaukee 97:89 (Addison 21; Day 24). (VJ) MOK-ZRJ h Samaranch včeraj dopotoval v Beograd BEOGRAD - Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch je včeraj dopotoval v Beograd na Čelu delegacije MOK. S športnimi oblastmi ZR Jugoslavije se bo pogovarjal o možnosti, da bi srbski in črnogorski tekmovalci nastopili prihodnje leto na olimpijskih igrah v Atlanti. Kot je znano, je varnostni svet OZN 5. oktobra lani za dobo 100 dni preklical embargo proti ZR Jugoslvaiji na področju športa, kulture in civilnih prevozov. Preklic so januarja podaljšali še za sto dni. Samarancha je v Beogradu sprejel tudi Slobodan Miloševič. ATLETIKA / DOBRI REZULTATI NA MITINGU V STOCKHOLMU Niyongabo blizu rekorda Brigita Bukovec tretja Norvežan Geir Moen, za njim nesrečni John Reg is (AP) STOCKHOLM (dpa, Reuter) -Slovenska državna rekorderka v teku na 60 m z ovirami Brigita Bukovec je bila tretja na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Stockholmu. Zmagala je Olga Sišigina (Kazahstan), ki je tekla 7.94, druga je bila Kubanka Aliuska Lopez z 8.06, kolikor je tekla tudi Bukovčeva. Venguste Niyongabo iz Burundija pa je na 1.000 metrov tekel drugi najboljši čas v zgodovini v dvoranah. S časom 2:15.62 je le za 36 stotink zaostal za svetovnim rekordom, ki ga je pred dvema letoma postavil Alžirec Nurreddine Morceli (2:15.26). Na dobri poti, da doseže svetovni rekord, je bil tudi Kenijec Moses Kiptanui na 3.000 metrov, vendar je popustil v zadnjih krogih in s Časom 7:39.36 zaostal za svetovnim rekordom 7:35.15, ki ga je dosegel v začetku tega leta. Največ smole je imel Anglež John Regis, ki si je v teku na 200 m malo pred ciljem poškodoval stegensko mišico in moral odstopiti. Po prvem pregledu je zdravnik povedal, da bo moral Regis počivati tri do šest tednov, kar pomeni, da ne bo mogel nastopiti na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni, ki se bo zaželo Cez dva tedna. Regis se je boril za zmago z Norvežanom Geirjem Moenom, ki je nato tudi zmagal s časom 20.72 sekunde. Miting je v dvorani Globen gledalo 10.300 ljubiteljev, atletike, kar je največ v letošnji atletski sezoni v Evropi. Rezultati: ženske - 60 m: 1. Irma Privalova (Rus) 7.07, 2. Žana Tar-nopolskaja (Ukr) 7.24, 3. Sheila Echols (ZDA) 7.28; 800 m: 1. Ellen van Langen (Niz) 2:00.44, 2. Letitia Vriesde (Sur) 2:01.68, 3. Violeta Beclea (Rom) 2:01, 93; 60 m ovire: 1. Olga Sišigina (Kaz) 7.94, 2. Aliuska Lopez (Kuba) 8.06, 3. Brigita Bukovec (Slo) 8.06; višina: 1. Han-ne Haugland (Nor) 196, 2. Jelena Guljajeva (Rus) 194, 3. loamnet Quintero (Kuba) 192; moški - 60 m: 1. Donovan Bailey (Kan) 6.57, 2. Linford Christie (VB) 6.58, 3. Darren Braithvvaite (VB) 6.65; 60 m ovire: 1. Tony Jarrett (VB) 7.57, 2. George Boroi (Rom) 7.78, 3. Nik-las Eriksson (Sve) 7.85; 200 m: 1. Geir Moen (Nor) 20.72, 2. Torbjom Eriksson (Sve) 21.33, 3. Joakim Ohman (Sve) 21.79; 400 m: 1. Dar-nell Hall (ZDA) 46.71, 2. Sunday Bada (Nig) 46.85, 3. Dimitrij Golo-vastov (Rus) 47.35; 800 m: 1. Andrej Loginov (Rus) 1:46.61, 2. Tor-0yvind Odegaard (Nor) 1:47.30, 3. Torbjom Johansson (Sve) 1:47.37; 1.000 m: 1. Venuste Niyongabo (Burundi) 2:15.62, 2. Matthevv Ya-tes (VB) 2:18, 26, 3. Kennedy Osei (Gana) 2:19.38; 1.500 m: 1. Simon Vroemen (Niz) 3:42.91, 2. Patrik Johansson (Sve) 3:43.37, 3. Mah-moud Kalboussi (Tun) 3:43.99; 3.000 m: 1. Moses Kiptanui (Ken) 7:39.36, 2. Mohamed Belabess (Alz) 7:45.06, 3. Smail Sghir (Mar) 7:45.06; palica: 1. Igor Trandenkov (Rus) 580, 2. Peter VViden (Sve) 560, 3. Patrik Stenlund (Sve) 550; troskok: 1. Yoelvis Quesada (Kuba) 17.03, 2. Maris Bruziks (Lat) 16.68, 3. Brian VVellman (Ber) 16.66. ^NORDIJSKO SMUČANJE / SLOVENSKA EKIPA ZA SVETOVNO PRVENSTVO SE JE PREDSTAVILA Skakalci bi se radi uvrstili med najboljšo šesterico V Thunder Boyu v Kanadi bo nastopilo deset slovenskih tekmovalcev Ljubljana - Na pustni torek so bili prešerne volje tudi slovenski smučarski skakalci, ki se pripravljajo na najpomembnejše letošnje tekmovanje v nordijskem smučanje -na svetovno prvenstvo, ki bo od 9. do 19. marca v Thunder Bayu. Franci Petek, Robert Meglic, Urban Franc, Dejan Jekovec in Matjaž Kladnik ter njihova trenerja