Št. 135 (15.237) leto Ll^ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 CISALPINA vGHSTIONI 3, Vv bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 rznn I ID POSTNNA PLAČANA v GOTOVN I ^UU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% PONEDELJEK, 22. MAJA 1995 VZDA so se spopadli zmajem Barbara Kramžar v°njo o stotih, tisoči todah dolarjev. Drž. p zanje samo zverina m celo nuni ,er’ kot pravijo, °ncno vrnili ljudst eh so neustavljivi Prave o proračunu avadi - povsod po sakoletni karneval j16®9 obračunavanj .a!?)a peska v oci i lajanja sladkih oblj hia1®' Ameriški ukanci pa so tokrat atun spremenili v ~y°ie konservativne i “vkov, cim man vec zasebnost °lilci blagoslovi ambra, ko so na aigrir.hevih dese Vi vi; ^Publikance. Mesarsko Zdravstvene osla Paogramov m d ^kojnin moral ^ senat in pred to so ze am “mbnosti. Prav 1 sem ameriško v1 republikanci ^eznika, amp; mdi verski d« 'dogocni ideoli Zoriscu v zn/ f?ave je pom c,)a- ki jo Pravkar berej tako "‘avnavati, *■» ri - Ulje , 1 Johnso države, dne vzor hi ^eje bolj id detnokratic de državi ddinkovit država v ; Zaradi sve Predpisov sdo kaznuj diarsikje, Evropi Zobe se 'muki. b , “d K danjeg; kršenja vZDA Vsai poj zmajem, ■ Papež se je | opravičil OLOMOUC - Papež Janez Pavel H. je v Češkem Olomoucu protestante prosil za odpuščanje zaradi nasilja med protireformacijo. »V imenu vseh katolikov prosim za odpuščanje zaradi zločinov, storjenih proti nekatolikom,« je dejal papež med maso, ki se je je udeležilo približno 250 tisoC vernikov iz Ceske, Slovaške, Poljske, Nemčije in Avstrije. Na 5. strani »Jadransko pobratenje« I med Trstom In Benetkami TRST - Včeraj se je uspešno zaključil tržaški del »jadranskega pobratenja« med Trstom in Benetkami. Beneški del bo 27. maja, ko bo veslaška štafeta beneškemu županu vrnila dožev prstan. Tržaški župan Illy ga je namreč včeraj izročil posadki Četverca s krmarjem miljskega pomorskega društva Pullio. Pred tem je bila v tržaškem pristanišču veslaška regata gojencev jadranskih pomorskih šol. V polfinalu so piranski gojenci premagali tržaške, beneški pa reške. V boju za tretje mesto je nato tržaška posadka premagala reško, gojenci beneške pomorske šole Sebastiano Venier pa piranske gojence. Podobna pobratenja v duhu »miru in sodelovanja med ljudmi Jadrana« bodo v prihodnjih letih še v drugih mestih Jadrana. Na 2. strani DANES NAJBRŽ DOKONČNA ODLOČITEV BALKAN / SKLEP V BOROVEM SELU Referendumi: morda sporazum o televizijah RIM - Danes bo najbrž padla dokončna odločitev o treh referendumih o televizijskem sistemu. Potem ko je v soboto kazalo, da bo politični in parlamentarni sporazum precej težko dosegljiv, je med političnimi strankami včeraj znova prevladal optimizem. Osrednja politična pogajanja se odvijajo na relaciji DSL-Forza Italia, med tistimi, ki pritiska za dosego dogovora, pa je v prvi vrsti tudi sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Da je prišlo do morda bistvenega premika v pogajanjih, je včeraj popoldne potrdil predsednik poslancev Berlusconijeve stranke Vittorio Dotti. Dejal je, da je Demokratična stranka levice pristala na nekatera tehnična dopolnila v zvezi s prvotnim sporazumom, ki so ga dosegli v posebni parlamentarni komisiji. Da je sporazum najbrž na obzorju, je potrdil tudi tajnik Hrasta Massi-mo D’Alema, ki je mnenja, da so vse težave in ovire v teh okvirih premostljive. DSL bo do zadnjega skušala prepričati Umberta Bossija, da pristane na parlamentarni kompromis, ki bi preprečil ljudske referendume o televizijskem sistemu. »Senatur«, ki je bil včeraj nenavadno tiho, pa se boji, da le levosredinska koalicija pravzaprav že klonila pred Berlusconijevimi pritiski. V to je trdno prepričan vodja Komunistične prenove Fausto Bertinotti, ki pravi, da edinole referendumi lahko pravično uredijo veliko zmedo, ki danes vlada v televizijskem sistemu. Romano Prodi, levosredinski kandidat za ministrskega predsednika, upa in pričakuje, da bo parlament s pametnimi potezami preprečil referendume o televizijah. Tega mnenja je tudi tajnik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki pa mu nekateri v lastni stranki očitajo preveliko popustljivost do levice. To je stališče, ki ga zagovarja znani "epurator" France-sco Storace. Na 2.strani Enostranko združevanje Krajinski Srbi naj bi se spojili s t. /'. Republiko Srbsko v eno državo SARAJEVO - Krajinski Srbi so na zasedanju svojega parlamenta v Borovem selu sprejeli odločitev o združitvi tako imenovane Republike srbske Krajine s tako imenovano Republiko Srbsko, paradržavno tvorbo bosanskih Srbov. Odločitev o združitvi naj bi oba srbska parlamenta potrdila na skupnem zasedanju konec meseca. Po dvodnevnem relativnem zatišju so srbske enote v nedeljo nadaljevale svojo ofenzivo na položaje vladnih sil na sevem Bosne. Cilj topniških in tankovskih napadov je bilo spet območje okoli Orasja ob Savi. Poročil o morebitnih žrtvah ni. Sarajevčane so v nedeljskem jutru pozdravile pro-tiostrostrelske ovire, ki so v sobotni noči zrasle ob najpomembnejših prometnicah v središču mesta. Podobne barikade so v bosan-sko-hercegovski prestolnici stale že pred enim letom, potem pa so jih oblasti odstranile, ker je Unprofor takrat zagotovil, da bo prebivalce Sarajeva zaščitil. Na 5. strani Beriusconi zaskrbljeno čaka na sklepe milanskih sodnikov MILAN - Sodnik za predhodne preiskave bo najbrž sredi tedna vzel v pretres zahtevo milanskih tožilcev tima »Čistih rok« po sodnem postopku proti Silviu Berlusconiju (na sliki), ki ga dolžijo vpletenosti v podkupovalni aferi »Finivest-financna straža«. Zahteva milanskih sodnikov je odjeknila tudi v Palermu, kjer so se najvidnejši poltiCni voditelji spomnili tretje obletnice pokola pri Ca-paciju, kjer je mafija ubila sodnika Falco-neja, njegovo ženo in policiste in njunega spremstva. Na 2.strani X NESREČE / KRVAV KONEC TEDNA Več mrtvih na cestah v Sloveniji Nesreče zakrivile spolzke ceste, predvsem pa neprevidnost LJUBLJANA - Zaradi padavin so bile ceste po vsej Sloveniji zadnje dni mokre in spolzke, Cesar pa vozniki, kot kaže, niso upoštevali. Prehitra vožnja je bila namreč vzrok trem hudim prometnim nezgodam, v katerih je življenja izgubilo devet ljudi, zgo- reli pa so tudi štirje avtomobili. Na cesti iz Celja proti Žalcu je zaradi prehitre vožnje skozi pregleden ovinek zaneslo bmw z ljubljansko registracijo, ki je nato Čelno trčil v jugo koral, ki mu je pripeljal nasproti. V nesreči so umrle štiri osebe. Prav toliko jih je umrlo na cesti med Kranjem in Jesenicami, na ravnem odseku pri letališču Lesce, kjer je bmw s kranjsko registracijo Čelno trčil v bmw nemškega državljana. Nihče od potnikov v obeh avtomobilih ni preživel. BELGUA/VOUTVE Potrjena leva sredina BRUSELJ - Po prvih neuradnih rezultatih včerajšnjih parlamentarnih volitev v Belgiji je levosredinska vladna koalicija, ki jo sestavljajo krščanski demokrati in socialisti, obdržala večino v 150-clanskem zveznem parlamentu. Z izidi volitev so najbolj zadovoljni socialisti, saj jim volilci kljub razvpiti podkupovalni aferi Agusta, zaradi katere je odstopilo kar nekaj strankinih veljakov, zaupajo bolj, kot so pričakovali. Krščanski demokrati premiera Jeana-Luca Dehae-neja pa naj bi v primerjavi z zadnjimi volitvami izgubili kar nekaj glasov. Desničarski blok je dobil 26,7 odstotka glasov oziroma 1,2 odstotka vec kot na zadnjih volitvah. NOGOMET / DVE KOLI PRED KONCEM PRVENSTVA Juventus že prvak RIM - Z gladko zmago proti Parmi (štiri proti nic) si je Juventus - dve koli pred koncem prvenstva -zagotovil državni naslov. TurinCani so pravzaprav vodilo skozi vse prvenstvo, zato je njihova zmaga popolnoma zaslužena. Parma je včeraj igrala nemotivirano, saj se je očitno zadovoljila z osvojitvijo prestižnega pokala UEFA. Pozornost ljubiteljev nogometa je sedaj uprta v boj za obstanek. Po včerajšnjem porazu v Genovi je Foggia z eno nogo že v B ligi, medtem ko Genoa lahko še upa v obstanek. V boju za obstanek velja omeniti gladko zmago Cremoneseja proti Padovi. Med strelce se je vpisal tudi SlovenecFlorjanCiC. Na 14.strani TOTOCALCIO X1 1 121 111 X1 XX Dobitki: 13-7.876.000 lir 12-332.700 lir Danes na športnih straneh Sovodnje še upajo V zaostali tekmi zadnjega kola 1. amaterske nogometne lige je Mossa po pričakovanju premagala Pro Romans in napredovala v promocijsko ligo. Sovodnje se bodo v dodatnem srečanju pomerile z Zaulami za drugo mesto, ki tudi vodi v promocijsko ligo. Stran 10 Olimpiada Športne šole Trst V Četrtek in petek so se uCenci mestnih osnovnih šol pomeriti v atletskem troboju. Stran 12 Biaggi zmagal v Nemčiji Italijan Biaggi je v motociklistični dirki za VN Nemčije v razredu do 250 kub. cm osvojil prvo mesto in svojo drugo letošnjo zmago. Stran 13 Francija svetovni prvak v rokometu Z zmago nad Hrvaško s 23:19 si je Francija prvič zagotovila naslov svetovnega prvaka v rokometu. Stran 13 Muster boljši od Bruguere V finalu odprtega teniškega prvenstva Italije v Rimu je Avstrijec Thomas Muster zanesljivo v štirih setih premagal Spanca Bruguero. Stran 14 NOVICE Mafija sežgala avto pogumnega župnika P AT.KRMO - V noči na nedeljo je zgorel avtomobil peugeot 205 g. Gregorja Porcara, mladega župnika v palermski četrti Acquasanta. Avtomobil je bil parkiran pred župno cerkvijo in vse kaže, da je njegov sežig delo mafije. G. Porcaro je namreč eden izmed voditeljev upora civilne družbe proti mafiji v sicilskem glavnem mestu. Med drugim je bil kaplan g. Pina Pugbsija, župnika v palermski četrti Brancaccio, ki ga je mafija usmrtila septembra 1993, pa tudi sam je že doživel več atentatov. Decembra lani so neznanci poškodovali prostore socialnega centra, ki ga je sam ustanovil, aprila letos pa so prerezali zračnike njegovega avtomobila. G. Porcaro je na zadnje ustrahovanje reagiral zelo dobro. Svoje zupljane je pozval k pogumu, neznanim storilcem pa je dejal, naj se ne ponižujejo s tako podlimi in nizkotnimi dejanji, ter izrazil pripravljenost, da jih osebno sprejme, da bi jim pomagal iz slepe ulice, v katero so s svojim življenjem zašli. »Vedite, da vas kljub vsemu še vedno ljubim in vas prosim, da razumete, da vaš pravi sovražnik nisem jaz,« je med drugim dejal g. Porcaro v izjavi za tisk. Igralka Lorenza Guerrieri v zaporu zaradi mamil RIM - Karabinjerji so včeraj aretirali filmsko igralko Lorenzo Guerrieri zaradi posesti mamil. Okrog poldne so jo ustavili v bližini Trga Bologna v Rimu razadi rutinskega pregleda, ker je bila ženska zelo živčna pa so pazliveje preiskali njen golf. In dejansko so v torbi v avtomobilu našli 20 gramov kokama, porazdeljenih v 40 doz. V vozilu so poleg tega našli še 800 dolarjev in 200 tisoč lir. Danes se v Trstu začne seminar za zborovodje TRST - Moški zbor Alabarda v sodelovanju s tržaško podružnico finančnega zavoda Banco di Roma prireja ob danes do 26. t. m. tretji seminar za zborovodje, ki ga bo vodil Stefano Sacher. Zbo-rovodski tečaj je namenjen vsem, ki se želijo približati dirigiranju ali ki želijo poglabljati tehnike dirigiranja; iz tega razloga bo Sacher najprej spregovoril o gestualni tehniki, pozneje pa bo pojasnil kompozicijske elemente, preko katerih bolje razumemo skladbo. Za letošnji seminar je Sacher izbral osebno temo ljubezenskih pesmi iz 16. stoletja; s posebno pozomosto pa bo predelal skladbe Philippa Verdelota in Gian Giacoma Galstol-dija. Ob teoričnem delu pa bo Sacher posvetil veliko pozornost praktični delavnici, v kateri bodo tečajniki lahko stopili pred zbor, v ta namen bo v sklopu tečaja sodeloval tudi Moški zbor Alabarda. Ta vokalna skupina, ki je nastala 1.1973, je veliko nastopala v Italiji in v tujini (Nemčija, Švica, Slovenija, Avstrija, Madžarska in Mongolija); od 1. 1988 pa jo neprekinjeno vodi Stefano Sacher. Sacher je opravil glasbene diplome iz kompozicije in zborovskega dirigiranja na državnih konservatorijih v Trstu in Bologni ter zaključil tudi univerzitetni študij v Trstu. Ob dirigiranju pa se Sacher ukvarja tudi s kompozicijo. Zborovodski seminar, ki se bo začel danes, se bo odvijal v ul. Paganini št. 6 v Trstu. (LA) OPTIMIZEM VEČINE POLITIČNIH STRANK Danes odločitev o referendumih Veliki pomisleki Severne lige, medtem ko je SKP za izvedbo ljudskega glasovanja RIM - Italijanke in Italijani bodo danes najbrž dokončno zvedeli, ali bodo v nedeljo, 11.junija glasovali o treh ljudskih referendumih o televizijskem sistemu. Med političnimi strankami je sinoči vsekakor vladal zmerni optimizem, da je politični oziroma parlamentarni sporazum o tem vprašanju pravzaprav pred podpisom. Edini pomisleki prihajajo iz vrst Severne lige, medtem ko je Stranka komunistične prenove že pred dnevi zelo jasno povedala, da predstavljajo referendumi edino sredstvo za rešitev hude zmede v televizijskem sektorju. Da se pogajanja nadaljujejo in da je dogovor morda že na obzorju, je potrdil načelnik poslancev Berlusconijeve stranke Vittorio Dotti, ki si zelo prizadeva, da se preprečijo trije referen-dumi o televizijah. Dotti je povedal, da je Demokratična stranka levice pristala na nekatere popravke in dopolnila k okvirnemu sporazumu, ki so ga stranke dosegle v petek. Vodja poslancev »Forza Italia« je mnenja, da je treba morebitni sporazum podpisati tudi brez političnega pristanka Bossijeve stranke in komunistov, čeprav bi utegnila parlamentarna opozicija teh dveh strank zelo upočasniti postopek, da se prepreči ljudsko glasovanje. Da obstajajo realne možnosti za uravnovešen sporazum, je mnenja tudi tajnik DSL Massimo D’Alema. Na poti dogovora je trenut- Načelnik poslancev Fl Vittorio Dotti je optimist no še nekaj tehničnih zaprek in težav, ki pa niso nepremostljive, je optimistično dejal D’Alema, ki pa se je v isti sapi zavzel za čimprejšnjo odobritev zakona proti televizijskim monopolom. To glasno zahteva Um-berto Bossi, ki očita D’Alemi‘, da se je v ključnem trenutku ustrašil odločilnega spopada z lastnikom Fininvesta. Za sporazum, ki bi preprečil referendume o televizijah, se je znova javno zavzel tudi Romano Prodi. Po njegovem bi referendumi le zaostrili politično situacijo v državi, zato je tudi on pozval parlament, da odobri zakon, ki bi preprečil ljudsko glasovanje in obenem dokončno (in pravično) uredil televizijski sistem. Vprašanje referendumov je, kot vidimo, po- globilo stare spore na levici (med DSL in Komunistično prenovo), do različnih gledanj pa prihaja tudi na desnici, v tako imenovanem Kartelu svoboščin. Medtem ko se Krščansko-demokrat-ski center od vsega začetka - v pravem de-mokrščanskem slogu -vehementno zavzema za politični dogovor med desnico in levico, se nekateri v Nacionalnem zavezništvu ogrevajo za volilno soočenje. V možnost sporazuma močno dvomi poslanec NZ Francesco Storace, ki si v zadnjem času vse bolj »upa« javno kritizirati svojega tajnika Gianfran-ca Finija, ki podpira sporazum med strankami in torej nasprotuje ljudskim referendumom o televizijah, za katere se, kot znano, močno ogrevajo radikalci. Medtem ko se stranke v zadnjem trenutku prizadevajo za parlamentarni dogovor, je Robert Murdoch včeraj znova potrdil svoje zanimanje za-Fininvestove mreže. »Ce se bo Silvio Berlusconi odločil, da proda svoje televizije, bom skušal takoj navezati stike z morebitnimi poslovnimi partnerji iz Italije, šele nato pa bom preveril razpoložljivost drugod po Evropi in v svetu«, je dejal Murdoch, ki je v Veliki Britaniji lastnik nekaterih zelo razširjenih dnevnikov, v ZDA pa je večinski delničar televizijske mreže Sky. Murdoch je novinarjem tudi povedal, da bi rad kupil ameriški CNN, ki pa, kot kaže, ni na prodaj. OBLETNICA POKOLA V CAPACUUh Boj proti mafiji zahteva enotnost političnih strank Od liderjev je bil odsoten edinole bolni Silvio Berlusconi PALERMO - Tretja obletnica pokola pri Capaciju, v katerem je mafija ubila sodnika Falconeja, njegovo ženo in policiste iz njunega spremstva, je nudila priložnost za politične soočenje o boju proti mafijskemu kriminalu. Vabilu Falco-nejeve sestre so se odv-zali vsi najvidnejši politični voditelji, od D‘Aleme do Finija, od Prodija in Bertinottija, medtem ko ni bilo Berlusconija, ki je včeraj doživel manjšo kirurško operacijo. Vsi liderji so soglašali s potrebo, da mora država okrepiti boj proti mafiji, ki spet nevarno dviguje glavo, pri čemer tudi spretno izkorišča polemike med strankami, ki se ne morejo zediniti za skupni boj proti kriminalu. Na palermskem zasedanju je zato padel predlog oziroma poziv, naj stranke skušajo dobiti neke vrste skupni imenovalec, da ne bo mafija spet začela krojiti usodo Sicilije, kot je delala do pred kratkim. D‘Alema in Fini sta bi- la mnenja, da morajo stranke in seveda tudi javne inštitucije s skupnimi močmi preprečiti mafijske vplive ali celo infiltracije v državna telesa. S potrebo po skupnem in odločnejšem boju proti hobotnici je soglašal tudi kandidat levosredinske koalicije za ministrskega predsednika Prodi- Na včerajšnjem srečanju je močno odmevala tudi vest, da je milansko sodstvo zahtevalo sodni postopek proti Berlusconiju v zvezi z neko podkupninsko afero, v katero je vpleten njegov televizijski koncem Finin-vest. Vsi politični voditelji so, brez izjem, precej previdno komentirali sklepe milanskih tožilcev, vključno s Prodijem, ki je povedal, da noče na noben način vplivati na delo preiskovalcev in sodnikov. Na sliki (telefoto AP); Romano Prodi (levo) se rokuje z Massi-mom D’Alemo, za njima Gianfranco Fini in Župan llly prejel zlato pomarančo TRST - Tržaški župan Riccardo Illy je letošnji dobitnik zlate pomaranče, priznanja, ki ga časnikarji Fulanije-Ju-lijske krajine vsako leto podeljujejo osebnosti, ki je najbolj odprta za svet informacije. »Proti-priznanje«, se pravi zlato limono, pa je prejel direktor videmskega dnevnika Messaggero Veneto Sergio Gervasutti. Slovesnost se je odvijala minulo soboto v audiforiumu zavarovalnice Sasa assicurazioni v Trstu. Na njej so podelili tudi pomarančo trenerju Ste-fanela Bogdanu Tanjeviču in limono deželnemu odborniku Robertu Antonioneju, nagrado za največji tiskarski škrat pa je dobil II Piccolo. TURIN / PRISOTNI TUDI TRŽAČANI PRIREDITEV / PO ZASLUGI DELNEGA IZBOLJŠANJA VREMENA Na knjižnem sejmu pravi naval obiskovalcev TURIN - Knjižni sejem v Turinu je včeraj dosegel višek. Presegel je vsa pričakovanja organizatorjev, vendar je največje priznanje prejel prav od obiskovalcev (110.000 do trenutka, ko poročamo). Vsebinski del kongresne dejavnosti je bil včeraj bolj dognan kot pretekle dni. Blesteli so, med drugimi, Eugenio Scalfari, ki je razpravljal o mestu desnice in levice v sodobni italijanski družbi; Gherardo Colombo, namestnik državnega pravdnika v Milanu, ki je poudaril nujnost, da je treba mafijo ekonomsko ošibiti, državljane vzgajati k spoštovanju zakonov ter z združenimi močmi prispevati k družbenemu in civilnemu razvoju; Enrico Deaglio, Edoardo Sanguine-ti in Pietro Scoppola so razmišljali o nujnosti, da je potrebno ustvariti nov jezik za civilizirano sporazumevanje v demokratični družbi, da premostimo stopnjo trenutne agresivnosti. V večernih urah pa so se v velikem Auditorijumu »spopadli« z dvotisočlavo množico karikaturisti Altan, Mordillo in Zap, kan-tavtor Francesco Guccini in številne druge eminetne osebnosti iz italijanskega kulturnega sveta. Opazna, čeprav komaj komaj, je bila tudi tržaška prisotnost v velikem cirkusu turinskega knjigolanda. Tržaška pesnica in pisateljica Carla Guidoni in slikarka Anna Maria D’Onofrio se Salona knjige udeležujeta prvič in pravita, da je to odlična izkušnja. Pisec članka pa je na sklepnem srečanju natečaja La scuola che scrive (v soboto) opozoril več sto dijakov iz vse Italije in založnikov, ki so se zanimali za njihova dela, da je letos v skupini zmagovalcev tudi slovenska šola. Knjižni sejem se bo zaključil jutri zgodaj popoldne. V italijanskem kulturnem prostoru pa je že zdavnaj pustil neizbrisen pečat, (ris) Uspešno izpeljali »jadransko pobratenje« V veslaški regati pomorskih šol zmagala beneška posadka, pred piransko in tržaško TRST - Včerajšnje delno izboljšanje vremena je omogočilo uspešen zaključek tržaškega dela »jadranskega pobratenja«, ki v znamenju »miru in sodelovanja med ljudmi Jadrana« letos povezuje Trst z Benetkami, v prihodjih letih pa še druga jadranska mesta. Po prihodu šolske jadrnice italijanske vojne mornarice Amerigo Vespucci (na sliki - foto Kroma), ki jo je zaradi slabega vremena v zalivu dočakalo manj tradicionalnih sevemoja-dranskih jadrnic in bark, je bil polfinale in finale veslaške regate gojencev pomorskih šol na značilnih čolnih z desetimi veslači. V polfinalu so piranski gojenci premagali tržaške, beneški pa reške. V boju za tretje mesto je nato tržaška posadka premagala reško, gojenci beneške pomorske šole Sebastiano Venier pa le za 10 sekund piranske gojence. Prve tri posadke je s pokali nagra- dil tržaški Zupan Illy, medtem ko sta prefekt Canna-rozzo in predsednik tržaškega občinskega sveta Rosato posadkam izročila umetniške kolajne. Po regati je bila osrednja slovesnost pobratenja. Zupan Illy je z oblastmi na tradicionalnem čožotskem »burchiu« Timoteo odplul pred Trg Unita, kjer je posadki četverca s krmarjem (veslaška jola) miljskega pomorskega društva Pulilo izročil dožev prstan. Tako se je začela veslaška štafeta, ki bo ponesla prstan do 143 kilometrov oddaljenih Benetk. Na osmih etapan se bodo zvrstile posadke veslaških društev tržašKe pokrajine, zadnja posa bo prstan izročila beneSKe- mu županu Cacciariju • maja ob 10. dopoldne pr Trgom sv. Marka. ZGONIK / ENOURNI KONCERT TPPZ Proslava osvoboditve s partizansko pesmijo Navdušenje občinsiva ob brezhibni izvedbi Nagovora predsednikov TPPZ Pavletiča in SKGZ Palčiča V hvaležni poklon ak-'srjem junaške partizan-ske epopeje je v soboto 2vecer v športno-kultur-tleni centru v Zgoniku Mogočno zadonela parti-Zanska in borbena pesem v slovenskem jeziku, pa judi v italijanščini in sr-°°-hrvascini. Ansambel lr2askega partizanskega Psvskega zbora Finko To-I6ažic je v svoji običajni v°kalni in glasbeno-in-shumentalni zasedbi ter z recitatorskimi izseki Starta Razstresena in Al da "rpsla pod taktirko dinamičnega dirigenta 'Oskarja Kjudra uprizoril eHoumi koncert. Na ta tacun je dostojno proslavi 50-letnico osvoboditve ln se spomnil vseh padlih 'j boju proti nacifašizmu. ‘Zvajal je 11 skladb iz svojega bogatega reper-|°arja in prispeval, da je tetnperatura v dvorani stalno rasla vse do prave Racije ob sklepni izvedbi Jstajenja Primorske (tako da se na tribunah kar ni Poleglo navdušeno plo-skanje vse do ponovitve tafrena). Številnim udeležen-Cern in gostom, med kate- rimi sta poleg zgoniške županje Tamare Blazina bila tudi senator Darko Bratina in pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan KoSuta, sta spregovorila organizatorja tega prisrčnega in obenem ganljivega večera. Predsednik TPPZ Igor Pavletič je naglasil umestnost, da se s partizansko pesmijo oddolžimo spominu vseh, ki so se žrtvovali za naj-vecjo dobrino, kot je svoboda. Prav zato so pred kratkim izdali novi kaseti in laserski plošči, ker ljudje Se radi poslušajo partizansko pesem, ki je v zadnjih letih vsaj na raznih revijah nekoliko šla v pozabo, a je za Časa odporništva veliko pomenila vsem evropskim narodom, slovenskemu še posebej. Predsednik SKGZ Klavdij PalCiC se je spomnil, kako se je pred 50 leti začelo oživljati kulturno življenje, ki je poniknilo pod neusmiljenimi udarci fašizma. Tedaj je kot edini dnevnik v zasužnjeni Evropi pognal korenine Primorski dnevnik, ki ga moramo očuvati kot neprecenljivega glasnika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. TPPZ Sirom po Evropi navdušuje množice, ker partizanska pesem seže ljudem do srca, vzpodbuja tovarištvo in krepi voljo do upora za strtje zla. 50-letnico proslavljamo s ponosom in na trdni podlagi, ki je izšla iz NOB, obenem pa z grenkim priokusom ugotavljamo, kako ni bila naši skupnosti še priznana celovita zaščita in slovenske ustanove se morajo žal boriti za golo preživetje. Kar zadeva, matično domovino je Palčič ob ugotovitvi, kako dobivamo številne boleče nizke udarce, obžaloval, da ni bilo skupne slovesne proslave 50-letnice NOB in da nekateri krogi kriminalizirajo partizansko gibanje. Od Slovenije si želimo objektivnega presojanfa zgodovine in pokončne drže, te vrednote pa naj se prenašajo na mladino, da ne bo potisnjena na rob dogajanja. (B) Na sliki (foto KROMA) nastop TPPZ na proslavi v Zgoniku. V SOBOTO V PETERLINOVI DVORANI Ciril Zlobec gost mladih v SKK O pesnikovem delu je spregovorila prof. Zora Tavčar Rebula , V okviru niza srečanj s slovenkimi ^jiževniki je bil minulo soboto gost Slo-Venskega kulturnega kluba v Trstu pe-snik Ciril Zlobec (na sliki Kroma). V ime-J111 številnih mladih, ki so napolnili Pe-arlinovo dvorano, ga je pozdravila men-?rica prof. Lučka Susic, o njegovem Mjenju in delu pa je spregovorila prof. ora Tavčar Rebula. Le-ta je med drugim 'riala, da je Zlobec eden redkih sloven-km pesnikov, ki je ohranil ustvarjalnost po skoraj 50 letih pisanja, in pristavila, da je pravzaprav Sele s svojo zadnjo pesniško zbirko dosegel pravo zrelost in se uvrstil med velike slovenske književnike. Na sporedu je bil nato recital Zlobčevih pesmi. V drugem delu večera je imel besedo sam gost in povedal je marsikatero zanimivo anekdoto iz svojega življenja, predvsem pa je odgovarjal na vprašanja mladih o svojem delu in pogledu na svet. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Avgust Strindberg GOSPODIČNA JULUA Režija Eduard Miler V sredo, 24. t. m., ob 20.30 VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 22. maja 1995 HACE Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 13.46. Jutri, TOREK, 23. maja 1995 ŽELJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 55-odstot-na, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,5 stopinje. [ aa LEKARNE Od PONEDELJKA, 22., do NEDELJE, 28. maja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL delVOrologio 6 -začetek UL Diaz- (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL delVOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Genio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins. EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »L’amore mo-lesto«, r. Mario Martone. EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. M.Brando. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.15 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jes-sica Lange. NAZIONALE 1- 15.30, 17.00, 19.55, 22.15 »Jefferson in Pariš«, r. James Ivory, i. Nick Nolte, Greta Scacchi. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II prete«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »Piaceri insaziabili di mogli in calore dispo-ste a tutto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney; 17.45, 19.55, 22.10 »Virus letale«, i. Dustin Hoffman, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »Sostiene Pe-reira«, r. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni, Stefano Dionisi, Daniel Auteil, Nitioletta Braschi, (zadnji dan). LUMIERE - 18.30, 20.15, 22.15 »Prima delValba«, r. Richard Luiklater, i. Etan Havvke, Julie Delpy. a PRIREDITVE V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo danes, 22. t. m., ob 20.30 predavanje Justina Stanovnika na temo »50-letnica osvoboditve«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TISKA”. Danes, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Krt, jutri od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Long Zlunk ter v sredo, ob 20. uri koncert TPPZ P. Tomažič in ples z ansamblom Tono. V slučaju slabega vremena po koncert TPPZ v dvorani,. GLEDALIŠKA SKUPINA SKD TABOR z Opčin gostuje danes, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru S. Kosovel v Sežani s kabaretom VAJE V SLOGU. Vabljeni! KRSTNI KONCERT vokalne skupine RESO-NET, zborovodja Aleksandra Pertot v petek, 26. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah in v petek, 2. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni prijatelji petja! Koncerta je podprla Slovenska prosveta iz Tr- St PD MACKOLJE priredi 26., 27., 28. in 29. t. m. tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ. H3 OBVESTILA KD SLOVAN - Padrice vabi celotno vaško skupnost in vse elane na OBČNI ZBOR, ki bo potekal v prostorih Gozdne zadruge jutri, 23. t. m., ob 20. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem. ZBOR JACOBUS GALLUS vabi ob načrtovanju nove sezone pevke in pevce, ki bi želeli pristopiti k zboru, naj se že sedaj javijo na tel. Štev. 765293 (Sara Superina) ali 299632 (Janko Ban) ob uri obedov. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi svoje elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v drugem sklicanju v Četrtek, 25. t.m., ob 18. uri na novem sedežu v Ul. Mazzini 46/1 nadstr. V petek, 26. t. m., ob 18. uri bo prav tako na novem sedežu v UL Mazzini 46/1 nadstr. Slovensko dobrodelno društvo podelilo Flajbanove štipendije in podpore. Vabljeni nagrajenci, sorodniki in prijatelji. SK BRDINA sporoča, da zaradi slabega vremena je 4. Kraški bike slalom in vzporedni slalom premeščen na nedeljo, 28. t. m. s pričetkom ob 10. uri. Za informacije tel. na st. 212859, 226271 in 299573. SKUPINA SONČNI ZAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost organizira od 28. avgusta do 8. septembra tradicionalni poletni center v Brojnici pod Križem. Vabljeni so vsi otroci, ki si želijo sonca, morja in veliko novih prijateljev. Vpisovanje in informacije na sedežu centra v Ul. Ci-cerone 8, tel. St. 360072 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča osnovnošolske učitelje, ki so uspešno opravili redni učiteljski natečaj po izpitih in naslovih, da je na Šolskem skrbništvu v Trstu v uradu za slovenske osnovne Sole na ogled lestvica natečaja. Kandidati imajo deset dni časa za morebitni priziv glede napačnega točkovanja naslovov. B IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 7. junija izlet v Treviso. Dopoldne ogled naturistične oase Sile, popoldne ogled mesta. Vpisovanje 30. maja od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. MALI OGLASI ZARADI BOLEZNI oddam dva prostora za potovanje Primorskega dnevnika po Italiji z 10-odstotnim popustom. Informacije pri potovalnem uradu Aurora, na tel. St. 631300. PRODAJALNA nudi stalno zaposlitev mladi in vestni osebi. Zaželjena je diploma višje Sole ter italijansko državljanstvo. Prošnje naslovite na Pu-bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro " Marljivost". IŠČEM stanovanje v najem za kratek cas na območju zahodnega Krasa. Tel. St. 229349. RESNO zaposlitev isce 21-letni mladenič, vojaščine prost z lastnim avtom, prenosnim telefonom, ima profesionalne tečaje iz eletrotehnike. Tel. St. 368230. BAR na Proseku isce 18/20 letno/ega vajenko/ca za poletno sezono. Tel. St. 225286 v jutranjih urah. KOVINARSKA delavnica isce 15/16-letnega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno: Podjetje Breg, Obrtna cona Dolina, tel. st. in fax 228563. IŠČEMO za v najem poslovne prostore primerne za trgovsko dejavnost na področju dolinske občine (Domjo, Boljunec, Pesek). Pisne ponudbe na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro “Sharfi". 3-CLANSKA družina iSCe v najem ali na prodaj hiSo z malim vrtom v dolinski občini ali na Krasu.Tel. st. 040/415226. V TRŽIČU oddam prostor primeren za urad, 40 kv. m. Tel. St. (0481) 711772 med 13. in 17. uro, oz. po 20. uri. ENOSTANOVANJSKA hiša v Gorici v Ul. Brigata Pavia 20, na prodaj. Tel. St. (0481) 535048 med 17. in 19. uro. PRODAM belo opel astra 1.4 SW club, 45.000 km za 15.500.000 lir. Tel. na St. 0360/791777 ali 040/350450. APE 600 v dobrem stanju prodam. Tel. st. 220443. OSMICA je odprta p'fi; SimCeviH v Križu 202. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. V MEDJE VASI ima odprto osmico Paolo Ferfolja. ToCi belo in Cr-np vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Alfrede Brajnik, Domjo 172. ToCi belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. St. 824917. 'OSMICOije odprl Jožef Kukanja, Devinscina 1. - OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. St. 327240. OSMICO ima odprto Ivan Terčon, Mavhinje 42. Poskrbljeno je za pijačo in jedačo. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO ima v Dolini odprto Boris Lovriha. PRISPEVKI Ob obletnici smrti svoje mame Vande in v počastitev njenega spomina daruje hčerka Zora 100.000 lir za Gimnastični odsek SZ Bor. Namesto cvetja na grob gospe Rose Simonič vd. Stopper darujeta Magda in Robert Petaros 100.000 lir za Slovensko karitas (Ankaran). Nerina Kozina daruje 15.000 lir za OPZ Fran Venturini. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov OPREMA Nudi na vseh razstavljenih artiklih POPUST Od 20 do 80% POHITITE DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: .ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 JEZ NA SOČI / NARAVOVARSTVENIKI ZASKRBLJENI WWF in liga za okolje dvomita v zagotovila Župan Valenti in deželni odbornik Orlandi naj jasno povesta, čemu je namenjenih 75 milijard Problem varstva okolja ob Soči je času spet v srediSču pozornosti v Gorici zlasti zaradi ponovne nevarnosti gradnje jezu pri Podgori. Nanjo so pred dnevi opozorili na Deželi zeleni, ki so ugotovili, da je poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek Berlusconijeve vlade od decembra lani, ki spet namenja 75 milijard lir za gradnjo spornega jezu. Zupan Valenti je te vesti označil za pretirano alarmistične in navedel pomirjevalna zagotovila deželnega odbornika za okolje Orlandija, ki je zagotovil, da jezu ne bodo več zidali in da bodo ta denar uporabili drugače za ureditev Soče in porečja. Ta zagotovila niso prepričala članov Lige za okolje in mestne sekcije WWF, ki v izjavi za tisk zahtevajo s tem v zvezi jasnejša zagotovila. Naravovarstveniki namreč navajajo določila 3. odstavka 2. člena zak. osnutka 1787 od 19. decembra 1994, iz katerih jasno izhaja, da je denar (razen 5 milijard, ki naj bi jih dodelili študijam v porečju Soče na slovenski in italijanski strani) namenjen prav gradnji jezu. Osnutek namreč do- loča, da se po “nujnostnem postopku” izvedejo dela namenjena realizaciji “rezervoarja za zbiranje in urejanje voda”. To ni nič drugega kot jez, ugotavljata Liga za okolje in WWF, ki zaskrbljeno navajata posledice gradnje takega objekta za okolje in ljudi ob reki. Po izvršilnem načrtu, ki so ga leta 1985 izdelali prof. Ugo Ravaglioli ter inženirja Fabio Di Nar do in Augusto Di Pinto naj bi namreč jez bil dolg 148 metrov, visok 7, za utrditev desnega brega Soče, hiš in cest nad njim, pa bi morali sezidati 345 metrov dolg in 20 metrov visok betonski zid. Nastalo bi jezero s 3, 3 milijoni kubičnih metrov vode, dolgo 6, 1 km (4, 2 v Italiji in 1, 9 v Sloveniji). Posledice bi bile zelo negativne, saj bi poplavili najlepše predele na bregovih reke tostran meje in ogrozili vodno favno. To so dejstva in podatki o načrtu, navajajo naravovarstveniki. Spričo tega, ni dovolj da župan in deželni odbornik dajeta neka splošna zagotovila, pač pa bi morala jasno povedati katerim konkretnim posegom so namenjene milijarde iz Rima. GORICA / V PRIREDBI SVETOGORSKEGA RAJONA Sprehod na Kostanjevico Za to priložnost odprli pohodnikom mejni prehod na Kopeli Med priljubljene dejavnosti rajonskega sveta za Severno mestno četrt v Gorici sodijo tudi občasni pohodi na Kostanjevico, kakršnega so za sicer ne preštevilno skupino udeležencev (na sliki - Foto-studio Reportage) priredili tudi včeraj. V ta namen so poskrbeli za izredno odprtje -priložnostnega mejnega prehoda na Kapeli. Pri organizaciji pohoda, ki se je sklenil z ogledom cerkve in samostana na Kostanjevici ter naravnih lepot v okolici, so aktivno sodelovali tudi člani kluba “Amici del taieto” s Koma. GORICA / PREDSINOCI V DVORANI UGG Praznični zaključek dijaškega srečanja “Skupaj v Evropi” Pozdrav senatorja Darka Bratine pred nastopom zbora dijakov šole Ivana Trinka, ki so s svojim nastopom odprli spored zaključnega večera srečanja (foto Studio Reportage) V siscer nekoliko neprimerni vendar nabito polni dvorani UGG se je v soboto zvečer sklenilo tridnevno srečanje šolskih in mladinskih skupin “Skupaj v Evropi”, ki so ga priredili šolsko skrbništvo, odbor Unicef, Pokrajina ter občini Gorica in Tržič. Na zaključnem večeru, ki ga je odprl pevski zbor dijakov slovenske šole Ivana Trinka, so s pevskimi, glasbenimi in drugimi kulturnimi točkami sodelovali tudi dijaki iz Nove Fužine pri Ljubljani, iz Osijeka in Zalaerszega na Madžarskem, poleg njih pa dijaki goriških Sol Ascoli in Locchi, gojenci glasbene šole in pevci zbora Seghizzi. Pozdrav so poleg šolskega skrbnika Manninija prinesli tudi senatorja Darko Bratina in Ettore Romoli ter poslanec Raul Lovisoni. ODDAJA / MED SOČO IN NADIŽO Pred kamero TV Primorka pogovor o našem športu Telesnokulturni dejavnosti na Goriškem bo namenjeno omizje, ki mu bomo lahko sledili danes zvečer ob 18.45 na TV Primorki. Z voditeljem oddaje “Med Sočo in Nadižo” Rudijem Pavšičem se bodo tokrat pogovarjali Marko Lutman, predsednik ZSSDI za Goriško, Vili Prinčič, funkcionar osrednje športne organizacije, in Ivan Plesničar, tehnični direktor odbojkarskega kluba Val. Tudi letošnja sezona ni bila skopa s tekmovalnimi uspehi in to v raznih panogah, predvsem pa v odbojki in nogome- tu. Precej pa je bilo tudi prireditev netekmoval-nega značaja, ki so jih športna društva oziroma samo ZSSDI pripravili na Goriškem. Med pomembnejšimi bi omenili tradicionalni pohod v Steverjanu, kajakaški spust po Soči ter kolesarjenje prijateljstva. Televizijska oddaja pa bo obenem priložnost za klepet o vprašanju finansiranja v športu ter o stalno prisotnem a doslej še nerešenem vprašanju, ki zadeva vključevanje italijanskih športnikov v slovenske športne sredi- ______________KINO GORICA VITTORIA 18.40' 20.20-22.00 »Uomin1’ uomini, uomini«. Igra.ta Christian De Sica in Massimo Ghini. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00; 22.00 »A proposito di donne«.Igrata W. Gold' berg in M.L. Parker. TRŽIČ COMUNALE jutri’ 20.30 »Manoscritto trO' vato a Saragozza«. R®?' VVojczek J. Has. Pred vajanje filma je v spor® du festivala baročne gl® sbe. ft KONCEg!! V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo ob 20.30 na 5. koncertu letošnje sezone Glasbe nega centra E. Komel na stopil ruski pianist Ig01 Lazko. predstavil se bo z naslednjim programom’ L. van Beethoven: Sona ta št. 21 v C duru op. 53 “VValdstein”; S. V. Rach^ maninov: Sonata št. 2 v b molu op. 36; Bela Bar tok: Sonata; Manuel de Falla: Fantasia betica. IZLETI LOGLAB - MULTIME-3IALNI LABORATORIJ CULTURNE EKOLOGIJA uirejajo v nedeljo, 2o-naja, kulturni izlet na /rhniko (Cankarjev lom), v Bistro (Tehnični nuzej in v Ljubljano z >gledom zlasti Plečniko dh del. Ob tečajnikihs0 rabljeni tudi svojci in uijatelji. Interesenti n®) ideležbo potrdijo najk® meje do torka, 23. maja. r kniižnici D. Feigla (tet- n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 Sv.Ani, Ul. GarzarolH 154, tel. 522032. T. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg R0' publike 26, tel. 410341- PrimM dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninslca služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PROJEKT VARNA ŠOLA / JUTRI NA TRAVNIKU Tekmovanje iz civilne zaščite Na sporedu tudi ekshibicije gasilcev in drugih poklicnih enot Marsikdo je včeraj na Travniku radovedno zrl v gasilski stolp, vozila in šotor, pri katerem so se zadrževali pripadniki civilne zaščite. Vse to sodi v sklop priprav na jutrišnjo manifestacijo, ki bo sklenila dejavnosti projekta “Varna šola”, s katerim so mladim skušali posredovati osnovne informacije in znanje o ravnanju v primeru sile. Manifestacija na Travniku se bo jutri začela ob 8.30 z igro-tekmovanjem, pri čemer bodo dijaki uporabili in prikazali pridobljeno znanje. Sledile bodo spektakularne demonstracije gasilcev, osebja Rdečega križa, posebnih enot z uporabo izurjenih psov in prikaz delovanja sodobnih sredstev civilne zaščite, kakršen je tudi Hover-craft. Uradnješi del manifestacije se bo v prisotnosti oblasti začel ob 11. uri s finalnimi preizkušnjami in nagrajevanjem zmagovalcev tekmovanja med šolami. Na sliki (Fotostudio Reportage) gasilci med postavljanjem stolpa na prizorišču jutrišnje manifestacije GLEDALIŠČE / DANES IN JUlgi- Predzadnja predstava v letošnjem abonmaju SS6 Danes in jutri ob 20.30 bo v Kulturnem donlU/ Gorici letošnja šesta in predzadnja gledališka pf0 stava v abonmaju SSG, sezona 1994/95 in sicer de Avgusta Strindberga “Gospodična Julija” v prire Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljan0’ Režiser predstave je Eduard Miler. V glavnih vlog nastopajo igralci Nataša Barbara Gračner, Pavle K® ^ nohrib in Maruška Oblak. Predstavo prireja SS sodelovanjem Kulturnega doma, v uradu doma l 33288) nudijo tudi vse podrobnejše informacije. Kot rečeno je nocojšnja in jutrišnja predst predzadnja v letošnjem gledališkem abonma) ’ Zadnja bo na sporedu 5. in 6. junija, ko bo tržaški a sambel SSG uprizoril kriminalko “Samomor kitov SLOVENSKO STALNO gledališče Avgust Strindberg GOSPODIČNA JULUA Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Danes, 22. (Red A) in v torek, 23. nraj® 1995 (Red B) ob 20.30 v Kulturnen domu v Gorici (ul. Brass 20) Avtobus za današnjo predstavo vozi p° običajnem voznem redu. SVET BALKAN Hrvaški in bosanski Srbi se združujejo BEOGRAD (Reuter, dpa) - Parlament Republike sr->ske Krajine je na svojem zasedanju v Borovem selu prejel odločitev o združitvi z bosanskimi Srbi oziroma Njihovo paradržavno tvorbo Republiko Srbsko. Združi-*ev naj bi oba srbska parlamenta potrdila na skupnem Sedanju konec meseca. Krajinski Srbi so se izre-•Ni tudi proti spremenjene-NNi mandatu sil Združenih Narodov na Hrvaškem. Po Njihovem mnenju je nov Niandat Uncroja popolnoma nesprejemljiv. Modre Celade naj bi namreč zdaj Nadzorovale mednarodne hrvaške meje z Bosno in Hercegovino ter ZRJ, kar bi otežilo srbske transporte na zasedena območja. Uporni hrvaški Srbi hkrati ne nameravajo vec spoštovati gospodarskega sporazuma med Zagrebom in Kninom, ker menijo, da je zaradi hrvaške »agresije« v zahodni Slavoniji izgubil veljavo. Najnovejsa kninska poteza je reakcija na prvomaj- Sanje kninskih Srbov postajajo resničnost (Foto: Nikola Damjanič) ski poraz ob ofenzivi hrvaške vojske na zasedena ozemlja. Nacionalistična, trda struja med krajinskimi Srbi meni, da bodo z združitvijo z bosanskimi Srbi lahko dobili veliko vec, kot pa bi dosegli z nadaljevanjem pogajanj z Zagrebom. Tuji opazovalci že ocenjujejo, da bo predvidena združitev povzročila veliko hude krvi v Beogradu, ki bo verjetno Se bolj omejil stike s svojimi hrvaškimi in bosanskimi »brati«. Miloševiču pa bi hkrati združitev Srbov zahodno od Drine lahko prišla tudi prav, saj bi se tako distanciral od srbskih voditeljev, ki zagovarjajo trdo linijo, in jih prepustil notranjemu boju za oblast. Vodja kra- jinske vlade Borislav Mi-kelic je po koncu zasedanja parlamenta vendarle nakazal previdnost prihodnjih skupnih potez Knina in Pal, saj je izrecno poudaril, da »združitev ne bo izvedena v nasprotju z interesi drugih srbskih dežel in bo potekala le v sodelovanju z Zvezno republiko Jugoslavijo«. BLIŽNJI VZHOD / NARAŠČANJE NAPETOSTI Palestinci svarijo pred novo intifado Fatah zahteva takojšnjo prekinitev mirovnih pogajanj z Izraelom JERUZALEM, KAIRO (Reuter, dpa) - Vodstvo Fata-ha, najmočnejšega palestinskega gibanja oziroma frakcije PLO, ki podpira vodjo Jaserja Arafata in mirovni proces, se je včeraj izreklo za takojšnjo prekinitev mirovnih pogajanj z Izraelom, vse dokler zidovska država ne bo preklicala odloka o zasedbi arabskega ozemlja v vzhodnem Jeruzalemu. »Pogajanja nimajo nobenega smisla vec. Nadaljevanje pogovorov bi le Se oslabilo položaj palestinske strani,« je včeraj malo pred odhodom na srečanje s sirskim vodstvom in radikalnimi frakcijami PLO, ki zavračajo mirovni proces, odločitev Fataha poja- snil Faruk Kadumi, vodja političnega oddelka PLO. Faisal Huseini, minister palestinskih avtonomnih oblasti za vzhodni Jeruzalem je posvaril pred novo intifado, palestinsko vstajo proti izraelski zasedbi: »Ce Izrael ne bo nehal načrtovati gradnje novih židov- skih naselij na arabskem ozemlju, bo med Palestinci izbruhnil upor, ki ga ne bo mogel ustaviti nihče.« Skrajna islamska organizacija Džihad pa je napovedala nove teroristične napade v Jeruzalemu. Privrženci gibanja so namreč včeraj v Gazi debli letake, s katerimi Palestince pozivajo k oboroženim akcijam proti Izraelu. O naraščajoči napetosti med Palestinci in Izraelom se bo danes v Kairu pogovarjalo tudi vodstvo Arabske lige. Ponedeljek, 22. maja 1995 5 ČEŠKA / PAPEŽEV OBISK Poglavar rimokatoliške cerkve prosi protestante odpuščanja OLOMOUC (Reuter, dpa) - Papež Janez Pavel H. je v nedeljo, drugi dan svojega obiska na Češkem, v Olomoucu protestante prosil za odpuščanje zaradi medverskih spopadov med protireformacijo. »V imenu vseh katolikov prosim za odpuščanje zaradi zločinov, storjenih proti nekatolikom v burni zgodovini teh veroizpovedi. Hkrati katoliška cerkev svojim sinovom in hčeram odpušča hudodelstva, ki so jih zagrešili,« je dejal papež med mašo, ki se je je udeležilo približno 250 tisoC vernikov iz Češke, Slovaške, Poljske, Nemčije in Avstrije. Papež je še pozval k enotnosti med vsemi kristjani, njegova prošnja po odpuščanju pa za mnoge pomeni pomemben mejnik v zgodovini katobške cerkve. Pri masi v Olomoucu je papež katoliškega duhovnika Jana Sarkandera, ki je leta 1620 umrl med mučenjem v protestantskem ujetništvu, razglasil za svetnika. Prav zaradi te napovedane poteze se predstavniki čeških protestantskih verskih ločin v soboto niso želeli sestati z rimskim ponti-feksom. Janez Pavel II. je kanonizacijo Sarkandera - ki je za protestante izdajalec in katoliški agent, ki je podpihoval nasilje - skušal predstaviti pozitivno: »Kanonizacija ni mišljena kot odpiranje starih ran, ki so v preteklosti zaznamovale kristjane v teh krajih. Njen namen je narediti korak na poti k enotnosti vseh kristjanov.