ISSN 0350-5561 2a koAM tedna Min vsoboiobopoveanisonèm in fop/o, ifutrf^ in (fef dopoMma ùo pQ nekaterih nižinah tmgla a/ifíiika ob/ačnost 52 let stBMtlka 35 četrtek, 1. septembra S005 300 SIT IMIH» VI^IJ^KJK Prvič pod eno streho 1. septembra v osnovno šolo Šoštanj prvič vstopa 754 učencev Šoslarij - Oeprav bodo nova osnovno Solo v ŠoSlaaju svečam) in uradno odprli sele na občinski pra/nik, 30, scpienihra. jo bilo danes v njej tako, kol da bi to žc storili. Učenci dveh nekdatyih šol, o Ka-juhnvi ni več ne duha iie slulia. so prvič /draženi pod eno slreho. Osnovno §o!{> Soj^ianj bo v icni šolskem letu obiskovalo 754 oirok, si«r pa, skupaj s iremi podružnicami (Topolsica, Ravne. Zavodnje) 815 otrok, kar 5ol<> uvršča med večje ^ole v Sloveniji, nc pa. kot pravijo na mlnistn?ivii za šolstvo, med največje. /al lelovadnica, ki že sloji ob sami št^li, še ni popolnoma urejena, čeprav so računali, da bo. vendar bo. kol pravijo izvajalci, ludi /:adrcga s parketom, ki je v zHčelJcu lega ledna še manjkal v njej, urejena do 15. septembra. Do lakrai bodo imeli učend pouk telesne vzgoje na zunanjih igriščih. Če bo to dopuščalo vreme. ■ mkp Prve knjige že v novi knjižnici Vřlejýe - V pelek. 19. avgusta, je velenjska knjižnica šc zadnjič odprla vra la svojih prostorov, listih, ki smo jih Šalečaai uporabljali dolga desetletja. V ponedeljek, 22. avižusia. pa se je uradno začela selitev knjižnice iz dveh dosedanjih lokacij v nove prostore. V ponedeljek smo preverili, kako leče selitev. Direktor Knjižnice Velenje Vlatlo Vrbic nam je povedal, da so dopoldne opravili primopredaji) prosiorov med MO Velenje in Knjižnico Velenje. »Na selitev knjižnice smo sc pripravljali žc pred zaprtjem obeh oddelkov, v preteklih dneh pa sní o vse knjige, že opremljene z varnostnimi kodami, pripravili na selitev.« V torek so knjižnično gradivo začeli ll/Jčno seliti v nove prosiore. kjer police ne bodo več dolgo prazne. Hkrati že poteka nakup potrebne telmične opreme za novo knjižnico, ki bo ludi veliko bolj sodobno opremljena, kol je bila dosedanja. Otvoritev knjižnice bo 20. septembra, na dan. ko bo MG Velenje praznovala svoj praznik. ■ bš Pomagamo s posebnimi osoiili V Novi Ljubljanski banki smo za vse. ki so vas prizadele avgustovske vodne ujme. pripravili posebna posojild. s katenmi boste laže premostili težave pri odpravljanju posledic te r>a ravne nesreče. Znižali smo obrestne mere in s&oske odobritve posojila. Odločite se lahko. • za osebno posodilo v gotovini, s časom odplačevanja do 10 let • ali za stanovanjski kredit, če potrebujete sredstva za večje posege na prizadetih objektih. Ponudba posebnih posojil velja tako za stranke banke kot za druge prizadete, in sicer do konca leta Svetujemo vam. dd se za vsa pojasnila, ki jih potrebujete za najem posebnega posojila, oglasite v najbližji poslovalnici banke. www.nlb.si O ljubljanska banka MM MDfiwaa MM» M. tMAM M®S NA OGLED EVROPA IN SVET Odprlo od 9. do 19. vre! 38. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Celje, 7. - 14. september 2005 MOS pnnoiđ novoiti: u Eko ottíj » V Jozvof|u 2 norovo v Finon^no orena . Nagradno |rebon{« ošabnega ovlomoblla Zo ebi^tovalee w]mo (veztlô podorjo LB leasingjl O Narava tudi tepe Bojana Špefel_ /^Umiji avfiusi do zacelka le%a Usdna ni nili dikal po poletju. Ce i'm se shUujm kje za^tmrila in .samo izrekla besedo poieije, je že sledilo vprašanje: vi zate je to poieljeîfi Ne, ni f)ih. vsaj do sedaj ne. Morda pa bo poletni mraz oti večerih vsaj malo vplival m vedno manjšo rodna'n Slovencev, in jih bo locfw œz devei mesecev mdi zato fn^ ^eć V fkile^i in Zgornji Savinjski dolini smo lahko kilub vsemu dežju srečni, saj mnn je naniva v preteklih dneh. ko je pustošila tudi v nasi biiénji okolici, na žalskem in celjskem^ prizanesla, i^e^sfvoje, da naša drticva velikokrat ukrepa .Šele. ko Je ne'inva že n/. i)a nima ptisluha ne za mnenja strokovnjakov in ne za ljudi, ko opozarjajo, da hi bilo irelKj prevenifvno /mkrbeti za preprečitev nar-avnih ne.sreč Kva/ fam, kjer se že kažejo prve posledice prejšnjih udarov naraw. Tudi v MO letenje se vedno niso odpravili vseh posledic velikih poplav in neurja v knu 1990. Ker tibčine s svi^imi proračuni tega nezmor^'o, država im je skopa. Nufhujsa težava so hili plazovi, sploh (i.iti r vťí^em obscen, ki za (Tdpravo zahte^vjo milijone. Jj/ffskoleto je začel drseti še Imb v Podliju. Tam so dve hi.%i že Izselili, še nekaj krajanov ffu živi v sirahn. Neznani si predstavljali, kako so .vť i)očni:li v letošnjem a\'^u.stu, ko dež fti in m' holel močiU že tako raimoč-ene zemlje. VZ^trnji Savinjski dolini so najin tjše posledice poplin' iz preteklih let odpravili In nareéli nekaj več tudi za preprečitev novih. A delo se zdaleč ni končano. Pred nami pa je jesen. Klinialolo%i pravijo, da ho sicer topla, a precej mokra. Strahu ne l)0 koftec. In brezuiki mah h ljudi, ki /«> vsej Sloveniji v teh dneh čakajo na ponm, ludi ne. Tîsie dn-eve, ko o nesreči še poročajo medili, se stvari premikalo, iwtem j>a so prav ti mah ljudje vse prei)0i^)st0 !H>zabljeni. J)a o obljubaJt, da bodo na državni ravni /toskrheli za več preventive pred naravnimi nesrečami, sploh ne govorimo. 2akeli. imenovan državni (pa tudi občinski) proračun, je prazen. In bo še bolj, saj se gospodarska situacija še zaostruje. Pregovor, da je bolje preprečili koi zdraviti, ki ve(ia tudi za to področje, /w ob pomanjkanju denarja izgublja moč. Za to jesen si lahko Slovenci iskreno želimo sonca, morda ludi mah suše in dolgo indijansko poieije. V Šaleški dolini lahko upamo. da je reka Paka, kljub temu da je na kar nekaj odsekih grdo zaraščena z gn?n'če\yem in drevjem, dobro regulirana. Kar pa za Savinjo, tal, še ne moremo zatrdili. ■ ZAKUUCNIKONCIRT MEDNARODNE POLETNE VIOLINSKE SOLE IGORJA OZIMA Velika dvorana Glasbene sole h K. Koieljskega Velen[e 3.ob19«30 Plesni teater Velenje VEČNE PRAVLJICE Dom kulture Velenje, 1« 9. ob 20.00 VEČER Z IZTOKOM MUKARJEM 4. 9. ob 20.00. Razprodano! SREČNO IN BOGATO NOVO LETO m^miMA 2015 KALi^BENO ŽIVLJENJSKO Z^VMIOVANJS ZAVAROVALNICA U^ISORd.d. Stan trg 39,3320 Velenje Vil OVm 50 96.03/697 SO 97, fax: 03/586 93 61 080 19 20 www.SnUfpiistiA. ti 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA iMitjiS L septembra 2005 Mednarodna konferenca Ekološka sanacija termoenergetskih objektov Velenja. 25. in 26. âvgusl- Dv(v dnevne mednarodne konfcrcnce z naslovom Ekološka sanacija 1er-mocnergetskih objekiov in uptv raba bioindikacijskili melod. katere orgi^nizator je bil Inšiiiui za ekološke raziskave ITRfCo Velenje. se je udele7iJo preko 50 udeležencev b. SInvenijc in iz lujine. Konferenca je polekala v sklopu dcjavnosii projekta z naslovom lermneiektrarna .Ši«lanj in preka mejno onesnaj^cvanje zraka v lelih 19X7.2000. /akaj se je konferenca odvijala prav v Velenju? /nano je, da so bila boga L a nahajališča lignita pod ŠaleSko dolino odločilnega pomena za j/4iradnjo lennoclek- irarne v Št>šianjU pn drugi sveuv vni voiiii. Vedno veCje energetske poircbe so poleg p<.»večevanja pn> izvodnje zahievale tudi vedno večji davek na podr<5Íju oncsna/e-vaiya okolja. Taki» sa se predstavniki obîasll in vodstvih TEŠ odlf)-čili za i/vedbo ekološke sanacije lerniocnergetskcga t^bjckia, kaicre vrh Je biJ izgradnja naprav za čiščenje dimnih plinov v letih 1995 iji 2000. Izgradnja čistilnih naprav j« /manjšala izpuste ?.veplovega dioksida v ozračje Šaleške dolijie s XU.OOO lon/lcto v leiu 1991 na slabih 8.000 ton/leto v Iciu 2004. Tako je postala Šaleška dolina šolski primer odlično izvedene cMty škc sanacije. lokalne novice Letos ekordno zanimanje Cťlje - Kol so pt)vedali na novinarski konferenci predstavniki organizatorja - družbe Celjski sejem, in soorganizaiorja - Ohrine zbornice Slovenije, je bilo zanimanje /a sodelovanje na sejmu rekordno. Na MOS-u se bo predstavilo 1477 ra/siavljalcev iz 1.'^, skupaj z zastopanimi podjetji pa iz 29 držav. Predstavili se bodo na 60 lisoč kvadratnih meirih razstavnih p<ïvr^in. laki) kot minula leta bo tudi letř>šnji sejetu prinesel nekalere vsebinske novjwii. Med njimi velja omeniti flnanCno areno. Kko atrij, strokovna srečanja na temo Kako poslovati z Kusijo, poslovne cone Srbije ... Sejemsko dogajanje naj bi si ogledalo oâ 170 do 1X0 tisoč olv iskovalcev. Sejem bo odprl predsednik slovenske vlade Janez Janša. Cieneralnega spo^i^oija to kra i ni. Po mnenju direktorja družbe Celjski sejem mag. Franca Pangrla je MOS takšna blagovna zjiamka. da si z.asluz.i svojo mesto. Več o 38. MOS-u. ki naj bi bil prelomen, bomo poročali v naslednji šíevliki Našega ćasa. ■ tp Pri remontu tudi Esotech Velerýe, Šoštanj - lisoicch. d. d /.e tradicionalno sodeluje pri remontu Termoelektrarne Šoštanj, Kot jc povedala generalna direktorica družbe F.sotech Zofija Mazej • Kukovic, je vsak remont ka-lerega od blokov sosianjske termoeleklrarne zanje velik in p-dročjom bioindikacije g o/d nega Drugi dan je bil namenjen pred-slavlivi rezultatov študije lennoe-lektrama Šošlanj in prekomejno onesnaževanje zraka v letili 1987-2004, ki jo v zadt^em letu izvajajo ekosistema, citogenctskc bioindikacije, kmetijskim rastlinam in ozonu, lišajem kot bioindikator-jeni lersbuezi vseh spremljajočih dejavnikov na območju Šaleške doline in območju avstrijskega Gradca (več o pn>jeklu in konferenci lahko prebeaHe na spletnih siraiîeh IIRICa Velenje). Predstavljene ugotovitve so potrdile bistveno izboljšanje stanja okolja v Šaleški dolini v /a-dnjih nekaj letih. Potrdile so tudi uspešnost izgradnje čistilnih naprav na blokih 4 in 5 v n-Š. kar se odraža na izboljšanju stanja okolja ne le v Šaleški dolini, temveč ludi na širšem območju Slovenije in na avstrijskem Štajerskem in Ko n^škem. Kljub pozitivnim trendom so vsi udeleženci plja in okolj-skih izbt)Ijšav na ekosisteme Šaleške doline, Za konec so udeleženci opravili še poučno ekskurzijo po '[ernKîclekirarni Šoštanj. ■ Brika Glasencnikf Helena Poličnik Ustanovili svet savinjske statistične regije Ustanovili so ga župani 31 občin celjske regije za uspešnejše črpanje državnega denarja ter sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov EU Cilje, 26. avgusta - Pred tednom dni so župani 31 obćin celjske regije ustanovili svet sa-viitjske slaiisiicne regije, /a njegovega predsednika so i/volili župana Rogaške Slatine Branka Kidriča, /a podpredsednike pa Župane Občin l.aško, Slovenske Konjice in Gornji Grad. /a rad i lažjega in učinkovitejša del hitro najdejo skupni jezik. Po Šrotovém mnenju ima savinjska regija tjdlične možnosti, da postane najhitreje razvijajoča se slovenska regija in ludi najuspešnejša pri črpanju državnega denarja ter sredstev iz strukturnih 1er kohezijskih skladov Evropske skupnosti. V Hvropi so najuspešnejša in tudi najbolj razvita lisia t^bmočja, ki se znajo povezali in skupaj pripravljati projekte. pomembne za njihov nadaljnji razvoj. Brez povezovanja, strategije in pripravljenih projektov lahko na evropski denar pozabijo. Program prestrukturiranja za zdaj ni učinkovit V podjetju Glin Grif Nazarje čistijo dejavnosti - Z odprodajo nekaj premoženja do denarja za avtomatizacijo naprav za proizvodnjo topotne energije - Kurilna sezona ni ogrožena, bo pa potreben àvig cen Tatjana Podgoršek Lesna industrija v Nazarjah, ki je bila nekdaj paradni konj na področju gt>spfîdarsiva v Zgornji Savinjski dolini in tudi širše, vse bolj usiha. Na precej velikem kompleksu Glina je vse manj proizvodnje in vse več praznih obratov. Tudi tistim, ki še v/trajajo in Iščejo sv{)je priložnosti za preživetje. se menda ne piše najbolje. Posledice sj'^rcmenjenih razmer gtîspodaQcnja krepko občutijo žc nekaj Časa zaposleni v Družbi za sirojno, elekin> in gradbeno dejavnost GDn Grif Nazarje, katere večinski lastnik je Občina Nazarje, Kljub sprejetju nekaterih ukrepov in zmanjšanju števila zaposlenih se razmere slabšajo. V podjetju se srečujejo s precejšnjimi likvidnosi-nimi težavami, kar med drugim dokazuje ludi razpis o zbiranju ponudb u prodajo nekaterih nepremičnin. kot sta kompleksa proizvodnih dejavnosti in proizvodnje toplotne energije. »Program prestrukturiranja, ki smo ga sprejeli na skupščini družbe, za zdaj ne daje želenih rezultatov. Razlog liči v vse večji krizJ lesne industrije. Že pred časom smo zaradi vse manjših nan>čil koliCin naših odjcmalcev poslovali na robu donosnosti. v zadnjem času pa ne dosegamo niti lega. Realizacija pada vsak mesec. Zaradi tega nadaljujemo prestrukturiranje oziroma čistimo dejavnosti. Odločili smo se za ukinitev programa kovinske proizvodnje. Dctiar od prodaje nepremičnin in opreme bomo namenili za posodobitev proizvodnje toplotne energije. Pa-dcc prodaje namreč kaže. da je av- lomaii/acija naprav nujna in da bodo te morale v prihodnje obratovali praktično brez ljudi,« nam je povedal direktor družbe Božidar Vo(lo\r»tk. V i.em trenutku je v družbi zaposlenih 25 delavcev, do konca leta naj bi jih bilo 22. Glede na obseg programa jih bo po rekonstrukciji kotlovnice, (po zdajšnjih pokazateljih bi jo lahko izpeljali do konca prihodnjega leta) dovolj 12, Usoda družbe Glin Grif oziroma razplel ne skrbi le njenih lastnikov, zaposlenih, ampak tudi blizu 70 gospodinjstev v občini Nazaije, ki so priključena na si^^-tem daljinskega ogrevanja. Nezavidljiv položaj in slabšanje razmer so med nekaterimi sprožile govo rice o ogroženosti kurilne sezt)nc. >»Govorice so pretirane. Na seji na/Jirskega občinskega sveta letos spomladi sem povedal, da kurilna sezona ni <ígrožena ludi ob najbolj črnem scenariju, /adevc so zakonsko tako urejene, da mora naprava, ki jc javnega pontcna. nemoteno obratovali tudi v stečajnem ptisl.opku.« Je pa Božidar Viv dovnik v pogovoru povedal, da bodo morali giede na položaj dvignili cene. »Višina slednje je odvisna od mnogih dejavnikov. Ktmčno cen<'> oblikuje distributer - loje javno podjetju Dom Na-zaije, zanjo pa mora pridobiti s(v glasje občinskega sveta, posredno tudi od države. Politika in ludi sam prt)jckl daljinskega ogrevanja Nazarij smo predvideli tako, da bi bila cena ogrevanja s toplotno energijo za priblizn«> 10 odstolkoN' nižja od cene ogrevanja s kurilnim oljem. V tem irenutku je naša precej nižja. Potrebno jo bo dvigniti, zadevo pa bomo reševali postopoma.* Sicer pa naj bi o zaostrenih razmerah razpravljali člani upravnega odbora družbe v naslednjih lednili in se opredelili do nadaljnjih aktivnosti. ■ aaa rj» t&tiir osotànMiâmi h an dnAi. cUuL Idinji. tztaii dfi oirlrtL Cena po$am6zr)»9a evoctô 300 STT, mM«čr>a naročnina 1200 SIT. trimesečna raroinina 3.450 SiT. pofetrta r>aročrtina6 650 SdT. letna naroinma 12.600 Sn. IfridnJstvo: Bofls Zdlgi^k (dNKto/X Slaní Vovk (odgovorni urednik), fAUttí Ktst^Ptarûrv (punoćnlca ursOnika), Janez Pfesnik. Tatjana PodœrSek. Bojans špegal (novinacji), Uiiâ Zako$sh(u(edr\íc3 jad^a), Anja Košuia^e^sl (t^hnićna Toma! Getiak (otiikovalM). Profsgand»: f^ina Jug (vc4|a prc^ć^andd], Saio Konečník, Jui« Berlfnik (propagaMísták %tátí irnÉ^tva In uprm: 3330 l^ti^e. KUrtâva 2a. p. p. 262. t^tfon (031 l7â(LlilelaK 103) 097 4 6 43. TRR- Neva LB, Vefenis: 0242&^020l3SdS4 i-ailfc pressSnascas si CUMuN^t In sral. (tlptiva: NaU9S dO.O. MrTsIcarna SET Id. NiIM»:5 400 izvcCov Nanarmrlh fotograll In nÉopB» m »ačanol Po 0 ĐOV le 'Nai tss' uvr^ mM crolmd« inicTnaimnega zn^^a ta kalard se c^i^e ds^ek m znižani stocnj. DOGODKI Za čim manj hrupa in ekoloških obremenitev Krajani Stare vasi so prejšnji teden na javni razpravi povedali, kaj mislijo o treh zazidalnih načrtih na področju njihovega kraja - Diskoteka ne sodi v staro elektrarno, bojijo se ekološke obremenitve kraja Bojans Velerye - Krajevna skupnosi Siara vas v prihodnosij cm večjih ^radbjiO v MO Velenje. V mcsecu avgustu pole kaj o kar 4 javne razjeriiitvc predlogov sprememb Prostorsko urcOilveîilh pdrogu predvideli tudi radnjo bloka, je Vučina pojasnil, da ne, ker so prostorski akti lu jasni - področje je namenjeno individualni gradnji. Verjetneje to vprašanje posledica napovedane gradtije manjšega \iia • bloka na nekdanji da bo v stari elektrarni, najstarejši elektrarni na Balkanu, katere /u-naiijost je tudi spomeniško zaščitena. res diskoteka. Lastnik objekta je zaenkrat šc Hypo tising. kar pomeni, da je objekt pod hipo leko. /upan je pojasnil da dejavnost, kolje nočni lokal težko preprečijo z odlokom ali kakšnim drugim aktom. Krajani so menili da tudi listi, ki naj bi si čez ccsto gradili svoje hiše. tega zagotovo ne bodo veseli. Slišali smo, da je ni>čni mir ;ceIo moten, odkar je v nekdanjem kinu gostinski lokal, ki dela tudi pt>noči. /upan je ob tem dodal: »Ca vprašamo mlade, kaj si želijo, je to zagotovo več ííoči.iega Aivljenja. Interesi so vedno dvojni,« je dodal. /upan Srcčko Meh je ob koncu pcwodal: »S potekom razprave sem čanov, po drugi strani pa moramo biti veseli vsakega novega delovnega mesta. Cieneralno smo sprejeli štiri zaključke: vsi trije tjsnulki so dobri, posebno pozornost je treba dali vplivom na okolje, v občinske odloke bo potrebno zapisati ludi omejevanje hrupa, "iakšne ra/prave so dohře razprave. posebej, če jih vodimo z dobrimi nameni.« je povedal. Parcele šele čez dve leti Mni)gc, sploh tiste, ki bi radi gradili. zagotovo zanima, /akaj postopki tečejo tako dolgo in kdaj bodo naprodaj parcele v Stari vasi. O tem namreč pišemo in gt)vorinK'i že nekaj lei, na razpravi pa smo slišali da bodo vničkaij' lahko sadili še dve leti. /upan Srečko Meh pravi: »Dve letijezcio optiniističen Hrsjani in krajanka Stare vasi &o na javno razpravo prišli v veiikem šieviiu. Kar /e znakj da jih vse, kar se dogaja v njihovem okolju, $e kako zanima. ki je bila zelo dobro obiskana, 'tb je dokaz več, da krajanom in kra-jankam ni vseeno, kako se ho mesto razvijalo naprej, sploh če se to dogaja tako rekoč pred njihovim pragom. Javno razpravo sta vodila ^upan Srećko Meli In vodja urada /z okolje in ppjsior Marko Vučina, razlagalci posameznih PUP-ov pa so bili njihovi snovalci, torej projektanti, ki so jih izbrali na javnili razpisih, Najprej je arhitekt Uroš Raj-1er (poznamo ga kol avtorja i>iv nove nekdanje Name. torej centra Nova), predstavil zazidalni načrt Stara vas - Sever. To je í)bmočje, kjer so danes vrtički, razteza pa se pod stan") elektrarno do ceste pn")li TRC Jezero. V zgortijcm delu tega področja, kije že dolga leta rezerviran za individualno gradnjo, naj bi zraslo naselje s kar 114 liišami. »Poselitev bo zelo gosta zato. da bodo siroški komunalnega urejanja in zemljišča za graditelje čim nižji. Da pa bi lahko /i^dostili različnim okusom, je predvidenih M vrstnih hiš, ki bodo najcenejše. 46 dvokapnic (možno jih je dodati šc 5) ter modernih hiš z ravniini strehami. Skupaj torej 114.« je po jasnil Vučina. Področje je zaradi daljnovoda razdeljeni) na dve Kvartičevi parceli, za Kîorjano-vim niarofom«. Tej namreč najbližji sosedje nasprotujejojavna razprava pa je potekala posebej, in lo včeraj zvečer. Projektantka Frančiška Kačje v nadaljevanju predstavila dva PUP-a; TRC Jezem in Stari ja^ek. Pobudnik za spremembo prc^storsko ureditvenih pogojev za TRC jezero je prav ta. saj invcstitoijl ki bodo gradili vodno mesto. Pikino deMo in druge nove objekte na lem podrrKju, čakajo prav na to, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovtiijenje. Izvedeli smo še, da je 13-meirski pas ob jezerih nedotakljiv. da bodo peš in rekreacijske poti. ki jib občani tako radi uporabljamo. ostale. Še več. PodaJj^aíi }úi bodo tako, da bi> po njili mogoče priti do Dru?.m irskega jezera. Ne bodo pa jih asfaltirali, saj mo rajo hiti zaradi ekosistema čim bolj prijazne življenju v jezerih. Kinta kunte bodo ostale, saj PDP ne posega v to področje. To je za najemnike zemlje in lastnike hi^k zagr>tr>vo pomembna intbmiacija. »Želimo si mirno in zdravo okolje« Na podnjčju Starega jaSka pa je krajane najbolj skrbelo, če je res, zelo zadovoljen. Vsi trije lokacijski načrti so vsebinski) di^živeli pt)d-poro, te pri enem so zadržki- Krajani in krajanke v Slan vasi so veliko govorili o javnem redu in miru. sploh v nočnem času. pa o hrupu, ki bi ga lahko povzročale dejavnosti v ttovo zgrajenih objektih. in o skrbi, da se njihi)ve bivanjske razmere ne bi poslabšale. S lega vidika jih razumem. Razumem tudi skib oh preselitvi proizvodnje Veplasa v nekdanje pro store Interevrope. vendar je treba vedeli, da bodo pred začetkom proizvodnje morali pridobili vsa potrebna dovoljenja in presoje. Poskušali bomo ščititi interese ob- datum. Zelo groba ocena je, da bo samo infrastruktura za opreiudročja stala okoli 2 milijardi tolarjev, prjlovico pa naj bi prispeval občinski proračun. Tega denarja v pniračunu ne vidim in prav finančna sredstva so tista, ki v močni meri zavirajo hi;rt)st. Pa tudi zakonsko predpisani f^Jslopki so dolgi, saj je nemogoče prej kot v 6 mesecih sprejeli spremembe na področju urejanja prostora.« l^den od krajanov je imel še ono željo. Da bi se vse, kar je v Stari vasi načrtovano, gradilo skupaj, da ne bi predolgo trajalo. To pa bo verjetni) zelo le/.ko. smo se slizli. Premogovnik lani posloval z dobičkom Skupščina zamenjala dva člana nadzornega sveta - V njem sedaj dr. Milan Medved in Vida Lorber Veleiye - Prejšnjo sredo je bila v Premogovniku Velenje 9, redna seja skupščine delničarjev. H so sc seznanili z letnim poročilom družbe za leio 2004. z mnenjem revizoija in pisnim poročilom nadzornega svela v preveritvi letnega poročila. Skupščina je potrdila in odobrila delo di-rektoija Hvgena Dervariča in nadzornega sveta v poslovnem letu 2004. V Premogovniku Velenje so v letu 2004 pridobili 4.1Q7 milijona ion premoga, kar je bilo 0,6 odsiolka nianj kot v letu 200.^. Celotni prihodek družbe je bil 28,201,1 mibjona SIT, kar je 3,2 odstotka manj kot v letu 200.\ Celotni odhodki so /jmî>ali 29.477,2 mllijt>na tolarjev ali 0.9 odstotka več kot leto prej. Sprememba vrednosti zalog v visini L.MO milijonov SIT pa je vplivala na pozitivni poslovni izid. tako da je Premo govtiik Velenje poslovanje v letu 2004 sklenil z dobičkom 33,9 milijona SIT. Po sklepu skupščine je bil razporejen v druge rezerve iz dobička. Za prenK'g za proizvodnjo električne energije je Premogovnik v letu 2004 dosegel eeno 603,56 tolarja na gigajoul, stroškovna cena pa je bila 593,70 SIT/GJ. Najpomembnejši dogodek leta 2004 za Premogovnik Velenje je bil pva člana, predstavnika delničarjev, imenovala dr Milana Medveda in Vido I/>rber. Skupščina je pooblaščeno revizijsko hišo za naslednja tri leta imenovala družbo KPMG Slovenija. Vsi sklepi skupščine so bili sprejeli soglasno. Sicer pa se uspešno poslovanje Premogovnika Velenje nadaljuje tudi v prvi polovici leta 2005. Odkop premoga poleka skJadno z načrti, so pa letno tiačriovano količino z dodamo prodajo najprej povečali u 100.000 ton. do konca leta pa naj bi odk djeiništvo na novo, registracijo samostojnega podjetnika ui izvedemo prijavo v davčni register 1er prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovajye.« jc na vprašanje, kaj prinaša dobrega projekt *e VLM' samostojnim podjetnikom ter obrtnikom» povedala sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje Sof\ja Jamnikar. (ilede na lo, da je velenjska območna obrtna zbornica članica vavčerskega sistema, predvsetn na področju statusnega prava, lahko ob tem obrtniki in podjetniki izkc^ristijo se mo7.nosl sveio vanja. Kot je še povedala .lamni-karjeva, lahko v sistem vstopajo obrtniki tudi sami. Za zdaj možnost skrajsanja nekaterih administrativnih postopkov obrtniki v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki s pridom koristijo. Zbornica jim bo v prihodnje poskušala pomagati v registracijskih postopkih tako. da teh ne bodo razumeli kot upravni postopek, ampak kol pove/avo njihove podjetniške ideje z zako- nodajo. S sistemom 'e Vl'M\ menijo na zbi>mici, so število servisnih storitev članom še povečali. Na vprašanje, kakšno pa je razpok^/enje med njimi glede obveznega iji neobveznega članstva» pa jc Jamni-karjeva odgovorila: "Merimo ga na več načinov. O tem smo razpravljali že na organih naše zbornice, z našim resornim ministrom ob obisku na zbornici. Po sklepu skupščine Obrtne zbornice Slovenije sedaj vse območne zbornice vodimo javne razprave na to temo in na njih med drugim predstavljamo novo organiziranost v Zbornico obrti in podjetništva. Nenazadnje ga bomo merili še na srečanju članov uaše zbornice v Vinski Gori v soboto. 10, septembra.« ■ Še vedno premalo občanov ločeno zbira odpadke Na podjetju PUP Saubermacher pravijo, da v tem trenutku sami niso sposobni vzdrževati reda na 166 zbirnih otokih v mestu Velenje - Kazni so predvidene, medobčinski inšpektorat na delu šele prihodnje leto - Vsak naj opravi svojo nalogo Tatlana Podgoršek A^ ćasu kislih kuinaric. koi pravite novinarji dopusiniâkim dncin, bi l«hk(j v Časopisu obdelali tcnio, ki mi gre v nos /c nekaj časa - lo-ccno zbiranje odpadkov oziroma zbirni oioki v Vdcnju. Komaj leto dni jc taksen oiok na Kardeljevem trgu .^,6.9 v Velenju in kaj se dogaja. NercU! Kakšen sniiscl ima ločeno zbiranje odpadkcvv. Ct poicm nekdo izniči irud ekološko osveščenih in skrb za naravo ludi za naše poiomce? Kdor še ni dojel, da je prihodnost v ločenem zbiranju odpadkov. mu res ni veê pomoći. Sam se lolazim, da ho verjcîiio bolje z zanîenjavo generacij. Kakšne visoko kazni imajo za nepravilno zbiranje odpadkov v Nemčiji. Morda bo ob^mcja članek na to temo le s'pt)dbiidil ljudi k razníisljanju o teh vprašanjih«. Ločeno zbira odpadke samo dobra polovica v občanov Tako je zapisal v elektronskem sporoćihi bralec nai^ega časopisa in s lem opozoril na se vediio preslabo ekološko osve^enosi med prebivalci v mestu prlložnosii. hkrati pa na občutijivosti na dogajanja v naáí okolici. »Va§ bralec in Zoran Rođic nasa stranka ima prav,« se je na iigotoviiev bralca odzval Zoran Ro did. direktor pixljelja PUP Saubermacher, ki v občinah Vcieiîje. f^oí-tanj in Šmartno ob Paki opravlja storitev ločenc'iiâ zbiranja odpadkov. in nadaljeval: «Dovolj jc žc. da nekdo odloži mc*l lepo zbran odpadni papir kozarec z vloženimi kumaricami. Da bi preprečili taksno ravnanje, smo z letaki, ki smo jih razdelili po domovih, občane seznanili, kaj jc ločeno zbiranje odpadkov, kaj sodi v posamezno posodo in kaj nc. Ko vozimo pobrane frakcije na Dinosovo sorlirno dvoriscc. kjer prečiščujemo {)dpadke in smeli, ugotavljamo. da se lega nc dr/j kar 40 odstotkov občanovTo predstavlja precejšnje težave, ker iwstajajo strelski čišćenja zc na reciklimem dvorišču. Poleg lega moramo mi plačevali sc stroške prebiranja na soriimih linijah v Celju, Nevestno ravnanje se odraža v ccni storitve. Postopek ločenega zbiranja odpadkov je uzakonjen in držati sc ^ moramo vsi.« Sami zadevi niso kos Cq bi holcli iisTvariti retl na 166 zbirih otokih samo v mestu Velenje, bi morali, pravi Zoraji Rodič, zaposliti prav toliko ljudi, ki bi odlaganje txipadov nadTsrali. *lako sami reda na tem področju nismo sposobni na« rediti. Delali smo analize, zadeve smo se lotili projektno, sam sem nadziral čiščenje zhirahiic. In učinek? Konkretno na Kardeljevi ploščadi je smctarska ekipa pobrala odpadke ob 10. uri» ^ifi ure kasneje jc bil nered lakáen kot pred 1(J, uro, če ne celo še večji- Vsi moranv) pazili, tla ne po-v3T0čami> nepotrebnih dodatnih stríwkov. Mi smo pripravljeni narediti nekaj već kot to. za kar smio plačani. vendar ima tudi lo svoje meje.« Kot je pojasnil Ríxlič, zbiralnice praznijo preccj pogosteje, kol lo predpisuje koncesijska pog(xlba. Po slednji naj bi jih cnkral na mcsec. tlejansko pajih prazjiijo kadarkoli se smetarska ekipa, ki pobira tislanck komunalnih odpadkov, pelje mimo otoka. -Odločno moram zanikati, da poberemo vse skupaj z istim vozilom. ljudje res vidijo isto vo/jlo. ker imamo samo eno za te frakcije, vendar smo izdelali teritiinski plan. kdaj in kateri dan pobiramo posamezno frakcijo, ter ga vročili tudi lokalni skupnosti. Vsak mescc pristojnim občinskim službam tudi poročamo, kakšne količine posamczjiih frakcij smo zbrali v posamezjiih občinah. Oasi brezskrbnosti so minili za vse. Predpisane kazni so kar visoke. Po odloku Mestne občine Velenje lahko izreče medobčinski inspektorat osebi, ki (xlvrže v zbiralnico smeti, če le cïdîoa oh posodo z-a odpadke ali na njo, kazen v višini 50 tisoč SLI. pravnim osebam pa 200 tisoč tolarjev. Pričakujem, da bo medtih-činski inšpektorat res začel opravljati svojo nalogo prihodnje leto,« Kaj lahko postorimo občani? Veliko, Kot pravi Rodič, ga občani vsak dan kličejo po telefonu in tožijo o premajhnih voiumnih v zbiralnicah, v kalerih naj bi bilo premalo prostora zlasti papir in plastiko. Analize, ki so jih opravili, Red na 1S€ zbirnih otokih samo v mostu Voionjo bi lahtio zagotoviti to 2 zaposlitvijo toliksnoga štovila ljudi. Bo modob-čittski tnspelftorat vendarfo začel opravljati svoje delo? so na primer pokazale, da stiska plastenke satiK» deselina občanov, »Na predavanjih» ki smo jih organizirali za upravljalce blokov in hišnike v vseh treh občinah, smo na. zorno pokazali, da lahko s stiskanjem spravimo v kontejner fwikrat več plastenk kot jih danes. Prav takoje s papirjem. Cc bi občani naredili svoj del naloge, bi velikost posod zadoščala, ludi medobčinski iiispcklorat ne bo imel veliko dela. Če bodo t^hčaai razmislili in odložili odpadke ija» kamor sodijo. Ob takem ravnanju tudi silnih dvigov cen /n storitev ne bo.« Ekološko osveščenost pri občanih bo podjetje PIJP Saubermacher tudi v prihodnje spodbujalo predvsem z informiranjem. Vendar itidi pri tem naletijt^ na težave, l.etake. na katere zapišejo informacije in podatke, med katerimi je zapisan tudi čas obratovanja zbirnega centra, v katerem lahko odložijo neomejene količine frakcij brezplačno, ljudje enostavno ne preberejo. Ker menijo, da gre za reklamo, leiak zavržejo. Nemalo pa je tudi primerov, ko poštar letaka v poštni nabiralnik ne sme odložili. Količine zbranih odpadkov v Šaleški dolini Po podatkih P(x3jctja za ravnanje z odpadki PUP Saubermacher Velenje so lani zbrali v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 11 260 ton 856 kilogramov odpadkov (brez nevarnih (xipadkov). od te^a 8X20 Ion 759 kilogramov v mestni občini Velenje, v občini Šoštanj 1987 ton 49.1 kilogramov, v občini Smarlno ob Paki 452 ion 6t)4 kilo^ame: na občana: v meslni občini Velenje 267.? kilograma, v šofr tanjski 233,8 in v občini Šmartno ob Paki 181,1 kilograma. V letošnjih šestilj mcsecQî pa so zbraL' v mestni občini Velenje 4277 ion 398 kilogramov gijikove, dušikove in fosforieve spojiiio. Izgradnja poteka po načrtih Izgradnja biološkega dela CCN je stekla v drugi polovici leioš-njega julija. Naložba bo veljala 2 milijardi 430 milijonov lolaijev, invesiiiorici pa sta občini Velenje in Šoštanj, ki sia celoten projekt -od priprave do izvedbe - zaupali Komunalnemu podjetju Velenje. «To je največja naložba na p{> dničju okoljevarslva v cem okolju doslej. Virov financiranja je več: evropski koUezijski skladi bodo prispevali 9.^0 milijonov SIT, 608 milijonov lolarjev ministrstvo za okolje in prostor, 320 milijonov bo i/ naslova taks, 50 milijonov ho prispevalo to okolje, za 522 milijtinov SIT pa bodf> najeli kredita predvsem pri ekološkem skladu,« je med drugim v pogovoru p<îvedal Tadej Vuntlerl. Viîdja projekta CC'N. Po njegovih besedah izgradnja druge faze zaenkrat poteka po načrtih. Razdeljena je v ^liri sklope; rekonstrukcija in posodobitev mehanskega čiščenja, tej bo sledila rekonstrukcija in posodobitev linije predelave blata, irelji sklop predvideva izgradnjo hio-lííškega čiščenja, nazadnje pa naj bi rekonstruirali In posodobili pomožne objekte. V bistvu bo CC'N julija oziroma avgusta prihodnje leto. ko bo začela en^)-leino poskusno obratovanje, praktično nova. 'Ob tem naj poudarim. da obsK^ječa mehanska stopnja kljub gradnji obraliiie, le daje njena učinkovitost nekoliko manjša.« Izvajalce del so izbrali na osno^ mednarodnega javnega razpisa. Ponudbo je oddalo pet prv nudnikov. Vrednosti njihi)Vih po nudb so se gibale od slabih 9,6 milijona do 14.2 milijona evrov. Strokovna komisija, ki se je odločala na osnovi 69 administrativnih, ekonomskih in tehničnih meril, je kot najugodnejšega ponudnika izbrala pi>dietje Ilidroinže-niring Ljubljana v konzorciju s Primorjem iz Ajdovščine. Izbrana tehnologija prva v Sloveniji /a biološki del čistilne naprave so izbrali tehnologijo čiščenja s fiksirano biomaso, /anio so se Vodja projekta Tadej Vun' deri: "Okoljski projekti so 2eio zahtevni, zapleteni In obseirri. Naš v tem trenutku že obsega ISOO listoy,'< odločili na osnovi predinvesticij-skega programa in ocene vplivov na okolje. Izbrana tehm)logija namreč zahteva malo prostora, ima boljše možnosti krajinske umestitve v prostor, omogoča dobro uporabo mulja iz čistilne naprave. predvsem pa zagotavlja zanesljivo obraiovarye in veliko prilagodljivost vodenja. Tovrstne tehnologije v Sloveniji se ni. v T(f naj i» do ietoènje zime stai objekt za biološko Čišćenje odpadnih votfa, v katerega naj bi čez zimo namestili strojno opremo. UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC v ŠOLSKEM LETU 2005/06 VPISUJEMO V PROGRAME: SREDNJE POKLICNO, SREDNJE STROKOVNO. POKUCNO-TEHNiŠKO IN SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: EKONOMIJA, GOSnMSTVO IN TURiniM TRGOVEC in TRGOVEC prekvalifikadja EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK STROJNIŠTVO IN ELIlCniOTCHNIKA MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU STROJNI TTHNIK(FTi) ElEKTRIKAR elektronik, energetik ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik |PT1) EKONOMSKA efMNAZIJA MATIIRITETNI TEČAJ VPIS: 8. SEPTEMBER USPOSABUANJA TRGOVSKI POSLOVODJA (izpiti so na GZS) TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG Informacije: • osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; •telefon: 03 713 35 50; -e-posta liHalec@upi.si; spletna stran www.iipi.si. îujini pa jo uporabljajo precej pogosto. Zakaj biološki del šele po 16 letih obratovanja prve faze? Kol je povedal Tadej Vunderl, so aktivnosti za izgradnjo druge faze /.aculi praklicno lakoj po končani prvi. Vendar so okoljski projekti /elo zahtevni. lako tehnološko kol finančno. »Najprej je bilo potrebno pripravili dolgo-roi; ni pn igram naložb v vod o oskrbni sisiem 1er v sistem odvajanja in čiščenja odpadnih ter pada-vinskili voda, ki ga je ministrstvo /a okolje In prostor umestilo v Nacionalni program varstva okolja. Ko smo določili lehnična merila. smo pričeli iskati finančne možnosli. Leta 2002 sta takratni minisier za evropske zadeve dr. Jane/ Potočnik in veleposlanik l-vropske komisije pf^dpisala finančni memorandum o sofinanciranju projekta, sele 30. aprila naslednje leto smo lahko objavili mednarodni razpis za izvajalca dol. Že danes je projekt knjiga s 1500 listi, do kimca pa bo debelejša najbrž še /a nekaj listov, kar zgovorno priča o zapletenosti in zahtevnosti poslopkov.<( Pomembna pridobitev za okolje in občane Posodobitev mciianske in izgradnja biološke fa/e CCN Šaleška dolina bo nedvomno po- membiîa pridobitev za obilje in prebivalce v občinah Velenje in Sošlanj. Za (^kolje zaLo, ker bodo vse komunalne vode speljane v napravo in kanalizacija ne bo več obremenjevala tekočih voda in jezer kot izjemno občutljivih ekosistcmov. «'l'o je eden najpo-membnejáili korakov k varovanju voda Šale5>kc doline in povodij v nadaljevanju reke Savinje. Za otv čane pa poleg čistejšega okolja velja poudarili še fmancno plat. Ko- munalnemu podjetje Velenje je za naložbo uspeUi pridobiti 1,6 milijarde tolarjev nepovratnih sredstev. Ce jib razdelimo med 40 tisoč občanov, ki bodo priključeni na CC'N. ptimeni lo 40 tisoč SIT prihranka na vsakega občana.« Centralna čistilna naprava Šaleške doline naj bi bila sesta v Sloveniji. katere izgradnjo sofinancirajo cvn)pski kohezijski skladi. Z obnovo in dozidavo obstoječe upravne stavbe bodo posodobili tudi laboratorij, v katerem bodo opravljali analize odpadnih, pitnih in sistemskih voda v toplovodnem omrežju tudi za zunanje naročnike. ABONMA ZA RESNO GLASBO 21. oiđober 2005: Trio "Orlando" Zagreb 21. december 2005: Aílaccantííena Žliebruar 2006: Zbor AV£ 17. marec 2006: Tartini kvartet & fíita iOnka Aprii 2006: koncert jsresenečenja: "Velenjski umetniki z gosti svojemu meslu*' 29. Maj 2006: Aleksandar Madžar ^pis in prodaja: ^Dom kulture ^Velenje ' pisarna 59/1 Od 12. do 22 septembre 2005 dh izbrala med šestimi ponudniki v začeiku avgusta. Četrtek, 25. av^sta Pogajalci Evropske ktiniisije so se odpravili na Kitajsko, kjer se bodo s predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino skušali dogovorili o nadaljnjih ukrepih o poceni kiiajskem tekstilu, ki je po ukinitvi globalnih kvol v zaccrku leta preplavil irge EU. Nemško ustavno sodišče jc v mestu Karisruhe po pričakovanjih dalo zeleno luč predčasne pari a m en lame volitve v Nemčiji. Sodišče je namreč zavrnilo pritožbi dveh poslancev, ki sla trdila, da ima socialdemokratska stranka kanclerja Cíerharda Schroederja še vedno zadostno večino, da bi lahko vlada opravljala svoje delo. Poslanec SNS Bogdan Barovič je na vlado naslovil pisno poslan- sko vprašanje, kakšno strategijo zaposlovanja ima pripravljeno za območje Bele krajine oziroma kako namerava rešili položaj brezposelnih ljudi. Poudarja, da sia območje obiskala tako minisier za delo, družino in socialne zadeve Janez Dn)bnič kol minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. loda nobeden od njiju ni podal konkretnih predlogov za rešitev nastalega vprašanja. ^tek, 26. avgusta župani savinjske regije so na vlado in ministrstvo za okolje in prostor naslovili pismo, v katerem so ju pozvali k skupni rešiivi vprašanja urejanja vodotokov. Zupan Rogaške Slatine Branko Kidrič je pojasnil, da so okoljskcmu ministru .lane/.u Podobniku predlagali srečanje na lemo, kako izboljšati Slanje v:xlolokov. Nemški finančni minisier Uans Eichel in njegov češki k{)lega Bo huslav Sobotka sta v Dresdnu pozvala Veliko Britanijo, ki trenutno predseduje EU, naj pripravi kompromisne rešitve /-a nadaljevanje pogajanj o prihodnji Qnančni perspektivi povezave. Hrvaška vlada zj^vrača odločitev slovenske vlade, ki je državnemu zboru poslala v sprejem po nujnem postiipku predlog zaktma o razglasitvi ekološke cone in epi-kontinenialnega pasu. Hrvaški ministrski zbor ocenjuje, da gre za politično škodno odločitev, ki ni v skladu z obojestransko sprejetimi sporazumi za v/.poslavilcv dobrih sosedskih < i dno sov Sobota, 27. avgusta Nemški kancler Cîerhard Schro eder se jc v pogovoru s lurškimi poslovneži in novinarji zavzel za začclek pristopnih ped sosedama je prišlo zaradi zapleta z vodjo srbske pravoslavne cerkve v Makedoniji Jovana. ki so ga lokalne oblasti obsodile na 18 meseccv zapora, od lakrai pa se za njegovt) izpustitev poleg Beograda med drugimi po leguje tudi Vatikan. Nedelja, 28. avgusta Evropski komisar za irgovino Peter Mandelson je menil, da bi vprašanje kitajskega tekstila, ki sc zaradi izpolnitve večine letošnjih kvot za uvoz v Evropsko unijo ko piči na njenih mejah, lahko rešili do sredine septembra. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno po litiko Javier Solana je začel večdnevni obisk na Bližnjem vzJiodu ter pozval Izrael, naj konča umik iz Gaze, in p organizirano in nenasilno evakuacijo vseh 21 judovskih naselbin vCîazi in štirih na Zahodnem bregu. Po udaril je. da bi bila velika škoda, če ne bi izkoristili ugodnih razmer. ki jih je ustvaril umik. Kandidatka Krščansko demokratske unije (CT)U) za nemško kanclerki> Angela Merkel je na kongresu stranke tri tedne pred parlamentarnimi volitvami socialdemokratskega (SPD) kanclerja (terharda Scliroederia ukrivila za sktîraj rekordno brezposelnost v državi. Ponedeljek 29. avgusta Prcdsiavniki ljubljanske mestne koalicije, ki jo tvorita LDS in SD, so se dogovorili, da Želijo odgovorno zaključiti mandat, ki so ga začeli skupaj. Tudi usklajevanje interesov je namreč del politične odgovornosti, zalo so vzpostavili mehanizme, s pomočjo katerih bodo uspešno zaključili mandat. V Tikritu na severu Iraka se je zbralo več slo privržencev strmoglavil enega iraškega predsednika Sadama Huseina. ki so protestirali proti osnutku nove iraške ustave, o katerem so se prcdsiavniki različnih iraških skupin do ktmčno dogovorili v nedeljo. Predsednik republike Janez Drnovšek je ameriškemu senatorju slovenskega rodu lomu Ilarkinu podelil odlikovanje zlati red za zasluge na diplomatskem mednarodnem področju. Senator Ilar-kin jtf eden tistih uglednili ameriških politikov, ki so vrsto let podpirali razvoj lesnih prijateljskih in parlncRkih odnosov rncd ZDA in Slovenijo. Torek, 30. avgusta Sodni senat v Murski Soboli je oprosiil peterico obloženih za napad na nekdanjega novinarja Mira Petka, Petka so febru-arja 2001 pred domom v Me/Jci kruto pretepli. Sam pa je povedal, da jc takšno odločitev pričakoval, saj naj bi bilo že leto dni jasno, da bo sodba oprostilna. Tožilstvo jc napovedalo pritožbo. Izraelski premier Ariel Šaron je po popolnem umiku iz (îaze na-pcwedal umik še iz nekaterih naselbin na Zahodnem bregu. Šaron je dejal da vse trenutne naselbine v Judeji in Samariji ne bodo mogle ostati ter da bo odločitev o dodatnem unnku zgolj del kc^nčiiega sporazuma, ki ga predvideva mirovni načrt. Palestincev do pogajanj o razrešitvi spora ne nameravajo seznanili s kodpredsedniki predstavljajo ostale subregije: Sašo Toni Kifel, župan (Jor/i/ega I C/rada. Dravinjo ho zastofHil konjiški župan Janez Jazbec, savinjsko j aU celjsko pa žufian luiškega Jože R(ýh. Bolj kol samo konstituiranje I je za nekatere pomembna resna razprava o zadnjih neurjih, ki so v ! juliju (Kozjainko) in v lem mesecu (k' veliko širše območje) j pm'zročUi na našem ol)močlu veliko škodo. Na svetu so sestavili • posebr)o pismo z zahtevo vladi m ministrstvu za okolje in prostor, naj I namenita več denarja za varstvo pred i)oplavami. Kot ugotavljajo, bi m bila škoda ^'eliko maff/sa. če bi bili vodotoki ustrezno vzdrževani, pa I tudi (V bi bila učinkovitejša nadzorna služba Opozoril v pismu je še • več. upajo .'ieveda. da jih bodo naslovniki upo.\tevali, I K teh hladnih dneh, ko naj hi zaradi kmetijskega sejma >' (hrr\ii ! Radgoni kmetje slavili, je med i\jimi precej vroče knl: ko se zadeve \ glede direktorice sklada kmetijskih zemljišč. f)a tudi kmetijske min- j istrice malo umirile. Je na udaru človek z našega območja Peter I Vrisk, predsednik Kjuetijskr^gozdarske zbornice. Kmetje namreč ^nje- govim« svetovalcem očitajo slabo pomat pri Izpolnjevart/ii raznih obrazcev za subvencije in drugo »administradjof. Ti so očitke se\'€da takql zavrnili, a zahteva po odsto/>u Vriska Je astala. In v vse te razprtije na kmetijskem podroCJu Je s udarih še en primer nore krave, ki so ga pri našem govedu odkrili v Avsiriji. Preden se bo z otvoritvijo sejma obrti in malega (pa tudi nekaterega velikega) gospodarstva v Çelju pozmmt mnogih obrnila na to po-driKje, vzbuji^o pozornost nekatera dogajanja v naših velikih gospo-áirskih gigantih. Se vedno odmeva trgin'onje med A/r? in Mercator-jem, pa ugibanja, kako močno bo v "najboljšem sosedu" prisotfia država: zadnje dni sta se zgodila "dogodka" tudi v družbah na našem območju. Iz laške pivovarne je ob vseh dnigih vesteh, ki so povezane z /0ovo lastniško prisotnosi/o v raznih drugih družbah, prišla vest. daje nadzorni svet že imenoval nasledrtika legendarnega loneta 'liimška. ki je direkiorm'al četrt stoletja. Na njegovo mesto bo novembm sedel Boško Sroi eden od treh bratov Srot iz 7Mgmda pri Celju. Njegov brat Srečko Je direktor (lastnik) Novega tednika in Radia Celje, brat Bojan celjsla župan. Drugačna vest Je prišla Iz R/y gaške Slatine. Štiri slovenske banke naj bi poslale lastnice steklarne. Te so namreč de! svojih terjatev spremenile v lastniške deleže. To pa je UuH omnv. da lahko uprava pripravi načri thiančne reorganir zacije za sprejetje prisilne poravnave. Sklep o lastništvu bank ho [xnr-jen. ČJ* (ko) bo celjsko okrrjžtw sodišče 'îredi tega meseca sklep o prisilni porui'uavi potrdilo. 0'mlha pri.Kilne poravnave naj hi pomenila ohranitev steklarske proizvodnje in seveda skoraj tisoč delovnih wť.v/. TíJ pa bi bilo pomembno še za kakšno razvitejše območje, kaj šele za to neraz\ilo. žabja perspektiva Sejem niievosti Jure Trampuš 'r\o raznih dru.ščin. kjer se zbirajo m mutkšni ah drugačni »bogataši« in J—^ kjer se gredo dobrodelnost, sem imel vedno skeptIČvn odnos. Seveda marsikomu pomagnJo. vendar imajo posamezniki od dohroilelnosti velikoknii ludi osebno korist. Pojavijo se v medijih, navežejo poslovne stike, nekateri občutljivi si o/wrejo slaho wst. V dobrodelnih druščinah se zbirajo posamezniki, ki so v življenju uspeli, kdo med njimi tudi na račun kakšnih pozabljenih delavcev, /aio je prava dobrodelnost zmeraj ano?nmna dobrodelnost, brez bleščečih reflektorjev, trkanja s kozarci In kaviarja. Pomoč, brez stranski učinkov. Se bolj skeptičen pa sem do raznih družabnih srečanj, na katerih se zbere elita, pa naj bo na klasičnem koncertu ali športnem turnirju, kjer jara gix'ipoda malce pokramlja. malce popije in vsa navdušena uživa v svoji pomembnosti. Druženje cesarskega dvora in kurje farme obenem. Takšna srečanje so samo za izbrance, povabljence, pa čefirav na njih mrgoli tudi m/uigo tistih, ki bi to radi poslali. Nekaj podobnega je tradicionalni Vi P turnir pri Velenjskem jezeru. Srečanje, ki ga organizira propadlo tekstilno podjetje oz. njen by-f>ass. Teniški turnir za poUlike. estrado, gospodarsrvenike in lokalne ve(iake- Na nJem naj h! se sklepali pomembni posli, poznanstva. Velenju naj bi prinesel promocijo, tekstllnenm podjetju pa utrdd blagovno znamko. Seveda ni nič narobe, če pomembni uživnjo v družbi sebi enakih, nenazadfije so r spro.'ičeni uniformiranosti za nekatere smešni, drugim pa se celo smilijo, saj lahko končno odložijo j^obveze delovnih dfm in pozabijo na gospodarsko rasi bilančno v.