Ludvik Zajc in Bogdan Norcie so na novinarsko konfemeco v prostorih Tovarne zdravil Krka v Ljubljani pred poletom cez lužo prišli našemljeni v pustne maske. Poleg peterice skakalcev bodo v Kanado odpotovali še tekači Joško Kavalar, Robert Kerštajn, Marko Dolenc, tekačica Nataša LaCen in tekmovalec v nordijski kombinaciji Franci Jekovec. Zaradi finančnih težav so število spremljevalcev zmanjšali, tako da bodo poleg že omenjenih trene-rjov skakalcev v Thunder Bay odpotovali še trenerja tekačev dr. Bohuslav Razi in Borut Nunar, trener kombinatorca Peter Jošt, fizioterapevt Boštjan Aha-CiC in direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, skupini pa se bodo pridružili še mednarodni sodnik za skoke Jože Javornik, Elanova serviserja Toni Justin in Klemen Ti-Car ter serviser japonskih skakalcev Igor Ursich. Na seji izvršnega odbora Smučarske zveze Slovenije so tako potrdili predlog vseh odborov nordijskih disciplin. Kot je povedal generalni sekretar SZS Janez Bukovnik, je izvršni odbor imel enake kriterije za nastop na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju, kot jih je imel tudi za prejšnji dve svetovni prvenstvi letos, namreč v biatlonu in akrobatskem smučanju. »Vsi tekači so v pripravljalnem obdobju opravili treninge, ki smo jih načrtovali. Prepričan sem, da bodo dostojno in ne le simbolično zastopali Slovenijo. Nataša LaCen se fimko uvrsti do 20. mesta, avalar do 25., Dolenc in Keršatjna pa med prvi dve tretjini nastopajočih. Upam, da bo končni izkupiček še boljši, saj smo trdo trenirali,« je povedal glavni trener tekačev dr. Bohuslav Razi. Da so se skakalci našemili, je bila zamisel Ludvika Zajca, ki ve, da fantje pred najveCjo letošnjo preizkušnjo potrebujejo malo sprostitve in zabave. »Naši cilji ostajajo isti, kot smo jih zapisali v knjižici pred začetkom sezone. V svetovnem pokalu teh ciljev nismo dosegli, toda ni razloga, da jih ne bi izpolnili na svetovnem prvenstvu. Na posamičnih tekmah naj bi se en tekmovalec uvrstil med prvo šesterico, kar je sposobno doseči vseh pet skakalcev, ekipno pa bi se prav tako morali uvrstiti do šestega mesta. Prvo in drugo mesto sta najbrž že zasedeni, naš najveCji domet bi tako bilo tretje mesto. Japonci, Finci, Avstrijci in Nemci so zelo močni, za uvrstitev od 5. do 8. mesta pa naj bi se poleg Slovenije potegovale še Češka, Francija in Norveška. Tudi osmo mesto ne bo še nobena katastrofa, vse kar bo slabše od tega, pa bo pomenilo, da nismo vredni prav nič. Potovalo bo pet tekmovalcev, ker smo se odločili, da nima smisla določiti šesterice, kajti na posameznih tekmah bodo lahko nastopili samo štirje. Tekmovalci še ne vedo, da smo po tekmah na Holmenkollnu določili tri zanesljive potnike - to so Petek, Meglič in Franc, dva pa smo izbrali po nastopih v Vi-kersundu. Takrat smo se odločih za Kladnika in Je-kovca, tako da je odpadel Samo Gostiša, ki pa ima še eno priložnost. Danes bomo namreč odpotovali na zadnji trening v Predazzo, kjer bo Gostiša lahko pokazal trenutno formo. Ge bo skakal bolje od Kladnika ah Jekovca, si še lahko pribori vozovnico v Thunder Bay,« je možnosti skakalcev na svetovnem prvenstvu in trenutno stanje v reprezentanci ocenil Ludvik Zajc. Po daljšem Času bo Slovenija na svetovnem prvenstvu imela tudi pred- stavnika v nordijski kombinaciji. Kot je povedal Lojze Gorjanc, je Franci Jekovec solidno pripravljen in če bi se mu na tekmovanju posrečil tudi drugi skok, bi se lahko uvrstil tudi med najboljši trideseterico. Čeprav tekači in kombinatorec niso dosegli zahtevanih norm za nastop na svetovnem prvenstvu, se je izvršni odbor SZS odločil, da bodo kljub temu odpotovali v Kanado, kajti na SZS želijo, da bi se tudi ti dve disciplini v Sloveniji razvijali in bi tekači in kombinatorci začeli dosegati rezultate, kot jih dosegajo alpinci in skakalci. Prva skupina, v kateri bodo trije tekači, kombinatorec in Lojze Gorjanc, bo na svetovno prvenstvo odpotovala jutri z Brnika, jutri se bosta iz Benetk na pot podala tudi dr. Razi in Lačnova, ki bosta po svetovnem prvenstvu odletela še na tekme sbvetovne-ga pokala na Japonsko, zadnja skupina pa bo prav tako iz Benetk odšla v ponedeljek, 6. marca. Skakalci bodo do petka trenirali v Predazzu, kajti 90-metrska skakalnica v Planici se zelo razlikuje od tiste v Thunder Bayu, kjer bodo lahko začeli trenirati šele 9. marca, tako da bodo dva dni po prihodu v Kanado porabili za aklimatizacijo. Izjavi: Franci Petek: »Vesel sem kolajne z univerzia-de. Po dolgem Času sem spet stal na stopničkah. Lahko se zgodi, da bom na zmagovalnem odru tudi v Thunder Bayu, kar pa ne lahko.