8
6 2001
IN IZOBRAŽEVANJE
učenci, ki imajo največ težav pri teh predmetih,
prikrajšani za marsikaj. Po evalvacijah, ki smo jih
naredili s starši in učenci, ni tako: najbolj so zadovoljni
ravno učenci prve zahtevnostne ravni, nato pa učenci
tretjega nivoja (ki jim gre najbolje). Ugotavljam, da bo
treba več storiti in se še bolje pripraviti za delo drugega
nivoja, kije tudi najbolj številen. Sodelovanje učiteljev
nivojskega pouka. Sodelovanje poteka na dveh ravneh:
med učitelji istega predmeta in med vsemi učitelji
nivojskega pouka. V urniku je treba določiti čas za obe
ravni sodelovanja, ki mora biti kontinuirano, saj mora
biti delo zelo usklajeno, med drugim tudi zaradi (za
učence) čim manj motenega dela, če je odsoten kateri
izmed učiteljev. To povzroča težave pri organizaciji dela
in sestavi urnika pa tudi pri vrednotenju teh ur za
učitelje. Prav tako se pojavlja vprašanje, ali naj bodo
učitelji nivojskega pouka sploh razredniki, ker ne
poučujejo vseh učencev enega razreda.
Zelo je treba paziti, da težave z urnikom ne
povzročijo strokovne napake, in sicer da bi zaradi lažje
organizacije dela otrokom onemogočili obiskovati pouk
na različnih nivojih in ne nujno pri vseh treh predmetih
na istem nivoju. Urnik mora prav tako omogočati
prehode iz skupine v skupino med letom.
Urnik
Prepričan sem, daje sestava dobrega urnika v tretji
triadi najtrši oreh za vse sestavljavce. Če bi imele šole
na voljo toliko svojih učiteljev za predmete nivojskega
pouka, kot imajo skupin, potem bi se dalo sestaviti urnik
sorazmerno preprosto. Če pa ni tako, je treba skupine
razporediti na začetek ali konec pouka, kar povzroči
‘luknje’ v urniku za učence, ki takrat niso v skupini.
Vprašljiva je torej sestava urnika, kjer bi lahko
strokovno izpeljali celoten pouk z nivojskimi urami,
izbirnimi predmeti in razrednimi urami, učenci pa bi
pouk končali do 13. ali 14. ure. ‘Luknje’ povzročajo
učencem tudi ure pouka, ki jih je predmetnik opredelil v
polovičkah (slovenščina 3,5 in 4,5 ure itn.). Na šoli ne
UJ smemo pozabiti organizirati dejavnosti za učence, ki
čakajo (imajo luknjo v urniku) na nadaljevanje pouka.
' * To je lahko obisk računalniške učilnice (ki pa v tem
terminu ponavadi ni prosta, saj imajo drugi pouk
računalništva), šolske knjižnice ali pa preprosto čas za
kosilo ali pa pisanje domače naloge in učenje (treba je
zagotoviti prostor). Za učence, ki nimajo kosila v šoli, je
podaljšanje pouka zaradi lukenj težavno. Vprašanje
toplega obroka za učence v tretji triadi bi moralo biti
vprašanje šole, ministrstva in staršev. Najmanj, kar bi
^ lahko storilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je,
da bo dovolilo uporabiti del subvencije za malico tudi za
kosila, če je primer upravičen.
iv 1
ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ ...
Watzlawick v neki svoji knjigi navaja
Berkeleyjevo misel, kako vsaka resnična
sprememba dvigne prah. Če ga ne, je ni. In če je
v zraku prah, potem slišimo pritožbe, kako se
nič ne vidi, vprašanja, kdo nam je to godljo
skuhal, in zahteve, naj kdo že kaj stori, da bomo
vedeli, pri čem smo.
Odzivi na avtoriteto so zelo različni. So
ljudje, ki jo vedno občudujejo in se ji klanjajo,
tudi če se zamenja vsak dan. Na drugi strani so
tisti, ki so prepričani, da je vse, kar avtoriteta
stori ali reče, neumno, napačno in neprimerno.
Ni avtoritete, ki se ji prvi ne bi prilizovali in je
drugi ne bi kritizirali. Ljudst\>o, ki je vmes, je
previdno in praktično: ne sili v težave, če to ni
nujno. Način in vsebina njegovega oglašanja sta
odvisni predvsem od avtoritete: bolj kot hoče biti
pametna, lepša je njena obleka in trdnejše so
vzgajani otroci, če govorijo to, kar vidijo.
Bistvo vseh sistemov je trajno in sprotno
odzivanje na spremembe tako zunaj kot znotraj
sebe. Ker se spremembam ni mogoče ogniti,
je za delovanje tega mehanizma nujna
kakovostna povratna informacija o delovanju
sistema.
S prilizovala in poklicnimi kritiki si ni mogoče
veliko pomagati. Niti eni niti drugi ne morejo
biti pravo zrcalce na steni, ki odseva resnično
podobo. In vsi drugi? Njegovo oglašanje je
seveda odvisno od tega, kaj prenesejo ušesa
njene cesarosti. Ker brez jasne in poštene
povratne informacije ne gre, je otovo boljše
podpiranje kritike kot prilizovalcev. Brez tega bi
se utegnila uresničiti misel, ki smo jo lahko pred
časom prebirali v neki fotokopirnici: »Čoln seje
potopil, ker so bili vsi na moji strani.«
Janez Bečaj
<
Z
o