çoî/î. koalicijsko pogodbo in ostale skrivnostne pojme, ki jih večina ljudi splo/i ne pozna. A vendar se je na tokratnem zboru zgotlil preceden.'i. Na VfP turnir so se pripeljale nekdanje delavke M cluba. da bi pon}enh bneže spomnile na drugo plat kovanca^ Na dejst\v. da je podje0e. ki je nekoč organiziralo VIP turnir, propadlo, da so jim odgovorni dolžni še nekaj plač, odškodnin in odpravnin, in da so nekoč .'iame s svolim delom zborovanje ob Jezeru tudi omogočile. In reakcija zbranih? Po poročanju medijev so bili malce zac'udeni. brezbrižni, minister za delo pa je celo i^avil. da se mu takšen protest ne zdi primeren. A nejevera ni trajala dolgo, elita je odšla praznit kozarce, delavke pa so ostale same s svojinn upi. Zgodba Je perverzna. Ce so nekdanji direktor M cluba Gaberšek in njegovi zaradi tnjdicije že vabili na VIP turnir, bi nanj moral povabiti tudi delavke. Tiste, ki Jim dolgujejo denar, ki so izgubile službe in ki po razglasih zavoda za zaimhvanje iščejo svojo prihodnost. Tiste, kijih Je izginulo podjetje morda tudi zaradi slabega vodstw spravilo oh kruh. Seveda i>a bi bilo bolje, če zaradi solidarnosti .irečanja pomembnežev sploh ne bi bilo, ampak bi čas In energijo, zapravljeno ob jezeni, raje uporabili za iskanje poti do poprave krivic. In ne za vihlenje lojhirjev in praznjenje kozarcev. Ker fHJje bil VIP turnir vseeno organiziran, pa Je to dokaz samopašnosti, slabega okusa in popolne Izgube občutka za sočloveka. Elitistični kapitalizem v svoji najhujši obliki. Karikatura življenja. Medtem ko se je na eni strani teniške ograje tekmovalo, kdo bo imel lepša sončna očala in kdo se bo bolj prikui>il mladim Imtesam, so na drugi strani pozabljene delavke, s spranimi mujic/iml in stavkíyočimi gesli, žalo.itno opazovale semenj ničevosti. In še nekaj, sodelujoči so se na koncu ludivalili, da so z zbranimi obveznimi prispevki pstofal »Jc. Nemogoče je v vseh enotah skupine napolnili do zgornjega normativa. Je pa res. da so prosta samo še posamezna mesta. Največ jih je v enoti Čebelica na Ko noveni, nekaj prostih mest v starejšem oddelku je še v Tinkari, sicer pa po eno ali dve v vsaki enoti« Boste letos pri strokovnem deiu z otivki u^vdU kakšne novosti? «Ntwosii, ki jih uvajamo že več leu so zelo kompleksne in zahtevne, daje nemogoče vsako leto PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO Sanacija škod» ki jih v 2adnjih letih povzročajo najrazličnejše naravne nesreče, predstavlja za marsikaterega prizadetega posameznika, družino, ožjo ali širšo gospodarsko in tudi lokalno skupnost zelo hud problem, ki ga je sicer mogoče rešiti šele z veliko mero najrazličnejših odrekanj, včasih tudi skozi relativno dolgo obdobje. Spomnimo se samo hudih poplav v letih 1990 in 1998, lanskoletnega potresa v Posočju, nedavnih hudih neurij na Kozjanskem, Posavju, Beli Krajini, Gorenjskem ter poplav in zemeljskih plazov, ki so prizadeli tudi Celjsko regijo. Zakaj bi torej prepuščali usodo vašega premoženja naključjem in vedno pogostejšim naravnim nesrečam. Tej skrbi in negotovosti se lahko učinkovito zoperstavite z ustrezno zavarovalno zaščito za kritje pred naravniminesrečami^klvamjih ponuja ZavarovalnicaTriglav z naslednjimi premoženjskimi zavarovanji: • POŽARNO ZAVAROVANJE - Zavarovalnica Triglav ima na področju požarnega zavarovanja dolgoletno tradicijo, saj svojim zavarovancem s strokovnostjointrdnimfinančnim zaledjem že vrsto let zagotavlja varnost. Požar je le ena izmed številnih temeljnih nevarnosti, ki jih krije požarno zavarovanje. Krije tudi škode, kijih na zavarovanih stvareh povzročijo zelo pogoste nevarnostl:strela»vihar In toča. Vokviru požarnega zavarovanja pa lahko zavarovane stvari dodatno zavarujete tudi pred $kodo, ki jo povzroči poplava» zemeljski in snežni plaz. - ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH PREMIČNIN-zavarovanje obsega poleg vseh drugih za lastnike In najemnike značilnih nevarnosti tudi kritje pred naravnimi nesrečami kot so toča, poplava, vihar, zemeljski in snežni plaz. - ZAVAROVANJEAVTOMOBILSKECAKASKA-avtomobili pomenijo znatno premoženje In so razmeroma precej izpostavljeni naravnim nesrečam, zlasti toči in poplavi, jamstvo za kritje škode, nastale zaradi teh nevarnosti, insevedatudi prometnih nesreč,daje zavarovanje polnega avtomobilskega kaska.Možno pajeskleniti tudi zavarovanje delnega avtomobilskega kaska, ki je namenjeno prav kritju naravnih in se nekaterih nesreč, izključeno pa jejamstvo za prometne nesreče. • ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV - toča, ta zahrbtna spremljevalka poletnih neviht, je ena od hujših sovražnikov, ki grozi kmetovalcem pred žetvijo ter spravilom pridelka. Zato zavarovanje posevkov in plodov pri osnovnem zavarovalnem kritju jamči za škode, ki Jih na količini pričakovanega zavarovanega pridelka povzročijo toča» požar ali strela. Vase premoženje je izpostavljeno različnim nepredvidljivim dogodkom, ki lahko usodno vplivajo na zmanjšanje njegove vrednosti: muhasta narava, malo nepazljivosti, splet nepredvidljivih okoliščin ali slabi nameni drugih. Vzavarovalnicllriglav Imamo pripravljeno vrsto zavarovanj, s katerimi boste učinkovito zaščitili svoje premoženje, ter stem vsaj del svojih bremen prenesli na zavarovalnico, ki s svojo strokovnostjo ter trdnim finančnim zaledjem zagotavlja resnično varnost. Vmesecu septembru nudimo zavarovancem» ki bodo prvič sklenili POŽARNO ali STANOVANJSKO ZAVAROVANJE dodatni 10% POPUST,ob sklenitvi NALOŽBENEGA ŽIVUENJSKEGA ZAVAROVANJA pa bodo prejeli praktično DARILO. KER ZIVUENJE POTREBUJE VARNOST. triglav ZAVAROVALNICATRIGLAV, DO. Vtf w w.za v-t rigi av.si vnesti nekaj novega. Poskušali bomo to. kar strokovno žc izvajamo po spremembah kuriku-luma /3 vrtcc, se nadgradili. Tisto, kar stno v preteklem letu videli, da jc treba se spremenili, bomo poskusali ludi lelos. Nenazadnje smo bili vso zgodovino vričevske vzgoje naučeni, da je vzgojitelj tisti, ki prenaša informa-eijc in že osvojena /nanja na otroke. Novejše raziskave pa kažejo. da je olrok. pri učenju najuspešnejši takrat. koje sam aktiven udeleženec, To pa seveda zahteva od v/gojileljev spremenjen odnos in veliko znanja. Izobraževanja naših delavk v zadnjih leiih lecejo v prav v smeri spreminjanja implicitne teorije na vzgojni postopek. Sele ko strokovni delavci v nov način dela verjamejo, ga iahko tudi uspešno uporabijo. Aktivne oblike dela prinašajo zagotovo mnogo več premišljenega dela za vzgojitelje.« Aii pred kratkim spremenjena zakonodaja na podntvju vrt(x'^ ske v'j^oje prinaša tudi takšne spmaembe, kijih bodo obvutiH tudi starši? »Sursi neposredno sprememb ne bodo občulili. Spremembe bomo najbolj občutili zaposleni v vrtcih. Sprememba vrtčevske zakonodaje prijiasa nove normative za zaposlene. Prinaša spremembo v številu oddelkov, za ka- tere skrbijo vzdrževalci in čistilke. Nekaj ugodnosti pa bo za zaposlene v kuhliýah. Doslej le delavke niso imele normativa za pripravo dieine prehrane, nova uredba pa prinaša ugodnejšo rešitev. V Vrtcu Velcnjç Imamo več kol SO otrok, ki imajo zdravniško predpisano dieto. To je i/rcdno zah-levno dek), saj gre pri večini teh olrok za alergijo na hrano. Jeseni bo zato v kuhinjah lahko več zaposlenih.« Aii raztfiišijate o tem, da bi vašo hrano, za kater/) vemo. da je redno uravnotežena in zdrava, bolj pontijali tudi r.unanjim uporabnikom, od staršev do vseh drugih zitinteresiranih? »/e doslej smo precej sredstev na trgu pridobili s pripravo prehrane. Kuhamo za osnovno šolo Pesje, hrano pripravljamo ludi za škalske otroke, kadar imajo tam te potrebe. Kar nekaj staršev naših t)trok in naših zapiJSlenih pa že kupuje naša kosila tudi za domov. Pripravljamo namreč tudi dielna in vegetarijanska kosila za domov. Tako bomo delali tudi v prihodnje. Imamo dve ccniralni kuhinji, v katerih pripravljamo kosila. Poskušamo poskrbeli, da sta zap<îlnjcni do polnega normativa. Preko lega ne bomo šli. Da bi odpirali še nove kuhinje, ne bi bila racionalna rešitev.« Staro Velenje še praznuje Velenje - Krajevna skupjiost Staro Velenje bo danes, v četrtek. 1. septembra, pripravila športno srečanje na igrišču za Velenjskim gradom. V okviru krajevnega pra/nik» bodo pripravili lumir v malem nogometu, /ačcli bodo ob 15. uri, vabijo pa vas, da si lekmc o^cdate ali pa scîdelujeie kot aktivni udeleženci. ■ bs v Soštanjski bazen zaprt Šoštai\j -/adnji vikend v avgustu, tri dni prej, kot je bilo predvideno, je zaprl vrata bazen v Šoštanju. Posebej avgusta je bil obisk zaradi slabega vremena zelo slab. To je bilo krivo tudi. da niso izpeljali dveh od načrtovanih aktivnosti na njem: iger brez meja in občinskega prvensiva v plavanju. Jc pa se/ona navkljub temu pokazala, da ljudje ob lepem vremenu še vedno radi obiščejo kopališče.Tojlmje v Šoštanju vodilo, da bodo bazen odprli ludi prihodnje leto, čeprav im^o z njim velike stroške, ki jih s ceno vstopnic nikakor ne poravnajo. Po grobi oceni znašajo letošnji stroški okoli 7 milijonov lolarjev, medtem ko so je v blagajno od vstopnin nabralo za dober milijon. Upravitelj bazena pravi, da največji strošek predstavlja vzdrževanje vode. ■ mkp SREDNJA EKONOMSKA ŠOUt CQJE. VDDNQCOVAIQ VABI V IZOBRAilVANJE ODRASLIH vioteicamlatu 200S/200S po programih • elionomiki XMk • elionomska gitnneziid • ljetni program prekvalřfíkadje ekonomski tehnik • l'letni progrsrn inarurítetnega lebje -1-letni program poiclicnegdte£dis ekonomski po vorifieiranih programih tujih jexikov •sngiel^ins • nemlSins •francoščina po programih izpopDlnjavanja in uapoaabljanja zadelo •z rsítíčnimí računelnlStuni proçramt Prijav« (obrazac 2 u^traoiiml dokazili lah left poilietè na naslov iois 1 pripisom »za izobrahvsnja odrasHh« do 12. nptambra ZDDS ali oddata v ta|n}lTvu lota. Informadja: vtainmvu$olaalipoialatofiu42547QO. 6SM Û41 602497. V MATURimmmČAJ-REDNO IZOBRAŽEVANJE v iotekMH letu 2005/2006 Progrem MATURTrCTNITEČW je enoletni irt omoçoù priprevo na matura Vpišejo sb lahko kandidati, ki so uspešno konEafi srsdnjo poklicno, sradnjo tatiniSko ali drugo srednjo stnAovno iolo oziroma 3. latrlk^mnaziie. Csso prskinili Irobraževanjaza najmanj aro lato. PnSetak íMt>sž«vsnj«; 6. oktotw 200B. Prijavnico za n^Is dobita na ioli. za oddajo pnjavnies jo 22. soptemliar 2005. Maturftetntprsdmeln p^leg otivaznH) maturitetnih predmetov tsloveniiin a. matematika, tuji jszft}, so i>B izbirp še; tuji jezik 2. zgodovina. ekEnomife. geogrvfija. sociologija. pOralogij«. tnto tel.: 425 47 OD, 425 4713. Ignacij Zavolovšek - trgovec z deželnimi pridelki (s) Izrazita trgovska žilica I^iacijii ni dopiiš-tiU. Jd se ne hi ](]iil ludi leg» posla, v \i&i\h časiJi za i^reinega irgovca uidi /elo dont^s-nega. Tako jc 16, septembra 11^19 prijavil obri svobodne Irgovijic /. deželnimi pridelki na drobno vOkonini si. 9.« likraii jc se-vcmik glavne skup-wine okrajnega zastopstva v Cîornjem (iradu in seje redno udeleževal njegovih skupščin, o čenier jc ohranjenih veliko zanimivih dejstev. Na dnevnetn redu glavne skupščine januarja 1!>04 je bila na dnevnem redu tudi prošnja okrajnega zastopstva Vransko za 100 kron pomoči pri gradnji mosta v Lelušti, pri čemer bi odpravili tamkajšnjo mitiHCo. l.eta 1933 je lekla vroča beseda o agrarni reforitn. Tako je poslanec Rastt» Pustosletn-šek govoril na mitingn v Kailmirju in na konctî tleial; »/a staro pravdo gornjesavinj-skih kmetov torej gre. Kdo si ttpa nasprotovali, ^la ne bi prišli tudi knwtje v gc»mjegraj-skem okrajtt do svojih pravic?!« Zaitnji podatki sicer ne ttsirezajci povsem naslovu, so pa nujni /a prikaz vsestranskega delvTšiiii. \d je v lasn omenjetîc lokalne îdcupnostj (sedaj jo ima v najemu kmet in na njej izvaja intenzivno kmetijsko dejavnost), so predvideli ureditev 21 parcel, velikih od 701) do yi)() kvadratnih metrov za individualno stanovanjsko gradnjo, S prodajo bi obogatili občinski prora-âm za približno 100 milijonov tolarjev, ki hi občini prišli Še kako prav pri uresničitvi že Ziičelib. še bolj pa načrtovanih naložb, /a pridobitev lokacijskega načrta, na osnovi katerega bi lahko pristopili k ureditvi območja lomašk, občini manjka še soglasje Zavoda za varstvo ktiltume dediščine Celje, lii pa so naleteli na precejšnjo oviro. »Soglasje omenjenega zavoda smo Kljub neprijaznemu vremenu veselo v Košarici Pernovo pri Veliki Pirešici - V trgovini Košarica, ki je ŠaleČanom že desetletje in pol dobro pozjtana, pripravijo vsak(^ leto kiotoni9 žage Iň m$t9lktt. MOVO!!! HfTRIKREOmDO 18M£S£CEV! *KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE!* potrebovali zc pri načrtovanih prostorskih spremembah in ga tudi dobili. Sodaj, kti ga išicmo za ožje ob-moCjc. pa se zatika. Strokovnjaki zavoda so predvidevali, da bi bilo lahko m ariicološko najdbišče. Nedavno opravljene raziskave so njihove domneve polrdile. Arltcologj so namreč iîh območju Tomaíka našli številne predmete, predvsem keramiko in gradbeni material, ki pričajo o poseljenosti območja v prazgodovinskem in antičnem obdobju,« jc povedal župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, Kaj sedaj? sTo se ^rašiijemo tudi v občinski upravi, kajti poročilo je v precejšnji meri zamajalo naše načrte, tJrcditcv stanovanjske soseske Ibma^k je pomembna pi^siavka pri prihodkili v letostijera občinskem proractintt. Zanimanje za parcele je med inveslitorji in individualnimi kupci veliko, občina pa ima v tem trenutku zavezane roke. Država nam ni nakazala možnosti, da bi za to zemljišče, ki ga ne ntoremo koristiti ali odprodali, plaćala kak^o nadontcstOo, Po pridobljenih informacijah bi morala celo občina sama j^ačati Jiadaljnje raziskave. Odkritja znajo ne samo /avleči postopek za Trg mladwK 3. 3320 Vdlenie, Tel,: 03/896 06 00. Fox: 03/89 60 660 www^cv.si, lnfo€»4Cv.c«.ddus.si Šolski center Velenje vobi k vpisu izobrcsževanja odraslih v ttrttk«vM prof ran^i MEHATRONIKA NOVOIll ELEKTRONIKA INFORMATIKA KOMUNALA RUDARSTVO IN GEOTEHNOlOGUA v sreAileseleke pregreiwî ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRÍKAR ENERGETIK STROJNI TEHNIK STROJNI MEHANIK OBLIKOVALEC KOVIN TURISTIČNI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK (3+2) GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK (3+2) PRODAJALEC OSKRBNIK EKONOMSKI TEHNIK RUDAR RUDARSKI TEHNIK MATURITETNI TEČAJ Vabimo vat na informativni dan, ki bo v torek/ 6« 9« 200S/ ob 17« uri na Solskom centru Velenfe v predovointci VSija strokovne iole. SPREJMITE IZZIV IN SE NAM PRIDRUŽITE! pridobivanje potrebne dokumentacije za ureditev območja, ampak načrte lokalne skup>nosti v zvezi s To-maSkom postaviti na ^tlavo, V tem trcnntkit ne vemo. ali bomo lahko to uredili v stanovanjsko sosesko ali pa bo arheološko najdbišče,« Po besedah Alojza Poil^orska naj bi ixilocitev v zvezj z območjem To. mask sprejeli kmalu. Motnosti imajo dve: nadaljevati arheološke raziskave ali pa aktivnosti za pridobitev soglasij /ň lokacijski načrt in z njim povezano proev letu 2006 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, šL 74/2005). in siccr ob: ■ 250-letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta in I 15(>letnk:i rojstva pesnika Antona Aškerca. Ob vsakem dogodku bosia izdana z.Iatnik s predvideno nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev in srebrnik s predvideno nominalno vrednostjo 5,000 tolarjev. Vsi priložnostni kovanci bodo izdani v prvi polovici leta 2006, Prodajali se bodo po prodajnj ceni, ki bo viSja od nominalne vrednosti. Banka Slovenije zbira predhodna naročila za navedene zlatnike in srebrnike. Pisno prednaročilo lahko posredujete do 30, septembra 2005 na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovar^e« Slovenska 35^ 1505 LJubljana ali na elektronski naslov: prednarocilo-prii. kovanci® bsi ,si Obrazec z.a prednaročilo jc objavljen na spletni strani www.bsi,si. Po objavi sklepa Banke Slovenije o datumu izročitve priIo7nt")stnlh kovancev v prodajo in obtok v Uradnem listu RS, hodo prednaročniki o tem posebej obveščeni. VI PIŠETE Mladi gasilci na Art ď Europe 2005 Gasilska zveza Velenje, v katero je vključenih 14 prostovoljnih gasilskih društev, veliko pozornost namenja delu z mladimi gasilci. Vsako leto organiziramo več športnih srečanj, pohodov, kvizov in ostalih tekmovanj. Sodelujemo z mladimi iz sosednjih gasilskih zvez, predvsem iz Zgornje Savinjske doline, prav tako pa sodelujemo v mednarodnih projektih. Letos sodi v ta okvir obisk gasilske olimpijade v Varaždinu ter sodelovanje v mednarodnem kampu mladih v Savudriji. V tem projektu, ki je letos že četrto leto zapored potekal od 31. julija do 12. avgusta, sodelujejo mladi iz osmih držav: Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Francije, Italije in Makedonije. Namen projekta je zbližanje mladih, druženje, izmenjava izkušenj na področju dela z mladimi, vzpostavljanje stikov z ostalimi državami ter nenazadnje zabava. Iz vsake države se je kampa udeležilo sedem mladih ter dva mentorja. Organizacijo, nastanitev, hrano in vse ostalo finančno pokriva Evropska unija s svojimi programi dela z mladimi. Pred odhodom v Savudrijo smo prejeli tudi natančen program delavnic in ostalih dejavnosti v kampu, s pravili obnašanja ter bivanja. Naše mlade gasilce smo tako ustrezno pripravili na življenje v tej skupnosti, tako da med bivanjem v kampu ni bilo nobenih težav. Program je bil letos posvečen umetnosti, kot pove že ime projekta (umetnost Evrope). Glavnih delavnic je bilo pet: prva na temo improvizacijskega gledali- šča, v katerem so se mladi v petih dneh v različnih igrah dobro spoznali, si začeli medsebojno zaupati ter sodelovati. Končni izdelek je bil nastop najbolj zainteresiranih udeležencev v improviza-cijski igri pred vsemi v kampu. Pomembna je bila tudi glasbena delavnica, v kateri so mladi s pomočjo izkušenih glasbenikov sami napisali glasbo ali tekst in to posneli v studiu. Vsi izdelki so bili predstavljeni zadnji večer na zaključnem koncertu. V delavnici projektnega menedžmenta so mladi spoznali osnove priprave in izpeljave raznih projektov, sami pa so za nalogo izpeljali projekt zaključne zabave. Mladi so imeli možnost sodelovati v delavnici esperanta, v delavnici izdelave glasbila didgeradoo ter v vseh športnih aktvinostih, organiziranih znotraj kampa (nogomet, odbojka, vojaški poligon, igre brez meja, pikado). Pomemben del tega projekta je dvodnevni izhod iz kampa, na tako imenovano preživljanje, kije bilo letos na ruševinah grada Dvi-grad. Mladi preživijo dva dni v naravi, drug z drugim, v tesni povezavi in sodelovanju. Za nekatere je bil to najlepši del kampa, za druge pa seveda grozna izkušnja. Del projekta je tudi tako imenovana La festa, na kateri se celotnemu kampu predstavi kulina-riko določene države udeleženke. S ponosom lahko zatrdimo, daje naš štrudl že tretje leto uspel in tako v najlepši luči predstavljal našo državo. Z namenom, da imajo mladi ves čas kaj početi, smo organizirali tudi gokart tekmo ter se ude- ležili večera talentov, na katerem je bil naš Toni s harmoniko med najboljšimi. Ves čas projekta je izhajal tudi dnevni časopis, v katerem so bile povzete vse pomembne novice prejšnjega dne ter urnik tekočega, v njem pa so objavljali tudi intervjuje z udeleženci kampa. Slovenska ekipa seje na projekt dobro pripravila. Izkušnje prej- šnjih projektov so nam omogočile dobro pripravo mladih ter vsega, kar smo potrebovali. Žal nam je samo, da ob takšni priložnosti nismo mogli bolje predstaviti naših občin in države, saj nismo uspeli pridobiti dovolj promocijskega materila. Udeležili smo se vseh delavnic, najbolj dejavni pa smo bili na športnem področju (zmaga v gokartu, nogo- Slovenci pri delanju štrudla Odbojkarska ekipa metu) ter na glasbenem (nastop na večeru talentov, lasten glasbeni izdelek). Letos so našo GZ predstavljali Anja, Aleš, Matjaž, Jasmina, Nejc, Klemen, Toni, Andrej ter Helena. Ker naj bi prihodnjo leto poletni kamp mladih gasilcev organizirala Slovenija, se že sedaj za- Delavnica izdelave didžiriduja čenjamo pripravljati in dogovarjati. Upamo, da bomo našh ustrezno podporo za dobro predstavljanje naših krajev, države in ljudi. V dnevnem časopisu je bil tudi intervju z mladim gasilcem Klemnom iz PGD Šoštanj mesto. V njem Klemen na kratko pove svoje vtise o projektu. »Za projekt sem izvedel v našem gasilskem društvu. Tukaj sem se udeležil gledališke delavnice, glasbene, nogometa kot vratar, vojaškega poligona in gokart dirke. Spoznal sem mnogo prijaznih ljudi, vzpostavil nova poznanstva in ne bi nič spreminjal samega programa. Največ sem se družil z mladimi iz Srbije.« ■ Andrej Rupreht Vojaški poligon Noro in nepozabno Po končanih izpitih in napornem študijskem letu je Šaleški študentski klub v avgustu letos že četrtič organiziral noro in nepozabno zabavo v »taborniško-študentskem stilu«. Študentje so se lahko udejstvovali v mnogih različnih aktivnostih, kot Večer v Saloonu Kmečki biljard so košarka, nogomet, odbojka, badminton, vožnja s kajaki in kolesi, streljanje z zračno puško in lokom, paintbal turnir ... Ne smemo pozabit na razne izlete, ki so se krojili po željah udeležencev (Bohinj, Bled, Šobec). Ob večerih pa se je zabava sklenila v »saloonu« ob zvokih kitare, prepevanju in kmečkemu biljardu, h katerim obvezno sodi tudi dobra kapljica. Tako se je stekel še en krasen teden, ko so študenti, ki imajo radi naravo, aktiven oddih, relaksiranje v senci in dober žur, spet potrdili, da je druženje tista prava stvar, ki da moči za naslednje dni! ■ Praznično obarvana Od leta 2000, po tem, ko so Zabu-kovnikovi na polju, kjer se je že od nekdaj reklo »pri križu«, postavili znamenje, ki so ga vaščani z veseljem sprejeli za svojega, se nekdanji in trenutni prebivalci vasice Dru-covo v KS Konovo tradicionalno srečujejo. Letos jih je bilo petdeset. Mnsg. Marijan Kuk je blagoslovil vas in njene prebivalce, nato pa je sledil družabni del s piknikom, ki ga vsako leto organizira druga domačija. Veselo popoldne je minilo v razigranem vrišču otrok in mladine, smehu in ubranem petju, dokler jih pozno v noč ni pregnal dež.H Z. Š. Pričeli smo z vpisom v tečaje za predšoiske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo Plesna šola z licenco # potekali V dvorani Gasilskega šolska cesta 48, Misiinja doma V Veleiu'u (pri policuD. devzei@siol.net HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE ... Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 6. septembra. POPUST NAOBLAČILA PREIEKLE SEZONE OBIŠČITE NAS: VSAK DAN OD 8.00 DO 19.00 URE, OB SOBOTAH OD 9.00 D013.00 URE, PREŠERNOVA C. 1A 10 KULTURA 1. septembra 2005 Šola z eno najdaljših tradicij XVIL mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima v velenjski glasbeni šoli se ic dni pocasj zaključuje 17. mednarodna p ale (na violinska šola Igorja Ozinu, Letos jt> obiskuje 15 mlaUifj viollnisiov. večinoma dijakov ali študentov koiiservaio-rijevin glasbenih akademij. Prihajajo i/ različnih delov Slovenije 1er Iz Avstrije. Nemčije, Brazilije» Koreje. Japonske in Kitajske. Na glasbeni šoU preživljajo zadnje polelne dni ob vađenju, pridnem studiranju in nadgrajevanju kon-ccrinih in leknKivalnlh violinskih programov, nekaj pa se jih pripravlja za prihajajoča tekmovanja. Udeleženci pod skrbnim vod-sivom profesorja Igoija O^ima, ki deluje na Akademiji zh giasbo v Salzburgu, tehnično in glasbeno izpopolnjujejo violinske koncerte in druge koncerine skladbe iz različnih slogovnih obdobjih (nd Bacha in Tarlinija do Prokoljeva ter Sosiakoviča). Profesorju Ozimu se je letos pridružila asistentka Wonji Kini in r>dlični korepeliit)r AJan Brown, ki deluje na londonski kraljevi akademiji. Ozimová poletna vioUnska šala ima eno najdaljših tradicij v Sloveniji, hkrati pa sodi v mednarodnem merilu med najzahtevnejše mojstrske lečaje. Precej udeležencev jc našo mednarodna poletno šolo že obiskalo, nekateri Si) luliaj pr- vič, Oboji so na eni strani navdušeni nad pogoji, ki jih nudi glasbena šola. na drugi pa z znanjem, ki jim ga podaja prof. Ozim. V času poletne šole se udeleženci predstavljajo na manjših internih nastopih in na dveh večjih javtiih k(nicertlh, ki bosta v petek, 2. scplembra 2005 v Galeriji PAC v Murski Soboti, in v soboto. 3. septembra 2005 na velenjski glasbeni šoli. Oba koncerta bosta ob iy.30, na njih pa bodo udeicženci sob i/vedli koîicertne in tekmovalne programe- Uršfca Šramei Vučina Kunigunda je letos družabno neugodna V petek odprt 8. festival mladih kultur Kunigunda se bo iztekel to soboto - Doslej veliko zanimivih vsebin, ki tudi opozarjajo in spodbujajo k razmišljanju FestivBÍ se/e v vremensko nepâjaznem petku zače/ vMO^if. ljudi je br/o veliko, obi&k pa se Je te dni, kofe vreme iepše, še izboljšal. Velerýe - V peiek zvečer lepa čarovnica Kunigunda, kije letos prvič razkrila svoj obraz, ni ituela moči. da odžene temne, deževne oblake. Zato so se prvi trije večeri festivala dogajali na suhem - olvo ritev v nabilo polnem Mladinskem centru Velenje, na toplo pa so v soboto spravili tudi oba glasbena dogodka. Big hand Nova Gorica je nastopil v Maxu, švicarska country skupina Zeno Tornado pa v MC-ju. Kol vsa leia doslej je tudi letos organizator lestivala. ki krepko razgiba zadnje počiiniške dni, tudi letos Mladinski center Velenje. Častni pokrovitelj je župan MO Velenje Srečko Meh. kije prvi večer na otvoritvenem ceremonialu tudi pi)zdravil vse tiste, ki smo veseli, da imamo ta leslival V nadaljevanju smo si lahko ogledali kratek animirani Itlm STOP Janka Mandica. kije nastajal dve leti. saj gre za zelo zamuden postopek. Film je nastal s pomočjo MC-ja, kar je pohvalno, saj se mladi avtorji z idejami sami težko znajdejo. Janko je naredil simpatičen filmček, ki g« je publika nagradila z burnim aplávzom. Dlrekior MC-j« Aleš Ojsteršek nam je o letošnjem festivalu, 8. po vrsti, povedal: »i.etos je Kuni-gudna /A en dan daljša kot prej-inja leta. /ačeli smo v petek, končali bomo to soboto. Večina dogodkov bo prav v prostorih MC-ja in |>red njiini, danes /večer pa bi rad opozoril i^a poslovilno predstavo na odnj velenjskega d (ima kulture. Skupaj s Knjižnico Velenje. enoln Prireditve, se homo namreč poslovili od več deseilctij starega doma kulture, ki bo kmalu doživel temeljito pren(Wo. Vabimo na plesno predstavo Plesnega studia N.« Aleš pravi, da je letošnje dogajanje na festivalu družabno neugodno. Zanimiva skovanka, ki jo utemelji takole: »Družabnost je potrebna, da pride vse ostalo do izraza, neugodje pa je pri »jI no zaradi vsebin, ki so v pretežni meri družbeno kri lič ne. So pa vseeno primerna osnova za prijetno druženje.« Velik del festivala je posvečen filmski neodvisni produkciji, kar bi se lahko ujemalo tudi s lein, da od začetka letošnjega poletja nimamo kina. »Lahko bi bila ta povezava, pa tli bila. Že lansko leto smo gostili festival politično nekorektnega filma. Tudi letos ga, ta obseg pa ni večji. Gre za tri vsebinske sklope, ki smo jim letos dodali sltivensko produkcijo. Ta naslaja v Krškem. Gostimo tudi festival anitniranih filmov, ki ga sicer gosti Izola. To so idllčni kratki filmi, ki kažejo realnost slovenske produkcije, /al naši av-toiji niso sposobni proizvesti daljših tovrstnih filmov. Kar se vsebin tiče. pa odpirajo tudi neprijetne teme. kol so manjšine in njihove pravice» bolečine in stiske ljudi... Nabor avtorjev in njihovih vsebin je predvsem prikaz življe-tîja malega človeka kjerkoh v Evropi in težave, ki mu jih na pol prinaša vsakdanjik.« V soboto tekmujejo skaterji Poglejmo, kaj ho letošnji Kunigunda še ponudila do konca ledna. Danes veliko filmov iz programskega sklopa P1-ÍT po Pi-lT-u. plesna predstava v kulturnem domu pa se bo pričela ob 20. url Juiri ob 21, uri se bo začela avdiovi/ualna predstava mr Red Exp. Rebelovation, Pod tem imenom ustvarja Matej Ocepek. filmař in glasbenik iz Trbovelj. Velik(5 dogodkov pa bo lepa čarovnica prinesla v soboto. Ob 10. uri dopoldne se bodo plesalci Plesnega studia N preselili z odra na Cankarjevo ulico v središču mesia. Še posebej pa opoz-arjanw na skale comesi, tekmovanje ska-lerjev v novem skaie parku pred Rdečo dvt)rano. Revialno tekmovanje za nagrado Mestne občine Velenje, na katerem pričakujejo tekmovalce iz vse države, potekalo iw bo celo popoldne, bosta povezovala 6Pack ('\ikur in Klemen Kline (zi.eban,e). Dj bo Dragan Lu kič. prireditev pa bodo popestrile plesalke Plesnega studia N. /večer bo dogodek zao-krcžil lilp-hop koncert, na katerem bodt) rime kovali 6 Pack (\i-kur. Plan B. LX- Bronxtars ... U še vreme mora biti lepo, pa bo lo zagolov<^ dogodek, ki sijih mladi v Šaleški dolini želijo še več. Kunigunda se bo proti jutru poslovila. /a leto dni. Upam, da bo pustila lep vi i s na čim več dogodkov željnih. ■ Bs GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKl VELENJE vabi na ZAKUUČNI KONCERT UDELEŽENCEV XVII. MEDNARODNE POLETNE VIOLINSKE ŠOLE IGORJA OZIMA fnMnđr&đru poletna igorjd ozitna Vstopnina: 1000 SIT (mladina), 2000 SIT (ostali) GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKl VELENJE ORGELSKA DVORANA SOBOTA, 3. SEPTEMBER 2005, ob 19.30 Goreia navadnost wesec/Zi aeJe nu Tlïoxem tr^u p lahko i>ih. Poicm Je deklica o/iûzila na leseni zuna/iJosU majhne luknjice, ki so odpirale pogled v lenmo nolranjosl. in vsi skupa/ smo opazovali in modrovali o miran/osli objekla. Moram Vam priznali, daje hil io pravi braimk^rming o vsebini, namembnosti in Jdnluz{iskih nišitvah problema. Kai Je bih oz. kaj Je v nolranjosíí objekia. naj zaenkrat osîane skrivnast, lahko /w sami odkrijete skrilo vsebino Neznanega obJekUi. Bisivo današfije kolumne pa ni pojav Neznanega objekla na Tilovem irgn. ieniveůie prej omenjena njegova simbolna vredna'il. ki p bom prenesla v v.sakdanje življenje. fie pred kak^rřnii dvajseiimi leii ali malo ma fy Je bilo menda iako dř .Ki bil čudak aH malo drugtíáín ad večine. Je večina rekla, oii tale Je pa takšen umetnik. cV si se vdajal omamnim .si/b.siancum. Je bilo na lehi nekaj innelniškega. ůe si se v sistemu znašel nudce po svtije in mimo. so te pritneijali z nmeinikom. Neun^enost. zanemarjenosi. ai' koholizem. droge, hoemskosi, nepriz?iavanje avioriieie. kriza in iskanje idenlilete, nestabilna čustvena stoíija, razuzdano spolno iivl/enje in vse.\plosr}o jmoCevanJe in razgrajanje, nenormalna p.slhoilCna stir nja nmeini^keta navdiha, izjemna golJ^fívosl in Sikaniranle... In ie kaj bi se na.^h v nastali siigml iimelni.^kega /}oklica, ki r provindai-nih okoljih se redno ostaja enakovreden z vaškim aidailvimi. Moram priznali, da se v /!eilci sloveJiikih umetnikov Se vedno najde kakina izjema (ki sewda ixtlrjide pravilo), ki ne plačide jx)lo*mc in ie nikoli /li slišala za akontacijo dohodnine. V resnici pa Je tako. da Je delo odraz doveka in da navadnost tivljerda. red in disciplina v glaii, preprwiosi in bister duh ťidi omogočap naslajanje prave umeinosii, Vgostejfiih kulturmHime'Miiikih okoljih so razprave na dano temo ie davno mimo. provinca pa .ienavkl/ub odličnemu pretoku iřiíormacij še ivdno bo/ujes zaprlosijo in zastarelimi dnčbeninii principi, normami in pogledi Ne boste verjeli, ampak umetniki smo dslo navadni ljudje, ' enakimi Ozioh^imi in didiovnimi potrebami kot ostali. Naši po-gledi na swt in drutbo so cisto goreče navadni, le daje rrasa dejavnost erm Izmed n'dkih, ki nI cJllno usmer/erta h kapiiaht in dobičku, temveč Je ogjedalo duha črna In prostora. Jn tu se sedaj po/m'i Neznani objekt v .'tredisàt Mesta, fia Titovem frgii fiekaj nagega, nepoznanega In neprijetnega. Neprijetnega zate. ker ga ne pozfiamo in sfno si vfiaprej postavili mnenle o idem. Pttsiay Ijen je bil zato, da bi odpri nov horizont mefiCanom in pokazal še etUK malce driigačno pot. V svoji drrigučruisii od poznanega v \^ler\ju je Neznani objekt novost nekega pogleda in razmišljanja, v globalnem kontekstu pa lu omeri/efu Nežnafii objekt razburkal vode pred kak^ nifni slo len\ hi p(hiobno primerjavo itpafn jmtavitl o (nejnavudno-sti unietniškesa poklica in ometijeni stigmi le-tega. Konec kona'v vM plačujemo /wlotniœ in utdi Neznafd objeki nekaj stane. ■ Nataša Tajnik Klavdij Tutta -Mediteranske impresije V Galergl Velerye, bodo v torek. 6. septembra, ob 19. uri odprii r^izs-tavo akad. slikana Klavdija Tutte - Mediteranske impresije. Slikar Klavdij Tutlaje po diplomi na ALU zaključil še podiplomski študij grafike pri profesorju Bogdanu Borčiču. Ukvarja se s slikarstvom, grallko, objekti in z organizacijo likovne delavtiice ".Slovenija odprla za umetnost", ki že več lei potek» na Sinjem Vrhu. Avtor se bo predstavil s bUnimi slikami, sestavljenimi slikami in steklenimi objekti, ki so nastali skupaj s steklarskim mojstrom Matijažem Cfostečnikom iz Slovenj Cîradca. "Razumevanje slike kol organizma, kije lahko razčlenjen v raznolike. a harmonično medsebojno povezane dele kompozicije, po katerih krožijo različni motivi, je Klavdija Tuito napotilo k slikanju večjih, iz več platen povezanih slik, in naposled tudi k oblikovanju likovnih ambieniov. Slikarjih lahko sestavlja iz velikih plater in poslikanih objektov, v zadnjeuî času pa tudi s pomočjo drobnih slik na lesenih nosilcih, ki jih je mogoče povezati na različne tiačine« je o av-toijevem delu »ipisal v katalog dr, Damir (»lobočnik. Vsa dela so k zadnjega obdobja avtorjevega ustvarjanja, v katerih ostaja prepoznaven v svojem likovnem izrazu z živimi dinamičnimi toni. s primorsko kraškim amhientom in svojstvenim motivnim svetom. Razstava je enaatna avtorska postavitev slik in objektov, prilagojena galerijskim prostorom. Naogledbo do 21.9. 2005 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Radio Velenje in Naš čas sta odprta tudi za vas Kat nekako samoumevno nam jc. J^ vesie, da m lednik NaS cas in Radit) Velenje vam, dragi bralci in poslušalci vedno odprta, zato vas vča« sih kar pozabimcj io dodalno povabili k sodelovanju. Pa naj bo lole Ic še en namig. Cc vas karkoli /aninia, če si /clile. da hi namesto vas na^li odgovore na odprla vprašanja, razrešili lo ali ono težavo, kar brezskrbno potrkajte pri nas, nas p{> kiicilc po telefonu ali pa nam piáke (Naš čas, Kidričeva 2 a, 3:120 Velenje. 0^ 898 17 50 ali pa izkoristite elektmnsko pošto pre$s@nascas.si). Pa nikar ne mislite, da boste ostali prezrti ali pa da se vaših vprašanj tako ali drugače ne hnnio upali postaviti (tudi to včasih slišiin(0 naprej. Neargumentirane giîvorice seveda verjetno odgovorov nc ht^do dobile, tehtna vprašanja pa zagotovo in rudi vztrajali bomo. da pridemo do njih. Seveda nanj lahko pošljete tudi svoje prispevke ali si)deiujete v rubriki Pisma in odmevi in tudi tako izrazile svoje mnenje. Uhko nas o zanimivih dogodkih obvestite tudi kar direktno med oddajo na Radio Velenje (studijski telefon 897 5003). Ce se ne želite oglašali v program po telefonu, pa nam vprašanja, mnenia ali predloge lahko posredujete tudi po elektronski pošti ali pa po SM.S • vasa ideniileie v teh primerih javno nc razkrivamo. Podobno velja tudi za pisma bralccv ' vaš naslov potrebujemo, vendar pa ga, če tako žeiite, ne razkrivamo. Seveda imate ob tem še obilo možnosti /,a sodelovanje. recimo tako, da v oddajah, ki na Radiu Velenje potekajo v živo, sodelujete s svojimi vprašanji in mnenji. Skratka možnosli za sodelovanje z nami in za vaše izražanje mnenj preko obeh medijev • Radia Velenje in tednika Naš čas. je već koi veliko. Izkoristite jih torej! ■ mz mib m: na kfoHco ••• SIDDHARTA V Križankah bodo 29. septembra pripravili še zadnji veliki koncert v obdobju Ril' in $ tem izpolnili svoje obveznosti do sponzorja. Medtem že pripravljajo material za novo ploščo. MI2 Deseto obletnico delovanja bodo zaznamovali s koncertom v domačem fíogatcu 2. septembre. 1 njinil bodo proslavljali Še Ûan D, Kontrabant, Fajercajg in Muškat Hamburg. SLOVENSKA POPEVKA letošnji festival Slovenska popevka 2005 bo v ljubljanskih Križankah potekal to nedeljo. 4. septembra. KLUBSKI MARATON 05 23. septembra se bo začela tur neja Klubskega maratona 05. Od 74 prijavljenih Izvajalcev je komisija v maratonsko ekipo uvrstite nasiednfo šesterico: The Lift (Krško). DJ Poli A Rock (Ljubljana), Šundrdisko {Domžale), Mazoo (Pivka), Štefan Kovač - Marko. Banda - ŠKM Banda (Beltinci) in Intimn Frizurn (Ljubljana). NATALIJA VERBOTEN Natalija naj bi poskušala osvojiti tudi poslušalce zunaj meja naše domovine. Za ta namen je menda Že naredila nekaj posnetkov (predvsem skladbo Dva policaja) v nemščini. :líIIH0 Korn y Križankah Slovent^kl ljubitelji melala bodo 6. i?epiembra spet prišli na svûj raćun. V ljubljanskih Kri-/ankali bo namreč nastopila ena najbolj znanih kalifornijskih metal zasedb - Korn. Njihovi začetki segajo v leto 1993, že konec Icla 1994 pa je pri /aložbi Epic iziel njihov prvenec Korn, ki je p<îstregel z metalom s primesmi fuuka in hip hopa. Naslednji album Life h Peachy (1996) je hil komercialno uspešnejši od predhodnika, Korn pa so si na turnejah uirdili bazo obo/evalcev. Leta I99S so posneli svoj najuspešnejši album I'olow the l.cader. ki seje septembra znašel na prvem mestu lestvice Billboard's Top 200. Leto kasneje so uspeh ponovili z albumom Issues, ki je postal štirikrat platinast. Sledilo je nekaj susnih let, ki so prinesle dva povprečna albuma, lani pa je ob deseti obletnici skupine izšel se album največjih uspešnic. V začetku letošnjega leta je skupino zapustil kitarist Brian Welch, bolj znan kot liead. a to preostalih članov ni ustavilo. Pripravljajo namreč nov, že osmi album, ki naj bi izšel v septem bru . Green Day pobrali sedem nagrad Rockovski trio (ircen Day je v^ likj zmagovalec letošnje podelitve MTV video nagrad, saj je v noči na ponedeljek po našem času na slovesnosti v Miamiju tídnesel kar sedem nagrad. Skladba Boulevard of Broken Dreams jim jc prinesla kar šest nagrad, med njimi tudi listi za najboljši vidwj in najboljši rockovski video. Po dve nagradi sta odnesli pevki Missy Hlliott (hip-hop) in Cîwcn Stefani, največja osmoljenca le-loSnje prireditve pa sta bila Hmi-nem in duo Outkast, ki sta ostala praznil) rok. Podeljevanje video nagrad MTV je vodil ncwyorškl kralj hip-hopa Sean Combs, ki si je po imenih Puffy, Puff Daddy in P. Diddy zdaj nadel ime Diddy. Konec sveta združiti, hkrati pa z njo skupina BMvl napoveduje veliki koncert ob svojem rojstnem dnevu. I.etos namreč praznuje 15 let s'vojega obstoja in ob tej obletnici pripravlja velik koncert in koncertno turnejo po Slt> veniji. Svojim oboževalcem se bo predstavila 28. oktobra na koncertu v Ljubljani, ki bo spektakel s celo paleto znanih slovet^ skill skupin in izvajal-cev. s katerimi bodo z glasbo obudili spo mine na obdobje, ki so ga preživeli skupaj. Prihaja intenzivna nega Tri leta po zaduji studijski plošči Escapology. dve leti pn odličnem živem albumu Live al Knebwortha in po lanskoletni zbirki Cireatest Hits bo 24, oktiv bra izšel novi album Robbieja Williamsa Intensive Care. Pri nastanku novih skladb je Robbie sodeloval s Stephenom DulTy- .Skupina Blg Foot Mama v sodelovanju s skupino Elvis Jackson in raperjem Edom Maajko predstavlja najnovejši singl z naslovom Konec sveta. Skladba je dokaz, da je mogoče tudi različne glasbene zvrsti uspešno jem. s katerim sta že ustvarila uspesnici Radio in Misunderstood. Prva skladba Tripping bo na radijskih posiajah v začetku septembra, uradno pa ho kol mala plošča izšla 3. oktobra. Sploh prvič v karieri bo Robbie izid albuma pospremil z nastopom zunaj Velike Britanije, in sicer se bo to zgodilo 9. oktobra, ko bo nastopil na berlinskem Velodromu. Kar IH Robiejevih uspešnic seje do sedaj zavihtelo med najboljših deset skladb na svetovnih lestvicah, sest albumov je bilo na samem vrhu britanske lestvice, skupaj pa jc prodal že preko 35 milijonov albumov. Danilo poje Kocjančiča /nam živet na tleh je prva Izmed štirinajstih uspešnic, ki jih je genij primorskega popa Danilo Kocjančič napisal za ra/lične izvajalce in bodo zdaj izšle na njegovem novem albumu. Skladbo je v originalu pela Tinkara Kovač, tokrat pa jo izvaja kar avtor sam, posnela je v novi preobleki in odigrana v živo. Poleg omenjene uspešnice bodo na projektu z naslovom Danilo poje Kocjančiča našle mesto še številne skladbe, ki jih sicer poznamo v iz.vcdbah Polonc l urian, Monike Pučelj, Slavka Ivančica, Lare Baruce in drugih. Album bo predvidoma iz-Ael konec <)klobra, med najbolj znanimi skladbami pa bodo Crta, Veter z juga, 1b jc dovolj zame. Mi pa$e itd. Citre na vsakem koraku /a zaključek letošnjega cil-rarskega festivala je v soboto dopoldne v središču Velenja igralo deset priznanih citrarjev, med njimi prvič tudi Jožica KJan-fcrln Anica Sešel, ki se citre učila na Univerzi za HL življenjsko obdobje v Velenju. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.25 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociilh ob 18,30. 1. IlOlVA MITRECEY • Um nionde parfait 2. US 5-Maria 3.RIHANNA-Pon defíepiav Pri le dvanajstih letih francoska pevka Ilona Mitrecey ze pleza po najpo(nembne}ših evropskih glasbenih lestvicah. Lahko po^ušljiva skladba Un monde parfait je mešanica enostavnega plesnega riûna in otroškega popa in gre hitro v uho. Fonnula, ki jo poznamo ^e iz nm^e o majhnem krokodilu Schna piju očitno deluje, saj je skladba hit letošnjega poletje v mnogih evropskih državah. r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedel|o cb 17.30 na Radiu Veien|e in vsak četrtek v tedniku Naš cas. Takole ste glasovali v n&deljo, 28.6. 2005: 1. BRATJE DOBflOVNIK; Telefon 2. VESELI PWNŠARJI; Pet parov cokel 3. MIRO KLINCOj sestrica 4 OKROGLI MUZIKAMI: Brez glasbe ni življenja 5. RUBIN; Ko se zaljubiš Predlogi za nedeljo, 4.9. 2005 1. IGPfl IN ZZ; Kavboj Joe 2.MESÇÎNIKI;Zd lunco 3. SLOVENSKI MUZiKANTJE: Moia mačkica 4. STORŽiC: Stari časi 5. SVETLIN: Domaœ pesmi in napevi ■ VfjfGrabner VRTIUAK ""HJÙi 1. septembra 2005 Fotograf Gr^ Katič, nekoč Velenj-(zn, odkar ima dnižino pa Celjan, zna pritiskati na sprožilec. Ali se fotoaparatov in puškin kaj razlikujeta? »Se, predvsem pa pri obeh nekaj časa ne veš, ali si «streijak uspešno ali ne,« pravi Grega, ki zadnje mesece daleè najbolj uživa v vlogi očeta male dojenčice Nike. Bančnica Lidija Dovšak je vedno urejena od glave do pet. TUdi ko pride na športno prireditev. S Tomažem Rožnikom, direktorjem več uspešnih po(Se-tij in med dru^m lastnikom centra Nova, ter Markom Mavcem, direktorjem ERIC-a, zagotovo niso govorili o modnih trendih. Malo o dopustih, ki so že preteklost, malo pa o poslih, ki so še kako sedanjost in realnost. Za vse tri. Janko Šopar, novinar nacionalne televizije, se je razveselil srefanja z nekdanjim polidstom Mitjem Klavoro in nekdanjim velenjskim župnikom Janezom Furmanom. A kaj imajo skupnega poročanje, policija in bog? Warsikaj. Pred* vsem pa imajo vsi tqe veliko opravka z ljudmi, takšnimi in drugačnimi Furmanu odpustkov tokrat ui bilo treba deliti, Janku ne poročati in Mitju ne loviti falotov. Zagotovo je 'pasalo'. '^J^ZĚĚ^ĚĚJAm Rdečelaske bolje prenašajo bolečino od svetlolask in rjavolask. Ra/iskm Univerze v lidin-burgliu je pok a/a I a, da imajo rdečelaske višji prag holečiiie In p^v ircbujejn manj ancsieiikov za blokiranje dolocenjli vrsi bnlećin. navedbah vodje raziskovalne skupme jo za njihovo večjo odpornost odjiovoraa genska nmlacija. Znansivcniki poskušajo adgo-vorni gen odkrili na miših rumenkaste barve, ki imajo prav lako višji prag bolečine od svojih so rodnic sive barve. Končni rezultat odkrile muiaciie bi lahko bili novi načini zaviranja in preprečevanja bolečin. Prejšnje ra/iskave kanadskih /Jianstvenikov so siccr 7c poka/ale. da la gen povzroča zmanjšanje praga bnlcčine le pri sveilopoUih '^jinskah z rdečimi oziroma oranžnimi lasmi. Pri moških oraenjetiega gena niso zasledili. V Nemčijo z Raba pripotovala tudi črna vdova [nn naj bi bilo od 20 do 30 resnih. Dandlova je še dodala, da visina ponudbe ne bo odločilnega pomena, saj želi, da bi naslednji la si ni k hi^o odprl za javnost. Dandlova se je odločila, da bo hi§o prodala, ker ne more več prenašali množic turistov. koč Strcjkovnjaki sc bojij(\ da bo lo nesorazmerje med ljudmi in divjino ogrozilo trud za ohranitev levov v državi, ki ima največjo po-pulacijti leh živali v Afriki. Študiia namreč ugotavlja, da so levi ljudi zvlckli iz pt)slelje, napadli doječe matere in olR)ke med igro. Skoraj Nemški lurisi. kiseje vrnil s po-čitnikovanja na hrvaškem oioku Rabu. je v svoji garaži našel pajka črno vdovin ki je veijclno pripo loval z njim in ženo. skril v avtomobilu. jc sporočila policija v juž-noneniškeni iugolstadiu. Upokojeni vojak iz Ingiilstadia je pajka nasel na zidu domače garaže, v kateri je bil žc nekaj dni parkiraJi avlo. Glede na dejstvo, da garaže, odkar se je vrnil z l^ba, ni odpiral in da le vrsle pajek ne živi v tem delu Evrope, policija sklepa, daje črna vdova "pri-. polovala" skupaj z upokojenim zakonskim parom. Več kot 400 kupcev za papeževo rojstno hišo Nemka Claudia DandI, ki prodaja rojsino hišo papeža Benedikta XVI.. je povedala, da je prejela prek 400 ponudb, od katerib je najvišja mašala devet milijonov evrov. Med niorebiinimi kupci beJe alpske hiše v bavarski vasi MarktI am Lačni levi v Tanzaniji v zadnjih 15 letih ubili več kot 560 ljudi_ Lačni levi so v Tanzaniji v zadnjih pelnajsLlh letih pi^biii več koi 560 in ranili najmanj .