« Jožko Kavalar: »Na Thunder Bay me vežejo lepi spomini, saj sem decembra 1991 prav tam z 21. mestom v teku na 30 km v prostem slogu dosegel svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Dobro se počutim in misel na takratno dobro uvrstitev me drži pokonci. V Kanadi me bo spodbujalo tudi 14 navijačev iz domačih RateC, kar bo še dodaten motiv za dober nastop.« Jasna MilinkoviC NORDIJSKO SMUČANJE / MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO Danes na Startu tudi Slovenci GALLFVARE (STA) - V švedskem mestu Gallivare se bo danes začelo mladinsko svetovno prvenstvo (SP) v nordijskem smučanju. Nastopili bodo tudi prvi slovenski tekmovalci v moštveni tekmi skakalcev (ob 14. uri) ter tekači in nordijski kombinatorci (ob 10. uri). Tekačice se bodo pomerile na 5 km v klasični tehniki, izmed s ovenskih tekmovalk pa bodo sodelovale Andreja Mali, Tanja Zelene in Tadeja Brankovič, fantje bodo tekli na 10 km prav ako v klasičnem slogu (Joško Petkovšek, Vasja Rupnik, Ivan Manc, Janez Petkoš), nordijski kombinatorci bodo imeli na programu prvo disciplino, skoke (Roman Perko, Rolando Kaliga-ro, Gašper Poljanšek, Igor Cuznar), skakalci pa se bodo za čimvišje uvrstitve potegovali na moštveni tekmi (Jure Radelj, Jaka Grosar, Matija Stegnar, Primož Peterka). »Skakalci so na treningih skakali zelo dobro, najboljši med našimi pa je bil Stegnar. Glede na to, da so skakalci na mladinskih SP že osvojili kolajno, je pričakovati visoko uvrstitev tudi tokrat. Tekači bi bili zadovoljni z uvrstitvijo pod 20. mestom tako v moški kot v ženski konku- renci. Nordijski kombinatorci so bili zelo solidni na treningih, predvsem Perko in Cuznar, in po skokih bi bil lahko kdo med deseterico. O dokončni uvrstitvi bo odločil tek, pričakujemo pa uvrstitev med dvajseterico,« je povedal tehnični vodja tekaške reprezentance Jože Klemenčič. Včeraj je v enem najsevernejših švedskih mest Gallivareju zapadlo 10 cm novega snega, temperatura pa se je spustila pod 6 stopinj Celzija. Mesto, gostitelj mladinskega SP, ima 23.000 prebivalcev, v njegovi okolici-pa so rudniki zlata in bakra. Prvo zlato na biatlonskem MSP Švedom ANDERMATT (STA) - V švicarskem Andermattu se je z moštveno tekmo začelo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v biatlonu. V prvi preizkušnji so bili najboljši Švedi pred Rusi in Nemci. Nastopilo je 19 reprezentanc, Slovenije pa ni bilo med njimi. Izidi: 1. Švedska 30:38.2 (1), 2. Rusija 31:04.9 (4), 3. Nemčija 31:25.8 (6), 4. Češka 31:47.8 (6), 5. Belorusija 32:07.8 (4), 6. Norveška 32:27.1 (6). NOVICE Miloševič spet v Spodnji Šiški LJUBLJANA - Sedemindvajsetletni napadalec Beltincev Vlado Miloševič, ki zaradi hude poškodbe kolena leto in pol ni stopil na travnato površino, je dobil izpisnico in se vrnil v Spodnjo Šiško. »Vlada smo sprejeli v svoje vrste in mu želimo pomagati pri vmitvd na nogometna igrišča. Ni postavljal nobenih pogojev, želi le igrati in obleči modrobeli dres, v katerem je doživel polno uveljavitev leta 1992, ko je bil najboljši strelec in nogometaš. Trenutno zdravi koleno, trenira v fitness centru v Tivoliju, čez štirinajst dni pa bo začel trenirati tudi na igrišču. Ne bomo hiteli, saj želimo, da se moštvu priključi povsem pripravljen,« je povedal direktor Železničarja Oscarja Karel Korec. (I. S.) Danes tekme v SKL LJUBLJANA - Spored današnjih tekem 2. kroga košarkarskega razigravanja za prvaka: Satex Maribor - Triglav (19), Rogaška Donat Mg - BWC Maribor (19), Smelt Olimpija - Litostroj (19.30), Kovinotehna Savinjska Polzela - Postojna (19.30); razigravanje za uvrstitev v A-l: Kraški zidar - Idrija (20), Helios Domžale - Ilirija (19), Koper - Pivovarna Laško (20), Interier - Litiija (20); razigravanje za obstanek