0 nadaljni izobrazbi učiteljice in njeno delovanje izven šole. Poroča Dragica Pavšičeva. (Konec.) Ogromnega dela, ki ga ne morem podrobneje razkladati, čaka na tem polju učiteljice in zavedno, za ljudstvo vneto ženstyo. Ne ustrašite se ga! Pri humaniteti do bližnjega nikakor pa ni nakazano, da bi učiteljice popolnoma pozabile nase. Cas je, da se dvignemo do viška inteligentnosti ne samo za ljudstvo, ampak tudi same zase, da se dvignemo do onega ugleda, ki pristaja našemu stanu. Srce me boli, ko vidim, kako si drugi stanovi pomagajo po sposobnih voditeljih in buditeljih do izboljšanja socialnega stanja z razjasnjevanjem obstoječih razmer; le učiteljice, ne vem, ali iz komodnosti ali iz lahkomiselnosti, si nočejo pomagati na bolje, a nobeden jih ne drami, 6eš, dovolj so razumne, zakaj pa se ne zavedajo, da stoje na pragu preobrata učiteljskega življa? Na Kranjskem imajo učiteljiee svoje deželno društvo. Neorganizovane so le napredne Primorke in Štajerke, klerikalne so pri nas in na Štajerskem menda tudi organizovane. Ali ste kaj pazljivo čitale ietošnjega „116. Tov."? Izpodbudno čtivo, kjer učiteljice s svojimi moškimi kolegi ostro polemizirajo v enakem delu in enakem plačilu, o učiteljskem delovanju izven šole itd. itd. Mene je to jako zanimalo, ali prišlo mi je nehote na misel, kako malo učiteljie je, ki se potegajo za svoje pravo in nasprotno, koliko jih ,je, ki omenjenih člankov še čitale ne bodo. Neodpustljiva letargija! BU6. Tov." je naš dični, najstarejši stanovski list, ki nam gotovo svojih predalov ne zapre, ako jih hočemo v svoj blagor uporabiti. Ceravno smo z učitelji večkrat v navzkrižju zaradi enakopravnosti, kolegijalnosti vobče pa nam še niso odrekli. Naša sveta dolžnostje, da podpiramo z naročnino in razširjamo svoj edini nepristranski politiški list, ki nas natančno seznanja z našimi pravicami in dolžnostmi. Gotovo vam je znano, kako neumorno delajo ljudje, ako hočejo kaj doseči. ^Domoljub", ta naprednemu u6iteljstvu zakleti sovražaik, prihaja na stotine v nekatere fare in učiteljem ni tega mogoče zajeziti, ker so še premalo organizovani, da ne oraenim posebej nanovo učiteljic. Malo nas je in še te pripadamo vsemogočim strankam. Učiteljice, pritrgajmo si torej tistih par kronic pri kakem novem pasu, bluzi ali najnovejšem klobuku ter bodimo zveste naročnice svojemu, naše interese zastopajočemu prijatelju BU6. Tov", da se ojačimo in si osnujemo polagoma — svoj list, svoje posebno glasilo, kar bi bilo še najbolje. V ta namen se izobrazujmo, mestne naj bi pohajale posebne strokovne tečaje, se pripravljale k meščanskim izpitorn ia jih tudi napravile. Imovitejše in nadarjene naj bi se izobraževale dalje po pedagogijih in konservatorijih. Kake pobožne želje, kaj ne!? — Ideali! Oj, kako hitro bi se nas po zaslugah respektiralo, cenilo bi se v nas duha in jenjalo bi ono polzko laskanje. S pričetkom nov. šol. leta si nabavimo vse brez izjeme „116. Tov." in posojujmo mu tudi svoje talente, zakaj samo Janja Miklav6ičeva, Slavica, Notburga, Zupan6i6eva in nekaj drugih, dasi na,s zastopajo s krepkim peresom, vendar ne morejo poznati te vseh naših teženj. Koristno je tudi, da 6itamo drugo-narodne stanovske liste, kakor: »Oesterr. Scbulbote", ,, Padagogische Zeitschrift", da spoznamo mednarodne in med u6iteljstvom se razvijajoče struje, ali za doma6i list je jako potrebno, da znamo uspešno agitirati in mu pridobiti veliko simpatij posebno v šoli naklonjenih družinah. Iz stanovskega stališ6a pa se zanimajmo za one liste, ki nam v našem poklieu koristijo ter nam lajšajo delo, kažoč nam določeno vzorno u6no pot, kakor nPopotnik", ,,Šolska Matica" s svojo neprecenljivo tvarino. Mladini pa priporočajmo in preskrbimo dobrih mladinskih spisov od pisateljev-učiteljev ter priporo6ajmo staršem, da ji preskrbe zdravega čitiva, kakor v nZvon6ku", nKnjižici za mladino" i. dr. — Dokazana je pač resnica, da je 6asopisje moc, velesila. Vsak stan si prizadeva, da podpira tisto 6asopisje, ki podpira njega. Tako bi si moral prizadevati tudi naš stan, da podpira svoje 6asopisje. Vsaj začnimo! To stane preve6, tega ne zmoremo, da bi mogle podpirati vse stanovske liste in morebiti še list za ženska ročna dela! Verujem, denarni stroški niso šala dandanes, in obleka bodi stanu primerna. Ali ravno to je, kar bi se dalo urediti, saj mi tovarišice ne smejo zamenti, zakaj tudi jaz nisem v noši izjema. Toda mislila sem že ve6krat, ali bi izgubile na ugledu, ko bi nosile odslej sicer okusno in lepo krojene, a bolj preproste obleke? Ali bi nas ae odlikovalo ravno to od