^00 ljudi. Povečani) šievUo napadov na ljudi strokovnjaki pripisujejo veliki rasli lanzanijskega prebivalsiva, ki je 7Tiianj^aIo življenjski prostor in plen. ki sta bila levom na voljo ne- vsi napadi so se zgodili med /d-vijti in v območjih z velikim Mevi-lom divjih swnj, kjer so kmetje pogosto spali v zasilnih barakah, da bi zaščitili svoj pridelek pred temi živalmi, ki prav takD spadajo med plen tanzanijskih levDV. Ameriški znanstveniki menijo. da bi zmanjšanje števila divjih svinj na leh območjih zmanjkalo tudi nevarnost levjih napadov. Trideset odstotkov Tajcev ne zna brati Kol kažejo rezullaii nedavne raziskave tajskega statističnega urada Je okoli 3,3 milijona Tajcev nepismenih, dodatnih 15 milijo nov pa sploh ne bere. Od 60 milijonov Tajcev, starejših od ^esi lei, jih jc 18.3 milijona priznalo, da nikoli ne berejo, in sicer zato, ker ali ne znajo ah rn ne želijo brali, Najnižji odstotek pismenosti je med starejšimi od 60 let, in siccr 37,4 odstotka, medtem ko je največ |>ismenih med otroki, starimi od 10 do 14 lel. lakih je 95.2 odstotka. To je še en udarec ugledu tajskega izobraževalnega sistema, ki ga sedanja vlaJa po oceni tujih strokovnjakov preveč zaneniatja. Regionalne raziskave o znanju angleškega jezika, ki so bile opravljene v začetku avgusta, st) Tajce uvrstile na samo dno lestvice. od njih Si) slabsi san\o še Kambodžani. Pred njimi so po raziskavah, ki jih je izvedel C!cn-ter za razvoj angleškega jezika, Singapur, Filipini, Malezija, Mjanmar, Lndonezija. Vielnam in l.aos. I fliňnite Naj sosed čudna so pota medsebojnih odnosov: od hudega konkurenta je Mercator Eri postal naenkrat najboljši sosed. Noro je noro Je ob v^eh norostih, kot mnogi prav ijo, dd se dogajajo v našem kmetijsnu. še čudno, da smo dobili nov primer nore krave?! Črni letrtek Za nekatere je današnj dan pravi mali črni četrtek. Začelo seje novo šolsko leto. Po mnenju mnogih pravo zverinsko! Lîkof Letos bodo tudi v Petrov ćah pripravili prireditev hmeljarski likof. Ob koncu obiranja hmelja. V nekaterih krajih, tudi v šaleškem koiieu. tako prireditev pripravljajo ob pravem hnie Ijarskem likofu * koncu hmeljarske dejavnosti. Zaščitnik Sredi novega mozirskega krožišca bodo postavili kip sv. Jurija, zaščitnika Mozirja. Naj bo tudi zaščitnik tseh voznikov, ki bodo vozili skozi to krožišće. In tistih, ki bodo vstopali v bližnje novo državno-upravno u.stanovo. Avtomati Tudi pri nas je zadrti cas vse več inovatorjev, ki z no-votarijami dopolnjujejo bančne avtomate. Namesto delavcev ustreznih gospodarskih ustanov se za te inovatorje zanimajo na policiji. Posja Nekatero šolarji tarnajo, da so psi na boljšem! Zanje se je danes šele začel vpis v šolo ! iVIoca in suša Dež je v letošnjem pol^ tju odplaknil tudi preneka tero prireditev. Zaradi take moče bodo v mnogih bla-gajuab društev občutili sušo. Ne vem. če imajo zaradi tega ljudje, ki so bili prikrajšani za trošelue denarja, dobiček. Kič Pri nas Je vse več takih, ki se kitijo s kičem. Ne le prodajalci! Pričakovano Konec turistične sezone na morju je minil v hladnem mmenu. V začetku posezon se je temperatura dvignila. Zaradi morja. NASI KRAJI IN LJUDJE Srečanje dveh Podkrajev Velenjski dobil rusko kegljišče, Hrastniški bo balinišče v Sloveniji Imamo H krajev, ki nosijo imo Pnd-kfhj, linega i.iiamo ludi v velenjski občini in krajani na^c&a Podkraja sa se odločili, da v svojti krajevno skupnost povabijo ene od šievilnih slovenskih oPod-krajcanov« na sponno in družabno srečanje. Odločili 50 se /a Ptjdkraj pri Hrastniku in 27. av-^usia so spo/nall njcijovili 44 prebivalcev. Sicer jih Podkraj pri Hraslmku šleje okoli 200, iii koi je povedala ena od udeleženk, ni lako ravninski kol naš /a slednie je doživelo krst. saj so ga le nekaj dni prej prizadevni velenjski Podkrajčani posiavili v »sredt-^čUtf svuje krajevne skupnosli - pri podposiaii. ob baliniScu in o troske jti Igrišču. Srečanje je bilo prisrčno, zabavno, polno sal in smeha in rc/uliaîi v posameznih igrah sploh niso bili pomembni. Se najpomembnejši rezuliai bo, če bodo ludi v Podkraju pri Hrastniku dobili balinišče, kajli la igra je gostujoča dekJeta. ki so jo poskusila Podkraj. »K nam se pride na koncu Hrastnika v smeri proii Trbovljam, /a mostom čez Savo na levi?. Kakšna dva kilometra sla le cesta in Sava, polem pa se dolina malo ra/širi In tam na desno je naš Podkraj. Hiše so položene v hrib in kure imajo cekarjc /adaj, da jajca ne padajo v dolino»« seje še pošalila. Sale pa ni bilo, ko so se udeleženci športnih iger obeh Podkrajev pomerili v balinanju, oielanju pikada, šahiranju. košarki in ruskem kegljanju. Igrišče prvič, lako navdušila, da bodo z idejo se/nanile svtv jcga predsednika KS. Sc bolj veselo pa jc bilo pod večer pri Melanšku. kjer so ob družabnih igrah, pesmi in glasbi spletli prijateljske vc/.i. Kiajain Podkraja pri Velenju želijo, da bi takaio srečanje poslalo tradicionalno, /ato načrtujejo /a prihodnje leio srečanje ireh Podkrajev. ■ Diana Janežič Tekmovanje za carja in carico Velenje, 21, in 27. avgusta - Ribiška družina Velenje je 21. avgusta ob Skalskem jezeru izvedla M. lekmovanje za ribiškega carja in 22. tekmovanje za carico. Naziv leio dni pripada tistima, ki Tudi na družabnem srečanju ne gre brez ribolova, (foto: Ivan KaHgaro) ulovita najtežjo ribo v času tekmovanja za ribiškega carja in carico. Na lokratncm tekmovanju, ki se ga je udeležilo 33 članov, sla imela največ sreče Bine Omero-VK, ki je ulovil 2.K00 g težkega krapa, in Berta Polovšak. Njen je bil za 100 gramov celo težji. Oba so ob posebnem ceremoniálu tudi okronali. Teden dni za lem pa je bilo ob jezeru spel živahno. Tokrat je družina za člane in družinske člane pripravila srečanje. Oeprav jim vrcme ni bilo najbtîlj nakl(v tijeno, se jih je zbralo 87, nekaj manj kot polovico udeležencev se je lotilo tudi ribolova. Ulovili so 109 kilogramov rib. ki so jih vl(v žili v.tkalsko jezero in ribnik ena. Da pa ne bi namakali irnk(W kar tako. so obenem tudi teknuwali. Med člani je slavil Jasmin Imanio-vic, pri članicah pa Silva Strmen ik. ■ mhp Kronanje: Carica Berta Polovšak, car Bine Omerovic Sedem lokalnih Humarjev Gaberški gasilci četrtič peš na poti v Zibiko - Na 65 kilometrov dolgi poti jih }e ustavila narava • Namesto helikopterja gasilski kombi Mojca Krajne Dobro sc šc spomnimo nedavnega (neuspelega) podviga Tomaža Humaija, koje & cepinom v roki napadal steno Nange Par-bata, iz nje pa so ga nazadnje reševali pakistanski helikoplerii. Kljub temu da alpinist ni dt^segcl svrjega cilja, je vendar postal lema pogovora po Širnem svetu in zgled mnogim drznim. Vendar ne gasilcem iz PCîD Ciaberkeî Ti so namreč svojo drzno pot poznali, že preden se je Humar spl)h odločil za obisk ^ubijalske gore«, je pa njihovo četrto pešpo-lovanje po 65 kilometrov dolgi poti - lokalno gledano - vseeno podobno Tomaževemu podvigu. Začelo seje v pelok ob šiirih piv pi^ldne. Orni oblaki nad Gaber-kami so vzbujali pomisleke v ženah popotnikov, da bi bilo nemara bolje» če bi osiali doma. A kol 1 lu-marse tudi fotr (Janko Zelcer),.I puslili zmedli in so se zagreli podali na p leto di> slej pričakal gostoljubni kmet Štor, ki je ženam popotnikov odstopil nekaj svoje zemlje, da so možem pripravile tabor s šotori in jim skuhale večerjo. No, to je približno edina točka, ki se res ne sklada s podvigom 'loma/a Humaria. Vsaj nikjer ni bilo rečemo da bi njemu kdo kuhal večeijo, pripravil šotor in ga razveselil še s presenečenjem, kol je 10 s torbo \n nogavicami za vsakega gaberškega junaka naredila ena izmed žena. Pa je bilo vendar tudi lega veselja kmalu konec, saj jc hitU) po večerji fotr spel «ukazal« spanje, da bi laliko zjutraj zares nadaljevali. Do šestih /juitaj se je že zdelo, da ni več vse, kol bi moralo bili. KoL Humar. ki ni mogel ne levo ne desno, ne naprej in ne nazaj, so tudi pešpolfiiki kmalu spoznali, da nedelja ne bo dan za hojo. Dež, dež ir še enkrat dež jih je povsem ujeL Čeprav so čakali, da bi sc razmere umirile (mimogrede: lega niso počeli na kvad- ratnem metru snežne površine, temveč na malici pri kmetu Šloru), se to ni zgodilo. Kot pri Tomažu. Morali so poklicati na pomoč. »Jaz sem takrat rekel da smo zdaj res videli kol Humar, ki so ga reševali s helikopterjem.« pravi /elcer. Vendar njih nisu reševali s hclikopieijem, temveč z gasilskim vozilom iz /ibike. Odpeljali so jih na prirediiveni prostor 13. Jernejeve nedelje, kjer so kljub slabemu vremenu pripravili tekmovanje v šaljivih igrah. In sedem lokalnih lîamarjov je v njih sodelovalo, /aradi izčrpanosli in žuljev (ki so dobro nadomestilo za ozebline) so med desetimi ekipami zasedli deveto mesto. Brez dvoma lahko torej rečemo, da so dobra različica našega alpinista -si predstavljate Humaija. kako po svojem podvigu šc tekmuje ns šaljivih igrah in ni zadnji? J a, sedem gasilcev iz PCiD (ra-berke bi lahko postalo sedem kv kalnih herojev. Če ne letos, pa morda prihodnje leto. ob njihovem petem pohodu. ■ v Čakanje na avtobus pod novo streho Veleiye - Ob cesli Velenje-Cr-nova-Vinska Gora-Celje stoji kar nekaj avîobusnQi postajališč. In ta « nekaj časa kažejo žaIt>stno podobo, saj je zob časa naredil svoje. V petek nas je poklical krajan. ki je nad videzom teh postaj naravnosi ogorčen. »Oe na Mestni občini Velenje nimajo de-najja, dajih popravijo, naj jih vsaj odstranijo. Takšne, kot so, so ob glavni cesti proti Celju prava sramna,« nam je povedal po telefonu. V ponedeljek smo najprej poklicali predsednika sveta KS Vinska (rora IVanca Seveija. ki nam jc povedal, da bodo v kratkem obnovili avtobusna postajališča v Ornovi. v bližini gostišča Pri Bertu, in pa prt odcepu proti Vinski Gori pod klancem, kjer pa bodo le zamenjali dotrajano streho, saj naj bi našli boli varno lokacijo za postajališče. Sedaj je lista ob strani proti Celju zelo ne-varna» ker stoji v sredini nepreglednega ovinka. Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje, nam je po-vedal, da so v mesincm priera-čunu zagotovili denar za menjavo dveh postajališč na leto. J^o so ga že zamenjali ob Kidričevi cesti za pošlo, kjer so vandali uničili ne prav staro postajališče. V Or-novi pa so ob koncu tedna Že vlili temelje, novo postajališče pa naj bi postavili v nekaj dneh. ■ bs Avtobusna postajatišča v Vinski Gorí, spfoh ob cesti proti Ceiju, Je zob časa že krepko načeí... ... pri nekdanjem Obircu urejujejo dve novi, pod klancem pa jih bodo obnovili. In kdo bo skrbel za čietočo? (foto: vos) 14 VI PIŠETE 1. septembra 2005 Najboljši Nazarčanke in Nazarčani Minul) koiicc (cJjia je /avíxl /a go/xlovc RS v okviru Medu« ríxhjega kmelijskct-živilskoga sejma pripravil v Ciomji Ratlgoni setîmo državno sekaško tekmovanje lastnikov gtizdov. Na njcai jc nasiopjio 17 tričlanskih ekip. t)d tega (udi Iji ženske. Med pt«aniezniki je v koin-bij^aciji vseh disciplin poslal državni prvak Belovojcan J;inko Maxe vi Območne enolc /avody Na/íirjc. Med ekipjnii je prav lako /jnagiila ekipa nazarske enoie. /a katero Sla poleg zmagovalca nastopila še Stanko (y(»l(criik in Jure Solar. ("udi pri ženskah ïo ekiptm slavile tekmovalke območne enote /avo temu razočara-tiju in se predaš ogledu rastišča alp- 'Rožice" krožka pohodništvo v alpskem vrtu rta Gotteh, V sohirfo, lil- 9.S bo DAN PIJ^INCEV SLOVLNLin pri Uonui v Kam-ni^ki Bistrici Odhod aviobusa iz Velenja bo ob uri preti Rdeč:> dvorano. Prixl priretliiviio si bomo v clnlmi Kninniškc Retc o^led» 11 okiog .^t) m vis^Jk «liap ORGLICE, Skupne hoje ho za približno 3 ure. Ob II. uri bo proslava, poviaiek pa po dogovoru. Cena prevoza je l.OíX) sil. prtiavepado zasedbe avtobusa sprejema g. Maijan SKA/A (icl. 5 5M) v pisarni PD VFl,l"NJE, kjer dobile pocln'bnejše iûl'onnaqjeo obchakciiah- skih rastlin, na katere opozarjajo napisne table, Prav zanimive so tudi manjše lable. ki se skrivajo med rastjem in ljudi seznanjajo, v katerih znamenjih dreves so rojeni. Na njili je opis lasinosti človeka, ro jenega v določenem znamenju, in kar naenkrat pozabiš, zakaj se prav-/.aprav nahajaš tu No. na to te spel opozori narava, saj polke vijugajo po strminah med skalovjem in bujnim rasilinjem. l^hko se gres skrivalnice - vendar previdno! Do Šmibela smo se vniili po isti poti in v senci dreves pred lokalom spoznali skupino rezbarjev iz ceie Slovenije, ki so nas povabili na ogled usivarjanja njihove >• forme vive». Še kozolci: je bil -»počaščen«, da jim je lahko nudil prijetno zavete. Kes zanimivo in lepo! NckřUeri smo si privoščili se ogjed .Sa\injskcga gaja. kjer so pridni slovenski vrtnarji spet poskrbeli za cvelličtw »poslastice« in ravno le djii odprli razslavo cvetličnih zasaditev in aranžmajev. Ob teh lcpc;tah karpo^bis iti domov. Pa ni Ireba pokukati daleč od doma. le ozreti okrog sebe se je treba! ■ Marija Lesjak Mnenja in odmevi Prejeli smo v zvezJ s pisanjem v vašem lettniku moram kot likvidacijski upravitelj družbe M club. d. d. v likvídacyi po dati nekaj dejitev, ki so pripeljala do pričelka likvidacijskega postopka in še vedno vplivajo na njegov potek, samo dogaja oje pa prikažejo ûc tz drugega kota. Od konca meseca oktobia pa do decembra 2004 jc delavk dnižbe M chib d. d. podalo izredne odp(we godb o zaposlitvi, nied riiimi kol p( va gau Oina Peircjv, predsednica sveta delavcev, (Vlcnim, daje bil niihov glavni namen pridobili «I družbe največ kar je le mogoče, nc glede na sodeiavcc. ki so (jstajalj v družbi. Navajam, da je dnižba M club izplačevala plače z /a» nîikom, vendar so plače bile izpla» čanc. Dnižba je v letu 2004 imela sklenjene dobie pogodbe za izdelavo oblačil, ki pa so bile reali/Jrarie zgolj Glavna problema v družbi sla bila konstantDO padanje produkliv» nosti ter naraščanje bíilniškíh odsotnosti. Dogajai^e v družbi je spietnitan nadzorni svei, obveščeni so bili lastniki družbe, ob nastopu kapitalske ne-usîreznc»sii pa je bil na pre;llog nad» zornega sveta in lastnikov podan na 9. redni skupščini družbe dne M). II. 2004 predlog o prenehanju družbe in pričetku likvidacijskega postopka dnižbe M elub d, d. Ob SO,40% /asuv panoga kapitala nkov, kar je posledica navedenih deistcv, izgubit zaupanje pri svojih poslovnih partnerjih. Nikoli nisem bil pristas reScvanja pa>hleinov na ulici, kot likvidacijski upraviicli sem se nekajkrat sesial s predstavnikoma republiškega sindikata g.Rozinanom in g. Tiuldom, kakor tudi s predstavnikom območne organiz^ije sindikata g. Kranjcem. ?o zadnjih dogodkih sem začel prejemati anonimne grožnje, lako da sta ga. Gina Peinw. koi predstavnica posebnega odbora za zaščito interesov zaposlenih in g. Andrej Kranjc. ki asklajuje strokovno delo odbora, sik>d-govorna za mojo osebno varnost in varnost m<>fe dnjžine. S p<'ilno mero (Klgovome>sU navajam, daje likvidaci)-skj postopek zakonit, iransparenien tû vixien v smislu piíplačlla vseh upnikov, M club d, d. v likvidaciji ni ustanovitelj rwbene družbe, prav uiko kol to nisem niti iaz, kot fizična {«eba. PcKlatki >z stxínih registïïw so dostopni vsem, vsa ostala namigovar^ja pa lahko razumem kot zavajanje javnosU in bivših zaposlenih z naiT^enom onemogočanja lik\n-dacijskegfl p< »stopka. Navajam tudi. da si kc^l likvidacijski upravitelj prizadevam cxiprodali nepremičnine po pti^ieni tržni vrednosti, v skladu z uradnimi cenitvami ter ne zavlačujem likvidacijskega postopka z namenom /nižanja vrednosti nepremičnine. Mcge delo likvidacij- ske^ upravitelja je hrezplaCnij. takt» da ;udi na ta način ne zjiižujem likvi-dacij,ske îTîase. Ponudba za vnc pn>siore, jih opremijo s stroji, ki so jih odkupili, asta-no^ijo svoje podjetje. poiSčcjo stra-teSie pannerje, zaposlijo nove delavce ter legalno opravljajo dejavnost in t tem tlokažcjo svoje spiisobnosti ler svojo poilieinost- ■ Likvidacijski upravitelj Marjan Oaberšek NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Roben Kiikovec «.p. Mlinska ulica 22 Msrlbor Ugodni avttmobllski In gotovinski KflEDm do 7 let, 2» vse zaposlene In upokojencd ludi 09, do 50 % obremmltve, star kredit nI oviral Ča niato kreditno apoeobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozile, ter leaelnge 26 vozile stara do 10 lat Pridemo ludl na dom. T^l.! 02/ 252 40 26 041 750 560, 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 www.numAf oun o- sp.s I DAMJAN JUSTim i SLAdKORNldPJICi^ - (PO NAŠ!MER!) BOLNIŠNICA TOMLilCA Da nam bo bolje! Poleti se sivan skoraj ustavijo: ljuUjc počivajo na morita ah doma v mirnih kotičkih .Slovenije, upravni in drugi državni organi delajo le s polovično hilrosljo. zatilje /ninii Ic kakšno rtišovatije vsem znanega alpinisla llumarja iz Himalaic. Ohtem vsisluiimo, da zatišje nc hodolgotrajn^xSedaj je žeča$. da sc ponovno pripravhno na novo âilsko lelo, da uresničimo svoje cilje in nalt)ge za letošnje leto. Novo leto bo m, kot hi mignil. Nič dnjgače ni z ljudmi s sladkorno btUeznijo: pcjleli je čas počitka, krvni sladkor se na počitnicah obnaša druiiace, poviša pa se takoj oh vstopu v domače stanovanje ali vrt. Ctoiovo ne žclimt). da bi se mučili z njim enako kol lani, zitlo napnimo vse polcii nabrane sile in sc na vse pasti pripravimo. Smisel spremljanja sladkorne bolezni ni. da hi re^vali sebe in dmgc pred vsemi mogočimi zapleti, pač pa da si ola krvna tcicsca pa normalno preganjajo nadležne mikrobe itî n^m dvigujejo odpornejši? Res ima uporaba inclina slabo siran - z njoje več dela. Dolgo žc vemo, daje za malo denarja malo muzike in sladkorna bolezen sc di)gaja na isti zemlji. Toda Če kratko delujoči inzulin sproii prilagajamo prehrani (ob pravilni uporabi inzulina tudi tu pričakujemo porast krvnega sladkotja 2 uri po jedi le za 2 m mol/lit!), dolgodelujočega zjutraj in zvečer pa prilagji-jamo glede ns naše dnevTie (fizične in psihične) obremenitve, je krvni sladkor n< i rm a len in mismobcjlnikilešcna papigu (ali morda naspn)ino želiato biti in se skrili v izgovor sladkorne bolezni?)! Jesenski čas je čas pobiranja sadov: kako čudovito bi bilo, da bi dol naših moči vložili v izpopolnitev našega vodenja sladkorne bolezni - da nan ho dobro, da nam ho bolje, da nam bo najbolje v danih okoliščmah. Da se bomo zjutraj pogledali v ogledalo in tiv temu lant rekli: »Ouj, dober si, res, čestitam!« Samokontrola, samovodcnje, samopodoba - lepo se sliši, a začnimo si že pri<^adevail lo. Da nam bo bolje. ■ Kidričeva 2 b Telefon: D3/ 837 50 86 RAZPIS Takoj zaposlimo mesarja - prodajalca Informacije osebno v trgovini Spar Velenje, Kidričeva 2b ali po telefonu 03/897 50 86. SPORT IN REKREACIJA Rudar ostaja zadnji Nadigrali Mariborčane, a spet nenatančni - Odmor bodo izkoristili za uigravanje v prvi in>g )melni ligi so odigrali ickmc ft. prvenstvenega kroga, Domžale st> zaOr/ale prvo mesto, saj sa mcjšlvo Celja Pivovarne haSkt) premagale kar s 5 : 0. Ta boleč poraz bo najbr/ priveOcI do sprcnienih na cejjski ircncrski kJopi. Dr/avni prvaki (ioricani so biii boljši v primorskem tlcrbiju. z 2 : O so premagali Koper, Drugo najvišjo zmago si jc v tcni krogu prii» grala Naťla v gosteh v Črnomlju, kjer je bila boljša (xl Bele krajine s4:l. Nove iri loćkejc osvojila (udi Drava, ki je najmanjšim mo/jiim mdom (I : 0) na íívo-jem igriSču u^tnala Koper. Belo-krajiici so še naprej na predzadnjem mestu s točko vei, kol jo ima moštvo Rudarja. Vcleničani pa ludi po icm krogu oslajajo le pri eni zmagi in ireh točkah, ki so jih osvojili v 4. krogu prcrti Kopru. Ciolovo so ^rudarji' p gih najvcgc razočaranje prve lige. Nihče od njih siccr ni pričakoval, da bodo kol novinci nizali zmage. Res pa je, da ladi iiihče ni pričakoval. da bodo na dveh lekmah. in to proti Domiřdlam v 2. krogu ((1 : X) 1er v sredo proti Primorju v zaos-I ali lekmi (I C») skupa; prejeli kar 14 golw. sajni pa za hill le enega. Med tednom, v sredo, so namreč —- nîr: Žurej ni več pomočnik Rudarjeva uprava očilno ni zadovoljna s skromnimi tremi točkami v testih krogih. Začela je ukref«ti. V torek so se 'sporazumno' ra/AW s t^imi«-iiiktni napad, Milati Rakič jc z razdalje približno 25 m silovito streljal, velenjski vratar Janko Sribar je žogo odbil. nakar jo je linver Hankie nespretni) spravil v kot, Po i/vedeiiem kotu pa je pred Sribarjem najvišje sk^^iil /ikica Vuk&anović in žogo z glavi) poslal v mrežo. Domači nato vse do konca tekme niso znali in zmogji i/enačití, pa čeprav so se gostje v glavnem le branili in čuvali vodđvo. îwmi pa ves čas napudali-Poleg lega ludi niso imeli sreče, saj jc Minics Ibrahimovič po pixlaji Damjana Jcseničnika že v 14, minuli zadel prečktn Na veliko prenuK Rudarjev kažejo tudi tidan:i s kota. Imeli so jih kar deset, gostje le tri. Zaradi tekme slovenske reprezentance z Norveško bodo prvenstvo v 1. ligi nadaljevali ^ele 11. septembra. V 7. krc^u bo Rutlar gostoval v Lendavi. Tretja zaporedna zmaga Nogtjmetaši SoŠlanja so tudi po 3. kr<3giJ leknnwanja v Štajerski iigi ostali na vrhu lestvice. V derbiju so gostili Peco. ki je v prvih dveh krogih prav iako osvojila najvlj;|e Slevilo mfónih iočk. Ibda Crnjani so tokrat naleteli na razigranega nasprotnika, ki je po boljši igri zmagal s 3 : L ■ vos Jutri z Varteksom Nogomaiaši Rudarja bodo jutri {v petek) v prijateljski mednarodni le km i gostili člana i>rve hrvaške nogotn-neine lige Varieks, Začetek tekme, v kateri bo gotovo za Velenjčani zaigral ludi Rus-Qiin Dedič, ho ob 20, uri. Po 34 letih znova 1 : 3 V soboto st) prvi kri)g novega prvenstva /ačela tudi članska nu>štva, ki sodijo pod Medobčinsko iiogi)inetno zvezo Celje. V njej nastopa le pet moštev, Laško. I.jiibno Podkrižmik. Kozje. Rogaška C^rystal iii Šmartno 1928 pa bodo tekmovala po šiirikrožnem sistemu. Že v prvem krogu sta se po nekaj desetletjih v nekoč že /nameiutlh sosedskih derbijih sreča b' nn)štvi z Ljubi^ega in Šmarliiega. Cîostje so bili boljši s 3 : Iz zadetki Vasica, l'lij|v>viča iii Potlbrežnika. za domaČe pa je gol dosegel Vajngrl, Tudi Kozje je doma izgubilo, in sicer 1: 2. Šmarčani so ztiali i/kt^risliti tremo domačinov iu povedli žc s prvim strelom na donii-.ča vrata iz prostega strela. Le nekaj minut kasneje so povišati na 2 : O, tretji zadciek pa so s pomočjo domače obrambe znova dosegli lakoj na >ačelku drugega polčasa. Ljubenci so sicer napadali, vendar so s premalo domiselno igro na sredini in zlasti v napadu tispeli d<'seči le častni zadetek. Na Ljubnem pričakujejo, da bo v soboto v l.aškem bolje, saj S(i tokrat nastopili brez treh igralcev prvega mt gostje Rcnshurga so nasttv pili na oivoriiveriem turnirju sc-zone, na kal oren i je poleg gostiteljev sodeloval se danski prvc^ligas Kobenhavcn. Na severu Nemcrjc se jc v dvorani nemškega pokalnega zmagovalca in podprvaka zbralo dohrih .