« Papež želi, da bi kristjani v tretje tisočletje stopili enotni in spokorjeni za grehe, storjene med protireformacijo in inkvizicijo, prav o krščanski enotnosti pa naj bi kmalu izdal tudi novo encikliko. Tridnevni obisk na Češkem, med katerim je Janez Pavel II. za nekaj ur odšel tudi na Poljsko, v svoje rodne kraje, se bo zaključil danes zveCer s pogovorom s Češkim premierom Vaclavom Klausom. Glavna tema srečanja v Ostravi bo vrnitev premoženja katoliški cerkvi na Češkem. .5 ŠPANIJA ■ k-’ - • v ' W ; .. S Sporni dokumenti iz časov državljanske vojne Gideon Long / Reuter SALAMANCA - Spor med dvema španskima mestoma, ki je izbruhnil zaradi zbirke dokumentov iz Španske državljanske vojne, je znova sprožil vprašanje, kakšno ceno mora plačati regijska avtonomija, kadar pride v nasprotje z načelom enotne države. V ta spor se je vpletlo kar nekaj vladnih ministrov, sprožil je demonstracije in počrnil velikanske kobcine papirja. Na eni strani se je znašla Barcelona, napredna prestolnica Katalonije, ki se ze po tradiciji spopada z dragimi deli Španije, da bi si izborila večjo samoupravo. Tarča njenih napadov je Salamanca, ki lezi v osrčju Španije, približno 200 kilometrov zahodno od Madrida, in se ponaša z eno najstarej-Sih univerz v Evropi. Predmet spopada pa je po mnenju zgodovinarjev najobsežnejša dokumentacija o državljanski vojni od leta 1936 do 1939, ki je opustosila Španijo in terjala vsaj milijon mrtvih. Ti arhivi, ki obsegajo 23 tisoč dosjejev, sedem tisoč knjig, vec kot tisoč pisem, 20 tisoč fotografij m gore dragih dokumentov, v katerih je popisana udeležba Katalonije v državljanski vojni, so shranjeni v salamenskem baročnem kolegiju San Ambrosia. Katalonci zatrjujejo, da so to dragoceno dokumentacijo pokradle cete, ki so bile zveste diktatorju Franciscu Francu, zdaj pa jo Barcelona zahteva nazaj. Madridska vlada temu ne nasprotuje, toda Salamanca dokumentov noče izročiti. »Niti enega dosjeja ne bodo dobili,« je salamanski socialistični župan Jesus Malaga obljubil 55 tisoč demonstrantom (vec kot četrtini prebivalcev Salamance), ki so se zbrali na protestnem shodu na Renesančnem trgu. »Smo kulturno in vzgojeno mesto, ki varuje svoje ustanove,« je izjavil Malaga. Po mnenju Salamance je katalonska zahteva po vrnitvi dokumentov na skrajnem robu dopustnega. »Doslej nismo prejeti niti ene prošnje dragih regionalnih vlad v Španiji, ni pa izključeno, da se bo po barcelonskem primera Se kdo zgledoval,« je izjavil Miguel Angel Jarramillo, direktor državnega zgodovinskega arhiva »Seveda priznavamo, da so se ti dokumenti znašli v Salamanci s pomočjo politične represije, vendar je bila ta neizogi- bno zgodovinsko dejstvo, zato menimo, da bi morati ostati tu.« V spor so se vpletli tudi vodilni Španski politiki. »Gre za spor med dvema pravicama: pravico mesta, da zahteva svoje arhive, in pravico mesta, da ohrani zgodovinske arhive, ki jih ima,« je skuSal razsoditi vladni predstavnik Alfredo Perez Rubalcaba. Socialistični premier Felipe Gon-zalez je previdno pripomnil, da je v barcelonski zahtevi po vrnitvi arhivov »določena zgodovinska logika«, njegovi nasprotniki pa so prepričani, da je s tp izjavo dokazal zgolj svoj politični oportunizem. Gonzalez naj bi se namreč skuSal prikupiti predsedniku Katalonske nacionalistične stranke Jordiju Pujolu, ki manjšinski vladi socialistov zagotavlja večino v parlamentu, hkrati pa je na Čelu tistih, ki zahtevajo vrnitev dokumentov. »Doslej nismo se nikogar bremenili za tisto, kar se je zgodilo leta 1939,« je izjavil Pujol. »Trdimo zgolj to, da so ti dokumenti naši in da predstavljajo del katalonske zgodovine... Kaj je pri tem spornega?« Pujolu je odgovoril vodja desničarske Ljudske stranke Jose Maria Aznar, ki v tej zahtevi vidi začetek razpada načela državne enotnosti. »Državni arhiv je pac državni, ne more pa biti državni, Ce mu nekaj manjka. Nacija ima namreč svojo zgodovino in svojo kulturo,« je izjavil Aznar. V Salamanci se bojijo, da bo barcelonska zahteva tudi druge Španske province napeljala k misli, da se bodo začele peteliniti z zahtevami po dokumentih, ki so leta in leta v mira počivati v kolegiju San Ambrosia. Valencia je ze napovedala, da se bo pridružila Kataloncem, pa tudi regionalna vlada v Majorci je Ze zahtevala dokumente iz državnih arhivov, ki se nanašajo nanjo. Zgodba o arhivih Se ni končana, saj se Katalonci in prebivalci Salamance strinjajo le v enem: kjerkoli so shranjeni dokumenti, niso shranjeni zato, da bi se na njih nabiral prah. »Ce bi to dopustili, bi priznati, da je Franco zmagal po svoji smrti,« je zapisal Antonio Elorza v dnevniku El Pais. »S tem bi Francu dopustiti, da bi dopolnil tisto, kar se njegovi cenzuri ni povsem posrečilo: da bi izbrisala spomin na državljansko vojno.« Aretacije ob koncu španske državljanske vojne NOVICE Mandela se ne bo pustil ustrahovati DURBAN - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je včeraj - čeprav so dan pred tem med pogrebom žrtev političnega nasilja, ki se ga je udeležil, izbruhnili nemiri in so njegovi varnostniki morali streljati v zrak, da bi pomirili množico - nadaljeval obisk v domovini Zulujev. Mandela je obiskal dve najnevarnejši območji v provinci KvvaZulu-Natal in na shodih privržencem, predvsem pa nasprotnikom dal vedeti, da se ne bo pustil ustrahovati in da bo obiskal vsak kotiček države. V nagovoru približno Štiri tisoC ljudem v kraju Gcilima pa je ostro napadel zulujskega vodjo Mangosuthuja Buthelezija in ga obtožil podpihovanja sovražnosti in nasilja. (Reuter, Telefoto: AP) Kitajske oblasti priprte še šest oporečnikov PEKING - Kitajska policija je včeraj aretirala najmanj Sest borcev za Človekove pravice, ki so pred nedavnim podpisali peticijo za izpustitev vseh političnih zapornikov. Poznavalci razmer menijo, da je najnovejsa_akcija policije povezana z bližajočo se šesto obletnico pokola na Trgu nebeškega mira (4. junija 1989), ko sta policija in vojska krvavo zatrti študentske demonstracije. Poleg štirih študentskih voditeljev je policija priprla še pesnika Hu-anga Sjanga in njegovo ženo, ki sta s še 43 intelektualci, med njimi so tudi svetovno znani kitajski znanstveniki, predsedniku Džjangu Dzeminu poslala pismo, v katerem kitajske oblasti prosijo, naj demokratičnega gibanja iz leta 1989 ne označujejo vec kot kontrarevolucionarno. Po nekaterih podatkih naj bi disidente za nekaj Časa odpeljali v odročne province na »pocihrice«. (Reuter) Porabniki pojasnjujejo, kako in za kaj bodo trošili Le varuh človekovih pravic bo potreboval manj LJUBLJANA - Vlada je od vseh proračunskih uporabnikov zbrala obrazložitve njihovih deležev proračunskega (davkoplačevalskega) denarja in jih poslala poslancem kot »pripomoček« k razpravi o državnem proračunu. Pričakovati je, da bodo obrazložitve sluzile za običajno pozivanje k večjemu varčevanju, kampanji proti novim zaposlitvam, novim avtomobilom, novim naložbam. Zal pa ponavadi ostane le pri besedah. Le kam bi ga del? (Foto: BO BO) Računsko sodišče, ki se vedno ni zaCelo delovati in nadzorovati javne porabe in državnih računov, načrtuje za letos 65 zaposlenih; za njihove plače bodo potrebovali dobrih 324 milijonov tolarjev. Ne glede na to pa bodo potrebovali Se 50 milijonov za najem zunanjih strokovnjakov. Za nakup petih službenih stanovanj (in delno opremo) za pet elanov računskega sodisca, ki niso iz Ljubljane, so namenili skoraj 90 milijonov tolarjev. Revizorji računskega sodišča bodo večinoma delali na terenu, torej jim bodo za 35 milijonov tolarjev kupili službene avtomobile manjše zmogljivosti, ne načrtujejo pa nakupa avtomobilov za elane računskega sodišča. Računsko sodisce bo do konca junija poslovalo v najetih prostorih (enomesečna najemnina stane 1,2 milijona tolarjev), nato pa naj bi se preselilo v nekdanje prostore obrambnega ministrstva; te bodo obnovih in opremili s 85 milijoni tolarjev. Obrazložitev, za kaj bodo potrebovali denar poslanci oziroma državni zbor, je ze- lo kratka, Čeprav bi si postavke zaslužile podrobnejšo razlago. Za sofinanciranje političnih strank bo treba odriniti 450 milijonov tolarjev (87 odstotkov nominalno veC kot lani), financirati pa bo treba tudi dva nova sveta - za radiodifuzijo in varstvo okolja. Državni zbor bo v informatizacijo, opremo in naložbe vložil približno 1,3 milijarde tolarjev (-kar je za 155 odstotkov veC kot lani), podrobneje pa zneska niso pojasnjevali. Poslanci kot kaže že sami vedo, kaj potrebujejo. Ustavno sodiSCe je obrazložilo porabo svojih 806 milijonov tolarjev; največ bo Slo za naložbe. Med drugim nameravajo za devet milijonov tolarjev kupiti dva avtomobila, enega s prostornino do 2000 in enega do 3000 kubičnih centimetrov. Najdražji bodo poslovni prostori: za sanacijska, gradbena, obrtniška, instalacijska in restavratorska dela v zgradbi na Beethovnovi 10 bodo porabili skoraj tristo milijonov tolarjev, poleg tega pa nameravajo v nakup petsto kvadratnih metrov novih prostorov vložiti Se 120 milijonov tolarjev. Med bolj zanimivimi so obrazložitve porabe denarja (5,3 milijarde tolarjev) vladnega servisa skupnih služb. Ta bo za Čiščenje poslovnih prostorov državnih organov ter za selitve potreboval skoraj 85 milijonov tolarjev, za najenmine na državni ravni 630 milijonov, na občinskih pa Se 432 milijonov tolarjev. V obrazložitvi Se izvemo, da ima država 530 službenih in najemnih stanovanj. Za njihovo vzdrževanje ter za vzdrževanje stanovanj zaposlenih v carinski upravi in stanovanj Sove bo treba letos odšteti dober 101 milijon tolarjev. Letos bo servis skupnih služb za skoraj 322 milijonov tolarjev kupil Se 21 stanovanj, z 841 milijoni bodo kupili 3360 kvadratnih metrov poslovnih prostorov (hoteli so jih skoraj trikrat toliko), za dobrih 168 milijonov tolarjev pa tudi 110 avtomobilov nižjega razreda ah pa 82 srednjega razreda. Za avtomobile upravnih enot je predvidenih 67 milijonov tolarjev, kar zadošča le za 44 avtomobilov srednjega razreda, torej ne pride niti en avto na upravno enoto. Poseben primer med naštetimi je varuh človekovih pravic, ki je - presenetljivo -v obrazložitvi svoje porabe predlagal, naj se mu prvotni delež proračunskih sredstev s 388 milijonov tolarjev zni- ža na 317 miljonov tolarjev! To pa zato, ker bodo zaposh-li manj ljudi, kot so predvidevali pri predlogu proračuna, pa tudi materialni stroški bodo manjši od predvidenih kar za 23 milijonov tolarjev. Poleg tega za naložbe ne bodo potrebovali 205, ampak samo dobrih 169 milijonov tolarjev. Od tega za skoraj osemsto kvadratnih metrov novih poslovnih prostorov v novi soseski Bežigrajski dvor letos ne bo treba odšteti 162, pac pa le dobrih 147 milijonov tolarjev. Za te prostore bo treba nekaj plačati se prihodnje leto; uradniki se bodo lahko vselili konec leta 1996. Tudi pri avtomobilih bo varuh človekovih pravic bolj skromen, namesto 15 milijonov tolarjev bo zanje porabil le osem milijonov. Lepo bi bilo, Ce bi Se kakšen drag organ ugotovil, da potrebuje manj denarja, kot je najprej predvideval. Andreja Rednak SEJEM VAROVANJE - SECURITV Predstavitev pripomočkov za večjo varnost ljudi in premoženja LJUBLJANA - Od 23. do 26. maja bo na Gospodarskem razstavišču potekal jubilejni, peti sejem Varovanje - Security, slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb. Na veC kot 2500 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 120 razsta-vljalcev iz enajstih držav Sejem je namenjen strokovnjakom s področja varovanja, vodilnim delavcem v podjetjih in širšemu krogu ljudi, ki želijo storiti nekaj veC za svojo varnost. Na njem bo mogoče dobiti strokovne nasvete za uporabo mehanske zaščite in alarmnih naprav, predstavila pa se bodo tudi zasebna varnostna podjetja. Celovito ponudbo elektron- ske zaščite na domačem trgu bodo razstavljala prikazali na sejmu v okviru predstavitev delovanja posameznih naprav. Bogato bo tudi obsejemsko dogajanje. Poleg predstavitev dejavnosti slovenske policije in demonstracij, ki jih pripravljajo posamezni razstavljale!, bo Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje priredila tudi dva foruma, in sicer na temi Varnost in zavarovalništvo ter Varnostne službe v nacionalni varnostni zasnovi. Sejem bo v torek odprl minister za notranje zadeve Andrej Ster. Po otvoritvi bo policija prikazala reševanje ponesrečenca s helikopterjem. Vesna Vukovič VLADA ODGOVARJA IZVOZNIKOM »BS mora zagotoviti nevtralno politiko tečaja« vodi v zmanjšanje proizvodnje in zaposlenosti. Vlada ob tem opozarja, da je tečajna politika v pristojnosti Banke Slovenije kot neodvisne institucije, na katero vlada ne more vplivati. Vlada se strinja s pripombami izvoznikov in meni, da bi morala Banka Slovenije zagotoviti vsaj nevtralrtb politiko tečaja, ker sedanja tečajna politika že ogroža poslovanje nekaterih najuspešnejših podjetij. Vladni urad Se sporoča, da se bo predsednik vlade Drnovšek danes sešel s predstavniki najveejih slovenskih izvoznih podjetij in se pogovarjal o njihovem položaju. (C. R.) LJUBLJANA - Premier Janez Drnovšek se je odzval na pozive slovenskih izvoznikov glede tečajne politike, zlasti pa na nedavne izjave slovenskih steklarjev v medijih, in pojasnil, da vlada zelo resno preučuje njihove pripombe in je v ta namen že sprejela določene ukrepe. Letos naj bi predvsem z aktivno vlogo Slovenske izvozne družbe zagotovila pomoč in podporo izvozno usmerjenim podjetjem, so včeraj sporočili iz vladnega urada za informiranje. Pritožbe se nanašajo predvsem na tečajno politiko, saj stalna precenjenost slovenskega tolarja povzroča izgube v poslovanju in Ponovno odkritje spomenika buditelju Miroslavu Vilharju POSTOJNA - Tako kot pred 89 leti, ko so na osrednjem postojnskem trgu ob stiritisocglavi množici slovesno odkrili spomenik Miroslavu Vilharju, se je tudi včeraj na istem mestu na slovesnosti ob vnovičnem odkritju spomenika temu notranjskemu pesniku, skladatelju in narodnemu buditelju zbrala številna množica. Spomenik, ki so ga med obema vojnama uničili italijanski fašisti, so leta 1906 postavili slovenski rodoljubi. Slavnostni govornik na včerajšnji slovesnosti, s katero so počastili tudi petdesetletnico zmage nad fašizmom, je bil akademik Ciril Zlobec. Spomenik, delo arhitekta Staneta Dolenca in akademskega kiparja Stojana BatiCa, je odkril domačin Josip Sajovic. Po skoraj devet- desetih letih se spomenik vrača v Postojno, med svoje rojake, je dejal. Ciril Zlobec je v slavnostnem govoru pozdravil dejstvo, da vnovično odkritje spomenika praznujemo hkrati z obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom. Vilhar je bil po marčni revoluciji, ki je zajela tudi Slovence, eden najvidnejših rodoljubov in zagovornik ideje o zedinjeni Sloveniji. Primorski in notranjski rodoljubi so tako po devetdesetih letih spet dokazali, da spomin na Vilharjevo delo in življenje ni zamrl. Odbor za vnovično postavitev spomenika je namreč od občanov, omenjenih občin in Sterilnih organizacij zbral skoraj tri milijone tolarjev. Mateja Godejša Veliko premoženje v breme sindikatu MARIBOR - Skromna udeležba na 41. seji sveta Območne organizacije svobodnih sindikatov Podravja je pokazala nezrel odnos do sindikalne problematike tistih predsednikov sindikatov večjih podjetij, vodij delovnih skupnosti in strokovnih služb ter drugih vabljenih, ki se seje niso udeležili. Med obravmavanimi področji, zlasti o aktu o organiziranosti ZSSS ter o pravilniku o financiranju, so največ pozornosti namenili finančnemu stanju Območne organizacije. Mariborska območna organizacija za razliko od drugih razpolaga s sorazmerno velikim premoženjem, vre- dnim približno milijon nemških mark, od tega je osnovnih sredstev in drobnega inventarja kar za 800 tisoč mark, kar pomeni obsežno vzdrževanje, za katerega so v preteklem letu od razpoložljive kvote izločili kar pet milijonov tolarjev. Taksno breme, ki ga v prihodnje niso več pripravljeni nositi, onemogoča tudi zaposlitev še kakšnega strokovnega delavca, kar bi bilo nujno potrebno glede na povečevanje obsega dela in nastajajoče težave. Razmere so zaostrene do te mere, da že sedaj le s težavo obvladujejo položaj, predvidenih 74 stečajev v letošnjem letu pa bo stanje še poslabšalo. (M. P.) Gledajo, pa ne vidijo Lev Kreft Ko je Marko Jensterle (vzemite knjigo spet v roke, je poducna za sedanje razprave o preteklosti!] raziskoval pisanje o Sovjetski zvezi med prvo in drugo svetovno vojno na Slovenskem, je bil lahko zelo presenečen. O grozovitem nasilju kolektivizacije s poboji kmetov »kulakov«, o obračunih v vrhu in seriji stalinskih procesov od inženirskih do generalskih, o iztrebljanju in prisilnem preseljevanju celin narodov in podobnih grozotah je veljalo prepričanje, da so bili tako kot velika tajna organizacija NKVD, Id je vse te stvari povečini izvajala, nekaj skrajno tajnega in neznanega. Pravzaprav naj bi se vse o grozljivih razsežnostih stalinizma kot totalitarnega režima razkrilo Sele z otoplibajo, Id jo je uvedel referat Hruscova na partijskem kongresu. Samo pregled slovenskega časnikarskega pisanja o dogodkih v Sovjetski zvezi pa pokaže, da je bilo vse znano in zapisano že zdavnaj prej, takorekoč sočasno z dogodki. Pisali so o nasilju nad kmeti. Pisali so o moskovskih procesih. Pisali so o ozadju pakta med Hitlerjem in Stalinom. O vsem, kar naj bi postalo znano Sele po Stalinovi smrti in za kar so dolgoletni, kaj Sele novopečeni člani Partije govorili, da niso vedeli - se je sproti poročalo v javnosti, se je govorilo med ljudmi, se je razpravljalo po kavarnah in salonih. Čeprav je bilo vse znano in objavljeno, ni postalo javno. Podobno je bilo z iztrebljanjem Zidov v velikem nemškem rajhu in njegovih osvojenih ozemljih. Tudi o tem so zavezniki vedeli že od samega začetka in tudi objavljeno je bilo marsikaj. Nič tajnega ni bilo tudi za državljanke in državljane večne nemške države. Vse je bito znano o grozotah nacizma, in vendar so se vsi delali, kot da tega ne vedo. Objavljeni resnici niso dovolili, da bi postala javna. Eni iz strahu pred totalitarnim režimom, drugi iz interesa, tretji (na primer komunisti m nacionalsocialisti) iz vere in prepričanja v svoj prav in v to, da ta slavna, a grozovita zgodovina ne bo nikdar napisana. Prava formulacija odgovora na vprašanje, kal ste vedeli o grozodejstvih in pobojih, bi torej bila: »Nismo si mogli privoščiti, da bi to vedeli.« Danes si lahko privoščimo, da vse vemo, toda magfCru trenutek »razodetja«, ko je vse, kar je bilo že dolgo znano, postalo tudi javno resnično, je že dolgo mimo. Pravzaprav m' bil en sam trenutek, ampak dolga serija spregledanj. Najprej seveda vedno spregledajo nasprotniki, ponavadi tisti najsibkejsi, ki jo prvi skupijo. Ampak njim nihče ne verjame, ker so pristranski, vnaprej določeni za antifašiste in antikomuniste. Saj ne more biti tako hudo! Židje vedno pretiravajo o antisemitizmu! Bolj zanimivo pa je, kdaj in kako začnejo spregledovati navdušeni pristaši, zagledani v veličino utopičnih obljub, Id opravičujejo vsa sredstva. Kdaj veličina cilja neha opravičevati sredstva, kdaj se posameznemu verniku zgodi, aa spregleda? Katero uporabljeno sredstvo prelije vodo čez rob ideološke slepote? Nekateri spregledajo Sele tedaj, ko tudi sami postanejo žrtve. Drugi, in ti so v večini, ne spregledajo niti takrat. Krivica se nam godi! Stalin (Hitler) gotovo ne ve, kaj se tu spodaj dogaja! Toda mnogi spregledajo, ne da bi se jim kaj zgodilo. In spregledajo celo, ne da bi videli. Kajti stalinizem so spregledali ne tako maloštevilni navdušeni komunisti že ob njegovih prvih manifestacijah’ ne da bi kdajkoli bili v Sovjetski zvezi in ne da bi nehali biti navdušeni levičarji in borci. Španska državljanska vojna je izostrila pogled Georgea Onvella in se mariskoga. Sežig knjig ob prvem maju pod Hitlerjevo vlado je številnim narekoval misel: »Tu bodo kmalu sežigali ljudi!