v A-l: Ježica - Dallas Slivnica (20), Loka Kava - Color Medvode (20.30), Smlet Olimpija mladi - Nova Gorica (17), Elektra - Comet (20). Tina Križan zmagala v San Juanu SAN JUAN (STA/AFP) - Mariborčanka Tina Križan je zmagala v prvem krogu teniškega turnirja v San Juanu z nagradnim skladom 181.250 ameriških dolarjev. Premagala je Američanko Audro Keller s 6:4, 7:6 (7:3). Rezultati 1. kroga: Studenikova (Sik) - Zrubako-va (Sik) 6:0, 6:4; Farma (Ita/6) - Golarsa (Ita) 7:6 (7:1), 6:2; Križan (Slo) - Keller (ZDA) 6:4, 7:6 (7:3). Matej Hočevar dobil alfo 33 LJUBLJANA - Podjetje AM Cosmos, d. o. o., je včeraj predalo ključe osebnega avtomobila alfa 33 mlademu in perspektivnemu kanuistu Mateju Hočevarju ter mu ob tem zaželelo še veliko športnih uspehov. Pavlovčič prvi in drugi KRANJSKA GORA - Smučarsko društvo Domžale je priredilo v Kranjski Gori veleslaloma FIS, na prvem je zmagal slovenski reprezentant Uroš Pavlovčič pred Rusom Andrejem Filiškinom, na drugem pa Filiškin pred Pavlovčičem. Rezultati - prvi veleslalom: 1. Uroš Pavlovčič (Slo) 1.55.39, 2. Andrej Filiškin (Rus) 1:55.88, 3. David De Costa 1:56.13, 4. Gašper Kontrec (oba Slo) 1:56.27, 5. Dimitrij Prihod-čenko(Rus) 1:56.52, 6. Aleš Piber (Slo) 1:56.78, 7. Franz Klinger (Avt) 1:57.85, 8. Izidor Jerman 1:58.03, 9. Grega Sredanovič 1:58.07,10. Dani Matti-as (vsi Slo) 1:58.55; drugi veleslalom: 1. Andrej Filiškin (Rus) 1:54.86, 2. Uroš Pavlovčič 1:54.87, 3. Gašper Kontrec 1:55.81, 4. Aleš Piber 1:56.07, 5. Janez Slivnik 1:56.27, 6. Dani Mattias (vsi Slo) 1:57.42, 7. Dimitrij Prihodčenko (Rus) 1:57.81, 8. Mitja Valenčič 1:58.08, 9. Izidor Jerman (vsi Slo) 1.58.20, 10. Bemhard Flank (Avt) 1:58.60. (A. D.) Simon Stojko-falk na Novi Zelandiji LJUBLJANA - Dvakratni svetovni prvak na kolesu BMX Simon Stojko-Falk je trenutno na dvomesečnem treningu na Novi Zelandiji, kjer ima optimalne pogoje, da se čim bolje pripravi na SP, ki bo v ZDA. »Želim biti še v tretje svetovni prvak. Vendar mislim, da je lažje osvojiti kot pa ubraniti naslov. Tu na Novi Zelandiji imam veliko prijateljev, s katerimi se skupaj pripravljam, izmenjujem izkušnje, dopolnjujemo znanje in umetnost. Domov se bom vrnil v začetku marca,« je v kratkem telefonskem pogovoru dejal Simon. (I. S.) Rielger premagal Kelemena MARIBOR - Na šahovskem državnem prvesntvu v domu SES so odigrah partije 3. kroga za fante do 18 in 20 let in mladinke do 20 let. Po tri zmage so dosegli Soln, Petek, Riegler, Maja Šorli, Tanja Stumberger in Kiti Grosar. Riegler je po 20 potezah sicilijanske obrambe premagal Kelemena, Kiti Grosar pa je v enem dnevu desogela dve točki; dopoldne je premagala Kirbiševo, popoldne v 4. kolu pa Maričevo v škotski partiji. Vrstni red - fantje do 18 let: Soln 3, Podkrižnik, Rusijan, Hribar, Šoštarič po 2.5, Rečnik, Drevenšek, Pavlovič, Stanič, Kostanjevec, Volcanšek in Janša po 2; mladinci do 20 let: Petek in Riegler po 3, Dominko 2.5, Kelemen, Breznik, Sirnik, NedhnoviC po 2.5; dekleta do 18 let: Šorli in Stumberger po 3, Klemenčič 2.5, Kerenčič 1.5; mladinke do 20 let po 4. krogu: Grosar 3 (1), Ipavec 2 (1), Marič 1.5 (1). (M. Đ.) Biatlonsko SP 1996 prestavljeno na začetek februarja RUHPOLDING (STA/dpa) - Mednarodna biatlonska zveza (IBU) je sporočila, da bo biatlonsko SP prihodnje leto v Ruhpoldingu že od 3. do 11. februarja. Prestavitev je bila nujna, saj je IBU na ta naCin preprečila, da se pokrivata biatlonsko SP in SP alpskih smučarjev in televizijski prenosi z obeh dogodkov. IBU se je v primerjavi z dosedanjimi prvenstvi tudi odločila, da bodo ženske in moški po novem tekmovali različne dni in prostih dni na prvenstvu tako ne bo več. Razpored SP 1996 v Ruhpoldingu - 03.02.; ekipno - ženske; 04.02.: moštveno - moški; 05.02.: prost dan; 06.02.: 15 km - Zenske; 07.02.: 20 km -moški; 08.02.: 7.5 km - ženske; 09.02.: 10 km - moški; 10.02.: štafeta - ženske; 11.02.: štafeta - moški. ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Sreda, 1. marca 1995 / 'N Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4.: Se sami se ne boste prepoznali, tako presenetljivo dobre volje boste. Prav nič vas ne bo moglo spraviti s tira, zato boste svoje zamisli brez omahovanja speljali do konca. BIK 21. 