^500 ljudi, ki so si sicer v prvi vrsti prišli ogledat pripravljenost domaČe ekipe, loda ludi obe gostujoči ekipi sla poželi ovacijc ob dobrih poiezah. Žal Rezultati vseh tekem: Gorenje : Kobenhavn 21 : IS Gorenje: Pod pecan. Tsmse. Blaže vič, Bedekovlč4.a§tir4. Souič 1.llič4. Rutdf. šinion. Zrr)ič 4. L Dobelšek 5. Prošt FUnsburg : Gorenj» 26:20 Gorenje: Podpečan. Tamše. Btatevič. Bedekowlí 1. Ošiir 2. Sovrc 2.11« TO. Rutâc Šimon, Zrnič 4. L Dobelšek 1. Prost Coren^e : Concordia 27:26 Gorenje: Podpečan. Tamše 1. Blaže-vič 3.0§tir, Sovič 5. Ilič 7. Rutar 5. Šimon 4. Zmtč 1, L Oobelšek 1. Prošt CrosswaIIstudi : Gorenje 34:31 Gorenje: Podpečan. Tamše 1. BIsže-vič 1. Bedekovic 12. Gstif 2. Sovič 1, Ilič 2. Rutar, Šimon 1. Zrnic 4. Prošt Gorenje : Skovde 40:30 Gorenje: Pod(ečan. Tamše 1. Bldže\^ 2, BedekovičS, Oštir4, Sovič 2. Ilič 12. Rutar 8. šmon 2, Zrnič 4. Prost smola s poškiidbanii še vedno spremlja Ciorcnje. V tednu dni so inieli težave s poškodbami Ales Sirk, ki jc nesrečno stopil in si ia/je poškodoval ka/alec na nogi 1er ni bil sposoben za igranje. Branko Bedckovic, kije izpustil dve lekmi zaradi ležavzglcžnjem» podobno kot tudi I.uka Dobcisek zaradi udarca v ramo, na predzadnji lekmi pa se je poškodoval še Primož Prošt, medtem ko Boštjan Gorenje : Hamburg 31:32 Gorenje. Podpečan. TamSe 1. Staže-vič 4. Bedekovič 10§tir I So\iič \ Ilič 11,Rutar. Šin^on 2. DobelšekS, Zrnič 7 Izjava Lars Waither, trener Gorei^ja: Mislim, da jc za nami zelo uspešen teden. Igrali smo proti vrhunskim evropskim ekipam in glede na zdravstveno situacijo, ki jo imamo v moštvu, moraui reći, čc karakteristike so resnično na naj>išii ravni.- avtobusa niso mogli pre-hvaliti velenjski rokometaši, na čelu z najvišjim igralcem Ciorenja Brankom Bedekovićem. Na turnir u v íxjipzigu so poleg Gorenja, edinega slovenskega predstavnika, v skupini A nastopili še švedski podprvak Skovde. nemški Grosswallsiadl in novi prvoligaš Concordia Delilzch. Na prvi tekmi pn)ii na piipiiju najslabšem nasprotniku Conconlii so odigrali šc b<ïlj oslabljeni. Bedekovič sploh ni stopil na teren, Marko Ošlir pa je prav tako počival. Sicer minimalna zmaga 27: 26 pa ni bila v nobenem primeu ogrožena. Sledila je izjemna tekma proti T"V Grosswallstadru, ki ga strokovnjaki po kaktjvosii uvrščajo v zgor-iij<» poUivico nemške zvezne lige. Grosswallstadl kije srečno ujel točko proti Skovdeju.jc začel odlično. v preccj živčni tekmi je Ilić že v 28. minuli dobil rdeči karton zuiradi namernega udarca, polem ko ga je eden od igralcev nemškega prvoligaša povsem sprovo-ciral. Kljub zelo slabemu začetku, nasprotnik je ramreć z izvajanjem bilrega centra in nekaterih napak v napadu pred koncem prvega dela vodi] že 14 : 7. Velenjčani so se z obrambo 3-3 vrnili v igr. mesto, líi-lelni Jan Bo/ič pa 12. v močni malnar(xlni konkurenci. Skupno je Janov izkupiček te sezone 4. mesto (tri tekme) in 3. mesto na dr/avncm prvenstvu. Jnka pa je ^upno osvojil 5. mesto (dve tcknii) in fi. mesto na DP. V tej kategoriji je letos nastopalo 42 tekniovalcev in nima starostnih omejitev. Jaka in Jan pa sta začela tekmovati i>ele sreUi sezone. Ponovno so se izkazali (XI 23 do 25. avgusta 2005 je bilo na igrišču gojf Arboretum Medna-roUno mladinsko prvenstvo Slovenije v golfu. Uspehi mlaJih članov (îojf kluba Velenje v letošnjem Mini cupu so se nadaljevali ntúi na mednarodnem prvenstvu Slovenije. Andrej Kovač je postal mladinski prvak Slovenije v kategoriji ilečkov. rojenih do leta 1993, Anja Kini je zjnagala v kategoriji mladink. Ciašper Brodnik pa je bil tretji v kategoriji iiilajših mladincev. V nedeljo, 28. avgiisia. pa je Cîolf kluh Velenje organizJral prvi golf uir-nir na vadbišču /a golf oh Velenjskem jezeru. Odigran je bil turnir na treh luknjah, ki so v sklopu vadhišča. vsak udeleženec pa je moral odigrati tri kroge, furnirja, ki ga je občasno motil dež. se je udeležilo 42 članov Ciolf kluba Velenje in Šaleškega golf kJuba. lekmovanje je bilo izvedeno v treh kategorijah, in siccr moški, ženske in mladi igralci, pri rezultatih pa se je upošteval tudi handicap udeležencev, Zmagovalci po posameznih kategorijah so postali Jaka Lisac pri moških. Jana KaMícnik pri ženskah ter Jan Skok pri mladih igralcih. V okviru spremljajočih aktivnosti so bila izvedena tudi tekmovanja v hli-zanju, najdaljšem udarcu in udarcu najbližje zastavici. V blizanju je bila zmagovalka Anja Kirii. v tekmovanju za najdalji^i udarec so po kategorijah zmagali Matjaž Mc/a. Brigita Mavec in Matic Mei^a, v tekmovanju za udarec najbližje zastavici pa so po kategorijah zmagali Mitja Ribaric. Jana Kaviicnikin Matic Me/a. Vse igralce golfa m tiste, ki hi to radi postali, pa vabimiî na vadbiščc ob Velenjskem jezeni, saj so razmere za igranje in učenje zelo dobre. ■ m j Priprave na jesenski del v polnem teku Mladinci SSK Velenje so bili minuli vikend na pripravah v poljskih Zakopanih. Pod vodstvom trenerja Milana Žižka so tam trenirali Miha Cia-ber. ICIemen Omla-dić. Žiga Omladic. Marian Jelenko, [gor in Tomaž /ižek, Jaiî Koradej ter Niko Hi-žar. Mlajša skupina pod vodstvom trenerja l.ukc Ograjen-ška pa je trenirala v Desni na Češkem. Udeležili so se tekmovanj v Liberců, ki bo leta 2009 gostil s-vetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Matevž Samec in Urh Kra> nčan sta kljub moćni mednarodni udeležbi zasetlla 4, mesto v svojih kategorijah. Vidne uvrstitve pa so dosegli tudi Patrik Jelen, Patrik iii Robi Vi-tez in Blaž Sluga. Vid Vrhovnik žal zaradi pfiškodbe ni mogel nastopili. Reprezentantje Aiîze Obreza, Robert Ilrgota, Žiga (Jrleb in (iašper Ber-lot pa so tninirali pod vodstvom glavnega trenerja Igoga Jelena ter repre-zenlanćnih trenerjev v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Že naslednji vikend pa se pričnejo pokalna in mednarodna tekmovania, ■ }o Maruša je spet zmagala Slovenski in tudi velenjski atleli in ljubitelji tekov v naravi se radi udeležujejo tekmovaiij pri sosedih, v Avstriji, lako je bil oh koncu ledna v Celovcu popularni tekaški vikend in t)iroškega teka seje udeležila tudi 9-letna Maruša BerUil iz Podkraja pri Velenju. "To je bila njena letošnja čelrta zaporedna zmaga v Avstriji," je na kratko povedala njena mama Magda, ki se je pred časom Tudi sama udeleževala tekov v orgaiiizaciji M TS Gorenje. A ker je v družini Berlol šc holj zagnan sedaj že mladinski reprezentant v nordijski kombinaciji Gašper, staršem zjnanj-kuje časa za lastno rekreacijo, V Celovcu je bila kar močna konkurcnca» Maruša pa je lekla skupaj s starejšo kategorijo deklet ( 11 let) in kJjub temu je na progi, dolgi I2(it) m, dosegla med vsemi tlekleti prvo mesto. Pokalom iz Pinkafeida. St. Rnila. s Klopin-skega jezera je sedaj dodala se lovoriko z Vrbskcga jezera, želi pa si, da bi se lahko izkazala tudi doma. na gozdni tekaški progi v Podkraju. kjer načrtujejo gfjzdui lek sredi oktobra, ob koncu leta pa Še tradicionalni novoletni rek. Šahovske novice 23. 08* 2005 v Piuju se je končalo člansko državno prvenstvo. Nastopilo je 44 igralcev Po deve lih krogih je zmagal mednarodni mojster Jure Borišvk. Na tekmovanju sta nastopila ludi dva člana SK Velenje: Igor Penko je zasedel Iťí., Milan Matko pa 36. mesto. Na ekipnem mednarodnem turnirju ob 50, koroškem turističnem tednu v Crni je nastopilo 13 ekip. Odlično so se odrezali igralci Velenja, saj so zasedli drugo meslo. Zmagala je ekipa [.iburnijc iz Reke pred Velenjem in Celjem, Tkipa Šoštanja je zasedla deveto mesio. Na turoiriu mladih je nastopilo 2.? igralcev. Igralci ŠK Velenja so se uvrstili; meslo Pclcr Lenilero, 6. G. Goršek, 7. Arlič, 9. N. Hander. 11. Žagar. 14, Š. Sovič in 20. Ž. Flander. Na turniri" «Ciklus Velenja« /a mesec avgust je nastopilo 12 igralcev, /magal je Ivačič pred Ma tko m, Penko rn. I litremovičem in G. (iorškom ... Po osmih turnirjih vodi Matko UJ3 točke. 2. ivačič 101. 3.- 4. Rajkovič in Penko 5. M Goršek 57 ... Do konca leta bodo še štirje turnirji. Mladinci Velenja šesti v državi! Na končanem državnem pr\'enslvuso mladinci (do 20 let) Velenja zasedli šesto meslo. Po lanskem četrtem tnesiii in odliodu najboljšega mladinca Mazeja je bil upravičen strah pred izpadom iz lige. Posebej še zato. ker vsa oslala moštva, ki igrajo v mladinski ligi. nastopajo v državíii ali prvi ligi. Tako ima le edino SK Velenje, ki igra v ni/ji ligj. mladinsko ekipo v dr/iivni ligi. Uspeli je večji tudi zato. ker so mladinci Velenja, ki so nastop^tli v ligi. v povprečju slari petnajsi let in pol. Ib je dober obet za pribfHlnje. Na prvenstvu je nastopilo K) ekip. Zmagala je ekipa /SK Maribor l.AN-Com. pred Novo Gorico in Radensko Ponigrad iz Murske Sobote. Crosiite-Iji prvenstva Šentjur je zasedel osmo mesto in tako ostali v ligi. /a SK Velenje so nastopili: Peter Lendero, Ciregor Cioršek, Nejc Ariič in Blaž Žagar. Odprto parsko prvenstvo v bridžu ŠošlaiO - Šaleški bridž klub Velenje je ob pomoči Bridge kluba Celje organiziral poletno ligo v bridžu. ki se je je doslej na štirih turnirjih, predvidenih je šest, udeležilo ve5 kot 5 ti parov igralcev. Na zadnjem turnirju, 18. avgusta, so igralci šestih klubtjv severne in severovziiodne Slovenije odigrali 2 x 11 kol. Najboljšo igr(5 je pokazal mešani par Silvana Rojko -Kranc Gornik, ki je osvojil 63 IMP točk in tako premočno zmagal na tem turnirju. Člana domačega kluba Milojk;« Ambrož in Bojan Ambrož« ki sla prav Uiko nastopila kot mešani par, pa sla sc z doseženimi 26 IMP točkami uvrstila na drugo meslo. 1'retje mesto je osvojil par BK Kočevje Štefan C i-iner - 'Ivodor DoIhIč z osvojenimi 12 IMP točkam. Prc javnil) cestah iz CVlja po levem bregu Savinje do Polzele, prečka Savinj<5 in se nadaljuje proti Preserju , Malim Braslovčam do l.otuša in naprej do Moziija. Na zarja. Pobrcžja. Ljubnega. Luč. Solčave v Logarsko dolino, kjer je tudi cilj celotncga mara to t w pri Penzionu na Razp'îiju. Maratonci, ki šiarrajo v Celju, lahko izstopijo v Mozirju na 33 km ali pa v Lučah na 5X km. Cas polKfda je za tiste, ki štariajo v Celju, omejen na 12 ur. Prijave in štarinino sprejemajo do 27. avgusta. Na celotni progi ma-raiijna bo letos 15 okrepčevalnic in več kontrol Ggrani/ator z.agoiavlja prcnospnljnge v Logarsko dolino in prevoz udeležen cev maratona nazaj v Celje. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz za skrajšane starte. Poskrbeli so tu<.li za redarsko službo, prvo pomoč in masažo, ^ičakovanQi je več kot K50 pohodnikov maratoncev. ■ tip Reli letos dvakrat daljši Pričakujejo 99 posadk - Zanimiv spremljevalni program - Še zadnjič start na Titovem trgu Ta vikend se bo ponovno zgodil reli, na katerega so sc organiz.aiorii pripravljali kar Iri mescce. Pričakovana je izjemna udeležba, saj jc prijavljenih 99 posadk. Za razJiko t)d lanskega leta je letošnji reli premljevalni program bo mdi letos del relija. Ibb^t bo drugačen. saj bo potekal ob restavracifi iez^ro. Trajal bo približilo eno uro. v petek, od IK. pa do 19 ure. V tem času bo ptHckala predsiaviiev lokalnih motoristov, prikoličarjcv ter proni(x;ija sponzorskili vozil. ScKleloval bo tudi nekdanji odlični smučar Bojan Križaj, ki ic dober voznik in je va nastopil na slovenskili relijih. Zabavni i^ogram bo tokral v servisnem centru, kjer bo ptwtavljen šotor, poskrbljeno pa bo tudi za glasbo z biv gato gostinsko ponudbo in presenečc^iji, Tw so vabljeni vsi gledalci. ■ Tina Pandža PREDSTAVUAMO Nogometni klub Šmartno 1928 Po nastopu v Jnigi slovenski tK»g tekmovalno sc/ono začola z mmin ii^enom (NK Smarino 1928) in na osnovi administrativnih pc^cgov Nijgonicine zvc/.c Slovenije v najni/jcni rangu Uknuwiinja - v Mcdi>bĆinski nagomcini zvezi (.'elje. V prvem prvenslveneni krogu so Šmarčaiii gtwiovali na ljub-nem pri tamkajšnji cnajslerici in zmajali z rezuîlatom I : 3. Strelci za Smarino: Dragan Vasic. Igor Hlipovič in Dejan Sulioveršnik (aviogol), za Ljubno pajc bi) uspešen Uros Vajngcrl. V naslednjem kolu, v nedeljo, bodo S marca ni doma gostili enajstcrico Kozja. /m tekmovalno sezono 2t)l)5/20()fi je ekipo prijavijo leu« s'poniladi ustanovljeno Športno drušivi) Šmartno, pod okriljem katere^ja delujeji^ vse ostale selekcijo bivšega NK Šmartno. »Nogomel sc v Smarlnem ob Paki igra ze od leta 1928. Vzponi in i>adci so v sportu nekaj normalnega. Nič ikv vega tudi nisci za smarski nogomet. / ogromno vloženega iruda vseli članov nogometne sekcije, razumevanjem slarsev in šc koga se bo iiajpo-tnembnejia pDSiranska stvar na svetu In ludl v Smarmem ob Paki še naprej igrala. Dejavnost smo zastavili na zdravih temeljih, / dobrim strokovnim delom ter realnimi cilji glede na možnosti menimo, bodo nase nogometne selekcije napredovale do ravni tekmovanja, ki si gii glede na kakovost in doigoietiio tradicijo nogomeuw igre v icrajii tudi zasiužlmo.< Se pravijo v klubu. ■ m I Matic Volk 21.6.1987 hr;íniÍRn Mitjo Loiidiik 23.1.1987 vezist Matjož Podgoršek 12.8.1981 branilec Primož Kugi» 17.5.1982 branilec Dejan Podbreinik 3.8.1983 napaijalec Drago Pusovnikf predsednik Športnega društva Šmartno Tadej Puso vnik 26.9.1986 vratar Dragon Vasii 16.2.1983 vez 1st Tooiož Veler 27.1.1985 vezist Rok Ribič 16.9.1984 vezist Miran Namli« 25.6.1986 napadalec Igor Rlipovii 10.3.1986 branilec Peter Andri< 4.6.1972 napadalec Adnan Lukoin< 12.3.1986 veelst Peter IrmaPr trener Sebostjan Jelen 27.9.1987 vezist Rok Omiodič 18.7.1982 branilec Tadej OmIodU 12.8.1983 napadalec Leon looàiik 19.2.1986 branilec Bojan Rakun^ tehnični vodja cianske ekipe Boris Kaiiàek, pomočnik trenerja in trener vratarjev Za dansko ekipo skrbijo: predsednik Športnega društva Šmartno In vodja nogometne sekcije pn društvu: Drago Pusovnik, tehnični vtxija članske ekipe: Bojan Rakun, trener Peter Imtan pomočntk trenena In trener vratarjev: Boris Kalíšek maser Matjaž Kvas ekonom: Štefan Javorník Anže Podgoršek 11.7 1986 vezist Vinko Podlesnik 7.2.1981 branilec Jože Koši« 7.1.1987 branilec Evgen Koželj 14.6.1982 napadalec Denis Hadžl< 8-6-1986 vesst Matjaž Kvas, maser Štefan Javornikj ekonom Nemogoče finančne težave privedle do ukinitve kluba v Na izrednem občnem zboru glasovali o prenehanju delovanja NK Šmartno - Edini in osrednji razlog ni hipoteka prve lige - Dejavnost v kraju kljub temu ostaja in mora zaradi mladih Tatjana Podgoršek ^^jj^^^^rrOb uno HA K OMV RAilY VE1£NJE my □ OMV AMTK Velenje organizira 2. in 3. septembra že 22. Rally Velenje. Petek 2. 9. - start na Titovem trgu Velenje ob 14:30. HP Rušno: 15:40 do 19:30 HP Vinska gora: 16:40 do 20:30 HP Super special ob restavraciji Jezero Velenje: Od 18:00 do 19:00 predstavitev avtomobilov, vožnje prikoiičarjev, kaskader z avtomobilom,... Od 19:30 do 20:30 dirka. Sobota 3.9. - start na Karting cetru Velenje ob 7:00 HPZavodnje: 7:40 do 13:00 HP Lokovica: 16:00 do 20:30 HP Rušno IL: 9:00 do 14:20 HP Rušno lil.: 15:10 do 20:00 Zaključek prireditve bo v šotoru za Belo dvorano v Velenju v soboto 3.9. s pričetkom ob 21:00 uri. Ceste nd trasah prireditve bodo za ves promet zaprte eno uro pred časom navedenim za začetek hitrostne preizkušnje (HP). Vse giedalce prosimo, da upoštevate navodiia službujočih oseb - redarjev funkcionarjev in policije. Šmartno ob Paki, 26. avgusta - V dvorani kullur-nci:a doma v Smarlnem ob Paki so sc /brali na iz-redJieni občnem zboru člani tamkajšnjega Nogometnega kluba (NK). Osrednja ločka /bora je hiJa razprava o prenehanju delovanja kluba, ki deluje od Icla [928. Glede na številne polemike, ki se vlečejo s tem v /vezi prakiicno vse od izpada iz prve slovenske li^e, je bilo pričakovali dokaj vtí^čo razpravo. In je ludi biia. Predsednik kluba Ferdinand Krbavac je v uvodu poudaril, da so do predloga o prenehanju delovanja kluba pripeljale velike fmančne ležave. Na lanski skLpSčini i/voljeno vod sivo Je po odsi' žaj, ni bilo na obzorju, »zalo seje predsedstvo NK Smarino na zadnji seji 22. Junija leu>s odločilo, da /a tekmovalno sezono 2005/2006 ne prijavi ekip za tekmovanja. Prav tako Je sprejelo sklep o sklicu iz-rediiega občnega zbora in iia njem predlagalo sprejetje sklepa o prenehanju delovanja kluba.« Pojasnil je Se. zakaj je podprl ustanoviiev Spon nega društva Smarino, pod okriljem katerega sedaj deluje nogometna deiavnosi. Zahvalil se je vsem. ki vicAkih ire-nuikih niso obrnili hrbta kiubu, ter pozval ljubitelje nogometne igre v kraju, naj združijo moči in pomagaj;) novemu druSlvu in nogomeini dejavnosti, da se ponovno dvigne. Janez Dvornik in Janko Gorićmk, dolgoletna nogometna delavca v kraju, sta v razpravi opozorila • po njunem prepričanju • na nekatere proceduralne napake predsedstva glede prenehanja delovanja kluba. Večkrat sta tudi menila, da je njegovo vodstvo s svojimi izjavami zavajalo sirso javnost. Sploli na prvem občnem zboru Sporlnega društva Smarino. Po mnenju bivšega šmarskega župana in bivšega člami predsedstva NK Smarino Iva Rakuna je ob prenehanju delovanja kluba najbrž vsem lezko, a je pri lem najpomembnejše to, da a" nogonieina dt^av-nosi v kraju ohranja in da imajo mladi možnost igrati. Tudi po mnenju sedanjega smarskega župana AJojza Podgorška ni zanemarljivo, da se ncjgomei v kraju igra daîjc. »Ce ima kdo interes zad rzati NK. naj pripelje sponzorja, ki ho v prvi vrsti poravnai ve-lik{5 fmančno luknjo. Sivari so danes drugačne, kol so bile. in prilagodili se jim moramo. Da se je v klubu dobro delalo, pa kažejo rezu It al i.« Prejšnji direktor kluba Jože Krsgnc je poudaril, da se s prerîehanjem delovanja ukinja le ena njegovih organizacijskih oblik. Pri tem se mu zdi pomembno, da dejavnost v kraju ostaja in mora predvsec. zaradi mladih." Hipoteka prve lige, kot seje izrazil. pa ni edini in največji ra/log za prenehanje delovanja kluba. Je se nekaj drugih okoliščin, predvsem pa je dejsivo, da to okolje ni zmožno zagoioviti ranga, ki bi si ga nogomet v kraju zaslužil. Takšno je realno stanje in nismo glede tega nič posebnega v slovenskem prostoru. Razmere so sc prccej spremenile.« Pojasnil je tudi, kako je naslajal dolg, ki se je vlekel že iz nastopa v drugi slovenski ligi pred vstopom v skupino najboljših klubov. Če bi ne padla v vodn že podpisana predpogodba z novim generalnim sponzorjem, bi bile zadeve v klubu najbr/ danes prccej drugačne. Ob koncu več kol dve uri irajajoče razprave jili je od prisotnih 25 članov 17 glasovalo za ukinitev kluba. ■ s športom preganjajo dolgčas V Športnem taboru so biii mladi spet aktivni - Dogajalo se je kljub slabemu vremenu Tina pandža Tislí osnavdo^olci. ki v avgusiu niso odšli uiA počiinicc. so sc ponovno imeli motnost kraikoča-siii. Sponni tabor /maga Ku-strina jim je se 14 dni tega m esc ca ponujal aktivnosti od osme ure /julr^ij pa vse tja do štirinajste ure. Tako so se zjutraj dobili za tenis, nato so se razdelili v dve «skupini. v katerih so eni odšli na stre- ljanje drugi pa na odbojko in rola-nje. se zamenjali ter se nuo ponovno zbrali, da so /. lastnim prevozom odšli na plavanje vTopol-šico. Vreme jim ponovno ni bilo vedno naklonjeno, a dejavnosti pjuekale neprekinjeno. Ob slabem vremenu pač v Redči dvorani. i>Mladi so nad î^portem navdušeni, so razigrani, zabavajo se!« pravi Katja Gcršak, stn)kovna delavka na Sporiui zve/i Velenje, ki je poleg MO Velenje. ŠR/ Rdeča dvstalo je lepo. le za plavanje bi nam morali dati več časa!« Jaka Miklavc: »Udeležil sem se ga ob koncu avgusta, ker mi je pasalo malo spuria. Najraje iniHni rolanje. sedaj, koje postavljen skate park. Res sem ga ve- sel. 'Icnis mi ni najbolj všeč. ker ga ne znam predobro, pa še pobiranje žogic je mučno in ni zanimivo, Vseč mi je. da plavamo v Topolšici v novem delu» čeprav je tudi na bazenu v Šoštanju bilo lepo. Jure Podvrat-nik: * Športnega, la bora se udeležujem prvič. Te-nis imam najraje. ker g£ /nam, saj velikokrat igram na jezeru. Odbojka mi ni najbolj všeč. to ni za mene. Sedaj ko se končuje. mi bo doma verjeuio dolgčas, lepo se imamo in šport nas- ploh je vedno fajn!« Podojstr-šek: »Prvič sem se lega udeležila. Najrajši imam lenis. ker že dve Ici i treniram, tako da obvladam, tudi strelj»nje je zanimivo. Odbt>jka mi pa ne gre. VSeč mi je druženje, čeprav nisem spoznala veliko novih prijateljev.« Dolgčas jim verjetno ne bt) dolgo, $Aj sc pričenja pouk in bo učenja ter ostalega dela za šolarje več kot dovolj. »Kite surferji« so tam, kjer piha dober veter Priljubljenost adrenalinskih športov se iz leta v leto veča - Tudi Velenjsko jezero je primerno za »kite surfing« Tina Pandža Car Hzičnega in duševnega napora skupaj / nevarnostjo privlači predvsem mladino, ki to piv irebo zadovolji ob izvajanju ekstremnih športov. Priljubljenost le-ieh narašča ludi pn nas. Sprehajalci ob Velenjskem jezeru so si že imeli možm^si pasti oči ob pogledu na L i. kite surferje. ki s pomočjo zmaja deskajo po vodi. Če ste imeli srečo, da ste la pogled ujeli, ste po vsej veijct-nosli videli Jana Apala. kL se s »kite suriingom« ukvarja že vrsto lel. »Vse seje začelo približno pred petimi leti. ko sem zmajčke sam modeliral ter dobival prve izkušnje s padali. / zmajem sem delal predvsem na suhem, na irav-niku, ideje pa sem našel na interneiu. Samo deskanje na vodi z zmajem pa je v Sloveniji prava novosi, saj tu obstaja mogoče nekaj lel.« Veter /a izvajanje »kite sur-ringa« je nekajkrat na leio primeren tudi na Velenjskem jezeru. Vedno kadarje 10 možno, se .lan skupaj z drugimi »kite surferji« odpravi tja. Sicer pa so najpogosteje v Italiji ob morju aJi pa na Gard-skem jezeru, kjer so. kot to sam pravi, pogoji za ta t^porl idealni. Burja v Italiji je najboljše, na kar lahko kile surfer naleti. Veior mora bili pravi, poleti je primeren maestral, ki jc močnejši. Takrat je tudi potrebno večje padalo.« Kakšnega organiziranega društva. ki bi se s »kile surllagom« ukvaijalo v Velenju, ni. .lan je eden izmed posameznikov, ki sc predvsem preko inlerneta sezua- Jan Apat je pravi športni privrženec. njajo z novostmi, dc^godki in tekmovanji. Osnovno opremo, to so padalo, deska in trapez, se da dobili v speclali/iranih trgovinah. To pa s sabo nosi siroške. Cena padala je od 150000 tolarjev dalje, cena deske pa nekje pri slo tisočakih. »Oprema zdrži približno dve sezoni,« pravi Jan »drugače pa je priporočljivo imeli ludi rezilni jo pič, včasih čevlje, ce podlaga ni primerna. Ni slabo imeti noža, to sem ugotovil, ko sem bil priča manjši nesreči, ko se je prijatelju vrv ovila okrog nog in je bil v vodi nemo čeu, čeprav je v tem športu zelo d<îber.« Tekmovanj se Jan udeležuje samo kot gledalec in tako nahira izkušnje, da bo nekega dne ob primernem vetru ludi sam pokazal svg(>- mct poiskati nov prostor, saj rodovitna njiva, nI mogla dolgo ostati brez pridelka. Stric Drago pa sc jc spet izkazal in dovolil, da je v kotu pod gozdom, lam kjer je še danes, nastalo pravo travnato igrišče, počasi pa sc je spet pojavila nove želja, tokrat želja po travnatem igrišču. Kot pri prejšnjih so sc z novo željo spel pojavili pri Videmšku. In tako kot oče je imel ludi sin Miirko posluh za šport. Na njiiiovi zemlji je nastalo novo asfaltno igrišče. Tekme Oženjeni - l.edik pa s:» se natlaljev"ale. Žoga je počasi zamikala tudi žene in dekleta in laku so se tudi tc začele merili med seboj, potem pa je nastala še tekma /cnske - Moški z zavezanimi nogami, ki se je tudi ohranila vse do danes. Za lo, da imajo fantje oprane drese, pa v/orno «krbi Ivanka Verboten. pri čemer ji pomaga sin Darko, Tudi jubilejno ickmo so podobno kot prve ixligrali na iravjiiku. Oh igrišču seje znova zbralo staro in mlado. Sleznis' kcga izpila, vo/ijo objestno in z neprilagojeno hitrostjo. Pri tem velja posebno opozorilo staršem, da storijo vse. da preprečijo tovrstna ravnanja, opozorilo pa velja tudi voznikom, da posebej pazijo na mlajše udeležencc v prometu, jim pomagajo, saj bodo le tako in seveda z upošicvariicm vseh cesinoprometnih predpisov lahko preprečili aLi se izognili morebimi tragediji na ccsti. Vlom v mizarsko delavnuo Šoštanj. 