« Med njimi so bili tudi člani slovenskega Pen kluba z Izidorjem Cankarjem in Francetom Steletom na čelu. Ko je izginila umetniška avantgarda pred strumnim korakom proletarski književnosti, je revolucija postala sumljiva številnim, ki so tako kot Karel Teige na Češkem sicer sirili njeno rdečo stavo. Ko je makartizem utišal vso ameriško umetniško in levičarsko srenjo, je demokratični cionist - socialist Albe Einstein (tisti iz filma IQ, Iti je izumil teorijo relativnosti m je bil oster politični nasprotnik vsakega moralnega relatn -zrna) javno napadal ameriški totalitarizem. In tako, kot je lahko za nazaj spregledati, ko je že Jsf. mimo, je tudi lahko za nazaj slaviti tiste, Id so spregledal1 dovolj zgodaj, da smo jih prej lahko zaničevali in preg njali. Se lažje je za nazaj prezirati in zaničevati tiste, ki n so spregledali ob pravz' uri, ampak pet minut pozneje, vs to ni vredno doseženega spregledanja. Kdor danes z novimi formulacijami o ciljih skuSa upm vičiti grozovita sredstva, je Se na slabšem. Pač ne b° m dar razumel, zakaj je dokazovanje, da holokavsta mka ni bilo, po zakonu demokratičnih dežel kaznivo dejanje. Nasilje nima vzvišenih in skritih ciljev, ampak je vedno ci J samo sebi, zato ga m mogoče upravičiti z ničemer. Vendar bo doseženo spregledanje nekaj vredno samo, če se bomo umeli izogniti no\im zagledanostim, kdor nes grmi o totalitarizmu, o teh ali drugih pobojih, o zlo, rtih in protizločinih, ne preganja totalitarizma. Totah zem preganja tisti, ki se danes vpraša, o čem že danes vemo, pa ne želimo vedeti. Kje je danes tisto, o čemer vse vemo, pa si vendar moremo privoščiti, da bi priznali, da vemo? iHHim Primorski dnevnik Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi tistim, ki Se niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo "Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom. POGOJI: 6-mesečna naročnina (od 1.7. do 31.12.) stane 190.000 Lir. V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno. Naročila sprejemamo samo na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533382). Ponudba velja do konca meseca maja. izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 26. KOLA: Faenza - Viserba 3:0, Sedico - Lu-nazzi 0:3, Bussolengo - Mestre 0:3, Chioggia - Asola 3:2, Cessalto - Riviera 1:3, Lugo - Isola Mekar 3:2, Imsa Kmečka banka - Porto Ravenna 3:0. KONČNI VRSTNI RED: Lugo Ravenna 46, Volley Mestre 42, Riviera del Brenta 34, Bussolengo VR 32, Asola Mantova 30, Viserba in Porto Ravenna 26, Faenza 22, Sedico Belluno in Imsa Kmečka banka 20, Isola Mekar Verona in Lunazzi TV 16, Cessalto 8. Lugo Ravenna in Volley Mestre sta napredovala v Bi ligo, Isola Mekar, Lunazzi in Cessalto so izpadli v Cl ligo. Moška Cl liga IZIDI 26. KOLA: San Miguel - Motoagricole 3:0, Koimpex - S. Giustina 3:1, Argentario Tn - Pallavo-lo Trieste 1:3, Mogliano - Finvolley Tržič 3:0, Ponte nelle Alpi - Volley Pordenone 3:0, Casal Fosso -Marzola 3:0, Flebus - Nova Gens Noventa Padova-na 3:0. KONČNI VRSTNI RED: San Miguel 48, Volley Pordenone 40, Koimpex in Pallavolo Trieste 32, Santa Giustina in Casal Fosso 30, Argentario TN in Marzola TN 28, Ponte nelle Alpi 24, Finvolley 22, Mogliano 20, Flebus Povoletto 12, Noventa Padovana in Motoagricole 8. San Miguel in Volley Pordenone sta napredovala v B2 ligo, Mogliano, Povoletto, Noventa Padovana in Motoagricole so izpadli v C2 ligo. Ženska Cl liga IZIDI 26. KOLA: Gemona - Tarcento 0:3, Koimpex -Cassola 3:0, Heraclia - Bor Mercantile 3:1, Oma -Kennedy 3:0, Godigese - Vivil 3:1, Fontane - Dolo 0:3, Cus Ud - Porcia 0:3. KONČNI VRSTNI RED: Heraclia Noventa Padovana 52, Godigese 38, Dolo in Gemona 32, Bor Mercantile 28, Fontane Villorba, Oma Trst in Koimpex 24, Porcia, Vivil Villa Vicentina in Kennedy UD 22, Tarcento in Cassola 16, Cus Udine 12. Heraclia in Godigese sta napredovala v B2 ligo, Ken-netfy, Tarcento, Cassola in Cus UD so izpadli v C2 ligo. Moška BI liga IZID 26. KOLA: VBU - Bergamo 1:3 (11:15, 17:15, 7:15,14:16). KONČNI VRSTNI RED: Crema 38, Padova in Rovigo 30, Bergamo 28, Mantova 24, Eu-rock 22, Bassano in VBU Videm 20, Ferrara 18, Alessandria 14, Pavia 10, Mondovi 8. Ženska BI liga IZIDA 26. KOLA: Trento - Camst 3:0, Record Lati-sana - Ferrara 3:0 (15:6, 15:5, 15:4). KONČNI VRSTNI RED: Latisana 44, Jesi in Forli 40, Soliera 38, Soima 34, Camst 30, Firence 28, Prato 26, Feltre 24, Trento in Trevi 20, Noventa 10, Loreto 6, Emilia 4. Ženska B2 liga IZIDI 26. KOLA: Alloys Tržič - Battisti 3:1, Albatros - Sangioigina 2:3 (15:12, 3:15,11:15,15:12,12:15). KONČNI VRSTNI RED: Ferrara 44, Mantova in Vi-gnola 42, Piove di Sacco 36, Sarmeola 34, Corlo 32, Sangioigina 30, Povo 26, Battisti 20, Albatros 16, Mogliano 12, Rovereto, Sommacampagna in Al-loys Tržič 10. MOŠKA B2 LIGA V Gorici že razmišljajo o prihodnji sezoni Na trenersko klop se vrača Zamo -Ogrodje ekipe imajo S sobotnim srečanjem v Standrežu se je za odbojkarje Imse Kmečke banke končala druga sezona v moški B2 ligi. Z gladko zmago s 3:0 proti Portu iz Ra-venne so se Goričani poslovili od domačih navijačev in si istočasno dokončno zagotovili pravico nastopanja v B Ugi tudi v naslednji sezoni. Kljub velikemu številu poškodb med letom (zadnji večer si je še Fabjan Koršič poškodoval koleno v prometni nesreči...) so plavo-rdeCi tudi letos dokazali, da jim pritiCe mesto v samem vrhu deželne odbojke. Tekma je bila poslovilna za Maurizia Stabileja, ki je konCal tretjo sezono v goriških vrstah. V teh letih je na tekmah in treningih pokazal veliko požrtvovalnosti in profesionalnosti. Prav zaradi tega se mu je vodstvo Imse Kmečka banka pred začetkom tekme javno zahvalilo in ga postavalo za zgled vsem ostalim igralcem, ki si bodo morali po njegovem odhodu prevzeti še več bremen na svoja ramena kot doslej. Ob priliki zadnjega nastopa pa se je hotelo društvo oddolžiti tudi občinstvu s tem, da je pripravilo presenečenje z nagradnim žrebanjem športnih artiklov, briških vin in drugih daril, ki so jih prispevali tako sponzorji kot društvo. Po končani tekmi je predsednik Imse KmeCka banka Alek- sander Corva komentiral letošnjo sezono: »Ce upoštevam vse poškodbe, ki so pestile naše igralce celo leto, moram biti vec kot zadovoljen s komaj zaključeno sezono. Ostaja mi le grenak občutek ob misli na vlogo, ki bi jo lahko odigrali, Ce bi nas nesreča ne tako prizadela. Obstanek v Ugi pa smo si danes priborili s svojimi močmi, ne glede na to, da je Isola izgubila v Ravenni. Povsem zadovoljno smo bili tudi z delom trenerja Stere, ki je letos v težkih razmerah valoriziral vec naših igralcev. Tudi mladi Simon Černič, ki je med letom večinoma sedel na klopi, je tokrat z nastopom kot standardni podajaC s pomočjo vseh soigralcev na igrišču in zunaj njega dokazal, da lahko igra v tako zahtevni vlogi na tako visoki ravni. Vodstvo Vala je že pripravilo ogrodje ekipe za naslednjo sezono. Naslednji teden bodo igralci prosti, saj je bila sezona izredno utrudljiva, že s prvim tednom junija pa bodo vsi spet v telovadnici.« Društvo nam je potrdilo, da bo moštvo v prihodnji sezoni spet treniral Lorenzo Zamo, ki je gorisko šesterko tudi pripeljal v B2 ligo, lani pa se je vrnil v Tržič kot trener Fin-cantierija. Skupaj z Za-mojem bi se moral v Gorici vrniti tudi podajaC Stefano Rigonat. (A&D) MOŠKA Cl LIGA / PO ZMAGI V ZADNJEM KOlU Koimpex pred Pallavolom TS Doslej prvič slovensko moštvo na vrhu tržaške vrednostne lestvice med moškimi Slogaši na končni lestvici prehiteli Pallavolo (KROMA) Koimpex - Santa Giustina 3:1 (15:8, 7:15, 15:7, 15:9) KOIMPEK: Riolino 7+6, Božic 1+7, Cisolla 1+13, Aljoša Kralj 7+8, David Kralj 5+7, Rovere 2+0, Sgubin. Trajanje setov: 20, 19, 17 in 25 minut. Servis: Koimpex 6/12, S. Giustina 7/10. Blok: Koimpex 2+3. Koimpex je v soboto dosegel odlično zmago in tako kronal izredno uspešno sezono. Tretje mesto je namreč za novinca v ligi izreden rezultat, poleg tega pa so slogaši dosegli še zgodovinski uspeh: zgodilo se je namreč prvič, da je v moški odbojki slovenska ekipa prva ekipa v Trstu. Slogaši so namreč zaključili prvenstvo pred ekipo Pallavolo Trieste, ki je imela pred prvenstvom precej višje ambicije kot Koimpex. Sobotna tekma je bila dober prikaz celotnega prvenstva slogašev. SreCali so se namreč z ekipo, ki je bila verjetno s tehničnega vidika boljša, popolnejša in kompletejša od Koim-pexa. Kot se je že večkrat zgodilo letos, pa so slogaši spet dali vse od sebe in z veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo bili boljši od nasprotnikov. Zasluge za ta odlični rezultat slogašev ima prav gotovo trener Dušan Blahuta, ki je znal iz te ekipe iztržiti CimveC in je ustvaril homogeno celoto, ki predvaja lepo in atraktivno igro. Sobotna tekma se je za Koimpex začela pod nesrečno zvezdo. Poleg Caca je zbolel namreč tudi Ter-pin, Aljoša Kralj pa je še v petek zvečer imel visoko temperaturo.. Pred tekmo Blahuta tako niti ni vedel, katere igralce bo imel na razpolago. Na koncu pa n1" ti ni imel alternativ, saj p bilo le sedem igralcev. » prvem setu so gostitelj1 zaceli tekmo nekoliko ne' gotovo, tako da je S. GlU' stina prva povedla s 4:1; Potem pa so se slogasj zbrali in z dobrimi servis1 nadoknadili zaostanek in povedli, potem pa je zrna' gal brez večjih težav. Zapletlo pa se je v druge® setu, kjer je pešal predvsem sprejem servisa. Gostje so tako povedli z slogaši so nato reagirali, toda bilo je prepozno. v tretjem in četrtem setu pa so bili gostitelji praktično stalno v vodstvu in so s svojo igro navdušili tudi se kar številno, predvsem pa glasno publiko, ki je v openski telovadnici ustvarila pravo vzdušje lepo odbojkarsko predstavo. Naj omenimo še, da je v soboto odigral svojo zadnjo teK-mo pri Slogi Andrea Cisolla, Id bo verjetno naslednje leto prenehal z igranjem-Po tekmi je bil seveda Blahuta izredno zadovoljen: »Mislim, da srn0 dosegli fantastičen rezultat. Moram se zahvalit1 vsem fantom, saj je bilo v tej situaciji, brez Terpina, Caca in Strajna res težko igrati. Rovere je igral pod velikim psihičnim prh1' skom, saj ni imel menjave, Aljoša Kralj pa je imel najprej poškodovan gleženj, potem pa še vročino. Vsi igralci so se zavedali odgovornosti in so dali vse od sebe. Zadovoljen sem tud1 s končnim rezultatom, predvsem pa s tem, da smo prehiteli ekipo PaUa' volo Ts, ki je imela p0 mojem najvecji potencial v tej ligi.« (Andrej Maver) 2. DIVIZIJA ŽENSKA Cl LIGA / PLAVE SKLENILE SEZONO Z VEČ KOT DOBRIM NASTOPOM Domove igralke prestopile v višjo ligo Kolo pred koncem prvenstva v 2. ženski diviziji na Goriškem so odbojkarice Doma Imse dosegle napredovanje v višjo ligo. Domovke so v petek popldne brez težav in po pričakovanjih s 3:0 (15:4, 15:2, 15:7).premagale šibki Caffe Mo-rocco iz Locnika, včeraj zjutraj pa je njihov neposredni tekmec Grado doma s 3:1 klonil pred Torriano in tako naših deklet na lestvici ne more veC dohiteti. O napredovanju mladih do-movk bomo še poročali. NA TRŽAŠKEM 1. moška divizija Old Cats - Kor-ting 0:3 Bor Mercantile se je hrabro upiral Heraclii V boju za obstanek podlegel Vivil Top ten v ženski Cl ligi Rossana Benevol (Bor) 451 (205+246) Tanja Pitacco (Bor) 421 (204+217) Katja Fabrizi (Sloga) 413 (183+230) kina Pertot (Sloga) 362 (192+170) Barbara Gregori (Sloga) 238 (99+139) Erika Skerk (Sloga) 238 (92+146) Barbara Pittioni (Sloga) 237 (139+98) Katja Vodopivec (Bor) 213 (124+89) Breda Cok (Bor) 213 (119+94) Paola Gregori (Bor) 200 (128+72) Letošnja ženska Cl liga je bila ena najbolj atipičnih zadnjih let. Heracha je prvenstvo končala nepremagana, kar nikogar ne presecena, saj je to šesterica setavljena iz profesionalk, v B2 ligo pa je nepričakovano napredoval tudi novinec Godigese, ki se je s senzacionalnim povratnim delom sezone (12 zmag) s sedmega povzpel na 2. mesto. Boj za obstanek je bil v zadnjih tednih prava loterija. Na koncu je izpadla ekipa, ki je zbrala kar 22 točk. Zaradi slabšega količnika je ta nesrečna usoda doletela Vivil, ki je bil še pred par tedni povsem na varnem. Slogašice so se z zmago proti Cassoh res izognile najhujšemu, kajti Porcia je po pričakovanjih gladko premagala videmski Cus. Rešila se je tudi tržaška Oma, ki je bila še pred enim mesecem v skoraj brezupnem položaju. Heraclia - Bor Mercantile 3:1 (13:15, 15:9,15:12,15:11) BOR MERCANTILE: Gregori 4+3, Cok 2+4, Flego 5+5, Benevol 11+16, Gruden 0+0, Zadnik 0+0, Vodopivec 2+0, Ažman 2+4, Pitacco 5+5, Fai-mann. Trajanje tekme: 1 ura 40 minut. Skupno točke: 58:47. Servis (tocke/na-pake): Heraclia 8/13, Bor 11/16, Napake: Heraclia 16, Bor 18. »Igrali smo res dobro, tako kot na vseh zadnjih tekmah, razen kot v prejšnjem kolu proti Cus Udine, ki bi ga gladko premagali, ko ga ne bi po drugem setu zaceli podcenjevati. Heraclia je mogoče tokrat igrala za spoznanje slabše kot v Trstu, vendar pa je hotela za vsako ceno zmagati, da bi končala prvenstvo nepremagana, in je stalno igrala z najboljšo postavo. Za igralke in navijače je domače društvo po tekmi pripravilo zakusko, prišla je TV ekipa, da bi jih snemala, zato nikakor niso hoteli, da bi jim pokvariti slavje. Mi spa smo zapustiti igrišče z dvignjeno glavo in polni h val. Biti smo jim popolnoma enakovredni, na koncu pa je seveda prevladala njihova izkušenost. Ne vem, kako bi se končala tekma, Ce bi na primer Turchetova (veteranke Heraclie in bivša prvoligaška, op. ur.) igrala na naši strani, namesto na njihovi,« je po gostovanju Bora Mercantile pri vodilni Heraclii povedal športni vodja borovk Igor Može. Borovke so v soboto zelo dobro sprejemale servis, tako da jim Heraclia s svojim servisom skoraj ni mogla priti do živega in je dosegla samo osem točk Bolje kot ponavadi so plave igrale tudi v obrambi, pri mreži pa je ble- stela Benevolova. Ze prvi set je bil ze|° izenačen. Heraclia je na začetku vodi® s 5:1, borovke so jo ujele pri osmi toop in povedle z 10:9, nato pa so gostitelj1' ce spet vodile s 13:11, vendar so j® borovke z izrednim koncem seta p®" senetile in vknjižile prvi set. V tem se tu so plave zelo uspešno forsirale ser vis, tako da je moral nasprotnik prec J poenostaviti svoj napad. Heraclia je drugem setu vsekakor silovito reagi® la in povedla z 10:2, vendar so bile bo^ rovke v drugi polovici seta (5:7) spe^ enakovredne domači šesterki, vzp° stavljeno ravnotežje pa se jim je ob® stovalo v odličnem tretjem setu, v ka terem so bile borovke stalno v vodstg11 (5:2, 8:4,10:6,11:8). Trener Heraclie J® bil prisiljen zamenjati svojo najbolj napadalko Mattiolovo, ki je bila dotlej večkrat tarča Borovega servisa. Zal s plave v tem setu nekoliko odpovedal^ prav v tem elementu, tako da ^ izkušene gostiteljice na koncu (a 11 brez težav) le osvojile za razplet tek® ključni set. Plave vsekakor niso p°Pu_ stile niti v Četrtem setu. Hitro so na doknadile začetni zaostanek 6:0, na pa so bile stalno za petami Herac 1 (9:6, 10:8, 13:10), ki se je morala zel potruditi, preden je dokončno strla o por tokrat zelo Žilave Kalceve šesteric • MOŠKA C2 LIGA / V ZADNJEM KOLU RAZPLET TUDI NA DNU izidi in lestvice Srečen konec za Olympio CDR Soča Sobema potrdila premoč K težki zmagi Goričanov v Maši (3:2 po 0:2!) velik delež Rojko Petejono Bor Fortorde proti Natisonii zamudil priložnost do bi delil končno 4. mesto Mossa - 01ympia CDR ;:3 (15:12, 16:14, 11:15, 7;15,10:15) OLVMPIA CDR: Janez ^erpin 9+5, Sfiligoj 18+18, gornik 0+5, Ferfoglia 9+7, “altisti 1+1, Andrej Terpin 1+0, Vogrič 0+0, Petejan ^+14, Komjanc. Servis: 9/9, blok 13+3. , Prvenstvo se je srečno končalo tudi za 01ympio, ^l si je v zadnjem hipu za-gototvila obstanek, zahvaliti Pa se mora Buii, ki je prelagala Corno po tie-Pfeaku. Začetek tekme pa bil prav nic obetaven. y°stje so namreč stopili na 'Srisce nesproščeni in živč-tako da so tudi lažje st-vari postale težke. Poleg te-ga so bili na igrišču v neo-°lcajni postavi, saj sta jatanjkala Maraž in Gravnar. jako je od vsega začetka 'gral Rajko Petejan, ki je s Sv°jo izkušenostjo dal ekipi valik doprinos. Mossa pa je ^Cela tekmo precej motivi-^no, saj je imela možnost, Pa na lestvici prehiti Nati-®°nio, obenem pa je bila ta jakrna tudi goriski derbi, tako da so gostitelji hoteli Prestižno zmago. V prvem satu je tako Mossa izkoristita zmedenost in napake go-Uske vrste. 2e v drugem se-je 01ympia začela igrati Pelje in je povedla z 9:2. “tato je prišlo pri gostih spet P° black-outa, tako da je ^tossa izenačila pri stanju Nato sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, v napeti končnici pa so bili spet P°ljsi domači odbojkarji. Gostje pa se niso vdali, Nasprotno. V tretjem setu je Prišlo do preobrata. 01ym-Pta je namreč imela stalno Pobudo in bila stalno v ^pdstvu. Bolj učinkovit je .n blok, v napadu pa se je Vkazal predvsem Gregor Sfiligoj, čeprav so od tretjega seta dalje vsi igrali na vi- Trener Stefan Cotič je uspešno pripeljal Sočo do C1 lige sokem nivoju. Tudi v tie-breaku ni imela 01ympia večjih težav, saj je takoj povedla s 5:0, to prednost pa je potem ohranila do konca tekme. O zmagovalcu tako ni bilo veC dvoma. Po zmagi pa se Terpin in tovariši niso mogli še veseliti, saj so morali počakati na rezultat tekme med Buio in Cornom. Ko so potem zvedeli za razplet v Buri, pa so lahko praznovali težko dosežen obstanek v figi. Vivil - SoCa Sobema 0:3 (13:15,8:15,13:15) 'SOČA SOBEMA: Klede 9+6, Tomšič 1+1, Petejan 5+10, Lutman 3+8, Braini 2+6, Feri 6+16, Igor Cotič 0+0, Mucic, Muscau, Stefan Cotič, Pahor. .Servis: 6/6, blok: 4+2. SoCa je suvereno in povsem zasluženo v soboto premagala edinega tekmeca, ki je zmagal v So-vodnjah. Tako je še enkrat potrdila, da je v letošnjem prvenstvu resnično najmoč- nejša ekipa, ki je osvojila prvenstvo z desetimi točkami prednosti pred drugouvrščeno ekipo. Sobotna tekma je bila na visokem nivoju, saj sta obe ekipi upravičili pričakovanja in sta na igrišču pokazali veliko borbenost. Predvsem soCani so zato igrali odlično v obrambi, kjer so rešili nekaj neverjetnih žog. Tudi drugače pa so imeli Coticevi varovanci sreCen dan, saj je dobro deloval sprejem, kar je seveda olajšalo delo po-dajaCu in potem tudi napadalcem. Vsi igralci so s svojim nastopom zadovoljili, izstopal pa je Mitja Feri. Vivil je bil v vodstvu samo v prvem setu, ko je povedel z 8:2. Njegova prednost se je počasi manjšala do stanja 13:12, nato pa so bili gostje le boljši. V drugem in tretjem setu pa je bila SoCa stalno v vodstvu. Drugi set je bil povsem enosmeren, medtem ko je bil tretji pre- V. Zotti (01y) 394 (187+207) T. Masten (Sok) 388 (209+179) H. Corsi (01y) 387 (221+166) A. Mamcelli (Sok) 355 (173+182) L. Masten (Sok) 322 (162+160) M. Černič (Qly) 320 (190+130) Mo. Tomasin (KB) 294 (120+174) L. Princi (01y) 268 (126+142) E. Brisco (KB) 241 (138+103) Mi. Tomasin (KB) 239 (126+113) Na sliki: Viviana Zotti Top ten moških deželnih lig S. Cella (Bor) 532 (175+357) M. Feri (Soča) 447 (145+302) J. Terpin (Gly) 441 (148+293) B. Sfiligoj (Esp) 422 (191+231) D. Petejan (SoCa) 366 (147+219) C. Bresich (Bor) 356 (138+218) A. Klede (Soča) 326 (152+174) G. Sfiligoj (01y) 316 (114+202) D. Lutman (SoCa) 314 (131+183) D. Dornik (01y) 285 (127+158) Na sliki: Stefano Cella cej izenačen. Prednost Soče je bila stalno minimalna, gostitelji pa so izenačili pri stanju 13:13. V končnici pa je tako kot v prvem setu odločila večja odločnost in želja po zmagi soCanov. Naporna sezona pa se za socane še ni končala, saj jih Čaka še finale deželnega pokala, kjer bodo v finalu nastopile prav štiri pryou-vršCene ekipe v letošnjem prvenstvu. Pav Natisoma - Bor For-trade 3:1 (15:12, 15:9, 7:15, 15:12) BOR FORTRADE: Colini 4+2, Koren 10+12, Marega 4+9, Gombač 8+10, Tabemi 1+2, Del Turco 1+1, Danieli 2+3, Cella 3 + 14, Ruttar, FurlaniC, Stulle, Pavlica. Borovci so zamudili priložnost, da bi prvenstvo končali na četrtem mestu, res pa je, da je Pav Natisoma igrala nad pričakovanji in jih povsem zasluženo premagala. S to zmago pa si je furlanska šesterka verjetno tudi zagotovila obstanek v ligi. Formalno je sicer izpadla, vendar pa je že sedaj jasno (glede na število ekip, ki izpadejo iz C1 lige), da bo spet vključena v C2 ligo, medtem ko to ne velja za Como, ki se je sicer uvrstil pred Natisonio, a nima pravice do repesaže. Razumljivo je, da so gostitelji igrali zelo zagrizeno. Borovci pa so zaceli res zaspano. Težave so imeli s sprejemom servisa in z nasprotnikovim igralcem, ki je serviral v skoku. Prebudili so se šele v tretjem setu, ki so ga gladko osvojili, lahko pa bi tudi izsilili tie break, saj so v 4. setu vodili z 10:6, a so žal v končnici (12:13) naredili nekaj nerodnih napak in tudi ta set je splaval po vodi. Obračun Borove sezone pa je veC kot dober, saj so dosegli kar 12 točk veC kot lani. Moška C2 liga IZIDI 26. KOLA: Natisonia - Bor Fortrade 3:1 (15:12,15:9, 7:15,15:13), Vivil - SoCa Sobema 0:3 (13:15, 8:15, 13:15), Faedis - Prata 3:2 (16:17, 15:5, 15:7, 16:17, 15:10), Buia - Como 3:2 (15:6, 3:15, 13:15, 15:11, 17:15), Maniago - Torriana 2:3 (14:16,15:13,13:15,15:7,14:416), Prevenire - San Vito 3:0 (15:13,15:7,15:13), Mossa - 01ympia Cdr 2:3 (15:12,16:14,11:15, 7:15,10:15). KONČNI VRSTNI RED: SoCa Sobema 48, Vivil 38, Buia 36, Prevenire in Faedis 30, Bor Fortrade in Prata 28, Torriana 24, Maniago in 01ympia CDR 22, Corno in Natisonia 20, Mossa 18, San Vito 0. SoCa Sobema in Vivil sta napredovala v Cl ligo, Como, Natisonia, Mossa in San Vito so izpadli v D ligo. Ženska C2 liga IZIDI 26. KOLA: B-meters - Sokol Indules 3:1 (15:5, 15:9, 15:17, 15:7), Torriana - Martignacco 1:3 (15:11, 6:15, 5:15, 9:15), Breg - Cordenons 0:3 (3:15, 2:15, 13:15), Asfjr - Monfalcone 1:3 (12:15, 15:5, 4:15, 12:15), Kmečka banka - Fiume Veneto 3:1 (15:13, 10:15, 15:0, 17:15), Farra - Termogas 0:3 (8:15, 11:15, 12:15), Rivignano - Codroipo 0:3 (11:15,15:17,5:15). KONČNI VRSTNI RED: Cordenons 52, B-Meters 44, Monfalcone 32, Sokol Indules 30, Cdroipo, Fiume Veneto, Asfjr in Torriana 28, Farra, Martignacco in Rivignano 24, KmeCka banka 14, Altu-ra in Breg 4. Cordenons in B-Meters sta napredovala v Cl ligo, Rivignano, Kmečka banka, Altura in Breg so izpadli v D ligo. Moška D liga IZIDI 26. KOLA: San Giorgio - Tranciati 3:0 (15:5, 15:5, 15:8), Grado - Cordenons 3:0 (15:6, 15:9, 15:8), San Sergio - Club Altura 3:1 (11:15, 15:2, 15:6, 15:8), Rojalese - Fincantieri 3:0 (15:10, 15:5, 15:3), VBU - Rozzol 3:1 (6:15, 15:6, 15:12, 15:8), Espego - Porcia 1:3 (4:15, 7:15, 15:13, 13:15), prost SanfAndrea. KONČNI VRSTNI RED: Porcia 44, VBU 42, Rojalese 36, Grado 34, Rozzol 30, Club Altura 28, Espego in Tranciati 22, San Giorgio 18, San Sergio in Sant’ Andrea 14, Cordenons 8, Fincantieri 0. Porcia in VBU sta napredovala v C2 ligo, nobena ekipa ni izpadla v 1. divizijo. Ženska D liga IZIDI 26. KOLA: Spilimbergo - Natisonia 0:3 (2:15, 3:15, 9:15), Sacile - Azzurra 3:0 (15:12, 16:14, 15:5), San Vito - Libertas Gorizia 3:0 (15:13, 15:6,15:9), Paluzza - Sgt 1:3 (15:13,15:17, 9:15, 6:15), 01ympia Cerimpex - Pasiano 3:0 (15:11, 15:6, 15:12), Povoletto - Fiumicello 3:2 (15:9, 3:15,10:15,15:11,15:13). KONČNI VRSTNI RED: 01ympia Cerimpex 52, Natisonia 44, Paluzza 42, Sacile 40, Fiumicello 34, Azzurra 28, Sgt 24, Pasiano 22, Qualso 20, Povoletto 18, Spilimbergo 16, San Vito 12, Libertas Gorizia 10, Vagaia 0. (Vagaia ima dve točki pena-lizacije) 01ympia Cerimpex in Natisonia sta napredovali v C2 ligo, nobena ekipa ni izpadla v 1. divizijo. ŽENSKA D LIGA ŽENSKA C2 LIGA / V ZADNJEM PRVENSTVENEM KOLU 0lympia Čerimpex končala prvenstvo nepremagana Obnypia Cerimpex -Cecchini Pasiano 3:0 (15:11,15:6,15:12) OLVMPIA CERIM-PEX: Vanja Černič 3+4, dirjam Černič 9+3, Bulfoni 2+2, Princi 2+11, Hadrijana Corsi 6+4, Zotti 7+7, Kristina Corsi 1+2, Braini 0+1. 01ympia je dosegla svojo šestindvajseto letošnjo zmago, končala Prvenstvo neporažena, zdaj pa ima verjetno svojevrsten rekord: končala je namreč že drugo prvenstvo zaporedoma brez poraza. Sobotna tekma je bila te gola formalnost, če-Prav so se gostje potrudite in so se skušale upirati domači ekipi. Tako so Daredile precej točk in dosegle precej menjav, tudi po zaslugi nekoliko “Popustljive« igre gostiteljic. Razlika med eki-__Pama pa je bila le taksna, da Pasiano ni mogel presenetiti Goricank. 