našemljenih kmetiških punc in razkošno oble6enih šivilj ter po sili gospodičen? Uciteljici naj bi se že na obleki poznalo, da je v nji ve6 duha kot zunanje parade. Naglaša se celo, da smo var6ne, kraDjske učiteljice so celo zaradi te prelepe 6ednosti prikrajšane na plači, kar je seveda graje vredno, ali to nas ne ovira, da ne bi harmonif no zedinile lepote in priprostosti v oblekah. Kaj lepo bi se nam podalo! V 26. štev. let. BTovariša" 6itamo jako mikaven sestavek. V premislek glede enakih u6it. oblek, bodisi moških in ženskih. Kar takoj bi bila jaz pripravljeDa, izvršiti to sre6no misel. Ko bi cerjjene tovarišice in tovariši se hoteli zavzemati za to prekoristno napravo takoj s pri6etkom šol. leta, bi že imeli svojo učiteljsko uniformo. Saj res, in še lepše bi bilo da bi nam to kvitirala deželua blagajna, kakor to stori drugim uradnikom. Kdor ho6e nastopiti pot krepostne popolnosti, pravijo, da mora vsak dan čitati list Tom. Kemp6ana, Razlage Lampetovega sv. pisma i. dr. — Ravno tako naj ne mine dan, ko bi napredna učiteljica ne čitala kaj koristuega v prid svojemu izvoljenemu poklicu in ne storila kaj kulturnega dela izven šole. Naj se zavzema z vso dušo za žensko vprašanje, zakaj to je ob6ečloveško, socialno, narodno! Delo in kultura u6iteljic in po njih žena, potegne vse 61oveštvo tja, kamor teži — naprej! Pro6 z onimi 6asi, ko je bil duh domače gospodinje brez obzorja, njena duša sieer nedolžna, a tudi nevedna in prazna! Zato pa je treba ženi kulture, dekletu omike, da bo po kulturnib materah kulturno tudi 61oveštvo. Kako je na kmetih? Otroei pohajajo samo ljudsko šolo, v muogih krajih — enorazrednico. Odrasli dečki pridejo vsaj med svet, kjer veliko pridobe, druga6e pa je z dekleti. Sempatja se katera imovitejša izšola v mestu za učiteljico ali kaj drugega, druge ostanejo doma ve6krat pod vplivom matere brez omike in duševnega obzorja. Ostanejo v predpotopni, duševni zaostalosti, polne srednjeveškega mra6njaštva, sužuje vražam, praznoverstvu, igra6a najnepoštenejših sleparjev — ženske brez lastne mislij sodbe in volje. Ali se vam zdi to pretirano? Ni dolgo od tega, kar so ciganke na Gorenjskem odnesle poročno obleko, zlate uhane in 12 starih tolarjev neki gospodinji, pred katero je ciganka plesala v namen, da bi ji ozdravila moža. Ko je sirota spoznala, da je prevarana, bi bila skoraj zblaznela. Tu je pač še mnogo neobdelanega polja, katerega kultivirati je poklicana na prvem mestu učiteljica. Koliko haska bi donašalo 61oveštvu, ako bi tudi kmetiške žene znale ceniti šolo po zaslugi in izbirati berilo in družbo svojirn otrokom, osobito h6eram. In ravno temeljito izobražena učiteljica bi znala na najprimernejši na6in pojasniti ženam, da napreduje in uspeva le tisti narod, ki ima dobro vzgojeno in izobraženo ženstvo, da se dviga iz stpletnega mraka le ono ljudstvo, ki mu stoji na strani in 6asih celo na 6elu svobodomiselno, zastarelih predsodkov rešeno ženstvo moderne omike, modernega obzorja. Ali to more, kakor re6eno, le učiteljica, ki se sama zanima za napredek, pazno sledi vsakemu novejšemu pojavu in kulturnemu napredku, posebno glede ženskega vprašanja v dobrih strokovnih listih. Vaška učiteljica bodi duša, okrog katere se su6e vse življenje ženstva. Koliko lahko napravi zavedna, izobražena in podjetna učiteljica med ženstvom! Ne strašimo se boja, ne plašima se znoja, koleginje drage, roko v roki se vrzimo v življenje, z vso odlo6nostjo se poprimirao dela, ki 6aka le nas. Ledina je v življu našega kmetiškega kot meš6anskega ženstva pač dovolj zarasla, in skrajni 6as je, da jo za6nemo orati in 6istiti in v prerahljano zemljo sejati zdravo seme! Od izobrazbe našega ženstva je odvisna narodova bodo6nost, njegov obstanek in prospeb. Pokažimo, da nismo manj vredne v človeški družbi od mož, ne manj zmožne od svojih kolegov! Ne dopustimo, da nas dramijo moški in silijo na delo, da nam šele oni odkazujejo polje, na katerem nam je delovati. Zavedamo se pa6 svoje velevažne naloge, zavedamo se svojih mo6i! Da, dokazati ho6emo, da vemo, koliko je vredna ženska, koliko labko koristi 61oveštvu s svojim delovanjem. Še enkrat ponavljam, da imamo sposobnosti in spretnosti dovolj, mo6i nam tudi ne manjka, le delavnosti in podjetnosti nam je treba! Zato svetujem: 1. Učiteljice se izobrazujmo dalje po knjigah, listih in 6asopisju. 2. Prirejajmo ob nedeljskih popoldnevih prijateljske sestanke z ženami in odraslimi dekleti, da tako lahko proucimo njihove težnje, ker le tem potom postanemo učiteljice voditeljice in prvoboriteljice našega kmetiškega ženstva!