24, avgusta - 1 .ustnik mizarske delavnice iz Meileć je v sredo zjutraj ugotovil, da jc bil v njegovih prostorih nepovabljen gost. Vstopil je kar skozi okno. v druge prostore, ki si jih je podrobno ogledal, pa je prijel s pomočjo sile. Na koncu seje odk> čil. da bo ukradel električni stroj za pakiranje s plastičnim Irakom. Tak stroj je vœdcn .^00.000 tolarjev. Zagorel golf Žalec, 24. avgusta - Na Savin> ski cesti v Žalcu je zagorel osebni avto golf- l.astnik vozila je okoli 1.Î.50 opazil, da je v njem polno Spet gorelo Požar na Cesti na grič je bil podtaknjen Velenje, 26. avgust - V zgod nj i h urah pel kovega julra je v Velenju spet gorelo. Na Cesti na grič je z^iirelo večje skiadiščc, v katerem no bili igralni avtomati, sejemska oprema in stroji. Kdo in zakaj je podtaknil po2ar. v njem je nastalo z^ 6 milijo nov tolarjev škode, policisti in kriminalisti še raziskujejo, dima. Ko je odpri vrata, je ogenj v vozilu vzplamtel in se razširil na sosednji avto in stanovanjsko hišo ob parkirišču. V požaru, ki gaje najprej skušal obvladali lastnik sam, potem pa so ga pogasili gasilci Jc bil štirinajst let star gol t popolnoma uničen. Ogenj je poškodoval še v bližini parkirano V(> žilo in stanovanjsko hišo. Nastalo je za okoli milijon tolarjev gmotne škode. znamk, med njimi tudi digitalne, in Ustnika oškodovala za I.400.000 tolaijev. Z obilnim plenom pa se jc založil tudi vlomilec, ki je vlomil v eno od stanovanjskih hiš v Prekopi v občini Vransko. Odnesel jc za okoli 500-000 tolaijev zlatega nakita in nck-dj drugih uporabnih predmctov- Vlomile< odšel s ploœvino Prebokt, 27. avgusta - V noči na sobolo je bilo vlomljeno v delavnico na Tovarniški cesti v Preboldu. Izginilo je pci palet različnih pohzdelkov iz neijaveče pločevine in orodje /a izdelovanje podlo/k. Vse skup^ je vredno do ber milijon tolarjev. Obiralni stroj poškodoval delavca Rečica ob Savinji. 27. avgusta - V soboto dopoldne se je v obiral-nici hmelja v Rečici ob Savinji zgodila delovna nesreča. 42-lei-nemu delavcu je med mazanjem zobnikov in verig na sicer delujcv čem obiralnem stroju zgrabilo roko in ga poški")dovalo. V celjski bolnišnici, ija je bil odpeljan po nesreči, so ugotovili, da je stroj delavcu, ki je sicer domačin, roko hudo poškodoval- V trgovino po denar Velenje, 28. a\'gusta - V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v trgcv vino na (»oriški ccsti. Vlomilec je iz trgovine odnesel nekaj denarja in starejši namizni računalnik. Vse skupaj je vredno okoli 150,000 tolaijev. Obiskal vrte< Nazarje, 28. avgusta - Vlomilec je med vikendom obiskal vrtec na Zadrečki cesti v Na/arjah. Odnesel je glasbeni stolp, radiokaseto Ton, videorekordér ter diaprojektor. Zanima ju fotografija Žalec. Vransko. 25, avgusta - Ponoči je bilo vlomljeno v foio studio v Žalcu. Vlomilca, vse ka/e. da sta bila dva. sta odnesla več fotoaparatov različnih Prometna nesreča s pobegom Policisti potrebujejo pomoč Črnova. 27. avgasta - V soboto ob 20-55 se je na glavni ccsti zunaj naselja Crnova/godila prometna nesreča z gmotno škodo. Povzroči teli nesreče je s kraja odpeljal. Voznici osebnega avtc^mo-hila, ki je vozila iz Vinske Cîore proti Crnovi, jc v blagem levem ovinku iz nasprotne smeri pripeljal po njenem smernem vozišču. Daje voznica preprečila trčenje, je zapeljala v desno na travnato nabrcžino. kjer je trčila v drevo. Ker okoliščine prometne nesreče niso razjasnjene, policisti prosijo tiste, ki bi pri razjasnitvi lahkih pomagali, da pokličejo na Telefonsko številko 113 ali na najb^jo policijski) postajo. Iz policistove beležke v soboto, 27. avgusta, ponoči so se na Kopališki cesii v Velenju /nova začeli zbirati (pre)drzni in hitri vozniki. S »tekmo^ predvideno za tisto noč, pa potem ni bilo nič. Šokiralo jih je namreč. da se je njihovega zbora udeležilo kar precej policistov. / njimi pa se v tekmo ne bi podab, zato so se raje porazgubili. V ponedeljek. 29, avgusta zvečer, sla si v parku pri gimnaziji v Velenju precej nenavadno in nevarno zabavo privoščila dva (takrat še) neznanca. / zračno pu^ko sta, tebi nič meni nič, iz grmovja streljala po ljudeh! Pri icm sta dve občank: tudi zadela. Policisti so se uspeli z njima soočiti, pri čemer so pri enem izmed njiju tudi našli zračno puško in mu jo zasegli. Zoper oba strelca že pišejo obdolžilni predlog /a sodišče, poleg tega pa ju bodo tudi ovadili na državno tožilstvo, Hitra rešitev i kredit t ' Garantiramo! ČETRTEK, 1. septembra PETEK, 2. septembra SOBOTA, 3. septembra NEDEUA, 4. septembra PONEDEUEK, 5. septembra SLOVENIJA 1 m\} IWnmvi 07,Sil Otffekstoingrarii/peska. igram iilm f)7iQ Stmon ffite. igram film C8.Db riipitfin!i3pyka,?^/?6 08.30 Gusarski otok. ?4/?6 08.bb Prpi^ttí ptavlji: 09.?D Malësivficckij.kv^/ 09.10 Ptnikiobukuni t0.4n lmi)rvji] 1L36 Qt\\\m 1170 VafnojciniRnoviiussImKsi gled. predstava 13.DQ Pivo^Ih. špori, vrmiie )m V0de?iukj.dok.udd. 1-1.15 Viilp.ûiJiSfna 14.C Pfisafnkamna.ivKoper lb.00 Poroiila. prunisi 1S.0S Mijslrjvi 15.-10 Cwirik,34/57 Nijjboljšugr. liini 16.1(1 Na Imrii Qild./a iiM? ť/.OQ N(W».b, Spori vrciTB ÛRomeirijSkr hasni 17.Sâ Suleia riilaiirjsti 1G.2Q Diihovnimrip 18.35 Mřiisisr Miha, nsmh 19J10 Dnevnik, vnsiiië. ^or t 20.UD SijnriiorsbdekiiCK. nem. fili^/4 /"1.36 Osmi dan 22.10 IHmifvi, §|iori. vfoniu 23.D6 Clsbeni veřer 00.^1) Dnaviuk.špmi 01.20 Dnťvmk/aiïïejskë IV 01.4Ô Ir^lQksna] SLOVENIJA 2 06.30 mm\ 1C.QD Oiru^ki infakanal 111)0 Ivpradaja lUn Zabavili irtíokanal 1f).65^/11mllnskl pihalni vkesisf lfi.?5 Squiíi park, 4/14 16.bQ Circom regional. IV Manbo 1/70 SPvvKlaniu 18.2b Míisiíjvi 10.QD SQpíanovi2/13 20.Of) iJpernrj polen» 22,OD CBbibiíon,fr.dr«ma ?3.bb Jasno in glasnu 00.45 KfOj]. [3p(iiiskt (lint 02.45 \\Mm\ 06.55 24UR ponoviiav 07.55 RilylakH 08.45 Malen na pot. nad, 09.4D Vila Manja, poa 10.4 D îvprr)daja 11.no Prnú veiru. poll 12li;/;^r)iird ! 01.10 Hntivnik, vrnme, &pori i 02.05 Tiirfsiica I 02.75 Dnfivmk/sm^skfl IV i 02.50 Iniokanal I SLOVENIJA 2 ! 06J30 Ininkarial i 10.00 OlroSki iniokanal I 11.00 Tv prodaja i 11.30 Zabavni iniokanal I 13.65 Tv prodaja I 17.05 Ob7on3r)ijh^ i 1235 Duhovni ulnp i 12.60 Gf3smk,ivManbor i 1330 Sla ieia mladosti : 14.15 Sprf^ajaler levov. piisL (ilrii I 17.15 0riioayoijba2004 j 17.30 SPvveslanju I 18.20 Mr«5lovi I 18.55 RipreJiveija.8/B i 70D0 Kolosej. dok. odd.jadran : 70.50 SIcvRnski inagH7m i 21.15 Siari.nnviobra/i.S/IO \ 22.10 Souih park. 6/14 i 23.45 Caracas.liiilie^ťndosmrti j ven^;.lilm i 10.15 Iniokariai i 03.50 nffii.SPvvKslôniu 0B.45 07.46 08.45 09.40 10.10 12.00 11.55 13,50 14.10 15.16 16.00 1/.00 17.55 18.00 19.00 20.CÍ1 22.40 2230 23.40 01.45 02.45 TN/ 24 ur, poiiuvuíív Maiaiirtd poL prjn. Vila Manj 2, p on. Iv prodaja PfoU viiluj, ponov. Prava Ijubs^ea nad. TrtfOjs. pnn. Iv prodaja Riki Lake. pon. (Vîva ljub wen, nad. iVnu valfu Vila Mdrij?. hiva. nad. ?4uf-vrflinu Maii^rina pot. nad. 24tjr Vojoa W7Ú. fcpi?oda II. amer, liiksa^kimo^ posnvi^ am^r. nan 12. XXI prnmiBn? Vtiliki Lëbovvski. i^mer. (itm 24 ur ponoviiav Nočna panrj/ama © 09.00 10.00 10.05 11.20 14.00 17.55 18,00 18.40 18.45 19-15 19.70 19.55 20D0 20.50 20.56 21.00 2130 22.15 27 JO 22.75 Dobro jMUii. iNÍormaiivno ra/verlnlim urida^a Vabi m u k ogloóij MtONARODMHlIPOUUA 2005 nabavne in fiarodmi/abavns glasbo. 3. TV mah. vodiielj Vinko šinrek Na] spol dnttv-d Vidtiosuani, obvesiila Vabimo k ogledu Miš mi nin)Ska oddaja Rerponalnâ novicR Roknmei mqaiyaoira^kH ^poiina nddajd.3.1Vmrela Naj spol dnova Vidnosirnni. obvc^sula Vabimo k ogledu l;odda|RDnbn)iuim. infor-ri^ivddnlna oddaja Regionalne novice Nfl] spol dnnva VrçrjnojRSIopili noter Čebelarski mu/ej. dokumentarna ndtteja Smn ^ivl|i;nja, nddaia n tmijn ;ivli(?njsko obdobji! Vabimo k oglerfaj Naj spol dneva Videosuani, obvesiila SLOVENUA 1 06.30 Udmevi 07.00 Fliperinlopaika.nsanka 07.25 Gusarski otnk 07.50 /godbe iZ Školjke 08.25 Risanka 08.35 Krrraha novo nenavadno polovaní G, nem.-kitaisk^ i\\m 09.50 Slovenski vetM 10.M Polnoiniklub 12.05 Onkraj novR dobe. dok. soma 13.00 Pmfih, §puri. vreme 13,20 Turtsiika 13.40 Slovenski uimi k) 14.00 Hajke na sloviïtskum 14.15 Mah menih. 10/15 16.20 Oi^o?a zaljubil nomSkiiilm 17iin Pnruiila, Spofj. vreme 1/.Î5 O/are 1/.25 Sn^ilja, ivManbor 18,40 Rrsanka 19.00 Dnevnik, vremeJpori 20.00 Čokoladnu saniii 10/10 20.35 Cfi/plarikB 21.30 Prvi fn drugi 22.00 PořDCiíí. feofL vreme 22.35 Bng8da.9/16 23.30 Napiilđ, nem.fjlm 01.16 Dnevnik, šport ViEmtf 0135 Dnevnik ;ama[ske iv 02,00 iniokanal SLOVENUA 2 08.30 iniokanal 11.00 Tvprudaja 1130 iniokanal 12.45 Tvpnjdajs 12.40 Sko^iias 13.10 Slan. novi obra/i Evrope. 13.35 Surge, Lope? ino. IV. Koper 14a30 Na robu ivmpp. dok. odd, 16.20 50leisimlomkov RIVL). 16.60 Maya/Ill lige prvakov 1/.15 SPvveslanju 18.20 ROBINZON CrusoB.fr. nad. i/2 20.00 Nny.kval(itkaci|e/8SP 23.00 Sflgaoforsyiiliâ/IO 00.15 Omga godba 2005 01.15 iniokanal 03.55 Gifu.SPvvnHfsniu I^TXZ 07,30 Iv prodaja 08.00 NaSmaiisveins.^^jnia 08.20 Oiaid koal^ia. ns. senia 08.40 Dmbf^ki, ris.stirijs 09.05 BoCke. ris. $eri|d 09.30 Vi^elboJiCvjagorfiiidiM ns. iilm 10.20 Čarobna angl^ůna, oir. i/obr. san[a 10.30 Haroliiinvi|Oli^avoiCeoka. ris. y«ija n.nn /{lata^uska. nsanka 11.30 hnske razglednice, dok.sreija 17.00 MrjCnu zdravilo. naniA 12.65 krmula î 14,05 L«teL4/4 15D6 Neukro^fíniOkmngu.dnk. odri 16.05 Namibija, dok. odi 17.10 24 ur,vfBmí3 16.45 Rd^eni rudarji, amer. Iilm 19.00 24 ur 20.00 23dni.aiiiRr.iilm 21.Ne pnzf^bitR velikanov, amer. Í. 23.55 Temni vfilsr. amer, film 01.55 24 ur. ponovjifiv 02.65 Mna panorama © 09.00 Miž motročka oddaja, ponriviisjv 09.40 V8bmiokoglL>du 09.46 Rokomet mota igra. oira^k^ ^porina oddaja 10.15 Najspoulneva 14.00 Viiir^osunm, nbvDsiila 17.55 Vabimo k edu 18.00 Fens ÍKSlivai. jiosoRipk 2. di^la glasbene pn redim 19i0 Naj^potdneva 19.26 Virlansuam, obvesiila 19.66 Vabimo k oginiu 20.00 PupoiniškH ra;gli!dnice, dokurneniarnd oddaja: Kiiajska: Prying in dsnghaj 20.65 Na| spol dneva 21.00 A3pskiVBÍur.posnai8k3.iitíla pnr^ditve na Bledu 22.30 Mr]io§iik,oildajnzaljUbit# inoiokrosa 22.45 VabimokoglRdu 22.60 Najspotdnova 22.65 Viileosuarir nbvesuia SLOVENUA 1 07.30 2iv;av 09.50 Niideljskamskprcnusiz ûrnnSuvei: 10.66 De^fiie.kjfirsoíiomalegends. 5/13 11.70 0;srg 11.76 [lb?oiia.vGS^fe?ar]R na velenjskerti gradu 19J5 Videostram. obvostila Î9.66 Vabimokogledu 20.00 1391.VTVmaga/in 20.26 Kultura, iniormauvna oddaja 20.30 SpnnmtorGk,.^pivinainf.orid. 20.60 Sporim gosi, koniaktna oddaja 21,30 toem m mi. infor. oddaja 22.00 A.sova gjl!anN;a, infor. oddaja 22.30 Izoddaji'Dobroiuiro 23i0 Vabimo k ogledu 23.25 Najspoidncva 23,30 Videosiram. obussiila © 09.00 10.00 10.05 10.75 10.30 10.50 10.55 11.40 14.00 17.56 18.00 18.40 18.45 19.16 19.20 19.55 20.00 20.55 21.00 22.00 22.50 22.55 23.00 Dobfo jutro, informativno razvednlna oiirlsia Vabimokogindu 1391. VIV magazin, ponovitev Kultura, iniorm. odilaja, pon. $porim loiek. iniormauvna nildaja. ponoviicv Naj spol dneva Spoiim gost puncniiťv lunzpoi m mi, ponovitev Vi de os Irani, obvestila VabimokogM 6rez/adrnyi^ mladinska Ofldaia.3. IVmre^a Regionalnu novice Avlo àok. oddaja ^a l|ubiu>ljc aviomobilizma. ponovi u^v Naj spol dneva Videos Irani, obvestila Vabinio k ogledu Pop com. glasbena koni odd. Regionalne nnvir;n Odprla lemafVal brezpossln^li gnvi. 3.ÏV mrti^a Iz oddaje Dobro juim Vabimoknijledu Naj spol dneva Videuslrani. obvestila PROSTI CAS Kdaj - kje • kaj Oven od 2l»3.do21»4. ^ S Da se poleije res izteka bosie ugotavi|3ii rudi ^aio. Ver boste že po-ns dopust m proste dni. Zasuli vas bodo i delom, kar vain ^ mam še paše. Dnevi se vam spel zdijo prekratki, kljub teniLi. da W delate večkot le normalno. Pannes si žeEi vaše nekdanje vedrosti m ^ ^ nasmeianosn, ob m pa velikokrat sploh ne tezume, kai vse se dch gaia 2 vami i vairii m i ljudmi, ki so vam blizu. Sam ima namreč veliko bolj umirjeno fivi penje. Bik od 22.47do io.S. ' N Zařetek septembra bo napet m precej stresen, pa ne ie zaradi izdat« ^^^ kcv, ki vas čakajo v naslednjih dnah in na katere sie tako ah tako računali. Upovili teste, da le v^sih bolje, če človek mma priivan-^ kov. Tokrat se boste rahlo opekli, zsio boste v prihodnje veliko bolj ^^^^ previdni, i^ekai skrbi vam bo v teh c^eh delalo tudi zdravje, ki žal ne bo na|]oljš6. Ker ss ie nekaj casa vedeli, kai vas čaka, ste se na ro dobro pripra* vili. Paring bo iziemno liuůeč m pozoren._ Dvojčka od 21.5« do 2\ .6. Prvi septembrski dnevi bodo lepi. proti pričakovanjem pa tudi umirjeni. Dobrr piijatelji, s katerimi sie se že neka) časa tialj malo videli vam bodo polepšali vikend. Največ režav boste pravzapravnaslec^ n|i œden imeli s poslovnimi partnerji, predvsem listimj. ki vam še kaj dolgujejo. Kar nekaj takih se je že nabralo, vi pa imate trenutno zelo velike potrebe. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati v dolgovih. Kar se čustev tiče. bo teden hladen. A sre knvi tudi sami, kar dobro vsste Rak od 22.6» do 22.7. Nabrali ste si novih moči in se podali novim delovnim nalogam naproti. Teh pa vam v septembru in oktobru res ne bo manjkalo, saj vas bodo tudi letos zasuli z delcm. Y.& ste v letošnjem poletju veliko vlagaii v svoj izgled in počutje, boste ^eli energije dovolj prav za vse DTsizku^. Med njimi bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Dobra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko za-devt. ki vam fe nekej časa ne pusii mimo spati. Ukrepali boste pravilno. .7. do 23.8. Veliko ste govorili in nič manj obljubljali, sedaj pa je čas, da začnete besede spravliati v življenje. Težko bo, če tega ne boste začeli kar takoi uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete krepke sov* ražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete, h tako bosta imeli precej težav doma m to predvsem zarad^želja, ki so finančno veliko večje kot vaše možnosti. S partnerjem bosta zelo usklajena. Tokrat se bosta povsem strinjala v prav vsem, zato se bosta tudi odlično razumela. Qoma vam bo vteh dneh res najlepše, a žal vas bodo obveznosti pogosto prisilile v celodnevno delo. DevUa od 24.8. do 23.9. Zavedati ste se začeli, da boste moraii vložiti zelo velib truda, če boste želeli uresničiti vse ž^je, ki ste si jih zadali uresničiti še v letošnjem letu. September je tu, z njim pa bo začelo dišati po ^eni. Ker dc^ro veste, kaj vse vas še čaka, se dela lotite brez odlašanja. C^rav radi tudi poovate m uživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti Ker čutite, da vem res lahko uspe, to tudi ne bo nes«m kako težko in hudo.Tisti, ki je na vas naredil tako močan vtis. se bo še močno vmešal v vaše ii^^jenje. Tehtnica od 24.9. do 23*10. Cecrav si sprva ne boste priznali, vas bo počutje v to prisilila i^imaie še prave moči, sptoh takšne, kot bi st jo želeli ne. Dela boste imeli v^iko, kot ponavadi. d vendarle si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Sicer pa dobto veste, kako tez'ko le živeti v brezdelju. Za vas bi bila to ena najhujših kazni. Sorodniki bodo vteh dneh zelo pnjazni, prav razvajali vas bodo. Kar vam bo godile. Partner pa bc tako 1jut«č in pozi> ren, de bo to presenetilo tudi vas. Pa čeprav imate o njem že dc^go najboljše mnenje. ikorpilon od 24.10. do 22.11 Življenje spet teče svoj ustaljen tok. zato naj ves dogodki zadnjih dni ne prepričajo v ro. da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih verjetno zadnjih po poletju dišečih dni. Družina vas bo pcNjprla in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zdravja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednth spoznali, kdj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil m poslušali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi, Strelec od 23.11« do 21.12. S Ko vas bodo zasuh z vprašanji, ki bodo predpogoj za ctober posel, boste zelo nesrečni. Ko pa boste slišali, o kakšni številki se pogcn Jt varjate. boste zdržali vse. Neka dela. ki vam gredo že krepko na živce, bodo kmalu končana. Potem pa boste imeli $et čas. da se —^ posvetite partnerju in sebi. Da jo bil čas za tores že skrajni, pa tako veste, Doživljala bosta novo osvežitev vajine zveze, ki se bo začeleze te dni. imela se bosta tako lepo. da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav sibodo drug; želel; vajino m vaiu bodo vabili na vse konce. Kosorog od 22.12. do 20.1. s Ko se bo treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot ^ši družinski člani. Ne bo vam lahko, ker je bilo le-tošnje poletje res vaše. Spomni bodo greli še nekaj časa, prav bo» ur jire pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo v naslednjih tednih. J Prijatelji sibodo v kratkem zaželeli vaše družbe, ki jo zelo pogrešajo že neka; lednov. Dopusti so pač razselili tudi vaše prijatelje. Ko se boste dobili, bosie nekomu iskreno čestitali. Novico pa bo osrečila tudi vas. Vodnar od 21.1. do 19.2. Cet^av dobro pogledate, kako obrnete kak tolar, si boste v naslet^ njih dneh privoščili. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno J^ÊL potreben m že kmaiu se bo ukazalo, da je res. Kajti ujsli boste iz* Al/ jemno ugoden trenutek in veliko privarčevati. Uživali boste v imanju m nakupovanju, pri tem pa boste velikokrat pogrešali drugo mnenje. Zanj ne boste hoteli vprašati, ker boste še vedno kuhali mulo. Trmasti kot sre zna 10 trdjarf še nekaj časa. Ribi od 20.2. do 20.3. Pred vami bo i^liko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sic^r tudi taki, ki se jih rahlo bojite« a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem nepřijet nem dogodku, boste zdržali vse. Sonce vas bo dodatno polnilo z energijo, saj vas je v letošnjem poletju bolj zeblo kot ne. Končno boste imeli več časa zase, kar ste si !e nekaj tednov želeli. Partner bo na vaši strani tudi ko bi vam lahko zameril in se obrnil proti vam. Pred vajino zvezo je še en krepak preizkus, ki ga bosta uspešno prebrodila. Četrtek; 1, september IO QQ-14DQ Most pri gimnaziji 3 fesi mladih kultur Kunigunda Info tržnica mladih Pr« ds lavite v m ladi ns$( I h organizacij OtQanizatorja: Mladinski svet Velonje in Kunigunda I8.QQ Letni bazen v Velenju OĎisčavalna akcija letnega bazerta Organizatorji bodo poskrbeli za orodje in malien. Organizator; Mladinski $v$tVel9rje 18.00 ZdrdvstdomV&lenRsejnasoba Predavanje: Alojz Žičkar Diabetik in njegove oči ter na kaj moramo biti pozorni Oom kulture Velenje S fast, mladih kultur Kunigunda m 21. Poletne kulturne prireditve Plesni teater Velenje: Večne pravljice (caloveČerna plesna predstava I poslovilna predstava od dvorane Doma kultura Velenje pred začetkom obnove 21.DO Prostor pred Mladinskim centrom 8. fest. mladih kultur Kunigunda Filmi-PI-FF po PI.FFu Program: 21.00: programski blok Girrrl.78' 22.30: programski blokleirorisni, 66' X Intetspar Velenje CLICS Igralnica eues igralnica bo potekala od 1. do \1 septembra 2005. Petek, 2. september 15.00 Velenje in Šoštanj 7 okolico 22. tradicionalni AMTK Rally Velenje Začetek bo na Titovem trgu v Veler^ju ob 15. uri, cilj pa vsoboto, ob 19.30, pravtako na Titovem trgu. I7.3D RrfeÊa dvorana Velenje Rokometna tekma - Jamovi cev memorial HC Zubři (Češka}-RK Grashopper (Švica) Ob 18. uti bo potekala svečana otvoritev turnirja. 19.15 Rdfića dvorana Velenje Rokometna tekma - Jam ovi če v memorial RK Gorenje (Slovenija) - RK Perutnina Pipo Čakovec (Hrvaška) 2LQQ Most na promenadi pred Šolskim centrom 8. fest. mladih kultur Kunigunda Avdiovizualna predstava Mf. Red Exp: Rebele va lion Pod imenom Mr. Red Exp ustvarja Matej O čepek, filmař in glasbenik k Trbovelj 23.00 Mladinski center Velenje 8. fest. mladih kuhur Kunigunda Film: Izbor Iz festivala Izbor filmov, predstavljenih na festivalu (po izboru gledalcev) Sobota; 3. september 8.00 Zbirno mesto: Dom krajanov KS Šentilj praznuje Planinski pohod 9.00 Rdeča dvorana Velenje Flokometna tekma - Jamovičev memorial RK Perutnina Pipo Čakovec (Hrvaška} : RK Grashopper (Švica) j.go - U.pO Titov trg. Velenje Razstava starodobnih in športnih vozil 10.00 Cankarjeva d tea. Velenje 8, test. mladih kultur Kunigunda Z odra na ulico S prireditvijo I odra na ulico bo Plesni studio N tudi letos naznanil začetek šolskega leta in s tem tudi začetek plesne sezone, lO^P Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - Jamovičev memorial RK Gorenje (Slovenija) :HC Zubri (Češka) 11,QP Graška Gora Tradicionalno srečanje borcev, planincev in veteranov vojne za Slovenijo na Graški Gori Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik. Prireditev bo tudi v ptimeru slabega vremena. 14.00 Lovska koča na Lubeli Svečanost ob SO-letnici Ixvske družine Skale 15.30 Skate park [ob Rdeči dvorani) 8. fest. mladih kultur Kunigunda Skate contest Tekmovanjeza Rudarsko čelado 15.45 Pred Rdečo dvorano Velenje 8. fest. mladih kultur Kunigunda Ulična košarka 16.00 Pr ed Rdečo dvor a n o Vel en je 8. fest. mladih kuhur Kunigunda 2. odprto prvenstvo v hekiju 17.30 Skate park [ob Rdeči dvorani) Uradno odprtje skate parka 17.30 RdecadvoranaVelenje Flokometna tekma * Jamovičev memorial HCZubri{Če$ka}:RK Perutnina Pipo Čakovec (Hrv.) 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma • Jamovičev memorial RK Gorenje (Slovenija) : RK Grashopper (Švica) ISJil Velenje in Šoštanj z okolico 22. tradicionalni AMTK Rally Velenje Cilj bo na Titovem trgu ob 19.30 uri. Zaključek ter proglasitev rezultatov pa bo ob 21.30 uriv šotoru pri Beli dvorani. 1930 Glas. lola Velenje, velika dvorana 21. Poletne kulturne prireditve Zaključni koncert udeležencev XVII. mednarodne poletne violinske lole Igorja Ozima Udeleženci šole bodo izvedli koncertne in tekmovalne programe. 21.30 Mladinski center Velenje 8. fest. mladih kultur Kunigunda Koncerl: The Pokerheads [Nova Gorica) 23.30 fvtiadinski center Velenje 8. fest. mladih kultur Kunigunda Zaključek festivala in zabava Nedelja, 4. september Cirkovce [zbirno mesto pred lolo) Pohod po obronkih Cirkovc 1g.Qp Muzej Velenje Zaključek 21. Poletnih kulturnih prireditev Večer z tzlokom Mlakarjem Vstopnice so razprodane! Ponedeljek, 5. september 18 00 Gostišče Lipa. Velenje Redni tedenski bridge lurnir Vabljeni vsi. ki bi se radi naučili igrat bridge. Pridružite se jim lahko vse ponedeljke v mesecu septembru (5.9.. 