4. - 20. 5,: Zelja po spremembi vas bo spremljala na vsakem koraku, Čeprav vam bodo utečeni prijemi Se naprej dobro služili. Verjetno zato, ker ste zaslutili možnost najboljšega. DVOJČKA 21.5, - 21.6.: Zelo vas bo pomirjal občutek, da je pri vas vse na svojem mestu in da ni možno prav nobeno neprijetno presenečenje. A pazite, da si s tem ne zaprete vrat Se za prijetna. RAK 22. 6, - 22. 7.: Potrebni ste počitka, saj je vaSa življenjska energija bolj pri tleh Negotovost, ki se vam bo porajala ob izzivih dneva, lahko seveda pripišete ravno temu dejstvu. LEV 23.7. - 23.8.: Svoje delovne obveznosti boste opravljali brez vsakega napora, Čeprav vam ne bodo dišale. Lahko se zahvahte svojemu dobremu počutju, ki vam omogoča te viske energije. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ne bo vam zal še tako velikega napora, saj je vizija cilja, ki ste si ga izbrali, tako mikavna, da se o ceni ne boste spraševati. Ponujene pomoči ne boste hoteli sprejeti. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Potrebni boste nežnosti in topline, saj se bodo v vaših globinah prebudila zelo občutljiva Čustva. Naključnim situacijam se boste tokrat vsekakor raje previdno izognili. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Kljub temu da ne boste doživeli samo lepih trenutkov, bo ta dan za vas izredno ploden. Tudi ob soočanju z neprijetnimi stranmi se boste namreč zelo veliko naučili. STRELEC 23.11.-21.12.: V posel, ki ga že dolgo časa skrbno pripravljate in si od njega veliko obetate, se boste tokrat spustili brez omahovanja. Nič čudnega, saj kar prekipevate od energije. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ker se vam bo zdelo, da morate v najkrajšem času izpeljati vse svoje načrte ter uresničiti vse svoje želje, se vam bo zelo mudilo. Glejte, da ne prehitite še sebe. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Uspešni boste na vseh področjih vašega življenja, le v ljubezni vam bo zaškripalo. Pa ne bo hudega, saj bo dal vaš partner vse od sebe, da se vrneta na zeleno vejo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vaše počutje bo tako spremenljivo, da se boste vedli kot aprilsko vreme. Nekaj časa vas bo obvladoval duh pesimizma, nato pa boste poštah polni energije ter domislic. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. reka, ki teče skozi Novo mesto, 5. eden od staršev, 9. hrvaški književnik (Ivan), 10. želatina iz alg, 11. močnata jed iz tekočega testa, tenko pečena v ponvi, 13. japonski pisatelj (Kobo), 14. ion z negativnim električnim nabojem, 15. reka, ki se pri Medvodah izliva v Savo, 17. črki s konca slovenske abecede, 18. krajša oblika moškega imena Ismail, 20. vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Eisenhovverja, 21. katran, 22. francoski gledališki igralec in režiser 0ean), 24. okrajšava za ulico, 25. južnoameriške Kordiljere, 26. švicarski fizik, Nobelovec leta 1945 (VVolfgang), 28. jadranski otok, 31. vbrizganje cepiva, 33. modrikasto bela, krhka kovina (znak Zn), 34. mesec židovskega koledarja, 35. reka Guadiana v antiki, 36. stari Germani. Navpično: 1. kos blaga, 2. nekdanji avstrijski zvezni kancler (Ju-lius), 3. biciklist, 4. starojudovski kralj, 5. največji desni pritok Rena v Nemčiji, 6. hindujski bog ognja, 7. pecivo, posuto z makovim semenom, 8. urejevalec izložb, 12. mag, čarodej, 16. vzklik, 18. slovenski slikar (Gabrijel), 19. temen pigment v koži in laseh pri človeku, 20. ljubljanski športni klub, 23. latinska kratica za idem, 25. ime slovenskega novinarja Stakula, 27. strina, 29. grški vojaški poveljnik pred Trojo, 30. italijanska luka ob Jadranu, 32. zvišana nota c. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 e 14 15 16 • 17 18 19 • • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 rsBg ‘SBuy ‘jb(t ‘5prp ‘Blp^ahn ‘qB^j ‘ipraj ‘rpuv ‘jo ‘repA ‘-M) ‘aqi ‘oferag ‘za ‘Bjog ‘uome ‘aqy ‘Bqirpe[Bd ‘jb8b ‘soey ‘biiibui :ouABJopoA AaiisaH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Reshevsky - Ivanovič /Skoplje 1976 Aktivnejše črne figure pritiskajo na belo pozicijo, ki ima na videz, še trdno obrambo -predvsem na rokadni strani. Cmi, ki je na potezi, ne misli z napredovanjem kmetov na kraljevem krilu, temveč krene v odločilen napad, ki ga krona z matom. Velemojstru Re-shevskemu prav gotovo ni bilo prijetno, ko je sledila poteza...! Rešitev naloge l...Dh2:+U Izredno lepa in učinkovita žrtev dame, ki temelji na vezavi belega kralja na črni diagonali a7 - gl. Po izsiljenem 2.Kh2: Th4+ 3.Kgl sedaj stopa na sceno črni skakač, ki splete belemu kralju motno mreZo! 