01ympia je začela tekmo brez prve trenerke, ki je bila službeno zadržana, tako da je prišla v telovadnico Sele v tretjem setu. GoriCanke niso začele tekme najbolje in so naredile nekaj preveč napak. Bolje je bilo v drugem setu, v katerem je bila 01ympia občutno boljša in ni ničesar podarila gostujoči ekipi. Spet je igrala nekoliko slabse v tretjem setu, ki bi ga lahko osvojila dosti prej, a si je dovolila nekaj preveč napak. Na koncu so vsekakor GoriCanke brez večjih težav zmagale in na koncu so se upravičeno veselile odličnega prvenstva. Pod prho pa je seveda morala tudi trenerka Kristančičeva, kot se spodobi za vsako napredovanje. Sokol Indules se je poslovil s častnim porazom Kmečka banka še ni izgubila vseh upanj GoriCanke računajo na ponovno vključitev v ligo - Breg bi skoraj iztrgal set Cordenonsu KmeCka banka - Fiume Veneto 3:1 (15:13, 10:15,15:0,17:15) KMECKA BANKA: Blasizza 1+0, Brisco 7+6, Miklus 4+1, Monica Tomasin 7+8, Michela Tomasin 8+6, Pellegrin 14+9, Braini 0+0, Cemic 0+0, Pavio, Zavadlav, Tosoratti. Servis: Kmečka banka 10/13, F. Veneto 6 točk. Blok: 12+2. Kmečka banka se je poslovila od C2 lige z zmago in z zavestjo, da je v drugem delu prvenstva odigrala dosti bolje in da bi lahko s tako igro lahko tudi v prvem delu prvenstva bila uspešnejša. Goriški ekipi pa dajejo upanja govorice, da bosta poleti ponovno vključeni v ligo kar dve ekipi, tako da bi to moralo veljati tudi za Kmečko banko. GoriCanke so začele tekmo koncentrirano in odločno. Tako so bile brez večjih težav v vodstvu do stanja 14:11. Tedaj so naredile nekaj napak, tako da so se gostje lahko približale, na koncu pa je domača ekipa osvojila set. V drugem setu so gostje po zaslugi napak Kmečke banke povedle 10:3. Gostiteljice so se nato zopet zbrale, toda bilo je že prepozno, da bi nadoknadile zaostanek. Do reakcije je prišlo v tretjem setu, ko se je Kmečka banka maščevala za poraz v enem setu na prvi tekmi s 15:0. Trener gostujoče ekipe je namreč poslal na igrišče novo podajacico, ki se ni znašla. Set je bil tako povsem enosmeren, saj so se na servisu zvrstile le tri igralke Kmečke banke. V Četrtem setu so potem prve povedle gostje s 6:0. Trener Jerončič je tedaj vprašal za minuto odmora in GoriCanke so takoj izenačile. Fiume veneto je spet povedel s 12:6. Domače igralke so nato počasi nadoknadile zaostanek in povedle s 14:13. Gostjam je še enkrat uspelo priti v vodstvo, na koncu pa je Pellegrinova, ki je bila med boljšimi na igrišču, z blokom zaključila tekmo. B-Meters - Sokol Indules 3:1 (15:5, 15:9, 15:17,15:7) SOKOL INDULES: Tanja Masten 12+13, Ma-rucelli 1+5, Ban 1+1, Lara Masten 2+6, Košuta 6+10, Kosmina 4+4, Visentin 0+1, Lupine 3+1, Švara 0+1, Semec 0+1. Servis (točke/napake): 7/14. Sokolovke se vračajo z gostovanja proti B-Metersu s porazom, toda z igro niso razočarale. Proti objektivno močnejšemu nasprotniku so namreč sokolovke zaigrale borbeno in požrtvovalno, v tretjem in Četrtem setu pa so bile enakovredne gostiteljicam, naredile pa so nekaj preveč napak na servisu in v napadu. Nekoliko slabše je igral Sokol v prvih dveh setih, ki jih je osvojil brez večjih težav. Gostiteljice so spravile v težave Nabrožinke že z odličnim servisom v skoku, ki je bil sokolovkam stalno trn v peti. Poleg tega pa je B-Meters na mreži izkoristil svojo višino. Od tretjega seta dalje pa je bilo stanje stalno izenačeno, kot priča ze podatek, da sta oba seta trajala po trideset minut. Predv- sem tretji set je bil izredno razburljiv, saj so imele gostiteljice na razpolago tudi nekaj zaključnih žog, ki pa jih niso znale izkoristiti. Sokol je s Četrtim mestom potrdil lansko uvrstitev in tako dokazal, da spada med boljše ekipe v ligi. Breg - Ottica Tommasini 0:3 (3:15, 2:15, 13:15) BREG: Bandi 1+0, Canziani 1+0, KocjandC 0+3, Sabina Slavec 0+0, Zeriali 3+7, Ksenja Slavec 3+3. Servis (tocke/napake): Breg 3/9, Cordenons 10/11. V soboto proti prvouvršCeni ekipi Ottica Tommasini so Brežanke odigrale zadnjo tekmo letošnjega prvenstva. Ekipa Ottica Tommasini je tudi v soboto zvečer dokazala, da je res solidna in uigrana ekipa, kateri je težko biti kos. Prva dva seta so gostje popolnoma prevladale domačinke, ki niso utegnile sploh reagirati. Le tretji set je bil nekoliko bolj izenačen. Nasprotnice so takoj na začetku povedle s 7:0. Takrat pa so Brežanke končno začele igrati. Z dobrimi akcijami so utegnile premagati odlično nasprotnikovo obrambo in počasi, točko za točko ujele nasprotnice pri rezultatu 8:8. Do konca seta so se domače igralke dobro branile močnega napada in tudi večkrat prodrle dober blok nasprotnic. Vse to pa ni bilo dovolj za osvojitev seta, ki so ga zaključile na razliko 13:15. Ponedeljek, 22. maja 1995 ŠPORT NOGOMET / PO ZMAGI MOSSE NAD PRO ROMANSOM V 1. AL Sovodnje z Zaulami za napredovanje Tudi poraz ne bi dokončno pokopal vseh upanj Kot je bilo pričakovati, je Mossa včeraj v zaostalem srečanju zadnjega kola 1. amaterske lige v Romansu premagala domačo ekipo Pro Romansa kar s 4:0 in tako je na vrhu lestvice s 43 točkami prehitela Sovodnje in Zaule, ki imata po 42 točk, in s to zmago tudi napredovala v višjo, promocijsko ligo. Sovodnje, ki so bile v vodstvu vse do nesrečnega domačega poraza v zadnjem kolu s Futuro, so tako obtičale z 42 točkami skupno z Zaulami na drugem do tretjem mestu lestvice. Po pravilih nogometne zveze bosta tako morala Sovodnje in Zaule igrati dodatno tekmo za osvojitev dokončnega 2. mesta, s katerim si bo zmagovita ekipa zagotovila prestop v promocijsko ligo, poraženec pa bo imel možnost, da si na dodatnih srečanjih s tretjeu-vrščenimi moštvi ostalih skupin tudi pribori napredovanje v višjo ligo. Za Sovodenjce torej še ni vse izgubljeno. Danes bi morali na deželni zvezi v Trstu določiti dan in kraj, kjer naj bi odigrali dodatno srečanje za 2. mesto med Sovodnjami in Zaulami. Zveza je sicer že sporočila, da naj bi bilo srečanje že to sredo. Verjetno so pri nogometni zvezi pozabili, da v amaterskih ligah vsi nogometaši niso profesionalci ali študentje. Velika večina jih namreč dela v tovarnah, uradih itd. To velja seveda tudi za sovodenjsko ekipo in prav zaradi tega bosta danes predstavnika Sovodenj skušala pri nogometni zvezi posredovati, da bi igrali to tekmo ob koncu tedna. Prva amaterska liga ZAOSALA TEKMA: Pro Romans -Mossa 0:4 _ KONČNI VRSTNI RED: Mossa 43. Sovodnje in Zaule 42, Capriva 41, Futura 37, Edile Adriatica in Gonars 34, Forti-tudo 32, Union 91 26, Turriaco 24, Villanova, Opicina in Palazzolo 22, Latisana 21, Pro Romans in Portuale 19. Mossa napreduje v promocijsko ligo, Sovodnje in Zaule igrata dodatno tekmo za napredovanje. Promocijska liga ZAOSTALA TEKMA: Auello - Cervi-gnano 3:2 KONČNI VRSTNI RED: Trivignano 43, Torviscosa in Sangiorgina 40, Aiello 37, Juventina 36, Staranzano in Pon-ziana 33, San Canzian 29, Pro Fiumi-cello in San Luigi 28, Maranese 27, Ruda in Manzano 26, Lucinico 19, Cervignano 18, San Giovanni 17. TENIS / V ZADNJEM KOLU DEŽELNE C LIGE_ Gaja praznih rok iz Campofoimida Podvig ni uspel - Skupino 2 močnejšo NOGOMET / 35. KOLO B LIGE Udinese v Penigii praznih rok Pričakovanega slavja ni bilo Perugia - Udinese 1:0 (0:0) STRELEC: Cornacchi-ni v 56. min. PERUGIA: Braglia, Rocco, Beghetto, Grossi, Dicara, Tasso (od 54. min. Matteoli), Pagano (od 88. min. Mazzeo), Evangelisti, Cornacchi-ni, Giunti, Ferrrante. UDINESE: Battistini, Helveg, Kozminski (od 60. min. Ametrano), Rossitto, Calori, Ripa, Marino (od 65. min. Banchelli), Desideri, Pizzi, Scarchilli, Poggi. PERUGIA - Videmski drugoligaš je včeraj izgubil v Perugii, tako da predvidenega slavja furlanskih navijačev ob prestopu ekipe v A ligo, (še) ni bilo. V Perugio je namreč šlo bodrit videmsko ekipo skoraj 2.000 navijačev iz vse Furlanije, ki pa so po tekmi ostali precej razočarani. Po včerajšnjem porazu je položaj Udine-seja še kar zapleten, saj so od njegovih neposrednih tekmecev za prestop v A ligo Atalan-ta in Salernitana zmagala, Vicenza pa je izenačila v Ascoliju. Seveda preseneča visoka zmaga Atalante sredi Piacenze s kar petimi zadetki, toda Piacenza si je že matematično zagotovila napredovanje v A ligo in se zato gotovo ni posebno trudila. Tako visokega poraza vodilnega z lestvice pa nihče ni pričakoval, čeprav je Atalanta spet potrdila, da je ta čas v izredni formi in da tudi predvaja najboljši nogomet v tej ligi. Do konca prvenstva manjakajo še tri kola. 2e v prihodnjem kolu bo posebno vroče predvsem v Vidmu. Na sporedu bo namreč pravi derbi za napredovanje v višjo ligo med domačim Udine-sejem in Salernitano. Vi-demčani bi lahko prav po tem srečanju, seveda če bodo premagali Salernitano, proslavili toliko pričakovani prestop med prvoligaše. V primeru ponovnega spodrsljaja pa bi tudi za Udinese še trda predla, saj bo v predzadnjem kolu igral v gosteh proti Asocliju, ki se na vse kriplje bori za obstanek v ligi, v zadnjem pa bo imel le lažjo nalogo, saj se bo doma pomeril z Andrio. Včerajšnji poraz v Perugii je bil zato toliko bolj »holeč«. Sicer pa bo boj za napredovanje v A ligo še zelo zanimiv, kot je pač običaj v tej ligi, ki je izredno naporna. IZIDI 35. KOLA: Ascoli - Vicenza 0:0, Ce-sena - Pescara 0:0, Chie-vo - Cosenza 1:0, Fidelis Andria - Acireale 0:0, Lecce - Como 1:0, Luc-chese - Venezia 1:1, Palermo - Ancona 2:0, Perugia - Udinese 1:0, Piacenza - Atalanta 1:5, Salernitana - Verona 4:1. VRSTNI RED: Piacenza 68, Udinese 63, Atalanta, Salernitana in Vicenza 59, Ancona 55, Perugia 53, Cesena 48, Verona 45, Palermo in Venezia 43, F. Andria 42, Cosenza in Chievo 40, Pescara 39, Lucchese 37, Acireale in Ascoli 34, Como 28, Lecce 21. PRIHODNJE KOLO: Acireale - Piacenza, Ancona - Chievo, Atalanta -Palermo, Como - Cesena, Lucchese - F. Andria, Pescara - Cosenza, Udinese - Salernitana, V enezia - Ascoli, Verona -Lecce, Vicenza - Perugia. Vratar Udineseja Battistini Garden - Gaja 5:1 Varutti - Aleš Plesničar 4:6, 5:7, Santarelli - Prelec 6:1, 6:3, Cicuttini - Borut Plesničar 6:4, 2:6, 6:2, Za-nor - Montesano 7:6, 7:6, Zanolini/Andorinni - Borut in Aleš Plesničar 6:4, 4:6, 7:6, Santorelli/Tamai - Montesano/Prelec 6:2, 6:3. Tenisači Gaje so morali v Campoformidu priznati premoč domačega TC Garden, s tem pa so tudi splahneli vsi upi, da bi si v zadnjem trenutku priborili vstop v polfinale deželnega prvenstva v C ligi. Pred včerajšnjim (zadnjim) kolom je imel namreč Garden na lestvici točko več od Gaje in samo zmaga bi gajevcem zagotavljala uvrstitev naprej. Toda srečanje je bilo, kot kaže, rojeno pod nesrečno zvezo. Po prvotnem razporedu bi morali tekmo namreč igrati na Padričah, toda Garden se je pritožil, ker naj bi imel za prvenstvo prijavljenih več C-kategornikov kot Gaja in s tem avtomatično pravico, da srečanje odigra doma. Federacija je pritožbi v zadnjem trenutku ugodila, čeprav Garden na nobeni izmed letošnjih tekem ni nastopil z močnejšo (po kategorijah) postavo kot Gaja. Drugo nevšečnost je predstavljal odhod Sebastiana Franca k vojakom. Kljub temu so pri Gaji računali, da bo Franco dobil dovoljenje za nastop, toda v zadnjem hipu je moral ostati v kasarni. Namesto njega je v Campoformidu zaigral Alberto Prelec. Sam potek srečanja ni bil tako enosmeren, kot kaže končni izid, ki govori jasno v prid domači- Edino točko je osvojil Aleš Plesničar (Foto Kroma) nov, ki imajo kvalitetno, predvsem pa zelo izkušeno ekipo. Toda razen dvoboja Santarelli - Prelec in drugega srečanja dvojic, ko je bil zmagovalec že odločen, so bila ostala srečanja precej izenačena in Gaja bi z nekoliko več sreče lahko izvlekla mnogo bolj ugoden izid kot je ena sama točka, ki jo je priboril Aleš Plesničar. Ce potegnemo črto pod letošnje prvenstvo Gaje, lahko ugotovimo, da osnovni cilj ni bil dosežen, kljub temu pa je bila dosežena doslej najboljša uvrstitev. Povedati je tudi treba, da je bila skupina, v kateri je igrala gaja veliko močnejša od V SODELOVANJU KK ADRIA IN KK ROG Na maratonu prijateljstva 250 kolesarjev Kolona je po štirih urah vožnje iz Ljubljane preko Fernetičev prikolesarila v Lonjer V Ljubljani na Viču se je včeraj zjutraj zbralo več kot dvestopetdeset ljubiteljev kolesarstva (foto Križmančic/Kro-ma) z namenom, da bi v veseli druščini in skozi za njih odprt mejni prehod na Fernetičih prikolesarili v Lonjer. To so bili udeleženci kolesarskega maratona prijateljstva, ki je že osmo leto zaporedoma sad sodelovanja in prijateljstva med Kolesarskim klubom Rog iz Ljubljane in Kolesarskim klubom Adria. K uspehu prireditve pa je pripomoglo seveda tudi vreme, ki se je po več dnevih verjetno usmililo prav kolesarjev, ki so se v zadnjem obdobju na vrsti dirk močili in namočili. V Lonjer, kjer je kolesarje veselo sprejela glasbena skupina Long Zlunk, so se maratonci pripeljali po približno štirih urah vožnje. Lo- njerci pa so se tokrat lahko gostom predstavili in postregli v novem prostoru, to se pravi v pro- storih, kjer bo v prihodnjih letih prav gotovo zrasel tisti večnamenski športno kulturni center, katerega lonjerski špor-tno-kulturni delavci že več kot desetletje nestrpno pričakujejo. (Jpč) prve, tako da konec kon cev tak razplet ni niti tako presenetljiv. IZIDI ZADNJEGA Kl> LA , Skupina 1: ET Corde-nons - TC Pordenone 4.2» TC Triestino - TC Marti' gnacco 3:3, ST Monfalc0 ne - Generali odložena. KONČNI VRSTNI RED-ET Cordenons 120, P°^ denone 8, TC Triestino > TC Martignacco 3, Mon falcone 2, Generali 0. Skupina 2: Zaccarelh ' Latisana 4:2, Garden - gaJa 5:1, Muggia - Grado 3:3. KONČNI VRSTNI REB-CT Zaccarelli 10, TC Gar den 8, CT Latisana i” Gaja 5, TC Grado in ib Muggia 1. Obvestila primotorklub organizira ob pri)1. VN Italije avtobusni izlet v Mugello dne H* P nija 1995. Vse informacije telefonsko na ste vilkah 228292 (Jasna' 18.00-19.00) in 22864 (Andrej/18.00-20.00). SK BRDINA ^ t prireja v četrtek, 26- • m., ob 20. uri v Dom Brdina sestanek s stars^ in simpatizerji za prl pravo naslednje sezon 95/96. Vabljeni vsi, M so zainteresirani. SK BRDINA ,. sporoča, da je zara^ slabega vremena • Kraški bike slalom 1 vzporedni slalom pr mescen na nedeljo, • t. m. s pričetkom ob ' uri. Za informacije te • na st. 212859, 226271 m 299573. SD PRIMOREC vabi člane in simpm z„rj. „» 29. REDN OBČNI ZBOR, M1* petek, 26. t. m., ob 20.J v Ljudskem domu Trebčah. ^OBRAČUN JUVENTINE V PROMOCIJSKI LIGI Lado Marchi: »Glavnega cilja sezone - napredovanja nismo uspeli uresničiti« Trener Mouri podal ostavko - V prihodnji sezoni večjih sprememb ne bo - Več prostora mladim Edina slovenska ekipa, ^ je letos igrala v promocijski ligi je bila štan-'ireska Juventina, ki je s ^6 točkami zasedla 5. •»esto. Juventina je igrala Zelo dobro predvsem v 8°steh, kjer ni doživela Poraza do 25. kola (Trivi-80ano - Juventina 1:0). oie domačih tleh pa je v Prvem delu prvenstva doživela kar 3 poraze: Proti Staranzanu, Trivi-Spanu in Pro Fiumicellu. Kot zanimiv podatek naj navedemo tudi, da je Juventina kar 5 od skupno ® porazov doživela z 1:0. Najizdatnejšo zmago so Standrežci dosegli v prvi iekmi drugega dela prvenstva, ko so v gosteh Premagali Pro Cervigna-n° s 4:0. Najboljši strelec je bil novi nakup Mazzil-9 s 13 zadetki. Žal so bili pralci precej živčni, saj dobili kar 11 rdečih kartonov. Končna uvrstitev Stan-drežcev gotovo ne zadovoljuje, saj so v prvenstvo startali z odkritim namenom, da dosežejo napredovanje. Kaj ni Slo? Predsednik Lado Mar-chi na to vprašanje ni znal odgovoriti: »Napredovanja smo si vsi zelo Želeli, ker že vec let igra-nro v promocijski ligi. Zato tudi nismo skrivali, ambicij. V tem trenutku Pa zares ne bi vedel pravega razloga za ta neuspeh.« Morda ste na domačih tleh izgubili preveč točk? »Res je, domače igriSCe nam ni bilo preveč naklonjeno.« Ali lahko vseeno povzamete kaj pozitivnega? »Mislim, da je razveseljivo dejstvo, da smo na koncu prvenstva, ko smo Zal ugotovili, da nam je napredovanje spodletelo, v Člansko ekipo uvrstili vec mladih igralcev, ki so Se zares dobro odrezali.« Torej bo v prihodnjem latu ekipa slonela predvsem na ramenih mladih Igralcev? »Trenutno se Se nismo Lado Marchi odločili, kateri igralci bodo ostali in kateri bodo odšli. Vendar mislim, da ne bo prišlo do velike revolucije. Naš namen je seveda, da ekipo pomla- dimo. V prihodnjem letu bosta morala od začetka do konca igrati dva igralca letnika 1976 in z razliko od letošnjega leta, ju ne bo mogoče zamenjati, oziroma zamenjata ju lahko le dva igralca istega letnika.” Izbira igralcev je seveda vezana na ime novega trenerja, trener Mauri je namreC dal ostavko? »S trenerjem Maurijem smo se razšli in sedaj iščemo novega. Ta naj bi bil predvsem mlad, tako da bi se dobro razumel z igralci.« Ali boste do v naslednjih tednih sodelovali na katerih turnirjih? »Prihodnji teden bi morali začeti turnir v Moši, medtem ko igrajo mladinci post prvenst- PO KONCU PRVENSTVA V PRVI AMATERSKI UGI Pri Vesni zelo zadovoljni Primorje pričakovalo več Kriško društvo na koncu osvojilo četrto mesto - Na Proseku so morali zamenjati trenerja - Pozitivna plat mladost ekipe VESNA Nad pričakovanjem je bila letošnja sezona kriške Vesne. Pred pričetkom prvenstva so ekipo zapustili nekateri važni igralci (Sedmak, Si-gur in Bertoli). Zaradi tega je imela Vesna v uvodnih tekmah nekaj težav. Nato pa so se stvari le popravile in ob koncu so Križani pristali na odličnem 4. mestu. Predsednik društva Franc Cattonar je bil s svojimi fanti zelo zadovoljen. »KonCna uvrstitev je odlična. To presega vsa naša pričakovanja. Na začetku smo malo šepali. Nato je vezno linijo ojačil prihod Venturinija, nekateri igralci pa so prišli pozneje v formo. Nekateri lanski igralci so pokazali lep napredek in zaradi tega smo lahko dosegli tako lep uspeh.« Gotovo je k temu uspehu Franc Cattonar pripomoglo novo igrišče sredi Križa? »Brez dvoma. Novo igriSCe je tudi pripomoglo, da se je veC domačinov približalo ekipi.« ____V 2. AMATERSKI LIGI ZA ZDAJ DVA IZPADA_ Prvenstvo letos za Gajo in Kras povsem neuspešno KRAS Ekipa Krasa je v letošnjem prvenstvu 2. amaterske lige doživela pravi polom in je ob koncu izpadla v 3. amatersko ligo. Krašovci so pričeli prvenstvo na zares katastrofalen način: 10 tekem, 2 točki (9 porazov, 1 zmaga). Pri društvu so skusah zdramiti ekipo z zamenjavo trenerja. Namesto Adamiča je prišel Macor. Glede igralskega kadra je prišlo do nekaterih okrepitev, ekipi so se pridružili bivši igralec Triesti-ne Vailati ter brata Majcen, ki sta prejšnjo leto igrala pri Gaji. Spremembe so nekoliko koristile, krasovci so imeli serijo 7 zaporednih pozitivnih izidov. Nato pa so igrali nihajoče in tudi zadetki (15) vedno učinkovitega Lacalamite niso bili dovolj in posledica vega te- Enajstmetrovke in izkjljučitve Enajsmetrovke Izključitve proti. Juventina Vesna Primorje Kras Gaja za 8(3) 5 (3) 5 (2) ‘2 3 §.) 4 2(1) 11 9 8 5 9 r oklepaju število zgrešenih enajstmetrovk Stani Kalc ga je bil neizbežen izpad. Predsednik kluba Dome-nico Centrone, s katerim smo se pogovorili, seveda ni mogel skrivati razočaranja. »Pred pričetkom sezone smo imeli druge ambicije. Nato pa smo si na začetku nabrali preveč porazov in v nadaljevanju nismo igrali mirno. Ce bi v prvih srečanjih osvojili vsaj 4 točke, bi bili sedaj rešeni. Imeli smo tudi zvrhano mero smole.« Vendar so se igralci do konca trudili? »Res je. Igralci so si biti ves Cas prizadevni in tudi Strelci JUVENTINA: Mazzilli 13 (1), Franti 11 (4), Gandin 4 (l). Peteani in Devetak 3, Pizzi in Trevisan 2, Andalo-*'°> Cingerli, Tabaj in Kovic 1; (2 avtogola). VESNA: Lacoseljac 14 (2), Jurincich 7, Sedmak 5. Nal-di 4. Padoan 3, Malusa, Pertitz in Beorchia 2. Mauro, Leonardi, Kriscjak in Soavi 1. PRIMORJE: Bragagnolo 9, Štolfa 5, Zucchi 3, Leghissa, Palese in P. Stoka (1) 2, Porcorato. Škabar, Crevatin in Savarin (1) 1; (1 avtogol). KRAS: Lacalamita 15 (4), Rebetz G, Andrej Majcen in Vailati 2, Rotta, Maiorano, Soggia, Coccoluto, Giovan-nini in Alex Majcen 1; (2 avtogola). GAJA: Subelli 6 (1), Vengust 5, Vrše 4, Gombač 2, Kir-chmuier, Capolino, Musotino, Kosti, Craievich, Parohi, Dentini, Giursi in Calzi 1; (2 avtogola) Izidi derbijev 1. AL Primorje - Vesna 0:0 Vesna - Primorje 1:0 Zarja - Primorje 2:1 Primorje - Zarja 0:5 Zarja - Vesna 0:0 Vesna - Zarja 4:2 2AL Gaja - Primorec 1:2 Primorec - Gaja 1:1 Kras - Gaja 2:4 Gaja - Kras 0:1 Kras - Primorec 1:1 Primorec - Kras 0:0 na zadnje treninge so prihajati prav vsi. Nekateri mlajši igralci so si nabrali precej izkušenj in to je vsaj nekaj pozitivnega.« Ali je bila zamenjava trenerja potrebna? »Zal je bil Adamič še nekoliko neizkušen, zato smo poskusili z Macorjem, ki bolje pozna amaterska prvenstva.« Kaj pa za prihodnje leto? »Skušali bomo sestaviti kompetitivno ekipo, za Cim hitrejši povratek v 2. amatersko ligo. Velikih sprememb pa ne bo, ogrodje ekipe bi moralo ostati nespremenjeno.« Kaj pa glede trenerja? »Mislim, da bo Macor potrjen.« GAJA Po dveh letih igranja v drugi amaterski ligi se gajevci vračajo v tretjo amatersko ligo. Gaja ni igrala slabo, tudi daljših kriz ni imela. Usodna pa je bila sterilnost napada. Gajevci so imeti 3. najslabši napad v skupini. Drugi zanimiv podatek je število neod-loCenili izidov (14), saj jih je le Piedimonte (15) jdose-gel vec. Negativen podatek pa je število izključitev. Kar 9-krat je moral eden od igralcev predčasno v slačilnico, dvakrat pa so na igrišču ostati le z devetimi igralci. O tem neuspehu smo se pogovoriti s predsednikom društva Stanijem Kalcam. »Prvenstvo je bilo seveda porazno, vendar izpad ni tako dramatičen. Tak je paC šport.« Največ težav ste letos imeti v napadu. »Pred pričetkom sezone smo oddali najboljšega igralca Čermelja. V zamenjavo pa nismo prejeti ničesar, zato se ekipa ni bistveno spremenila od lani. Zavedali smo se, da ekipa ni najboljša, vendar tudi tako slaba ni bila. Pokazati pa bi lahko kaj veC. Večino porazov smo doživeti z minimalno razliko.« Kaj pa je bilo pozitivnega? »Vzdušje v ekipi je bilo vedno dobro. Igralci so bili precej resni in tudi s trenerjem nismo imeti večjih težav.« Kaj pa za vnaprej? Ali mislite oživeti mladinski sektor? »Res je. Po vsej verjetnosti bomo drugo leto imeli ekipo naraščajnikov. Vendar trenutno je naša prva skrb igrišče. Treba ga bo prenoviti, kar bo seveda precej vplivalo na naše finance. Zaradi tega ne bomo delati velikih nakupov za člansko ekipo. Kot ponavadi bomo organizirali šagro, za katero upamo, da bo imela uspeh kot v prejšnjih letih.« Trener bi moral ostati Privileggj? »Po vsej verjetnost bo tudi v prihodnji sezoni ostal Privileggi.« Ali mislite da je edini razlog za neuspeh Gaje, Krasa in Primorca v dejstvu, da vse tri ekipe ne razpolagajo z mladinsko ekipo? »Brez dvoma imamo vsa tri društva iste težave. Ce nimaš mladincev moraš nakupovat igralce, za to pa potrebuješ denar vendar tudi izbira ni tako velika.« Vendar je bilo na začetku domače igriSCe kot začarano, saj ste šele po 6 srečanjih dosegli prvo zmago? »Na začetku doma res ni šlo, a smo igrati bolje v gosteh. Nato pa smo le prebiti led in tako osrečili naše navijače.« Kaj pa za prihodnjo sezono? »Najprej bi rad omenil, da bodo kmalu stekla dela za popravilo igrišča. Tako da ga do septembra ne bomo imeti na razpolago. Seveda bomo skušati tudi okrepiti ekipo. V obrambi in na sredini bi potrebovali še vsaj dva izkušena igralca. V napad pa se bo morda vrnil Kostnap-fel, vendar je njegov povratek odvisen od njegovega študija.« Glede trenerja pa? »Trener bi moral ostati Nonis, ki se je kot novinec na klopi zelo dobro odrezal in smo z njim zelo zadovoljni.« Letos ste tudi po veC letih obuditi mladinski sektor. »Res je. Rezultati so biti sicer skromni, a za prihodnjo sezono bomo ekipo ojačili in morda bomo imeti še kakšno mlajšo ekipo, skupno s kakšnim drugim društvom.« Ali ste sezono zaključiti ati pa boste sodelovati Se na kakem turnirju? »Prav v teh dneh smo pričeli turnir v Zavljah.« Ob koncu pa še osebno vprašanje. Kaj vam je pomenilo priznanje, ki ste ga v Rimu prejeti od državne nogometne federacije? »To je bila spodbuda za nadaljne delo, vendar upam, da mi bodo priskočili na pomoč tudi nekateri mlajši od-bomild. V kratkem bom sklical občni zbor in nato bomo videli.« PRIMORJE ProseCani so pred letom dni izpadli iz promocijske lige, zaradi tega so bile ambicije po visoki uvrstitvi v 1. amatersk ligi skoraj obvezne. Ekipa pa je bila zelo mlada in je imela precej težav. Trener Križman je zdržal do 19. kola, nato pa je po porazu na domačih tleh proti Zarji s 5:0 prišlo do zamenjave. Na klop je sel trener mladincev Franzot in stvari so se korenito spremenile. Ekipa je v zadnjih 11 srečanjih dosegla 14 točk, medtem ko jih je v prvih devetnajstih zbrala le 13. Torej zares dvolično prvenstvo? »Prvenstvo smo zaceli s povsem drugačnimi nameni. Zato je letošnje prvenstvo manj uspešno. Seveda smo se januarja, ko smo biti na zadnjem mestu, želeli le rešiti pred izpadom. Ce pa gledamo na pričakovanja pred začetkom sezone in na zadnje tekme prvenstva, bi lahko dosegli kaj več,« nam je povedal predsednik pro-seškega društva Dario Kante, s katerim smo se na kratko pogovoriti. Kateri so bili negativni faktorji, ki so vplivati na ta neuspeh? »Razlogi so različni. Ekipa je bila zelo mlada, mislim da je le Tavagnacco imel mlajšo ekipo. Drugi razlog pa so številne poškodbe, ki so nas pestile od začetka do konca prvenstva.