12.9.. 19.9jn 26.9.)obl8.uri. Torek, 6. september 17.DD PredverjeKuh. doma Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnica za otroke In starle 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Kiavdij Tutta: Mediteranske impresije 20.15 Knjigarna Kul tu rnica Odprtje razstave matih slik. steklenih skulptur ter unikatne keramike Kiavdij Tutta Sreda, 7. september 17 DO Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Vila Mojca Sredina peta - ustvarjalnica za otroke in starše Za dodatne informacije o priredrtvah in dogodkih lahko pokličete Turistično informaci* jski in promocijski center Mastne obČit>e Velenje [03/896 18801. SoiTANJ Sobota, 3. september 15 00 Restavracija Rednak. Šoštanj 4. odprto parsko prvenstvo v bridžů Nedelja, 4. september mi 16:00 Mestna galerija Šoštanj Ustvarjalna delavnica (izdelovanje pikapolonic in čebelici fVlestna galerija Šoštanj Kulturni dom - Zavod za kulturo Male nočne zgodbe -lutkovna predstava gledališča Papilu Torek, 6. september 17:00 Kulturm dom Šoštanj Torkova peta: ustvarjalna delavnica za otroke in staile Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje smahtno obpaki Nedelja, 4. september 18.00 Pr ÍI ed rtveni p rostor H iše mladih Eno pesem peti Območno srečanje ljudskih godcev, nastopili bodo: Godci folklorne skupine Oljka, Gabsiški cvet, Podkra]$ka dekleta, Vesele babice. Jesensko cvetje. Lojzka Jezernik in Malčka Jelen ter fantjez Graške Gore. Ptireditev bo povezoval Peter Podgoršek. Harmonikarji bodo tekmovali 3. in 4. scpicml^ra bo na Ljubcčni jubilejna 25. prireditev Zlata twrnio-nika. Po treh prcdOnalnili nastopiii 418 hHrnioiiikarjcv in veteranov, bo finale v soboro ob 11. uri v 0§ t-jiibcčiia in so bo nadaljevalo /večer ob 19. uri pod »Morom pri ^siUkcm domu 1 jubcćna, Polent /maisovalccv hrona?f tih in sTcbmih plaket bo igral ansambel Dvojčici / Janezom. Zmagovalci zlatili plaket s prejšnjega dne pa b<îdo v nedeljo ob Iťí. uri tekmovali pri gasilskem domu na Ljubečni. Tarn se ho prireditev /<îcela z nastopom veteranov liarniionikarjev /a »Naj godca 2005«. V programu bodo kol gostje nastopiii Domen Jevseni^. Dejan Kušcr. harmonikarji §ole Ibnija Sotoška, veterani harmonikarji Franciia Salobirja in Družina l-erme s frojaji, Za ljubitelje konjev Konjeniško jahalno društvo prijateljev Petre organizira prve konjeniške igre v sot>i>t(>, svptenif>ra. od 13. ure dalje, v kraju Vitanjsko Skomarje pri Vitanjii na domačiji Petre. Izvajale se bodo galopske dirke in spret-uosiae igre. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, na zabavi bo igrsl ansambel ^rebci. ■ tip Zgodilo se je od 2. do 8. septembra 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali reguliranje reke Pake, ki Si> jo zaceli regulirali leto prod tem: v začetku septembra ieta 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za tclefi^nskc kable: Posta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko Iclcfimsko centralo: v nedeljo, 3. septembra leta 2000 je hud po/ar popolnoma uničil obrat Ga Ivan i ke velenjskega Gorenja: 4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva áostanjskej^a okraja, na kalereru so sodeîi)vali predstavniki Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj ter predstavniki Kemičnega insli-luta iz Ljubljane sklenili, da se labko začne izdelava Idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata v Velenju: dobrih deset let kasneje so /aradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske vlade gradnjo ustavili in HKK Velenje je ostal zapisan v zgodovini kt>t ena največjih zgrešenih investicij nekdanje države; 4. septembra leta 1966 jc v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti v Velenju Trgovsko podjetje Ba/cn odprlo svojo prvo samr)p{> strežno trgovijtn; v solskern letu 1957/5S jc osnovnošolsko izobraževanje v ,lugosia-viji prešlo na osemletno šolanje; v Šoštanju je bila v tem letu ena osemlcika, vVelenju. kjerjc bilo 1000 Šoloobveznih otrok, pa dve; v novi vclertjski osnovni áoU je bil pouk na nizji in višji stopnji na stari šoli, ki jc Imela svoje prostore v nekdanji grajski bv njuši lici. v nemški šoli. ki je dotlej služila za nižjo gimnazijo, pa so bili Ic štirje razredi osnovne šole: na tej šoli sta bili tudi vajeniška in kmetijsko-gospodarska šola. zato so na obeh šolah morali poučevati v dveh izjiieuah; poleg nove šole, ki se danes ime- Prostovoljno doto pri rogutaciji roko Pake (Arhiv Muzoja Volonjo) nuje po narodnem heroju Mihu Pintaiju 'loledu, so /ačeli septembra 1957 kopati tudi temelje za upravno poslopje s kabineti za učitelje in učila ter temelje za novo telovadnico; septetu bra leta 1979 so pričeli pripravljalna dela pri gradnji nove velenjske osnovne §olc; ptîuk na novi, takrat še celodncvni. Osnovni šoli Gorica, ki se je nekaj časa in^cnovala tudi Osnovna šola Bratov Mravljakov, so pričeli septembra lela 1981: 7. septembra leta 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanslvo tudi na naših tleh: pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral naš rojak dr. Josip Krajne, doma iz Skal, ki je bil v tistem prevratnem letu državni p919. MANJŠI VIKEf^D. 40 ni2J50 m2 zazidalnega zemljišča, v Kâvcâh, ugodno pro dam.Gsm:04G/87&«33 OBNOVLJENO 2.5 sobno stanovanje. 53 m2. ob mestnem parku v Celju, prodam za 7.5 mio/at. Gsm: 041/299-919. V CEtfTHLI Velenja prodam 66 ni2 veliko stanovanje. Gsm: 031/651-950. NAiAMiM ZDRAVNICA najame opremljeno stanovanje v Velenju. Gsm: 041/274091. RENAULT RG five. L1994. reg.do 02/2006.149.000 km. vzdrževan, rdeče barve, piodam Gsm: 041/518'907. AXspot 1.12/1996. antracidórne barve. 66.000 km. odlično ohranj&i. z dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/754436. NEPRIMIČNINI KUPIM ali vzamem v najem garažo v Šoštaniu Gsm: 041/899-775. 3-S08N0 stanovenje. pri Erini Trinici. PRIDELKI ULE2AN glevski gnoj, žganje in je-bolčnik prodamo. Gsm" 041/344883. DOMAČE rdeče vino prodam Telefon: 5886-594. RAZNO SAMONAKUDALKO sip 19. tračni obračalnik sip 20011) puhalnikz motorjem za seno prodam. Gsn^: 041/261 676. OLJNI gorilnik abig 29.5 do 6S kV. malo rabljen, ugodno prodam. Cena po dogo voru. Telefon: 6875-124. SREDNJA STBOKOVNA IN POKUCNA ŠOLACEUE Ljubljanska cesta 17,3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v iotolcMi Mu 2009 / 2000 V šol. (etu 2005/2006 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih; (Itiriletni programi tehniškega izobraževanja): b. program PROMETNI TEHNIK, strok, izobra^a - prometni tehnik D. program KOZMHIČNITEHMK, strok, izobrazba • kozmetični tehnik 2. zobraŽ9va (triietiii programi poklicnega izobraževanja): a. program ŠIVIUA^OJAČ. poklic šivilja krojač b. program R^IZER. pokJtc frizer C. program AVTQMEHANIK, poklic avtomehanik 3. Proaram srodrua ooklicno tehniškeaa Izobraževanla DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OB\^STILO Spoštovane zavarovanke^ spoštovani zavarovanci. obveščamo vas. daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoći. Na to telefonsko številko po kličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živ* ljenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoČ. Pogo-vorenatej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995445. Ltkamd v Vtkn|u: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izd» ja nujnih zdravil in zdravit na recepte, pred* pisane istega dne. Gb nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od laOO do 14.00. telefon 8981880. Zobozdravniki: 3. in 4. september - Boru I Korun, dr. stom,. v dežurni zobni ambulanti v ZO Velenje. V#teriflor$ko posfajs ioslon]: Od 2. do 4. septmbra - Trbor Sti^ar dr. vel. med., gsm 031/671-203. Od 5 do 8. septembra - Simon Mrklavžin dr. vet. med., gsm 041/633-676. De lovni Čas: ponedeljek - petek od 7. do ure: Ambulanta za male živali * ponedel jek. sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure: Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval od ponedeljka do peAa med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro. (trajanje izobraževanja »dve leti) a. program KONFEKCU^I MODELAR b. program PROMETNITIHNIK 4. NACIONALNA POKUCNA KVALIFIKACIJA pripravljalni seminar in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti* pridobitev CERTIFIKATA. • voznik/voznica v cestnem prometu ' vizažist/vizažistka • odgovorna oseba v cestnem prometu • delavec/delavka za preprosta konfekdjska dela • tekstilni konfekcionarAonfekdonarka « vzdrževalec/vzdrzevalka pnevmatik rn vulkanizer/vufkanizerka « mani ker/m enikerka 5> Tečaji a. Estetika fas, obraza in nohtov {60 ur) b. Zai^tni tečaj šivanja (60 ur) 6. Proarami usDOsabliania a. voznik inilniktor/ voznica initruklonca motom i!i vozil b. predavatelj / predavateljica cestno prometnih predpisov Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega samoizobražavanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov. Kandidate bomo vpisovali v tajniitvu izobraževanja odraslih (soba 3B1)vsak dan. razen soboteinnedelje, od 13. do 15. ure, ob torkih, sredah In i^etrtkih pa od 13.00 do 18.30. Začetek vpisa S. 9.2005. Vse ostale informacije (03) 42 822 31. (03) 42 822 30, (03) 42 622 12 a-po Sta: izobraževanj &«spsce@9uest.8rnes.» Domača stran: vvww2.arnes.a/guest/ssceste5 Nagradna križanka jezikovne šole U(AJIVÎOL$KEMinU 2005/2006 ANGLfIČINA 30-urni začetni in nadaljevalni tečaji za otroke od 5 do 10 let - SO-urni tečaj za lažje de(o v OŠ za učence od 5. do 9. razreda - 30-urni tečaj z »native speaker« • 30^ma angleščina za maturo 30-urni začetni in nad. tečaj za odrasle NEMŠČINA 30-ijrni začetni in nadaljevalni tečaji za otroke od 5 do 10 let starosti - BCkirni začetni in nadaljevalni tečaji za starejše učence 3Qurni začetni in nad. tečaji za odrasle FRAKCOjg S02/m3 zraka 1(2 22. avg D23 avg ■ 2i. »vg 0136. avg IT 29. avg 0 27. avg 28 »vg OBVESCEVALEC POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI ' • PREVOZI I • UREDITEV DOKUMENTACIJE « NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV mUUEMO 24 UR DNEVNO KAMNOSE^OPODPEČAN SttA20Jel.:t)3/8B7 0300,04f/862 l08 Izdelava oagpotioikov in klesanje nnlsov le čás. ki dd. je čss. ki vzam<2, /Vavt/U je čás. ki celi rane. In je čas. ki uikdňr ne inin&. ko ćaS'Jiijdš se v spomine. ZAHVALA ob bolečem slovesu od naic MIRE VIDEČNIK Hvala vsem, ki ste nam kakor koli siali oh sirani, poklonili cveijc in sveče, stisnili roko in namenili prijazne besede ali misli. Druzifta Videčnik in ostalo sotvdstwt Ti.^n<}. Mili na Tinini duSe. Ne već pod oboki svefa. d v neizmerni f>nmr vesoffrî ćisfesvefiobe prrimen, (Tone Pavček) Sporočamo žalosino vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba žena, mamica in omica SONJA KRASEK rojena Centri/i (XI nje smo se poslovili v krogu dru/inc, dne 29.8.2005. Za pomoc se zahvaljujemo gospodu (irtišlju. dr. med,, gospodu Jusiineku, dr. med., gospe Pecnikovi. dr. med., gospodu Kovaču, dr. med., gospodu Zvviiterju. dr. med., in paironaznim sestram. Vsi, ki smo jo imeli nekmemo mdi. Namesto cvetja na grob: Onkološki institut TR 01100-6030277797, skJic 00 9320010 In pride dan. kose končajo jtadnje upojoče sanje. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka BRANKA ŠUMERJA iz Šolanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem, sosedom In znanccm, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poli. Prisrčna hvala vsem za darovano cveije, sveče, za vso usino in pisno izraženo sožalje. Vimenu njegovih najdražjih, žena Silva, hčerka Nevenka in sin Borbi z dntzinama Ni.v7irl lisfa. kar nas loči in fJvijenje ni. kar dni?.i nas. So vezi močnejše. 8rez pomend zanje so razdâije, krajin čaSs (Miia Kačič) ZAHVALA Oh boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ANE LEDINEK iz Lokovice 13. 5, 1929 - 21. 8. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem. sosedom in znancem ler vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih irenuikih ob smni naše mame. Zahvaljujemo se gospodu župniku Francu Dermolu in gospodu kaplanu Janku Babiču za poslovilne besede ob odhodu od doma in /a lepo opravljen obred, vokalnemu kvinieiu Flamingo, govorniku in pogrebccm. Zahvaljujemo se družinam Mohorič, Napotnik. I.edinek in Laure, sodelavcem Vcgrada. Premogovnika Velenje in OŠ Šalek, dežurni službi Zdravstvenega doma Velenje in Pogrebni siužbo Usar. Najlepša hvala vsem. ki ste našo mamo v tako velikem i^levilu pospremili na njen tihi dom. Žalujoči: vsi njeni NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDINI, M IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IH POKOPALIŠKE STORITVE / / ) • PREVOZE POKOJNIKOV / // - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA /v X - UREDITEV DOKUMENTACIJE k. y • MOŽNOST PUČIU NA VEČ OBROKOV IOMUKALKÛ PODJETJE - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS VELEMJE d.o.ft. Pogrebno polcopaliika doiavnost Tel.; 03/891 91 53, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 30 41 ; Koroška cesta 37b,V^n|e Dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA ob izgubi našega dragega JURETA PEJIČA se iskreno zahvaljujemo sindikatu. HTZ, zavarovalni službi, sodelavcem Premogovnika Velenje, podjetju Viva Celje, osnovni soli Aniona Aškerca, sorodnikom, prijateljem iz Velenja in Gorice T.endava. pogrebni službi, sosedom Tomšičeve 27,29 in 31. Posebej se zahvaljujemo Ačimu, Seni, K^di. Kati in družinama Pejkunovič in Garasevič. Se enkrat hvala vsem. ki sic nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem. ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti v njegov tihi dom. Žalujoči: žena Verica, hči Matjanva in sin Marto p* J ! v SPOMIN 3. septembra bo minilo dve leti odkar nas je za vedno zapustil naš dragi TONE GUCEK 1918 - 2003 Hvala vsem, ki niste pozabili nanj. Vedno bolj tc pogrešamo in nikakor ne moremo dojeti, da nisi več z nami. Tvoji najdražji Zh vse, kar za nas v žt/ijenju dobre^ storiia si. za vse še enksAl iNALA TI ZAHVALA Ob boleči b-gubi drage sestre, tete in botre ZOFKE CEGNAR 6.5.1934- 18.8.2005 se iskieno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delih bolečino v težkih trenutkih, jo pospremili na zadnji poti. nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvcijc. sveče in za svete maše. Hvala Domu za varstvo odraslih za nego v času njene težke bolezni, govornici Maijani Kotnik, gospodu kaplanu Janku Babiču za darovano sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za lepo zapele žalostinke in pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena JIVALA. jlaluj oci VSI njem ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE DOLENC roj. Polak iz Rečice ob Paki 22. 11. 1920 - 26. 8. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih siah ob strani, nam izrekli sož^lje. podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše. Hvala Jovanu Stuparju. dr. med., za zdravljenje, patronažni sestri Nataliji /-a nego na domu ler osebju Pljučnega oddelka Bolnišnice TopoLšica. Hvala ludi Veri, Silvu, Evici in Sonji za nudeno pomoč, pogrcbcem. pogrebni službi Morana. gospodu župniku Ivanu Napreîu za opravljen obred. Zdenki Kolene za ganljive besede slovesa, praporščakom in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: si/l Alojz z ženo Marjano, vnuk Tomaž, s Petnt in vnukinja Mojca z družino Kogàî unai rdd. uikoii ne umre. le daleč je... » Naslednje leto bo še bolje! « Ina Trebičnik Knez na svetovnem prvenstvu v poslikavi teles v finalu - Idej in navdušenja ji ne manjka Tatjana Podgoršek Pred nedavnim Je bilo v avslrijskiim Swhtidnu svciovtH) prvi!istvo v pcv si i kavi icics. Mod ^lo Umi sodelujočimi je bila ludi Ina Trebičnik Knez-Šmarčanka» ki se je pred časnm preselila v Celje, Uvrstila Í0 je v finale in med 36 llnalisti osv5>jila 27 mesto. )> Vse je bilo cool. Navdušena sem nad novt>. izjemni) i/kuènjn, zadtv voljna z uvrstitvijo. Cc hi bilo vreme bolj po godu mojemu modelu, bi se zanesljivo uvrstila še bolje,» je pripovedovala. Kol je pojasnila, je bilo ^aradi hude vročine ludi /a modele tekmovanje zelo naporno. Med poslikavo stí morali šest ur Slali na nogah, tudi po tem niso smeli seslK da ne bi uničili posli-kave, nato so čakali na vrsii /a predstavitev na odru in pred komisijo. Zato ne preseneča, da so nekateri zaradi napora pred zadnjim dejanjem omagali. Organizaicr tekmovanje je /ani izbral dve temi: v predlekmovanju je bil 10 svci glasbe. Ina je izbrala indijsko boginjo plesa in glasbe Sarasvati ter temu prilagodila vse - izbor barv ter pi>slikave. lema finala pa je bi: strip. »Večina tekmovalcev si je Izbrala ^jí znsnc, »obdelane* lialman, Spider-mane, 101 dalmatinec. Sama pa sem hotela biti izvirna in izbrala slovenskega avtorja Tomaža I.avriia, Prevzela sta me njegova zgodba in njegov način slikanja stripa. Komisija je menili, da sem bila med vsemi tekmovalci res najbolj izvirna, Navdušeni nad idejtj in samim dem so bili tudi foiograH.« je povedala bolj zase kot za nas. Po njenih informacijah naj bi sc prvenstva udelei^ili trije tekmovalci iz Slovenije, nastope vseh skupaj pa je - po (îcenah orcanizaloriev • vsak dan spremljalo približno 20 tisoč gledalccv. lna pravi, da ne slika za nagrade in karieri). Preprosto v tem uživa, si tako na-hira energijo, sprošča domišljijo. Njene spretne roke so ustvarile ^ že kar nekaj pravih umetnin. »Ptmein odvisno od prilož-nosti je. ali slikam po nav- y. Za tekmovanje v fînatu je iz* brala strip slovenskega avtorja in zaradi svoje izvirnosti biia deležna navdušenja komi^je ter fotografov. ničnemu laboratoriju \ Knez in še nekaterim drugim, ki so mi s svojimi pri-s p e v k i omog(h diliu ali so teme določene vnaprej. V teli primerih si narišem skico. Pri delu je potrebna velika natančnost, občutljivost za ^ podn}bnosti In seveda veliko domišljije, nenazadnje tudi potrpljenja.« /a poslikave uporablja posebne barve, povsem neškodljive za kožo. Na njej osianejo toliko časa, dokler jih ne spere z vodo. »So d<^kaj drage in ludi sama udeležba na tekmovanju ni bila poceni. Zalo bi se rada zahvalila občinama Velenje 1er Šmanno ob Paki, Cemenlninarsivu P(v lak, gostišču Malus, podjetju Taem, Zoboleh- za OČI rja sve lovne m prvenstvu v poslikavi teles v Avstriji se bo. če bo vse po sreči, udeležila tudi prihodnje leto. Seveda ne kot gledalka. ampak kot aktivna udeleženka. »Se bolje se bom pripravila na ta izziv in s sabo odpeljala ekipo, kot se podobi-od izkušenega modela do asistentke, fo lografa. S priznano OogoEriavec. ki vodi Plesni forum Celje» bom izdelala koreografijo, saj je ta pri predsia^tvi na oúm zelo pomembna. Celotna poslikava namreč pride do pravega izraza šele v gibanju. Idej in navdušenja mi ne manjka. Zagotovo se lahko uvrstim še precej višje, kot sem se letos. Prepričana sem, da bom Izko rislila priliûnost, kol jo najbtv Ije znam,« je sklenila pogovor Ina Trebičnik Kjjez, umetnica, mali Vike ter Neli Ln študentka Visoke šote za turizem. arsihc Ne me tepsti, prosim! Velenje je stereotipno znano kot nevarno - V zadnjem času porast opaznejših kaznivih dejanj v letošnjem poletom sc nevarnost v mestu kaže na različne načine. Po peš conah je na kupe motoristov in drugih prevoznih sredstev, po/jri so skoraj dnevna stalinca. Velenje pa še vedno ni izgubilo oznake ponoči nevarnega mesta. Zdi pa sc. da ljudi. diK kler se njim nc zgodi nič hujšega, lo ne mmači i^bjekt? Naključne sprehajalce smo povprašali, kaj mislijo o tem. Ciril Žerdoner: »Mislim, da moramo čim prej najti požigalce, ki jih je očitno več. To je verjetno neka organizirana družba, ki si za cilj izbere listo, kar jih moti. Sicer pa je varnost v mestu na precej dobri ravni. le nekaj policistov nam manjka v mestu. Tudi večje število redarjev bi pomagalo, predvsem v nočnin urah. ko se tudi sam ne počutim varnega.« Kalja Koprivnik: »Oez dan se mi zdi Velenje dokaj varno. Ker nisem iz niesta. me niti ni strah, čeprav se zavedam, da policija nima nobene avioriicie, varnostniki pa še manj. Ne znam si niti predstavljati, ali jc pc-žigalee en sam ali pa gre za organizirano skupino.« Elvisa Jasarevič: »V Velenju se počutim zelo varno, tako podnevi kot tudi ponoči. Ničesar me ni strah, saj menim, da so policaji in varnostniki v mestu dovolj učinkth viti. Vse jc v najlepšem redu.« Lojze Kos: »Sam se v mestu počutim var- p nega, bolj me skrbi za sina in otroke nasploh. ki so nevarno izpostavljeni vozilom v peš coni. Kako je ponoči, ne vem, ker takrat po Velenju nc hodim. Stanje bi lahko popraviti z v/^ojo ia ukrepom. Mlade bi nKJrali poučevati, morda v obliki kulturnega izobraževanja, laktî kot so to storili v knjižnici, kjer si ^ j lahko ogledamo otroške risbe na temo pro- V_/ raei. Kot ukrep pa je bil po mojem mnenju nov policijski motor dober prijem. Kar se tiče požarov pa so prvi, kar jih pomnim, in ne morem razumeli psihologije tega psihopata.« Vtarga Lovrič: »/aenkrai se še počutim varno lako p(xlncvi kol ludi ponoči. Najbolj nevarni se mi zdijo motoristi in kolesarji. Glede požigov pa meje najbK>IJ strah lega, da bi kdo kaj storil, ko sem na dopustu. Najbolje je, če vsak posajuezni skrbno pazi svojo lastnino, saj se takt) da najlažje preprečili tijen požig.« ■ Mojca Krajne, Tina Pandža Piroman znova udaril? Velcj^t'. 311. a>xusla - Po kratkem zatišju je v to-rek zvečer znova gorelo, tokrat skoraj istočasno kar na dveh lokacijah. Malo po 20. uri /večerje iz doslej še neznanega vzroka zagorelodelnozidaiio delno pa leseno gospodarsko poslopie v Kavcah. Lastnik lega je Bt^jan Miklavžiua iz Skal. Kljub hitremu posretlovanju gasilcev jc v celuil /^orcl zgornji leseni del poslopja z ostrešjem 1er nekaj sena. mol okul t i va t or, nekaj lesa in kmctiiskcga oroi^a. Ko so bili gasilci Velenja, Vinske Cîorc, ŠentDja in Šalcka sredi dela, so dobili obvestilo (nekaj pred enaindvajseto), da gorila lesena poćiliiška hišica in čebelnjak na vrhu smučarskfMkakal-nega centra. Njun lastnik, Martin Mihalck. je le nekaj ur pred tem odšel na dopust, fu so se gasilcem prej omenjenih gjisilskili društev pridružili Se gasilci iz Pcsja in Premogovnika Velenje. Ognjeni zublji pa so kljub njihovemu posredovanju dodobra uničili ostrešje hišice In čebelnjak z devetimi panji čebel, gasilcem pa je kliub močnemu ognju uspelo rešiti nekaj opreme. S tem pa gasilci lorktwega večera še niso zaključili. lik pred enajsto ponoči je na Cesti Simona Blatnika v Velenju vo/nik osebnega avtomobila izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s cestišča. Gasilci PCîD Velenje so osvetliti kraj nesreče, «xlklopiii akumulator ln nudili protipožarno zaščito in («lalo telmično pomoč pri reševanju dveh poškodovanih oseb. Vprašanje, kaj se zadnje čase dogaja v Velenju in niegovi okolici še naprej ostaja odprto. Je na delu piroman? ■ S. Vovk