3...Sg3 in pred matom Thl nima beli veC obrambe in velemojster Reshevskd je podpisal predajo! Silvo Kovač KUBA V fast-food restavraciji postrežejo le za dolarje Za večino Havančanov je lokal El Rapido nedosegljiv Havansko fast-food restavracijo, kjer vam natakarice na kotalkah in v mini krilih na pladnju postrežejo z vročo hrenovko in ocvrtim krompirčkom, lahko obiskujejo le tisti Kubanci, ki imajo dolarje. Večina si jih v času gospodarske krize sicer ne more privoščiti »dolarskega« kosila, kljub temu pa ima El Rapido veliko obiskovalcev, saj jih privabljajo nizke cene jedi in očarljive mlade natakarice. A rdeče-rumeno pobeljena restavracija ostaja tako kot večina trgovin in lokalov v Havani, kjer je plačilno sredstvo le trda valuta, za večino Kubancev nedosegljiva. Obed si lahko privoščijo le tisti, ki dobivajo denar od sorodnikov iz Amerike, ali pa ljudje, ki so zaposleni v tujih predstavništvih in družbah in imajo srečo, da so plačani v dolarjih. Med gosti je seveda tudi nekaj takšnih, ki se ukvarjajo s sumljivimi, a donosnimi posli. Če imate torej dolarje, se lahko s svojo, v nekdanji Sovjetski zvezi izdelano lado ali pred letom 1959 izdelano chevrole-tom ustavite na parkirišču El Rapida in hitro boste postreženi: natakarica bo na okno avtomobila pritrdila pladenj in nanj postavila izbrano jed. Lahko boste tudi sedli za katero od od številnih plastičnih miz, pomembno je le, da so v vasi denarnici zelenci, čeprav je lastnik kubanske »hit« restavracije država. Izbirali boste lahko med majhnimi mesnimi sendviči, pečenim krompirjem, vročo hrenovko in koruzno pokovko, pili pa kokakolo ali pivo. El Rapido je dokaj podoben ameriškim fast-food restavracijam, vendar se boste ob poslušanju zamolkle kubanske glasbe in pogledu na lade v žalostnem stanju takoj spomnili, da ste na komunistični Kubi. V nasprotju z drugimi kubanskimi restavracijami, kjer strežejo le za dolarje, se boste v El Rapidu okrepčali že za en dolar, kajti kosilo v eni od turistom namenjenih restavracij vas bo veljalo najmanj desetkrat več. Povsem očitno je torej, da je El Rapido namenjen predvsem Kubancem. Nek uradnik, ki si ponavadi naroči vročo hrenovko, meni, da je postre- žba res domiselna, tako kot večina gostov tudi on zagotavlja, da trenutno za dolarje na Kubi ne boste dobili boljše jedi. Direktor restavracije Rafael Cabrera zato že napoveduje skorajšnje odprtje približno 30 podobnih lokalov. Čeprav za veliko Havančanov El Rapido ostaja nedosegljiv, je vendarle nekakšna vmesna različica med dragimi, tujcem namenjenimi restavracijami in značilnimi kubanskimi lokali, kjer lahko jeste za domače pesose. Zavedajoč se nevarnosti razbohotenja sive ekonomije, so kubanske oblasti avgusta lani sprejele odločitev, da imajo vsi državljani lahko v lasti tujo valuto. Milo, pralne praške, olje in obleko sicer lahko kadarkoli kupite le RGL in pust mastnih ust LJUBLJANA - V organizaciji Radia Glas Ljubljane in ljubljanskega BTC je Pust včeraj obiskal dvorani A in D tega velikega trgovinskega kompleksa. Za prijetno vzdušje so seveda poskrbeli RGL-ovci, obiskovalcem pa so brezplačno delili krofe. Najlepše in najbolj izvirne pustne maske so nagradili. Tekst in foto: Bojan Velikonja v trgovinah s cenami v trdi valuti, sladoled, nealkoholne pijače in vroče hrenovke pa ponujajo tudi bencinske črpalke, predvsem ob obmorski cesti Malecom ali na aveniji Santa Catalina, kjer se zbirajo predvsem mladi. Ti tople noči preživijo ob enem samem kozarcu pijače. Res je, da Havančani lahko za pesose jedo v državnih restavracijah, vendar je ponudba jedi enolična; v zasebnih, ki sicer ne obratujejo čisto po črki zakona, razmere niso dosti boljše. Doma pripravljeno hrano - predvsem jedi z rižem in mesom -nekateri ponujajo na lesenih stojnicah, ki so tudi novost na ulicah kubanske prestolnice. Frances Kerry/Reuter BRANJE Sreda, 1. marca 1995 ZNAMENITI PRAŽAN VIETNAM Po sledeh humorista Jaroslava Haška 6 VETER 666 sredisce MEGLA FRONTO FRONTO OKLUZUA CIKLONA CIKLONA X C A VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska sega od Pirinejskega polotoka prek Alp do Črnega morja. S severozahodnimi vetrovi priteka nad nase kraje topel in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. -■čS/ '6 HELSINKI 2/ °SL0 STOCHOLM "1/2 °' - 2/2 O -1/1 DUBLIN . AMSTERDAM LONDON 6/8 -—9/9 O C KOr .nhageM . / o 2/6 BERLIN 2/6 o MOSKVA -3/2 VARŠAVA 0-1/5 o 5^ =^u ŽENEVA DUNAJ O *3/- UUBUANA KIJEV ? o MILANO _ ° 0/6 LISBONA 7/14 0 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. MADRID -2/n BEOGRAD ^1/9 -X3. X C___> RIM Uv — t o /1 x SPLIT 12/16 S BUKAREŠTA 5/22 SKOPJE O X • ^ ATENE „ M 'TO/20 oO - n. -' 1 - -S- DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.42 in zašlo ob 17.48. Dan bo dolg 11 ur in 6 minut. Luna bo vzšla ob 6.16. in zašla ob 18.06. PLIMOVANJE Danes: ob 3.22 najnižje -35 cm, ob 9.11 najvišje 44 cm, ob 15.29 najnižje -57 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. lutri: ob 3.53 najnižje -38 cm, ob 9.44 najvišje 42 cm, ob 15.56 najnižje -53 cm, ob SNEŽNE RAZMERE cm Rogla 40 na 70 do 90 Kope 40 - 60 Krvavec 165 Vogel 245 Kranjska Gora do 60 Mariborsko Pohorje do 100 Rakitna 20 Kanin Kobla Zelenica Soriška planina Velika planina Golte Cerkno cm 80 do 260 10 do 110 50 do 150 150 70 do 160 do 100 96 Naprave obratujejo na vseh omenjenih smučiščih, razen na Rakitni. Na Kaninu je smučišče Graben zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprto. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Gol-teh, Kopah, Soriški in Veliki Planini, delno na Voglu in v Kranjski Gori. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko Planino, Koblo, v Cerkno, do pod Vogla ter med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu. Dostop na Mariborsko Pohorje, Roglo in Kope je možen samo z zimsko opremo. DANES TRBIŽ CELOVEC o .7/2 O KRANJSKA GORA A O GRADEC -4/7 O S. GRADEC M. SOBOTA O -2/9 MARIBOR o -2/10 CEUE O PTUJ .'X^x ZAGREB O Slovenija: Pretežno jasno bo, zju-traj in del dopoldneva bo pone-O kod po nižinah megla ah nizka oblačnost. Začel bo pihati jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 14°C Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo. zjutraj bo ponekod po nižinah megla. BIOPROGNO Vpliv vremena na počutje in razpoloženje bo ugoden, le spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. ONESN Konc. Sft v mg/m‘ 28.02. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad............20 Maribor................21 Trbovlje...............25 Velenje.................6 Celje..................56 Hrastnik...............37 JUTRI GRADEC CELOVEC O nt m TRBIŽ 9 GRADEC O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ PTUJ ČEDAD* O VIDEM O KRANJ č>6° CEUE GORICA UMAG ZAGREB O 66 N. MESTO O KOČEVJE O CRNomeu V Sloveniji: V četrtek se bo vreme poslabšalo, v nižinah O bo deževalo. V južnih in zaho- dnih krajih bo spet padlo pre-cej padavin. Na Primorskem bo zapihala burja. Obeti: V petek bo zmerno do pretežno oblačno, večjih padavin predvidoma ne bo. “ - 1 ■ mmiMm'U 9i, -S'S'M S j Z DA osti n TV Li f If LOS ANGELES - »Na televiziji je preveč spolnosti; televizija ne posreduje etičnih in moralnih vrednot, temveč spodbuja nasilno in nesocialno obnašanje...« To ni krik običajnih »dobromislečih« ah pa zaskrbljenih staršev, ki so svoje vzgojne obveze iz lagodja in zaradi pehanja za boljšim življenjskim standardom kratkomalo prepustili televiziji, temveč mish ameriških najstnikov, starih od enajstih do šestnajstih let, ki so siti sporočil, s katerimi jih krmi ameriška televizija. Ugotovitve javnomnenjske raziskave so presenetile Američane. »Televizija nas spodbuja k preuranjenim spolnim odnosom,« je odgovorila večina od 750 intervjuvancev. »Spodbuja nas k nespoštovanju staršev, pravi nam, da ni tako hud greh nasilje in lažnjivost« »Televizija pogojuje številne moje