« Po zamenjavi trenerja pa se je nekaj spremenilo v eki-pi? »Tak je paC nogomet. Mislim da je zamenjava trenerja vplivala predvsem psihološko. Igralci so namreC ostati isti, razporeditev na terenu se tudi ni bistveno spremenila.« Vendar na bodočnost gledate z optimizmom? »Ekipa je mlada, zaradi tega imamo zagotovljeno prihodnost. Velikih sprememb v prihodnji sezoni ne bi smelo biti. Upajmo, da bo z nami ostal Bragagnolo. Igralec se je v naši sredi dobro počutil, sedaj je stvar sporazumevanja z društvom San Luigi.« Kaj pa glede trenerja? »Franzot ne bo vec treniral članske ekipe. Zaradi tega smo trenutno v pogajanjih z novim trenerjem, Dario Kante vendar ni še nic dokončnega.« Kako pa je z mladinskim sektorjem? »Aktivnost mladinskega sektorja zavisi tudi od sporazumevanja z ostalimi društvi in z ZSSDI-jem.« Ati boste kot ponavadi ob koncu avgusta organizirati turnir? »Brez dvoma. Turnir, Čeprav je večkrat spremenil ime, ostaja tradicionalen, saj ga organiziramo že veC kot 20 let.« Obračune pripravil in podatke zbral Edvin Bevk Končni iztržek naši enajsteric Število Točke* Zmage Remiji Porazi Goli tekem D Z D Z D Z Juventina 30 • 36 (17+19) 6 6 5 7 4 2 44:25 Vesna 30 35 (19+16) 8 5 3 6 4 4 43:37 Primorje 30 27 (16+11) 5 3 6 5 4 7 28:32 Kras 30 24(13+11) 4 4 5 3 6 8 34:42 Gaja 30 22 (13+9) 2 2 9 5 4 8 28:40 D - doma; Z - v gosteh 12 Ponedeljek, 22. maja 1995 ŠPORT JADRANJE / V BENETKAH DP V RAZREDU EVROPA ZGONIK / ZA OSNOVNOŠOLCE Bogotčeva naskakuje svoj 7. državni naslov Prvenstvo bo odločalo tudi o nastopu na Ol v Atlanti »Športni dan« v Zgoniku je kljub slabemu vremenu povsem uspel Nastopilo je 117 otrok štirih osnovnih šol Konec prihodnjega tedna bo Arianna Bogateč končno vedela, ali se ji bo izpolnila velika želja -nastop na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Od danes do sobote bo namreč v Benetkah državno jadralno prvenstvo v olimpijskih razredih, štelo pa bo tudi kot zadnja in obenem odločilna državna selekcija za nastop na olimpijskih igrah. Naša jadralka bo v Benetkah naskakovala svoj že sedmi naslov državne prvakinje, šestega zaporednega. Prvič je prvakinja postala leta 1987, od leta 1990 pa v Italiji praktično nima enakovredne konkurence, Čeprav jo je v tem Času z državnega prestola poskušalo strmoglaviti nic koliko konkurentk. Drugi cilj (pravzaprav prvi) pa je seveda uvrstitev na olimpijske igre. Na prvih dveh selekcijah v Alassiu in Anziu je BogatCeva potrdila svojo premoč. Bila je najboljša na desetih od enajstih preizkušenj. Postopoma so iz igre za Atlanto izpadle vse tekmovalke, teoretično lahko zastavonošo TPK Sirena ogrozi le še Ligurka Roberta Zucchinet-tijeva, ki pa bi morala poskrbeti za malodane senzacionalno serijo zmag, Arianni pa ne bi smelo iti prav nic od rok. Prepričani smo seveda, da ne bo tako in da se bo naša jadralka po Benetkah veselila tako osmega naslova prvakinje kot potovanja Cez veliko lužo... Športni dan, ki ga je pripravil odsek za otroško telovadbo pri SK Kras za zgoniške in repentabrske osnovne šole priCa o globoki povezanosti in razširjeni vlogi, ki ga goji zgoniški športni krožek s svojim zaledjem. 117 osnovnošolcev iz osnovnih šol Alojz Gradnik (Repentabor), Lojze Kokoravec - Gorazd (Salež), 1. maj 1945 (Zgonik) in OS Prosek, je nastopilo v atletskem Cet-veroboju: skok v daljino, met žogice, tek na kratke proge, poligon loCeno po razredih in ločeno po spolu. Prireditev je kljub slabemu vremenu - vsa tekmovanja so se zato odvijala v zaprtih prostorih športno-kultumega centrav Zgoniku - dobro uspela. Tekmovalci so si zelo prizadevali za dosego najboljših rezultatov, organizatorju pa je bilo v veliko pomoč tudi sodelovanje učiteljev. Prvi trije tekmovalci iz vsakega razreda so prejeli kolajne. Nagrajenci: 5. razred, dečki: 1. Gregor Budin (1. maj 1945), 2. Alexander Kante (Prosek), 3. Jernej Mihe (1. maj 1945); deklice: 1. Deborah Vitez (Prosek), 2. Lara Prašelj (Prosek), 3. Martina Mihe (1. maj 1945), 4. razred, dečki: 1. Matteo Pipan (Prosek), 2. Uroš Fabiani (1. 1945)_, 3. Daniel Pikulin (1. maj 1945); deklice: 1. Sara Sardo (1. maj 1945), 2. Nikol Starc (Prosek), 3. Zaneta Švara (A-Gradnik). 3. razred, dečki: 1. Dimitrij Batti (Lojze Kokoravec - Gorazd), 2. Edvin Štoka (Prosek), 3. Mirko Kante (Pr0' sek); deklice: 1. Martina Lisjak (Pr°' sek), 2. Giorgia Buzzai (A. Gradnik), 3-Jarmila Kodrič (Prosek). 2. razred, dečki 1. Ivan Jevnikar (A-Gradnik), 2. Matteo Turco (Prosek), 3-Alex Vescovi (Prosek); dekhce: 1. Sandra Vitez (Prosek), 2. Tereza Pertot (Prosek), 3. Jessica Štoka (Lojze Kokoravec - Gorazd). 1. razred, dečki: 1. Vasilij Kante (Prosek), 2. Marvin Pipan (Prosek), 3-Šandi Šuc (Prosek); dekhce: 1. Anja Zuzie (Prosek), 2. Marina Pikulin (Lojze Kokoravec - Gorazd), 3. Federica Micussi (Lojze Kokoravec - Gorazd). ŠPORTNA ŠOLA TRST / REZULTATI ATLETSKEGA TROBOJA ZA OSNOVNOŠOLSKO OLIMPIADO Na dvodnevnem tekmovanju je letos nastopilo 187 otrok Zaradi obnovitvenih del na stadionu 1. maja je letošnji atletski troboj za tradicionalno osnovnošolsko olimpiado Športne šole Trst potekal v dveh dneh v telovadnici OS Otona Župančiča pri Sv. Ivanu. Nastopilo je skupno 187 otrok (100 dečkov in 87 deklic), kar je nekoliko manj od števila učenčev, ki jih premoremo v osmih slovenskih mestnih osnovnih šolah. Da je padec rojstev izredno resno vprašanje, s katerim se moramo soočiti, potrjuje primerjava s trobojem iz leta 1985, to je pred desetimi leti, ko je nastopim več kot 350 otrok (a vključno z MiljCani). Zanimivo pa' je, da kljub manjšemu izboru otrok, niso rezultati sedanjih generacij nic slabši od rezultatov otrok, rojenih v letih med 1974 in 1978. Kot smo že poroCah bo nagrajevanje letošnje SST v jeseni, ko bo tudi na sporedu finalni dvoboj v igri med dvema ognjema in proglasitev letošnje najbolj uspešne šole. Rezultati atletskega troboja: Dečki 1. razred: 1. Daniel Bah-ch (Mil) 390 točk; 2. Federi-co De Stefani (Rib) 381; 3. Alex Indelicato (Zup) 379; 4. Stefano Bernetti (Mil) 372; 5. Marco Trevisan (Zup) in Damiano Marconi (Gre) 365; 7. Erik Rossone (Sir) 361; 8. Jasmin KalCo (Rib) 354; 9. Daniel Malalan (Mil) 351; 10. Andrea Finessi (Rib) 337; 11. Ales-sio Sgarro (Mil) 323; 12. Pe-tar SikiC (Rib) 321; 13. Marco Ferluga (Grb) 311. Najboljši rezultati, skok: 144 cm (Er. Rossone), met 5 m (D. Batich in D. Malalan), tek 4, 7 (D. Batich, F. De Stefani, M. Trevisan in D. Marconi) 2. razred: 1. Mitja Kem- perle (Zup) 435; 2. Seba-stian Fabris (Rib) 428; 3. Daniel Crevatin (Zup) 424; 4. Miran Bole (Gre) 413; 5. Tomaž Ceh (Rib) 411; 6. Manuel Sustersich (Rib) 401; 7. Artur Vittori (Grb) 395; 8. Peter Klobas (BJ) 394; 9. Stefano Samez (Sir) 391; 10. Matej Nadlišek (Mil) 388; 11. Alessio Delano (Zup) in Marko Ceh (Rib) 380; 13. Andrea Struna (Sir) 378; 14. Slobodan Dragojevic (Sir) 377; 15. Alessandro Počkaj (Mil), Matjaš Ferluga (BJ) in Jaco-po Capudi (BJ) 369; 18. Martin KovaC (BJ) 364; 19. Michele Filannino (BJ) 250; 20. Živa DrikiC (Sir) 337; 21. Ivan Osbich (Sir) 332. Najboljši rezultati, skok 151 cm (S. Fabris), meh 7, 5 m (M. Kemperle), tek 4, 2 (S. Fabris in T. Ceh). 3. razred: 1. Jaro Furlani (Zup) 468 toCk; 2. Aron Mihelčič (Gre) 460; 3. Daniel Perossa (Rib) in Ivo Carpani (Grb) 440; 5. Alex Jakomin (Sir) 428; 6. Silvio Ferluga (BJ) in Luka Udovič (BJ) 427; 8. Mattia Porto (Rib) 425; 9. Tomaž Cipolat Mis (Zup) 416; 10. Andrej Franco (Gre) 408; 11. Mitja Oblak (Zup) 407; 12. Jakob JogoviC (BJ) 404; 13. David Glavina (Gre) in Samuel Saia (Sir) 395; 15. Manuel Purgher (Mil) 393; 16. Wal-ter Cunja (Fin) 391; 17. De-van Obersnel (Zup) 385; 18. Gabrijel Černigoj (Zup) 380; 19. Erich Behrens (Zup) 374; 20. Matej Munih (Zup) 373; 21. Giacomo Va-nello Premru (Fin) 371; 22. Andrea Filincieri (Mil) 370; 23. Giuho Scichilone (Zup) 361; 24. Emiho Della Mea (Fin) 353; 25. Thomas Bu-cavelli (BJ) 344; 26. Jan Zetko (BJ) 317. Najboljši rezultati, skok 161 cm (J. Furlani), met 8, (Zup) 393; 19. Sandi Pace (Fin) 384; 20. Janko Brecelj (Fin) 331. Najboljši rezultati, skok 199 (E. Černigoj), meh 10 m (R. Miljkovič), tek 3, 8 (M. Slavec). 5. razred: 1. Diego Posar Bazoviški junaki, Finžgar, Milčinski in Zupančič (Foto Balbi/KROMA) 5 (A. Mihelčič), tek 4, 0 (J. Furlani). 4. razred: 1. Marko Slavec (Mil) 494; 2. Erik Černigoj (BJ) 481; 3. Lorenzo Milic (BJ) in Robi Miljkovič (Sir) 473; 5. Aljoša Kalc (Mil) 461; 6. Borut Jogan (Sir) 450; 7. Damijan Coretti (Mil) 449; 8. Daniele Levan (Mil) 447; 9. Jan Crevatin (Grb) 445; 10. Jacopo Gen-nari (Zup) 441; 11. Marko Novak (Rib) 440; 12. Anton Volpi (Mil) 439; 13. Marko Miloševič (Sir) 431; 14. Ambrož Peterlin (Mil) 429; 15. Roberto Pizent (Zup) 409; 16. Jan Rebula (BJ) 406; 17. Michele Kozman (BJ) 395; 18. Samo Žiberna (Sir) 562; 2. Iztok Floridan (Zup) 537; 3. Alan Sancin .(Rib) 524; 4. Christian Sustersich (Rib) 508; 5. Davide Tomaselh (Zup) 504; 6. Alex Banica (Rib) 500; 7. Oliver Puntel (Sir) in David Stanojevič (Sir) 494; 9. Alex Miloševič (Sir) 490; 10. Ernesta Feletti (Zup) 482; 11 Ivan Sunjerga (Sir) 481; 12 Luka Peric (BJ) 477; 13 Luka Požar (BJ) 476; 14 Blaž Kemperle (Zup) 475 15. Erick Botteon (Sir) 473; 16. Rajko Dolhar (BJ) 464; 17. Siniša KrčaliC (Rib) 458; 18. Matej Rebula (BJ) 447; 19. Jan Sadlovvski (Rib) 431; 20. VValter Zanon (BJ) 396. Najboljši rezultati, skok 210 (D. Posar), met: 11, 5 (D. Posar), tek 3, 8 (I. Floridan). Dekleta 1. razred: 1. Nastja Gher-lani (Fin) 373 točk; 2.Jara Colarich (Rib) 371; 3. Marti- na Ferro Casagrande (Mil) 344; 4. Sara Munih (Zup) 340; 5. Roberta Boscolo (Fin) 339; 6. Barbara Pace (Fin) 338; 7. Lara Crevatin (Grb) 334; 8. Shamira Radiom (Rib) 330; 9. Maria Della Mea (Fin) 324; 10. Nina Corbatti (Zup) 299; 11. Denise Castellan (Fin) 298; 12. Nataša Balbi (Gre) 283; 13. Katia Novak (Zup) 282; 14. Mojca Pertot (Fin) 279; 15. Michela Montin (Fin) 249; 16. Dana Čandek (Zup) 189. Najboljši rezultati, skok 124 cm (J. Colarich), met 6 m (J. Colarich), tek 4, 6 (N. Gherlani). 2. razred: 1. Valentina Ronconi (Rib) 430 točk; 2. Petra Marega (Mil) 399; 3. Tanja Škerl (Zup) 392; 4. Nicol Krizmancic (Zup) 390; 5. Martina Trevisan (Zup) 363; 6. Caterina Zoch (Gre) 361; 7. Elena Seffino (Gre) 356; 8. Irene Ferro Ca- Ribičič, Širok, Grbec in Gregorič-Stepančič (Foto Balbi/KROMA) sagrande (Mil) 355; 9. Sara Carciotti (Zup) 353; 10. Laura Venier (Mil) 337; 11. Vesna Stojanovič (Sir) 316; 12. Freya Behrens (Zup) 297; 13. Nicole Patrono (Zup) 287. Najboljši rezultati, skok 153 cm (V. Ronconi), met 6, 5 m (V. Ronconi), tek 4, 3 (P. Marega). 3. razred: 1. Andreja Koren (Rib) 466 točk; 2. Ilary Slatich (Mil) 433; 3. Mina Mahnič (Fin) 426; 4. Petra Cercego (Mil) 425; 5. Valentina Pugliese (Gre) 421; 6. Lucrezia Flora (Sir) 418; 7. Julija Kjuder (Mil) 416; 8. Radha Nadlišek (Mil) 408; . 9. Caterina Pinzani (Zup) 405; 10. Maja Milkovič (Gre) 404; 11. Martina Se-mec (Grb) in Katja Hrvatic (Grb) 403; 13. Erika Hrvatic (Grb) in Valetina Micali (Rib) 397; 15. Darja Kodrič (Mil) 394; 16. Elena Ugricic (Zup) 388; 17. Giada Ciofi (Gre) 387; 18. Samanta Hor-tenska (Zup) 384; 19. Katarina Mikulus (Rib) 370; 20. Andreja Bruss (Fin) 369; 21. Katja Tonet (Fin) 364; 22. Federica Filincieri (Mil) 360; 23. Margherita Vascot-to (Rib) 350; 24. Toffee Mase (Sir) 330; 25. Karin Ta-gliapietra (BJ 300. Najboljši rezultati, skok 174 cm (A. Koren), met 7, 5 m (P. Cercego in G. Ciofi), tek: 4, 1 (A. Koren in M. Mahnič). 4. razred: 1. Veronika Sancin (Zup) 500 točk; 2. Tina Torre (BJ) 471; 3. Karin Desco (Gre) 457; 4. Sendy Indelicato (Zup) 452; 5. Nataša Cpdrich (Zup) 449; 6. Verena Ro)c (Mil) 445; 7. Tatjana Grego-ri (Rib) 440; 8. Ela Konta6-novic (BJ) 439; 9. Katja Rupel (Zup) 436; 10. Aleksi)2 3 Leone (Rib) 427; U- Er*3 Savarin (Mil) 412; 12. S313 Rožic (BJ) 411; 13. Valentina Pieri (Mil) 410; 14. N3 taša GombaC (Mil) 403; Isabella Spacal (Sir) 402, 16. Caterina Porro (R1 . 400; 17. Martina De Stelam (Rib) 398; 18. Daša Bevilac-qua (Fin) 392; 19. Valetina Skerk (Mil) 387; 20. Sanja Hrvatic (Grb) 380; 21. Lar3 Škrinjar (Rib) 354. . Najboljši rezultati, sko 183 cm (V. Sancin), 5 (V. Sancin, K. Desco in Gregori), tek 3, 8 (T. Torre). 5. razred: 1. Tamara Mingotti (BJ) 542; 2. Veren Caris (Zup) 492; 3. S Crevatin (Zup) 487; 4. K O Starec (Rib) 465; 5. Aru StanCiC (Sir) 463; 6. M Porro (Rib) 460; 7. Janja Žiberna (Zup) 447; 8. Susan Pantič (Sir) 439; 9. Sar Blasevich (Grb) 420, ] Marisa Ferluga (Grb) 4U0, 11. Caterina Zompicduam (Zup) 394; 12. Nicole Huse (Sir) 391. v. Najboljši rezultati, sKO^ 195 (V. Caris), met 12, 51 ' Mingotti), tek 3,8 (T. fHin ^ Legenda: Rib=Fib^> MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA NEMČIJE Doohan še enkrat padel - Biaggi prišel do druge letošnje zmage NURBURGRING - Avstralec Daryl Beattie (su-^jki) je na včerajšnji peti 'tirki sezone še drugič le-t°s stal na naj višji zma-B°valni stopnički, med-tem ko je branilec naslo-Va znova padel. Beattie )e vodstvo prevzel v de-Vetem krogu in prvi pre-v°zil ciljno Črto z veC kot tO sekundami naskoka Pred Italijanom Luco Ca-daloro (yamaha). Beattie ]e svojo prvo zmago prav Startu, medtem ko je Doohan na hondi s petega zaporednega »pole positiona« slabo Startal. Toda že v nekaj krogih je prehitel dirkače in v petem krogu prehitel Se vodilnega Beattieja. Doohan se je skozi zavoje bojeval s motociklom, ko je skoraj izgubil kontrolo nad njim, ga je Beattie znova prehitel. V sedmem krogu je Doohan spet prevezel daj je govoriti o naslovu,« je realističen Beattie. Cadalora je bil skozi vso tekmo za las za Japoncem Itohom, v zadnjem krogu pa ga je prehitel in osvojil 2. mesto. Itohovo tretje mesto pa je najboljši dosežek Honde v letošnjem letu. V razredu do 250 ccm svetovni prvak Max Biaggi ni imel pravega nasprotnika in drugič zmagal v sezoni. V sku- Bia99i je dosegel svojo letošnjo drugo zmago (arhivski posnetek) |ako dosegel v Nemčiji, 111 sicer pred dvema leto-v Hockenheimu. Z ^ovo zmago je Se po-vecal vodstvo v skupnem seštevku na ve-jikih 29 točk; zdaj jih jjna ggj medtem ko je doohan ostal na 70 točkah. Spanec Alberto "tog je obdržal tretje me-sf;o (67 točk) v skupnem seštevku, potem ko se je Po tesnem boju z tojakom Alex Crivillom Uvrstil na peto mesto. »Mickov odstop mi je Uedvomno koristil. Mi-jtoin, da je zavozil na gr-tono. Smili se mi, toda ko se prižge zelena luc, to ni več nikakršne milo-sti,« je po dirki povedal "eattie. Povedel je že na vodstvo, toda dva kroga pozneje mu je spodneslo zadnje kolo in Doohan je pristal v produ. Od takrat naprej je bilo jasno, da bo zmagovalec Beattie. »Se posebej sem pazil na gume. Moral sem se zbrati in postavljati svoje rekorde, da sem ostal v vodstvu,« je komentiral Beattie. Dirkališče v Niirburgu je očitno ukleto za Doohana. Tu je padel že leta 1990 in Se v petek na treningu. Očitno ni več v taksni formi, s kakršno je zmagal na prvih dveh dirkah. »Vesel sem, da imam dostojnih 10 točk prednosti. Toda mnogo prezgo- pnem seštevku je Italijan s 93 točkami na drugem mestu, takoj za vodilnim Japoncem Harado, ki je bil včeraj drugi. Gledalci pa so lahko uživali v tesnem dvoboju Američana Kennyja Robertsa mlajšega in Francoza Jean-Phillippeja Ruggie, ki sta končala na Četrtem oz. petem mestu. Domači junak Ralf VValdmann je padel že v tretjem krogu in zdrknil na skupno tretje mesto. Japonec HaruCika Aoki je s hondo zmagal v najnižjem razredu, kar je njegova Četrta zmaga v petih dirkah. V skupnem seštevku pa ima zdaj že 35 točk prednosti pred Peruginijem. Naslednja dirka bo 11. junija na dirkališču v Mugellu. Izidi - do 500 ccm (122.634 km): 1. Beattie (Avs, suzuki) 46:01.392 (povp. hitrost 160.370 km/h), 2. Cadalora (Ita, yamaha) 46:11.266, 3. Itoh (Jap, honda) 46:11.359, 4. Criville (Spa, honda) 46:13.098, 5. Puig (Spa, honda) 46:13.791, 6. Capirossi (Ita, honda) 46:27.172, 7. Barros (Bra, honda) 46:34.734, 8. Abe (Jap, ya-maha) 46:35.179, 9. Reggiani (Ita, a p r i 1 i a ) 46:54.245, 10. Borja (Spa, ya-maha) 47:04.058; do 250 ccm (25 krogov, 113.55 km): 1. Biaggi (Ita, aprilia) 43:39.378 (pov-pr. hitrost 156.541 km/h), 2. Harada (Jap, y a m a h a ) 43:40.986, 3. T. Okada (Jap, honda) 43:48.998, 4. Roberts (ZDA, yamaha) 43:49.248, 5. Ruggia (Fra, honda) 43:49.786, 6. Bayle (Fra, aprilia) 43:50.078, 7. Checa (Spa, honda) 44:02.360, 8. N. Aoki (Jap, honda) 44:02.493, 9. D’Antin (Spa, honda) 44:02.632, 10. Lucchi (Ita, aprilia) 44:04.530; 125 ccm: 1. H. Aoki (Jap, honda) 42:40.574 (povp. hitrost 147.325 km/h), 2. Ueda (Jap, honda) 42:41.245, 3. Alzamora (Spa, honda) 42:42.631, 4. Perugi-ni (Ita, aprilia) 42:52.262, 5. Raudies (Nem, honda) 42:56.047, 6. Nakajoh (Jap, honda) 43:06.316, 7. Geissler (Nem, aprilia) 43:12.526, 8. Mijasaka (Jap, honda) 43:12.579, 9. Manako (Jap, honda) 43:25.272, 10. Scalvini (Ita, aprilia) 43:27.304. Vrstni red za SP - do 500 ccm: 1. Beattie 99, 2. Doohan (Avs, honda) 70, 3. Puig 67, 4. Cadalora 66, 5. Criville 61, 6. Barros 40, 7. Itoh 39, Abe 35, Schvvantz (ZDA, suzuki) 34, 10. Borja 29; do 250 ccm: 1. Harada 98, 2. Biaggi 93, 3. Ralf VValdmann (Nem, honda) 74, 4. Aoki 56, 5 Okada in Ruggia 42, 7. D’Antin 31, 8. Roberts 29, 9. Bayle 27, 10. Dodano Romboni (Ita, honda) 23; 125 ccm: 1. Aoki 100, 2. Perugini 53, 3. Kazuto Sakata (Jap, aprilia) 49, 4. Alzamora 47, 5. Ueda 44, 6. A. Saito (Jap, honda) 41, 7. Manako 36, 8. Nakajoh 34, 9. Raudies 31.5, 10. Scalvini 21.5. (MAn) Everton osvojil jleški pokal LONDON -Angleški Everton je v Londonu premagal Manchester United in tako osvojil angleški pokal. Evertonov vratar Southall, ki ga vidimo na sliki v enem svojih mnogih posegov, je bistveno prispeval k zmagi svojega moštva, zmagoviti gol pa je dal v 30. minuti Rideout, ki ga je v 6. minuti drugega polčasa zamenjal Ferguson. V sredi z rdečim dresom je kapetan Amnchestra Inče. (Telefoto AP) KOLESARSTVO / 9. ETAPA DIRKE PO ITALIJI Sorensen v sprintu Pominger brez skrbi SALERNO - Včerajšnja deveta etapa ni preveč zaskrbljala roza majice Tonyja Romingerja, Čeprav kolesarji niso Stedili z moCmi: 165 km poti so prevozili z visoko poprečno hitrostjo, 46, 654 km na uro. Odločila se je s sprintom, v katerem je bil najhitrejši Danec Rolf Sorensen, ki je bil v dvanajsterici, ki je sreCo poskusilae po 50 kilometrih. Resnici na ljubo je do prvega napada prišlo že po 10 km, a poskus je propadel ob prvem vzponu, ki sta ga označevala dež in »boksarsko« obračunavanje med Kolumbijcem Nelsonom »Cocaitom« Rodriguezom in Italijanom Fabiom Calcaterro. »Hotel sem se prebiti naprej,« je povedal mali Južnoamerican, »Calcaterra mi je dejal, naj ne sitnarim in mi s pestjo razbil tudi oCala. Vrnil sem mu s komolcem. Ni hotel odnehati, vendar smo vozili prehitro.« Pri spustu sta _____ROKOMET / SVETOVNO PRVENSTVO V REVKJAVIKU_____ Francija premagala Hrvaško in si zagotovila zlato kolajno vaška 23:19 (11:6) funkcionirala, tako da so Hrvati igralcem veC zanravila dva nana- V sreCaniu za 3. Francija - Hrvaška 23:19 (11:6) REVKJAVIK - Dvorana Lugar-darsholl, 4.500 gledalcev, sod-toka Ole in Hogsnes (oba Norveška). FRANCIJA: Martini, Mahe, Volle 1, Lathoud 2, Kervadec 3, Monthurel 3, Anquetil 3 (2), Quentin, Munier 1, Richardson 2, Stoecklin 8 (2), Dellatre. HRVAŠKA: Sola, Perkovac, Smajlagic 4, Jovič 1, NaCinoviC 1, Farkaš 1, Bilič 5, Puc, Cavar 5, Goluža 1, SaraCevič 1, MatoseviC. SEDEMMETROVKE: Francija 3 (2), Hrvaška 1 (0). IZKLJUČITVE: Francija 12, Hrvaška 4 minute. Francoski rokometaši so prvič svetovni prvaki, potem ko so v finalu 14. prvenstva vseskozi vodili in rezultat niti enkrat ni bil izenačen. Obramba 5-1 z razpoloženima Richardsonom je odlično funkcionirala, tako da so Hrvati že v uvodnih minutah naredili vrsto tehničnih napak in njihova igra nikakor ni stekla. Puc (met 0:6) se je neumorno zaletaval v francoski blok, odpovedal je tudi Saračevič (1:5), položaj pa sta z bokov poskušala rešiti Cavar (5:6) in Smajlagič (4:6) ter v drugem polčasu z zunanje vrste Bilič (5:8). Nasprotno so bili francoski napadi izjemno učinkoviti, se posebej je bil pri metu Stoecklin in po nekaj minutah je njegovo moštvo že vodilo s 5:1. V hrvaški obrambi je bilo preveč vrzeli, ki jih je deloma krpal odlični vratar Matosevič, toda pri metih s črte je bil dolgo nemočen. Hrvaška se je sredi prvega polčasa Se približala na dva gola zaostanka, tekmece pa bi lahko ujela v zadnjih minutah, a je z igralcem več zapravila dva napada in Francozi so spet krepko pobegnili. Po odmoru je hrvaški selektor Zovko poskušal z različnimi kombinaciji odbramb (3-2-1, 5-1, 4-2), a ni dosti pomagalo. Srečanje je sicer bilo nekoliko bolj izenačeno in razlika se je dolgo sukala okrog treh golov. Pri 10:13 je njegovo moštvo še enkrat prepoceni izgubilo žogo, Francozi pa so v nasprotnih napadih pred Kervadeca kaznovah vsako napako in vodstvo povečali na 16:10. Na manj kot Štiri gole Hrvatov niso pustih, za obrambo 4-2 pa je bil njihov joker krožni napadalec Monthurel, ki je v vseh poskusih žogo spravil za hrbet solidnega MatoSeviča. Na drugi strani je Bilič v napadalnih akcijah ostal povsem osamljen. V finalu je hrvaška reprezentanca ostala velik dolžnik. V srečanju za 3. mesto je Švedska premagala Nemčijo s 26:20 (11:9). V srečanju za sedmo mesto je Švica ugnala Cesko s 23:21 (10:9), v srečanju za deveto mesto pa je bila Španija s 35:32 (16:17) boljša od Romunije. Evropa z 12 moštvi na Japonskem Evropa bo na naslednjem svetovnem prvenstvu leta 1997 na Japonskem lahko nastopala z najmanj 12 moštvi, so zadnji dan letošnjega SP na Islandiji sporočili predstavniki Evropske rokometne zveze. Na SP se bo uvrstilo prvih pet moštev z evropskega prvenstva junija prihodnje leto v Španiji, ostalih sedem pa bo določeno po posebnem ključu, ki Se ni določen. Ce na SP 1997 na Japonskem Oceanija ne bo imela svojega predstavnika, bo Evropa imela celo 13 moštev. Saligari in Girotto sprožila nov napad, za njimi se je pognalo še 11 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Sorensen (kasneje je eden, Prudencio Indurain, zaradi padca zaostal). Dva-najserica si je pri 109. km nabrala 2’12” prednosti, a na zadnjem km ji, je ostalo le 20 sekund. V sprintu je največ moči imel Sorensen. Današnja 10. etapa (Telese Terme - \ Maddaloni, 42 km) bo na kronometer. Vrstni red 9. etape (Terme La Cal-da - Salerno, 165 km): 1. Sorensen (Dan) 3.32:13; 2. Frattini (It); 3. Simon (Fr); 4. Saligari (It); 5. Ghirotto (It) vsi v istem Času. Skupni vrstni red: Rominger (Svi) 38.39:46; 2. Casagrande (It) +1:17; 3. Cubino (Sp) +1:26; 4. Ugrumov (Lat) +1:44; 5. Berzin (Rus) +1:52; 6. Rebel-lin (It) +2:04; 7. Tonkov (Rus) +2:26. NOVICE Woodbridge premagal VVoodforda CORAL SPRDNGS (STA/AP) - V finalu moškega teniškega turnirja v Coral Springsu z nagradnim skladom 255.000 dolarjev se bosta pomerila Avstralec Todd VVoodbridge in Kanadčan Greg Ru-sedski. V polfinalu je VVoodbridge premagal svojega rojaka, prijatelja in partnerja pri dvojicah Marka VVoodforda z 1:6, 7:5, 7:5, Rusedski pa Argentinca Javierja Frano s 7:6 (8:6), 6:4. Evander Hollyfield se je vrnil z zmago ATLANTIC CITY (STA/AP) - V prvem srečanju po porazu, s katerim je izgubil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji, je Evander Holyfield v Atlantic Cityju z enoglasno odločitvijo sodnikov premagal rojaka Raya Mercera. Vseh desetih rund je dvaintridesedetni Hollyfield boksal odlično in ni bilo videti kakršnihkoli morebitnih srenih ovir, ki so jih zdravniki opazili ob zadnjem porazu proti Michaelu Moorerju. V Berlinu najboljša Sanchezova BERLIN (dpa) - V Berlinu se je končal ta teden najveeji ženski teniski turnir z nagradnim skladom 806.000 dolarjev. Zmagovalka letošnjega German Opna je Španka Arantxa Sanchez Vica-rio, ki je v finalni igri gladko s 6:4 in 6:1 premagala 5. nosilko Bolgarko Magdaleno Malejevo. NOVICE ITALIJANSKA NOGOMETNA A LIGA Italijanska nogometna A liga IZIDI 32. KOLA: Bari-Roma 2:2; Cremonese-Pado-va 3:0; Fiorentina-Torino 6:3; Genoa-Foggia 3:0; Cagliari-Inter 2:1; Juventus-Parma 4:0; Lazio-Samp-doria 1:0; Napoli-Milan 1:0; Reggiana-Brescia 2:0 LESTVICA: Juventus 70, Parma 60, Lazio 57, Milan 57, Roma 53, Cagliari 49, Inter 48, Fiorentina 47, Sampdoria 46, Napol! 