vrstnike, tako da posnemajo, kar vidijo na ekranu,« je povedala 14-letna Rayelyn Rodriguez. Rezultati ankete so nedvomno presenetljivi, saj je kar 77% intervjuvancev priznalo, da jih televizija tako ali drugače pogojuje. Kar 62% jih je mnenja, da je v filmih, nadaljevankah in nanizankah preveč izvenzakonske spolnosti, tako da mladino spodbujajo k spolnim odnosom, ko so Se premladi. Satirična risanka »Simpsonovi« kar 66% intervjuvacev spodbuja k nespoštovanju staršev. Iz ankete, ki jo je izvedla organizacija »Children Now«, izhaja, da se sedanja generacija ameriških najstnikov zaveda pomena etičnih in moralnih vrednot, a je do skrajnosti zbegana. 49% intervjuvancev je namreč menja, da je večina ljudi nepoštenih in da mish le na denar, 54% pa jih meni, da so ljudje v glavnem moralni in da jemljejo nase odgovornost za svoja dejanja. Kljub temu protislovju pa večina mladih obsoja nasilni in skorumpiran svet odraslih, v katerem nepoštenja ne kaznujejo, v katerem kratkohlačniki psujejo očeta, če jim ta ne da dovolj denarja, v katerem slavijo nasilje... Kaj se bo izcimilo iz te ankete, ni Se povsem jasno. Nedvomno je na ameriški in preveč nasilja, da sploh ne omenimo neskončnih nadaljevank in nanizank, ki dobesedno perejo možgane. Kaj si bodo torej izmislili pri organizaciji »Children Now«, lahko le ugibamo, ker so jo navsezadnje ustanovili televizijski producenti, akademiki, osebnosti iz sveta športa in pravdništva, ti pa v nobenem primeru ne bodo sprejeh kaj takega, ki ne prinaša denarja. Konec leta glasbena komedija o Diani, Charlesu in Camilli LONDON - Kraljevski ljubezenski trikotnik Diana-Char-les-Camilla bodo uglasbili, tako da bosta scenarist Tim Havvkins in glasbenik John Kelham pred koncem leta uprizorila glasbeno komedijo na odru nekega gledališča v vzhodnem Londonu. Vest je objavil The Sun, ki je obenem natisnil besedila nekaterih pesmi tega musicala. V eni (z naslovom »Senca vetra«) Camilla poje svoj obup zaradi odsotnosti svojega ljubljenega. V drugi (»Pricesa v verigah«) Diana Charlesu očita ljubezensko spletkarjenje s Camillo, on pa ji vraCa s scrkljano punčaro. Kraljevski ljubezenski trikotnik je po mnenju Havvkinsa »klasična zgodba našega Časa«. Ob kariero zaradi poljuba KOLOMBO - Zaradi ukradenega poljuba neki lepi newyorški taksistki je bil šef šrilanške vojaške protiob-vešCevale službe general Chula Seneviratne ob kariero. S seminarja v ZDA so ga odpoklicati v domovino in sedaj Caka na disciplinski postopek. To pa ni osamljen primer v šrilanški armadi. Lani so degradirati in odsloviti iz armade nekega polkovnika, ki je med obiskom v ZDA kradel žensko spodnje perilo. Odškodnina zaradi tipkovnice VVASHINGTON - Družba Apple Computer je sklenila sporazum, po katerem bo 30-letni uradnici Nancy Ur-banski plačala odškodnino, ker ji je tipkovnica appleo-vega računalnika povzročila trajno poškodbo prstov. Baje so ženski za umik tožbe plačati 50 tisoč dolarjev. Tega ni storila družba IBM, ki Caka na razsodbo nekega sodisca v Minneapolisu. Ženska je namreč tožila obe družbi zaradi zdravju škodljivih tipkovnic. Bill Gotes v novinarstvu NEW YORK - Bill Gates, multimitionar in predsednik Microsofta, se bo pomeril v novinarstvu. Od jutri bo v New York Postu skrbel za računalniško rubriko, v kateri pa bo dajal nasvete tudi za ustanavljanje družb in pisal o svojih najljubših knjigah. Odškodnina homoseksualcu SYDNEY - Sodišče za »enake možnosti« je v Sydneyju obsodilo nekega zdravnika na plačilo 20 tisoč avstralskih dolarjev odškodnine, ker ni hotel zdraviti nekega homoseksualnega bolnika. Zahteval je namreč, naj homoseksualec pred tem še enkrat ponovi testiranje za ugotovitev virusa HTV, ki ga je opravil pred dobrim mesecem. Ponarejevalci iz prefekture VARŠAVA - Varšavski policisti so ostati presenečeni, ko so ob zori vstopiti v tiskamo varšavske prefekture, ki je kljub rani uri delala z vso paro. Tiskarji niso namreč tiskati uradnih dokumentov, temveč ponarejene Čekovne knjižice neke hamburške banke. ©afea !B) 4 tterii V Mehiškem Altamiranu se zbira na tisoče metuljev, ki se bodo v prihodnjih marčnih dneh podali na 4 tisoč dolgo pot v ZDA in Kanado. (Telefoto AP)