45, Torino 42, Bari 41, Padova 39, Cremonese 38, Genoa 36, Foggia 33, Reggiana 17, Brescia 12. PRIHODNJE KOLO: Brescia-Cremonese, Cagliari-Napoli, Foggia-Lazio, Milan-Bari, Padova-Genoa, Parma-Fiorentina, Roma-Juventus, Sampdoria-In-ter, Torino-Reggiana. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: Xll 121111 XlXX NAGRADNI SKLAD: 20.007.120.998 lir DOBITKI: TRINAJSTICE (1.270 zmagovalcev) 7.876.000 lir, DVANAJSTICE (29.935 zmagovalcev) 332.700 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-3-5-6-17-18-24-28. NAGRADNI SKLAD: 7.000.115.103 lir Totip PRAVILNA NAPOVED: X2 1112 XI X2 11 NAGRADNI SKLAD: 2.028.423 lir DOBITKI: 12 toCk (10 dobitnikov) 67.614.000 lir, 11 točk (268) 2.522.000 lir, 10 (3200) 211.000 lir. GAK vse bližje 1. ligi GRADEC - Graški atietski klub (GAK) je na najbolsi poti v 1. avstrijsko zvezno nogometno ligo. Štajerci so včeraj z 1:0 premagali Klingenbach in vodijo štiri kola pred koncem prvenstva še vedno s bend točkami prednosti pred SV Ried iz Gornje Avstrije. Med, pri katerem igrata dva nekdanja igralca SAK -vratar Mirko Draže in hrvaški legionar Stanisavlje-vič - je vCeraj z 2:1 zmagal v Obenvartu in si tako zagotovil dobre možnosti za nastop v relegaciji proti predzadnjemu 1. lige (benutno FC Linz). TretjeuvrSCena Vienna je z zaostankom sedmih toCk brez vsakih možnosti, da bi še posegla v odločitev o prvaku in s tem o podvigu v 1. divizijo, za Riedom pa zaostaja Štiri točke. (I.L.) Korošec Sigi Jošt evropski novinarski prvak POREČE - Koroški časnikar Siegi Jošt je zmagovalec 25. mednarodnega avstrijskega prvenstva in 7. evropskega prvenstva za novinarje v tenisu. Josef je v finalu posameznikov premagal Ceha Skonca 7:5, 7:6 in tako že drugič osvoji naslov. V skupini moških do 55 je zmagal Italijan Minazzi, do 65 pa Nemec Bdgel. Pri moških dvojicah sta zmagala Av-sbijca Wemer Sabath/Richard Obemdorfer. (I.L.) Richterjeva zmagovalka v Bournemouthu BOURNEMOUTH - V finalu teniškega turnirja v Bournemouthu z nagradnim skladom 107.500 je Čehinja Ludmila Richterova premagala Kanadčanko Patricio Hy-Boulais s 6:7 (4:7), 6:4 in 6:3. Turinčani, ki so nadigrali Parmo, so osvojili svoj 23. državni naslov Pozornost sedaj boju za obstanek in kvalifikacijam za Evropo Z gladko zmago proti Parmi je Juventus - dve koli pred koncem prvenstva - osvojil svoj 23.državni naslov. Tu-rinCani so bili skoraj vse prvenstvo v vodstvu in so torej popolnoma zasluzeno državni prvaki. Njihovo zmagovito pot bi lahko v določenem trenutku prekinila le Parma, ki pa je najbrž predčasno vrgla puško v koruzo in se zadovoljila z osvojitvijo pokala UEFA. Prepozno pa se je prebudil Milan, ki si je že v prvem delu prvenstva zapravil možnosti za vrh lestvice, nato pa je vse napore vložil v pokal evropskih prvakov. Parma je dopotovala v Turin popolnoma demotivirana, kar je prišlo jasno do izraza na tekmi, ki se je za Juventus kmalu prelevila v pravo slavje. Gole za nove državne prvake so dali Ravanelli (dva) De-schamps in Vialli. Rezultat je bil zapečaten že v prvem polčasu, ko je Juventus vodil z dvema goloma razlike, tako da so igralci in publika v drugem delu le Čakali na sodnikov žvižg. Veselje v taboru Juventusa je bilo po tekmi nepopisno, saj je turinski klub na državni naslov Čakal celih devet let. Do konca prvenstva manjkata, kot rečeno, Se dve koli. Vsa pozornost je uprta sedaj v boj za obstanek, na katerega sta že zdavnaj obsojeni Brescia in Reggiana. Nazadovanje v B ligo resno tvega tudi Foggia, ki je vCeraj gladko izgubila proti neposrednemu tekmecu za obstanek Genoi, ki torej lahko Se upa v obstanek. Ekipi iz Genove pa je zmešala sbene Cremonese, ki je doma premagal Padovo in s tem naredil zelo pomemben korak na poti obstanka v najvisji ligi. Usoda Padove, Cre-moneseja in Genoe se bo torej odločala v zadnjih dveh tekmah, medtem ko je Foggia praktično z eno nogo že v drugi ligi. Določeno zanimanje vlada tudi za kvalifikacije za evropski pokal UEFA in za pokal pokalnih prvakov, o katerem bo (znova) odločala tekma med Juventusom in Parmo. Nastop v pokalu UEFA si je vsekakor že zdavnaj zagotovil Milan, ki pa bo v primeru zmage proti Ajaxu seveda nastopil v pokalu državnih prvakov. Tekma Mi-lan-Ajax bo v sredo, 24.maja. Milančani zato vCeraj niso igrali, v anti-cipirani tekmi so prejšnji četrtek izgubili proti Napoliju. NOGOMET / PRVA AVSTRIJSKA ZVEZNA LIGA Sturm premagal Rapid IUNAJ - Dramatičen razplet v proti FC Linz). Trojko emp loCi Rezultati 32. kola: VfB IV DUNAJ - Dramatičen razplet finisu 1. avsbijske nogometne lige: Štiri kola pred koncem prvenstva je vodeči dunajski Rapid vCeraj na domačem igrišču pred skoraj 15.000 gledalci izgubil vrhunsko tekmo 32. kola proti Sturmu iz Gradca z 1:3 (0:0) in s tem tudi vodstvo na lestvici. Novi leader je dunajska Austria (l:0-zmaga nad zadnjeuvršCe-nim Modlingom), enako Število točk kot Austria in Rapid pa ima zdaj tudi salzburška Austria (3:0 proti FC Linz). Trojko ekip loCi trenutno samo razlika v golih, Četrti kandidat za naslov prvaka pa je po zmagi nad Rapidom Sturm Gradec, najboljša ekipa spomladanskega dela prvensta. Moštvo trenerja nekdanje jugoslovanske reprezentance Ivice Osima zaostaja samo Se dve točki za vodečo trojko, včerajšnja zmaga proti Rapidu pa je prav gotovo najboljša motivacijo za poseg v boj za naslov avstrijskega prvaka. (I.L.) kola: VfB Mod-ling - Austria Dunaj 0:1, Rapid Dunaj - Sturm Gradec - 1:3, S V Casino Salzburg - FC Linz 3:0, FC Tirol - Vorvvarts Steyr 1:1’ LASK - Admira/VVacker 1:2. Lestvica: 1. Austria Dunaj 41 (54:28), 2. SV Casino Salzburg 41 (43:22), 3. Rapid Dunaj 41 (56:45), 4. Sturm Gradec 39, 5. FC Tirol 33, 6. LASK 33, 7. Vorvvarts Steyr 29, 8- Admira/VVacker 29, 9. FC Linz 20, 10. Vfb Mddling 14. TENIS / NA 52. ODPRTEM PRVENSTVU ITALIJE NBA / PRESENETLJIVO NA 7. TEKMI V PHOENIKU Muster po petih letih spet najboljši v Rimu RIM - Po petih letih se je Avstrijec Thomas Muster drugič vpisal v zlato knjigo odprtega (52.) teniškega prvenstva Italije, potem ko je v včerajšnjem finalu v Štirih setih (3:6, 7:6, 6:2, .6:3) odpravil Spanca Sergija Bruguero. Muster tako nadaljuje svojo letošnjo zmagovito pot na peščenih igriščih, Čeprav se včerajšnji dvoboj zanj ni najbolje pričel. Morda ga je nekoliko namučilo dolgo Čakanje (zaradi dežja so bili več kot tri ure v slačilnicah), morda ni mogel takoj ujeti pravega ritma, dejstvo je, da je Bruguera v prvem nizu takoj povedel s 3:0 in ga zatem po 42 minutah tudi osvojil s 6:3. Bolj borben in napet je bil drugi set, ki se je zaključil s tie-breakom v korist Avstrijca. Potem ko si je zagotovil Se naslednji niz, je Muster z 2:0 povedel tudi v naslednjem. Bruguera pa se ni vdal, zbral se je in izenačil na 2:2. Kazalo je, da je prebrodil težave, povedel je s 3:2. Naslednja igra pa je bila verjetno odločilni del srečanja. Bruguera je vse veC grešil, Avstrijec je nadaljeval z istim ritmom, ni kazal znakov utrujenosti, ki je začela prihajati na dan pri nasprotniku. Muster je izenačil na 3:3, Spancu iztrgal servis, osvojil svojega in po 2.50’ zaključil s 6:3. Na svoji poti do finala je premagal Haarhuisa, Siemerinka, Ulih-racha, Changa in Ferreiro, Bruguera pa Rafterja, Eltingha, Fromberga, Bjorkmana in Ivaniševiča. Doslej sta se Muster in Bruguera srečala 11-krat, 28-letni Avstrijec pa ima veC kot pozitiven obračun, zmagal je osemkrat, štirikrat na peščenem igrišču, na katerem se je Spanec uveljavil dvakrat. Muster si je z včerajšnjim uspehom obenem zagotovil že 28. zaporedno zmago, peti turnir v sezoni ter 28. naslov v karieri. Uspeh mu je obenem navrgel 277 tisoč dolarjev (poražencu je Slo 146 tisoč). Musterju (10. na svetovni lestvici) pa verjetno denarja ne manjka, v letošnji sezoni je vtaknil v žep že 970 tisoC dolarjev, do konca lanskega decembra jih je za- služil 3.410.589. Pravi pa, da ne igra zaradi denarja, temveč zaradi zabave. Bruguera si verjetno Se ni opomogel od težav, ki jih je imel s kolenom: na februarskem turnirju v Stuttgartu si je namreč nategnil vezi na levem kolenu in je moral mirovati skoraj dva meseca. Z nastopi je znova pričel v Barceloni, doslej pa ni osvojil Se nobenega turnirja. Vsekakor se vztrajnost tega 24-let-nega Spanca, ki mu je do slave pomagal oce, sicer bivši igralec, že obrestovala. Do lanskega decembra je osvojil 14 turnirjev ATP, najboljši je (po mnenju izvedencev) na peSCenih igriščih, pred Courierom in Musterjem, izstopata zmagi na Roland Garrosu, leta 1993 in lani. Lahko se tudi pohvali, da mu je tenis doslej navrgel veC kot včerajšnjemu zmagovalcu, kar 6.129.516 dolarjev do konca lanskega leta, a letos 146.950, katerim treba prišteti Se izkupiček za včerajšnje drugo mesto (146.000). Houston Rockels izločili Phoenbc Suns Po izenačeni tekmi odločilna trojko Eliejo Tretji polfinalist NBA prvenstva so lanski prvaki Houston Rockets. V sedmi in odločilni tekmi so s točko razlike premagali Phoenbc v gosteh in tako, po 13 letih, prekinili tradicijo, ki je velela, da na sedmi tekmi končnice zmaga domača ekipa. To se je v NBA zgodovini doslej pripetilo le petkrat, in sicer dvakrat Bostonu (68 in 81), Los Angelesu (70), Wa-shingtonu (79) ter Philadelphii (82). Houston je obenem ponovil lanski »exploit«, ko je ravno tako izločil Phoenbc, potem ko so Sunsi zmagali pivi dve tekmi. Sedma tekma Phoenbc (2) - Houston (6) 114:115 (K.Johnson 46 - 21:22 pm, Ainge 19, Barkley 18 točk in 23 skokov; 01ajuwon 29, Drexler 29, Cassell 18) V prvem polčasu so Sunsi z odlično obrambo držali v Šahu Rocketse (51:41), v drugem delu tekme pa so se prvaki NBA prebudili in z odlično igro (kar 24:33 iz igre!) nadoknadili zaostanek Vse se je torej odločilo v zadnji minuti. Phoenbc je najprej nadoknadil pet toCk zaostanka, 20 sekund pred krajem pa je imel priložnost, da povede. Kevin Johnson, ki je s 46 točkami postavil nov osebni rekord, je, po 21 zaporednih prostih mn* tih, prvič zgrešil: 110:110. 7 sekund pre koncem je Elie zadel trojko: 110:11 ■ Majerle je zadel oba prosta 112:113, Drexler ravno tako 112:115- Dv® sekundi pred koncem je Ainge imel dva prosta meta. Zadel je prvega in žele zgrešiti drugega, da bi lahko soigralci ujeli odbito žogo, Zal pa se mu je ponesre i lo in... žoga je padla v koš: 114:115. Ig^j, ci Phoenbca, ki so proti Houstonu vodu1 z 2:0 in 3:1 v zmagah, so bili po tekmi lo potrti, Barkley pa je sporočil, da se je tem neverjetnim porazom zaključila tu njegova kariera: »Prišel je Cas da pre neham, naveličan sem tega stresa.« Stanje v četrtfinalu Vzhod , Orlando - Chicago 4:2, kval. Orlando New York - Indiana 3:3, odločilno e mo so igrali ponod Zahod „ San Antonio - Lakers 4:2, kval. ban Antonio Phoenbc - Houston 3:4, kval. Hous o^ C1 LIGA / V FINALU KONČNICE Jadranovci proti Servolani Že v sredo prva finalna tekma O sobotni tekmi in zmagi jadranovcev s Cittadello samo laskave ocene Trener Vatovec: »Za uspeh zaslužna vsa ekipa« - Vitezova sijajna obramba V finalu končnice kosarkarsekga prvenstva lige bosta igrala Jadran 1KB, ki je v soboto doma 113 trejtem in odločilnem ječanju premagal Citta-dello, in Servolana Latte Carso, ki je prav tako po Jreh tekmah včeraj, z od-hčno igro Petra Ažmana 125 točk) odpravila Don °°sco. Prvo finalno srečanje bo že v sredo ob 20.30 v telovadnici »Ervat-pri Briščkih. Po sobotni Jadranovi ^rragi nad Cittadello so bile ocene prisotnih trenerjev, košarkarskih delav-cev in seveda tudi številnih navijačev o tekmi nadvse laskave. Igor Meden (bivši trener sežanskega Kraškega zidarja): »Bila je to prava in kakovostna tekma končnice, s tem da so v uvodnem delu bolje, vsaj v napadu, rgrali košarkarji Cittadelle, nato pa so jadranovci z ve-nko željo po zmagi in z ve-uko požrtvovalnostjo tudi zasluzeno zmagali. Tudi sojenje je bilo do končnih nrinut zares vredno srečanja, nato pa sta sodnika izgubila glavo in do-v°lila nasprotnikom zelo Stobo igro.« Marko Lokar (bivši Ja-dranov in Stefanelov košarkar): »Ekipi sta igrali zares dobro, na koncu pa so naši zasluženo zmagah. Navdušen sem bil predvsem nad igro mladega Ste-latia Samca, ki je zares spremenil potek tekme v Jadranovo korist.« Riccardo Perm (trener Uon Bosca): »Jadranu zares Čestitam za izredno igro. S Poškodovanim Vitezom in z visokim porazom na dru-8j tekmi za jadranovce nikakor ni bilo lahko igrati Inga srečanja. V psihološki prednosti so bili vsekakor košarkarji Cittadelle in v začetku je tudi kazalo, da bi lahko poskrbeli za presenečenje. Jadran pa je z zares odlično skupinsko igro, s fenomenalnim Vitezom v obrambi in presenetljivim Samcem tako v napadu kot v obrambi. Ponavljam pa, da je za zmago proti Cittadelli zaslužen ves kolektiv.« Kaj pa o sobotnem srečanju meni Jadranov trener VValter Vatovec? »Seveda sem zadovoljen z zmago in igro, ki smo jo prikazali ter predvsem, da smo dobro reagirah na poraz v Cittadelli. Pohvalil bi vse fante za veliko požrtvovalnost, predvsem pa Borisa Viteza, ki je kljub poškodbi že od začetka stopil na igrišče in se maksimalno potrudil v obrambi. Z vstopom Samca pa smo dobih večjo težo pod košema. Mislim pa, da je o zmagovalcu odločala tudi naša boljša atletska priprava. Mi smo tempo igre sto-pnjevali, nasprotniki pa so proti koncu tekme popuščali in začeli tudi grobo igrati. Na srečo na njihove grobe napake nismo reagirali, čeprav sta sodnika proti koncu srečanja marsikaj dovolila. Sedaj se moramo za finale dobro pripraviti in ne ponoviti napak, ki smo jih napravili pred drugo tekmo v Citta-delli. Tudi tedaj smo na prvi tekmi v soboto zmagah, v nedeljo nismo trenirah, v ponedeljek smo opravili lažji trening v sredo pa smo že igrah drugo tekmo. Tokrat pa smo se s fanti domenili, da treniramo tudi dan po tekmi (včeraj op.ur.) in se tako na najboljši način pripravimo za finalni obračun.« (bi) Kljub poškodbi je bil Boris Vitez (med prodorom) eden boljših na igrišču (F. KROMA) Servolana Latte Carso boljša od Don Bosca Servolana Lattte Carso - Don Bosco 84:75 (41:41) SERVOLANA: Ažman 25 (10:15 met za 2, - met za 3, 5:6 pm), Čeme 16 (7:13, 0:3, 2:2), Tomasini 6 (1:3, 0:1, 4:4), Crash 2 (0:1, -. 2:4), Ritossa 16 (8:13, 0:1, -), Balbi, Po-ropat 9 (4:10, -, 1:3), Galavema 10 (4:8, -, 2:3), trener Zovatto. Met za 2: 34/63, met za 3: 0/5, skupno 34/68; pm 16/22: SON: 22. PON: Galvema (37). DON BOSCO: Guzic 18 (5:7, - , 8:10), Olivo 14 (2:9, 1:6, 7:9), Gionecchetti 2 (1:3, -, 0:2), M. Vlacci 15 (4:7, 2:4,1:2), Furlan 2 (1:2, 0:4, -), Giovanelh 2 (1:1, -, 0:2), Fortunah 14 (3:5,1:5, 5:6), Bisca 8 (3:3, 0:1, 2:2), F. Vlacci n.v., Križman (-,0:1, -), trener Pelin. Met za 2: 20/37, met za 3: 4/21, skupno 24/58; pm 23:33. SON: 22. 3T: M. Vlacci 2, Ohvo 1, Fortunah 1. SODNIKA: De Simone in Loglisci (oba Turin). [H D LIGA / V PREDZADNJEM KOLU h Cicibona pokopala skromni Acli (+43) Kontovelci zmagali šele po podaljšku Kar 7 cicibonašev preko 10 točk Igor Vodopivec MVP plovobelih Acli Ts - Cicibona Mingot 67:110 (36:53) ACLI: Bozzetto 3 (3:4), Di Rocco 3 (1:2), Karis 5 (1:1), Franca 15 (3:3), Sumberesi 16 (10:13), Fantoma 12 (6:6), Burolo 9 (0:2), Blasina 4 (0:4), Cutazzo: trener Puissa. PM 24:35. SON: 20. 3T: Burolo. CICIBONA: Persi 27 (9:9 za 2, 2:6 za 3, 3:4 pm), Giacomini 14 (4:6, 0:2, 6:10), Jogan 15 (4:6,1:3, 4:5), A.Zuppin 11 (4:11, -, 3:4), Bathlana 6 (2:3, 0:1, 2:4), Iz.Bajc 15 (5:10, -, 5:8), Tomšič 5 (2:7, 0:4, 1:2), P .Furlan 10 (5:6, -, 0:1), Križmančič 7 (2:3, 0:2, 3:4); trener Kovačič. Met za dva 37:61, met za tri 3:18, skupno 40:79, pm 27:42. SON: 25. PON: Furlan (37). 3T: Persi 2, Jogan 1. Sodnika: Vettorato in Minisini (oba Ts) Po pričakovanju so cicibonaši visoko premagali zadnjeuvrščeni Ach, ki je potrdil, da je res najslabša ekipa v ligi. Belozeleni so ze v uvodnih minutah visoko povedli (14:2 in 19:6) ter že v 18. minuti imeli več kot 20 točk prednosh (49:27). Mladi Giacomini, Iztok Bajc in Križmančič so polnih nasprotnikov koš tudi v drugem polčasu, Persi in Furlan pa sta bila nezgrešljiva (skupaj kar 14:15 za dve točki). Razlika med ekipama je tako stalno naraščala, nerodni in starjši nasprotniki so se za nameček kregah tudi med sabo in s sodnikoma (2 tehnični ter 2 izključitvi) in v 35. minuti jerazlika znašala že 40 točk. (Dario K.) Ach Romchi - Kontovel 70:73 (62:62,34:28) KONTOVEL: Spadoni 11 (1:4), D.Gulič 5 (3:8), Turk 11 (1:2), I.Emili 19 (7:12), Starec 6, Čeme 4 (2:3), A.Daneu, Vodopivec 17 (3:4), Godnič; trener C.Starc. PM 17:33. SON: 22. 3T: Starec 2. Kontovelci so v Ronkah šele po podaljšku premagali domači Ach, za zmago pa so se morah mnogo bolj potrudih, kot so pričakovah. Lahko bi celo rekli, da so dejansko ves čas tekme zaostajali in Sele na koncu izsilili podaljšek, v katerem so bili boljši in le osvojili načrtovani točki. Začetetek je bil zelo slab za Starčeve varovance, saj so domačini v 12. minuti že vodili s 24:12. Kontovel je igral slabo v napadu in izgubil veliko žog. nato so Kontovelci le zaigrali bolje in 4 minutah zaostanek zmanjšali na 27:23. Ko se je pričakoval preobrat, pa so domadni spet ušli za nekaj košev. Prve minute drugega dela so bile povsem enake kot v prvem polčasu. Z dvema trojkama Borsettija in še nekaj kosi je Ach povedel s 44:30, ko se je začel pravi lov za domačini. Kontovelu je prvič uspelo izenačih v 34. minuti na 54:54, nato pa je bilo do konca rednega dela stanje povsem izenačeno. Pohvalo za igro ob koncu pprvega dela zasluži Spadoni, v zaključku srečanja pa je bil odločilen Vodopivec, ki je dosegel večino košev ob koncu tekme in v podaljšku. OD KOŠA DO KOŠA / V C1, C2 IN D LIGI izidi in lestvic# Vatovec je vedel, da bo Štefan Samec odločilen Telovadnica Ervatti bo v sredo najbrž pretesna... Cl liga Jadranovci so torej le strli žilav in trdoživ odpor Cittadelle ter si z zmago v tretji tekmi priborili nastop v velikem finalu, ki bo odločal o napredovanju v B ligo. Prva finalna tekma je na sporedu že v sredo zvečer in kljub istočasnemu nogometnemu finalu pokala prvakov med Milanom in Ajaxom, se obeta trd boj za zadnje razpoložljive vstopnice. Dliga V predzadnjem kolu ni prišlo do večjih presenečenj. Vodilna Ardita je le Se korak (povsem formalen, saj bo igrala doma s pe-pelko Acli) do napredovanja v C2 ligo, Pom se pripravlja na dodatno tekmo s Palmanovo (drugouvrščena iz videmsko - pordenon-ske skupine), ostala moštva pa se potegujejo le za simbolično čimboljso uvrstitev za vodilnim parom. V nižji ligi sta že tržaški peterki Libertasa in Adija. TOP TEN 1. Stefan Samec (Jadran): p0 prvi tekmi s Cittadello je trener Vatovec dejal: »Stefan nocoj ni igral, kot zna, nabral pa si je nove izkušnje in bo v naslednjih tekmah še kako koristen...« 2. Boris Vitez (Jadran): Z obvezano roko in sivi na prstih je igral 35 minut in se zagnano boril za vsako žogo ter Bernu nataknil nagobčnik. 3. David Pregare (Jadran): V Cittadelli je David najbrž odigral svojo najslabso tekmo, zato pa je bil v soboto Se bolj mohviran in nasprotnikom nasul 20 točk. 4. Igor Vodopivec (Kontovel): Igorje bil tokrat odločilen za zmago Kontovela in v Ronkah najboljši na igrišču. 5. Iztok Bajc (Cicibona): Ker je zgrešil telovadnico, je na tekmo pridrvel tik pred začetkom in z zaletom povozil Se Acli. 6. Sandi Rauber (Jadran): Zmagal je osebni dvoboj z Zonto in s trojkama v najbolj vročih benutkih tekme popeljal Jadran v finale. 7. Dean Oberdan (Jadran): Dokazal je, da zanj Cittadella nima protiorožja, sedaj pa ga čaka še zahtevnejši posel v finalnih spopadih. 8. Igor Giacomini (Cicibona): V soboto mu je uspelvalo prav vse, žal pa je s Stirmi zgrešenimi prostim meh pokvaril doslej odlične odstotke (82%). 9. Ivo Emili (Kontovel): Nadaljuje se »magic moment« Kontovelovega play-makerja, ki je proti koncu prvenstva spoznal, da je lepo tudi vsaj občasno metati na kos. 10. Damir Starc (Sokol): Po enotedenski odsotnosti se je vrnil v postavo in bil »top scorer« ekipe, žal pa tudi to ni bilo dovolj. Vanja Jogan Cl liga IZIDI PLAV OFFA (tretja tekma): Jadran Tkb - Cittadella 81:68 (2:1 v zmagah), Servolana Latte Carso - Don Bosco (2:1 v zmagah). FINALE: Jadran Tkb - Servolana Latte Carso (sre. 24.5. ob 20.30) C2 liga KONČNI VRSTNI RED: Fagagna 50, Martignacco 48, Porcia 46, Sgt Ts 40, Bor Radenska, Udinese in Manzano 32, Intermuggia Ts 30, Barcolana Ts, Arte Go in Spilimbergo 26, Ferroviario Ts 24, Vir-tus Ud in Senators Go 22, Staranzano 16, Dom Agorest 10. V dodatni tekmi za prestop v Cl ligo je Fagagna premagala Autorighi Chiavari s 82:73. V D ligo nazadujejo Senators, Staranzano in Dom Agorest. D liga IZIDI 29. KOLA: Grado - Inter 1904 86:74, Cus Ts - L argo Isonzo 73:75, Santos - Lega Nazionale 98:47, Acli Ts - Cicibona Mingot 67:110, Acli Ronchi - Kontovel 70:73*, Pom Tržič - Sokol VVann 77:58, Ardita - Goriziana 92:78, Scoglietto -Libertas Ts 73:75. VRSTNI RED: Ardita Go 48, Pom Tržič 46, Santos Ts* 40, Cicibona Mingot in Grado 38, Sokol VVann in Kontovel 36, Cus Ts* 34, Inter 1904 30, L argo Isonzo 21, Scoglietto, Lega Nazionale in Ach Ronchi 20, Goriziana 14, Libertas Ts 11, Ach Ts 6. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (26., 27. in 28.5.95): Largo Isonzo - Libertas, Lega Nazionale - Pom, Cicibona Mingot - Grado (sob. ob 18.45), Inter 1904 - Santos, Goriziana - Cus, Ardita - Ach Ts, Sokol VVann - Ach Ronchi (sob. ob 21.00), Scoglietto - Kontovel (ned. ob 11.00) Prepad se še poglablja Do leto 2000 se bo razlika med življensko dobo razvitih in nerazvitih povzpela že na 37 let Najhujša bolezen, ki grozi današnjemu človeku, je še vedno in spet - revščina. Revščina je glavni vzrok, da malčki niso cepljeni, da ni čiste vode in ustreznih higienskih razmer, da ni na voljo zdravil in druge potrebne terapije in da matere umirajo pri porodu. Revščina je glavni vzrok, da mnogi ne dosežejo pričakovane starosti, da imamo opravka s tolikšno prizadetostjo in invalidnostjo ter podhranjenostjo, tja do prave sestradanosti. dolarje na osebo letno, kar je manj kot drobiž, ki ga številni ljudje v razvitih državah nosijo v žepu vsak dan. V neki od najbolj nerazvitih držav človek lahko po zadnjih predvidevanjih pričakuje, da bo dosegel 43 let, v neki od najbolj razvitih pa 78 let. V razvitih državah lahko leta 2000 pričakujemo podaljšanje življenjske dobe na povprečnih 79 let, v najbolj revnih pa se utegne znižati na 42 let. Ta- Po letu 1985 je število ljudi, ki živijo v izjemni revščini, celo naraslo. Do leta 1990 je revna več kot petina človeštva. Vsakih nekaj sekund nekje na zemeljski obli v materinem naročju umre dojenček. Tej materi bolečine ne more olajšati podatek, da je osem od desetih obok cepljenih proti petim najhujšim oboskim boleznim, da se je umrljivost obok znižala za 25 odstotkov in da se je povprečna človekova starost zvišala za več kot štiri leta, to je na približno 65 let. Kljub tem dosežkom v državah v razvoju vsako leto umre 12, 2 milijona obok, mlajših kot pet let, večinoma zaradi pomanjkljivega preprečevanja bolezni, ki bi v številnih primerih stalo samo nekaj ameriških centov. Takšne so uvodne ocene letošnjega poročila Svetovne zdravstvene organizacije, ki ima sedež v Ženevi, kamor so se na zasedanje njene generalne skupščine - že 48. po vrsti - strnile množice delegatov, minisbov za zdravstvo in drugih poklicanih, večinoma seveda zdravnikov, ki bdijo nad zdravjem ljudi po vsem svetu. In za današnji svet je, kar zadeva zdravje ljudi, značilno poglabljanje prepada med bogatimi in revnimi, med različnimi skupinami prebivalstva, starostnimi skupinami in spoloma. Smrt prijazna, predolgo se ne mudi Za večino ljudi, ki jih prizadevajo revščina in krivice, se trpljenje in bolezni le še stopnjujejo, pričakovana daljša življenjska doba pa je zanje prej zagrožena kazen kot obljuba. Nekatere dežele v razvoju imajo za pobehe zdravstva na voljo manj kot štiri ameriške vprašanje, katere države ali skupnosti znobaj posameznih držav imajo največje zdravstvene potrebe in kam bi bilo heba usmeriti največ zdravstvenih zmogljivosti. Infekcije in paraziti za nerazvite, infarkt in rak za razvite Težavno je že vprašanje, kako se lotevati teh problemov, katera merila in pristopi so najustreznejši. Izhajati je na primer mogoče iz slike umrljivosti. Infekcijske bolezni in paraziti vsako leto terjajo 16, 4 milijona življenj, sledijo srčne bolezni z 9,7 milijona žrtev. Drug možen pristop je ugotavljanje razširjenosti neke bolezni oziroma hitrost njenega Sirjenja. Iz tega zornega kota je najvecji globalni problem diareja pri obocih do petega Posebna skupina prebivalstva, ki je še posebej dovzetna za socialne bolezni, kot so revščina, izkoriščanje, zanemarjenost in tvegano obnašanje, so šolski otroci in mladostniki. Približno polovica človeštva, okrog 2,3 milijarde ljudi, je starih manj kot 20 let. Nosečnost pri zelo mladih ženskah spremlja visoko tveganje, zlasti pri tistih med 13. in 17. letom. Umrljivost noseCnic v starosti med 15. in 19. letom je dvakrat veCja kot v starosti med 20. in 24. letom, umrljivost noseCnic, starih od deset do štirinajst let, pa je v nekaterih državah veCja tudi deset- do štiri-najstkrat. Bolezni, ki se prenašajo s spolnimi odnosi, so najpogostejše pri mladih ljudeh v starosti od 15 do 24 let. Skrb zbuja dejstvo, da število primerov spolnih bolezni narašCa zaradi vse veCje odpornosti bakterij na cenene antibiotike. ko se bo razlika med povprečno življenjsko dobo bogatih in revnih zvišala na 37 let. Taksne razmere na področju zdravstva v svetu seveda sprožajo vrsto vprašanj, na primer, katere so globalne prioritete na tem področju, katere so glavne bolezni, kateri vzroki smrti prevladujejo, kaj najbolj pospešuje različne oblike prizadetosti in invalidnosti ter slabšanje kakovosti življenja. Zastavlja se leta, saj jo dobi 1,8 milijarde obok letno, terja pa približno tri milijone oboSkih življenj na leto. Diareji sledijo bolezni, ki se prenašajo s spolnimi stiki in za katerimi zboli 297 milijonov ljudi na leto. Tretje mesto zasedajo bolezni dihal pri obocih v starosti do pet let, na primer pljučnica, za katero zboli 248 milijonov obok. Na voljo so seveda Se drugi pristopi, za Svetovno zdravstveno organizacijo pa je naj- pomembnejše vprašanje, kaj storiti, da bi se razlike v zdravstvenem stanju ljudi zmanjšale. Srhljive razlike Leta 1993 se je v najmanj razvitih državah rodilo 24 milijonov obok, to je ena šestina vseh obok, ki so se tega leta rodili na svetu. Številni od njih bodo zrasli v izredno slabih življenjskih in zdravstvenih razmerah. Deklica, ki se je leta 1993 rodila v eni od najbolj bogatih držav, lahko pričakuje, da bo doživela 82 let, šest let več od svojega vrstnika dečka. Med odraščanjem bo imela na voljo ushe-zne prehranske, highienske in stanovanjske razmere, šolanje in vse boljše zdravstveno varstvo. Zagotovili ji bodo usbezno cepljenje, verjetno se ne bo poročila pred 20. letom, nato pa bo imela enega ali dva oboka, ki ju bo po usbezni skrbi v prenatalni dobi rodila v bolnišnici. Največja nevarnost za njeno zdravje v zrelih letih je možnost nesreče doma ali v prometu. V starosti jo čaka nevarnost bolezni srca in ožilja ah raka, toda prve napade in začetke bolezni bo preživela, saj ima na voljo odlično zdravstveno oskrbo, 1540 ameriških dolarjev, kolikor bo stalo njeno zdravljenje na leto, pa bo zagotovila deloma sama, deloma pa bo k temu znesku prispeval državni sistem zdravstvenega varstva. Osemdeset milijonov otrok mora delati že pred petnajstim letom Posebno poglavje je seveda aids. V številnih državah v razvoju je mogoče pričakovati, da bosta dve betjini novih okužb prizadeli zelo mlade ljudi, stare od 15 do 24 let. Velja ocena, da je polovica vseh z aidsom okuženih ljudi starih manj kot 25 let. Skoraj 60 odstotkov žensk, okuženih s tem sbašnim virusom, je starih manj kot 20 let. Do leta 2000 naj bi število mrtvih zaradi aidsa naraslo na osem milijonov, število vseh okuženih pa bo doseglo 30 do 40 milijonov. Mednarodna organizacija dela je leta 1990 poročala, da je bilo 79 milijonov otrok, mlajših kot 15 let, prisiljenih delati. Ugotoviti so tudi primere, ko so bili oboci, mlajši kot pet let, stalno zaposleni. Teh nerazvite države. Pri tem je P°' memben tudi podatek, da Števil0 samomorov pri mladih narašča dosti hibeje kot pri ljudeh v p°' znejsih življenjskih obdobjih. Letošnje poročilo Svetovn® Deklica, ki je bila leta 1993 rojena v eni od najmanj razvitih držav, lahko pričakuje kvečjemu 44 let, dve leti veC kot njen vrstnik deCek. Njeni problemi so se zaCeh že pred rojstvom, saj je njena mati verjetno slabega zdravja. Če se je rodila v južni Aziji, je verjetnost 1:3, da nima zadostne teže, še veC je možnosti, da bo umrla v otroštvu, zelo pa je verjetno, da bo v otroštvu trpela zaradi podhranjenosti. Obstaja verjetnost 1:10, da bo umrla pred prvim rojstnim dnevom, in verjetnost 1:5, da bo umrla, preden bo dočakala pet let. V nekaterih ajriških državah bo imela manj kot petdeset odstotkov možnosti, da bo cepljena, zrasla bo v neprimernem stanovanju, kjer bodo slabe higienske razmere povečale možnosti za diarejo, kolero in tuberkulozo. Imela bo nekoliko veC kot trideset odstotkov možnosti za ustrezno šolanje, med katerim se bo naučila brati in pisati. Poročila se bo kot najstnica in bo imela sedem ah veC otrok, drugega za drugim, Ce ne bo morda umrla že pri porodu. primerov je največ v Afriki in Aziji. Na teh celinah kar 70 odstotkov držav dopušča otoško delo, 94 odstotkov otok pa tako izkoriščajo. Mladostnike v ZDA mori nasilje Mladi ljudje so zelo pogosto žrtve različnih nesreč, moški mladostniki pogosteje kot mladostnice, vse večja pa je zaskrbljenost zaradi številnejših samomorov in žrtev nasilja. V ZDA je vsak dan devet oseb, mlajših kot 18 let, žrtev umora. Mladostniki so dvakrat pogosteje žrtve kaznivih dejanj kot odrasti in desetkrat pogosteje kot starejši ljudje. Nasilje se stopnjuje, glavni vzroki za taksne razmere pa so revščina, brezposelnost, prenaseljenost in pomanjkljiva skrb pri vzgajanju mladih. Naraščanje števila samomorov pri mladih ljudeh pa je značilno tako za razvite kot Revščine ne poznajo le v nerazvitih državah. Tudi v razvitem svetu je je veliko. Slovenija pri tem ni nikakršna izjema (Foto: Bojan Velikonja/BOBO) zdravstvene organizacije prinaša Se vrsto zanimivih podatkov in ocen, na žalost pa tudi pesimistične napovedi. Nikakor ne smem0 prezreti opozorila, da je kajenj vzrok beh milijonov smrti letno ter da je vse bolj onesnaženo ok°' Ije tesno povezano s spremembami podnebja na zemeljski obli m naraščanjem Števila obolenj. Prepad med bogatimi in revnimi se bo še poglabljal Najbolj črna napoved pa je ta, da se bo prepad med bogatimi in revnimi Se poglobil, povečale pa 50 bodo tudi razlike med skupinami znobaj posameznih držav, ne 1 med posameznimi regijami in m žavami. Domala v vsaki državi m celo mestu so bedni, zanemarjeni in omalovaževani oboci s ceste, brezposelni, ostareti ali celo - zen ske, samo zato, ker so ženske. PraV te čedalje večje razlike v zdravstvenem stanju in dostopnosti zdra\ stvenega varstva med državami n skupinami prebivalstva meče) senco na siceršnji nesporni napredek v svetovnem merilu. Soodvi snost med prebivalstvom, razv° jem, okoljem in zdravjem je tak° močna, da zdravstvena politika ne more biti več le stvar zdravstvenega resorja, ampak vse bolj prehaja p° vpliv socialne politike in eticn meril, pa tudi sama vpliva nanje. Afričani se ne morejo sporazumeti Bolj kot kdajkoli doslej je 0 ^ na letošnjem zasedanju generaln skupščine Svetovne zdravstven^ organizacije čutiti veliko vznerni rjenost med udeleženci. Zelo m je manjkalo, da bi številni afri delegati vzhajali pri načrtovan) resolucije, s katero bi zahtevali zrešitev sedanjega generalnega rektorja VVHO dr. Nakadžime. ^ tajo mu namreč rasističen odno do temnopoltih zaradi njeg° ^ opazke na uradnem sestanku, n spoštovanje statuta ter prernaj prizadevanje za enakopravno stopanost Afričanov v Svetov^ zdravstveni organizaciji in me^ profesonalnim osebjem v Žene Kožo mu je rešila predvsem ne ^ notnost med Afričani, zlasti m predstavniki iz frankofonski žav in preostalimi, ki se niso mog sporazumeti o tem, da bi nastop enotno v imenu celome Afrike- Darja Lavtižar AKTUALNO Ponedeljek, 22. maja 1995 Diplomati z doktorati Kdor želi služiti v ameriški diplomaciji, se mora krepko podkovati v številnih znanjih Ce bi moral izbrati eno samo očitno razliko med sloven-sko in ameriško diplomacijo, bi se brez oklevanja odločil Za veliko razliko v formalni izobrazbi diplomatov. Ameriko zunanje ministrstvo je polno ljudi, ki imajo v žepu ma-S^terije in doktorate slovitih univerz, ki govorijo običajne 111 bolj eksotične jezike, ki so pred nastopom službe bivali y tujini in ki imajo izjemno spoštovanje do sposobnih in lzobraženih sodelavcev. Čeprav Američanom večkrat °porekamo, da za doseganje svojih ciljev ne izbirajo sred-stev in da jih pri tem ni sram poseči po najbolj umazanih sredstvih, je dejstvo, da so nekateri njihovi pogajalci in skoraj ves vrh diplomacije nenavadno dobro izobraženi. Vzrokov za poklicno odli-cnost je več. Najprej je treba rj,rieniti približno osem diplomatskih akademij, ki leto za le-0lU proizvajajo diplomante naj-^jega ranga. Najboljše Sole, re-cUno Fletcher School of Law Diplomacy na Tuftsu, Co_-urnbia School of International ■Vfiairs, Woodrow Wilson Scho- na Princetonu, School of ‘‘dvanced International Studies 1SAIS) na The Johns Hopkins dniversity in School of Foreign Service (SFS) na Georgetownu, ^enehno prežijo na izstopajoče u dnnte in profesorje ter jih skusajo privabiti na svojo uni-verzQ. Nobena od diplomatskih S°1 se ne pritožuje zaradi pomanjkanja denarja, saj nekdanji stndenti in profesorji radodarno Prispevajo v sklade za štipendi-r®ije in raziskave. Sole- so torej skoraj brez skrbi in se lahko popolnoma posvetijo svoji edini obsedenosti: doseganju odlično-sb v vseh pogledih. Sprejem na eno od zgoraj na-stetih sol je kar težak: 70 podiplomskih študentov v mojem le-miku na SFS na Georgetovvnu je bno izbranih izmed 1200 kandi-batov. Selekcija je stroga: povprečen Študent se je na preizkusu Graduate Record Examin-ation uvrstil v razred od 90-100 odstotkov, ima povprečje ocen malo nad 3, 6 (Američani črko-mje ocene spremenijo v lestvico od o do 4), je izdal nekaj člankov v strokovnih revijah, poto-al po vsaj dveh celinah, govori Ve0 tujih jezikov in k svoji pro-snji priložil tri blesteča priporo-una pisma svojih profesorjev. . loten proces prošnje za spre-)em na teh pet sol traja trinajst mesecev: priprava na oba prei-rijusa - GRE in TOEFL - pisanje Plsma o nameri, izpolnjevanje Prošnje za sprejem, zbiranje priporočilnih pisem in tako naprej. 'a koncu ostanejo res najbolj ^trajni. Prvi krog selekcije je ta-ko končan. Pri šolanju je največji pouda-rek na praktičnosti. Študentje morajo na teden predelati pribli-p10 950 strani gradiva, ki ga po-em prediskutirajo med preda-vanji. Pravzaprav to niso preda-vmija, kot jih poznamo v Slove-mji, temveč debatne okrogle mi-2e; Vsi Študenti morajo nenehno Pripravljati pisne izdelke, pribli-Zn° dvajset na semester. Pisne buloge morajo biti kratke, natan-be in nedvoumne. Vsak po-Kus dolgovezenja in nerazumljivega pisanja je ostro kazno-Van. Naj navedem primer: moj Profesor s Cie, ki Se posebno slo-.1 P° preciznem in kratkem mražanju, mi je nalogo vrnil (z bugativno oceno) zaradi dveh Vrstic preveč. Dveh vrstic! Nje-8°v moto sem si zelo dobro zapomnil; česar ljudje ne bodo rali, sploh ni treba pisati. Zakaj J opravljali čas z dvajsetstran-.m®l elaborati, če pa vemo, da m rdliče nima časa brati. Za dokončanje akademije je treba opraviti tudi nekaj dodatnih izpitov. Zelo težek je izpit iz svetovne geografije, ki zajema poznavanje držav sveta, njihovih naravnih danosti, kolonialne zgodovine in glavnih zemljepisnih značilnosti planeta. Izpit ni težak samo za Študente, ampak tudi za profesorje. Moja profesorica Madelaine Albright, trenutno veleposlanica ZDA pri OZN, je pri prvem poskusu na primer padla. Ampak zdaj baje ne mesa več Gvineje in Gvajane - pri njenem poslu ima to lahko zelo resne posledice. Zaključni izpit je podoben ustnemu izpitu za vstop v ameri- da jih večina pride z bolj znanih Sol. Trenutno največ sprejetih kandidatov prihaja z George-tovvna, Harvarda in Princetona. Na mesta v zunanjem ministrstvu tako pridejo mladi diplomati, ki imajo v žepu že najmanj magisterij. Jasno je, da morajo potem njihovi nadrejeni imeti Se kakšno izobraževalno stopnjo več. Na mestih pomočnikov ministrov, pa tudi na ministrskih mestih tako najpogosteje najdemo nekdanje profesorje in raziskovalce, ki so dolga leta prebili na univerzah in so problematiko, s katero se ukvarjajo v vladi, že dolga leta Študirali. Naj naštejem nekaj primerov: Bill Clinton je končal podiplomski Študij na Yaleu in CMordu; VVarren Christopher je magistriral na Stanfordu; Amb. Robert C. Frasure, podsekretar za Evropo v zunanjem ministrstvu, je doktorant univerze Duke; sekretar za obrambo VVilliam Peny je doktorant Pennsylvania State University; John Deutsch, nekdanji podsekretar za obrambo in sedanji direktor Cie in DCI, je doktorant MIT; podsekretar za obrambo Paul Kaminski je do- univerzitetni svet, kjer skrbijo za to, da pretok znanja in izkušenj na nove generacije prihodnjih voditeljev ne zastane. Zbigniew Brzezinski, doktorant Harvarda Zdaj že pokojni ameriški poredsednik Nixon med pogovori s kitajskih predsednikom Dengom sko zunanje ministrstvo. Vsak kandidat mora najprej pripraviti petminutno poročilo o tekoči pereči zadevi, potem pa ga komisija eno uro spraSuje o poznavanju trenutnih razmer v svetu. Osebni nastop se vadi Ze pred tem: dobra multidisciplinama podkovanost, moralne vrednote, sposobnost napovedovanja, zraven pa Se praktične stvari, kot so pogled iz oči v oči, telesna govorica in samozavest - vse to pripomore k dobri končni oceni. Študenti, ki uspešno končajo šolanje, so pripravljeni na delo v službah, ki ne dopuščajo nesmiselnega besedičenja, neizvirnosti, pomanjkanja iniciative in lenobe. Naslednji korak v selekciji je diplomatski izpit (Foreign Service Exam), s pomočjo katerega med 5000 prosilci izberejo približno 50 mlajših diplomantov. Prvi del izpita je pisni, vprašanja obsegajo poznavanje ekonomije, zgodovine, mednarodnih odnosov, angleščine in geografije. Približno 250 najboljših povabijo na ustni del, ki traja dva dni. Kandidati morajo pokazati svoje znanje v simulacijah pogajanj, simulacijah upravljanja s krizami, individualnih in sku-pinskih presojali položaja ter pisanju izjav. Izpite lahko naredi vsakdo, ne samo diplomant ene od diplomatskih Sol, kljub temu pa je na koncu ponavadi tako, ktorant Stanforda; Clintonov svetovalec za nacionalno varnost Anthony Lake je doktorant Princetona; Leon Fuerth, svetovalec podpredsednika za nacionalno varnost, je magistriral na Harvardu; Madelaine Albright, veleposlanica ZDA pri OZN, je doktorirala na Columbii. Odlična izobrazba omogoča večini nekdanjih visokih vladnih uslužbencev povratek v in nekdanji Carterjev svetoval-rec za nacionalno varnost, uči na Saisu, Chester Crocker, tudi doktorant Harvarda in nekdanji podsekretar v zunanjem ministrstvu za Afriko, uči na Georgetovvnu, nekdanji sekretar za zunanje zadeve George Schultz raziskuje in uči na Stanfordu, Richard Solomon, nekdanji podsekretar za Azijo v zunanjem ministrstvu, vodi U. S. Institute of Peace, nekdanji sekretar za obrambo Les Aspin raziskuje v Centru za strateške in mednarodne študije (Center for Strategic and International Studies), nekdanji sekretar za obrambo Dick Chenney raziskuje na American Enterprise Institute, nekdanji predsednik Jimmy Carter vodi raziskovalni institut na unverzi Emory, Jeanne Kirkpatrick in Donald McHenry, nekdanja veleposlanika ZDA pri OZN, učita na Georgetovvnu, in tako naprej. Razumljivo je, da je v taksnem okolju vodenje zunanje in obrambne politike zelo učinkovito. Diplomanti ne trpijo zaradi manjvrednostnih kompleksov, funkcionarji na visokih položajih ne zavirajo intelektualno drznih zamisli svojih podrejenih in sodelovanje z univerzitetnim svetom je plodno ter obojestransko koristno. Ker imajo vladne službe vedno dovolj ljudi s svežimi idejami, se zelo redko zgodi, da se jim iniciativa, in s tem nadzor nad položajem, izmuzne iz rok. Ameriški diplomati pridejo v veleposlaništva v tujini ah na pogajanja popolnoma pripravljeni, z bogatim znanjem, večletnimi izkušnjami in trdno zaverovanostjo, da so bolje pripravljeni in bolje poučeni od svojih nasprotnikov. Ameriško zunanje in obrambno ministrstvo - State Department in Pentagon - ter pisarna svetovalca za nacionalno varnost so tako resnično elitne institucije, vendar ne na osnovi strankarskih in drugačnih elit, temveč po elitnosti znanja, vizij in sposobnosti presojanja. Izobrazba diplomatov je prav tako ali pa Se bolj cenjena kot izkušnje in le redko se zgodi, da na visokem položaju pristane kdo, ki ima dovolj le delovne dobe. V vrhu ameriške diplomacije ni državnih uradnikov, ampak državni intelektualci. Zato so pravila za napredovanje relativno preprosta: najprej bleščeča kariera v univerzitetnem svetu, Sele potem pa zaposlitev v vladni službi. Razlike med ameriško in nekaterimi drugimi diplomacijami so več kot očitne. V VVashin-gtonu se večkrat zgodi, da se obiskovalci iz tujine osmešijo zaradi površnega poznavanja sveta, mlačnega nastopa, neprimernega znanja tujih jezikov in pomanjkljive formalne izobrazbe. Američani so pravi mojstri pri odkrivanju naštetih pomanjkljivosti in v nekaj trenutkih spregledajo, kje so gostove šibke točke in kako bo najlažje doseči svoje cilje. Edini način za učinkovito zoperstavljanje takšnemu intelektualnemu napadu je prepričljiv protinapad, ki pa zahteva dolga leta priprave. Se najbolj bi bil na mestu nasvet, da naj v VVashington hodijo temeljito pripravljene delegacije, ki so vajene ameriškega načina dela in ki lahko upravičeno pričakujejo, da bodo lahko ameriške sogovornike ugnale v kozji rog. Odlična formalna izobrazba in brezkompromisne delovne navade lahko k taksnemu uspehu veliko pripomorejo. Tomaž Lovrenčič Tudi Billu Clintonu ne manjka akadremskega znanja Tokrat objavljamo tretje »ameriško pismo« Tomaža Lovrenčiča, ki v ZDA končuje podiplomski Stadij na sloviti diplomatski akademiji na univerzi Georgetomi v Washing-tonu. Letošnjo jesen se bo redno zaposlil na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. V Washingtonu sodeluje s slovenskim veleposlaništvom, pa tudi z ameriškimi ustanovami, na primer z Institutom za mir. Petindvajsetletni Mariborčan Tomaž Lovrenčič je po opravljenem prvem letniku mednarodne politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani študij nadaljeval v tujini, v Parizu, Kairu in VVashingtonu. Leto dni pa je v ZDA preživel že kot Gimnazijec. Od dela se umira Zaradi nepozornosti sindikatov po drugi vojni se delavnik vse bolj podaljšuje Američane uničuje delo in primanjkuje jim Časa. Tehnološki napredek ni izboljšal njihovega življenja, kvečjemu otežil ga je, zato ni Čudno, da kar Četrtina Američanov trdi, da je izmučena. Morali se bodo umiriti, preden dosežejo kritično točko. Dekan harvardske univerze Neil Rudenstine je lani nekega novembrskega jutra zaspal. Nič hudega za navadnega državljana, zanj, ki je bil takrat ravno sredi kampanje, s katero je Šolskemu skladu vsak dan prinesel milijon dolarjev, pa je bil to zadosten razlog za alarm. Prejšnjo noč je bil po dvanajsturnem delovniku skoraj do polnoči v družbi navdušenih ljubiteljev ameriškega nogometa na banketu v harvardskem klubu. Vendar tega, da je prespal del svojih opravkov, ni bila kriva niti pijača niti hrana, še manj pa ponočevanje. In to ve tudi sam, saj se mu je nekaj podobnega nekoč že zgodilo. Eno leto pred tem je Rudenstine prav tako prespal del delovnega dne. Čeprav sam trdi, da so se mu po nekaj dneh počitka moči vrnile, njegovi kolegi zatrjujejo, da je moral obveznosti odložiti kar za nekaj tednov. Po pripovedovanjih je nekdanji predstojnik na Princetonu svoje novo delovno mesto zasedel poln strasti in delovne vneme. Navadno je pozno v noč pisal pisma in sporočila trenerjem ameriškega nogometa, urednikom časopisa Harvard Crimson, svojim uslužbencem in ravnatelju dijaškega doma. Razburjal se je zaradi banketnih jedilnikov in se prerekal zaradi privilegijev, ki so jih imeli člani fakultete, ki so za obisk pri zdravniku plačali le deset oziroma petnajst dolarjev. Po treh letih ga- ranja je Rudenstine dosegel skrajno točko. Njegovo življenje je bilo uničeno, njegove spalne navade so se povsem spremenile, med prebujanjem pa je mislil le še na tisoče opravkov, ki ga še čakajo. »Čutil sem, da sem izmučen,« je dejal Rudenstine. Njegov zdravnik se je z izjavo povsem strinjal. Po treh mesecih dopusta, ko je prebiral knjige, se predajal Ravelov! glasbi in se z ženo sprehajal po plaži, se je vrnil v službo in obljubil, da bo odslej več dela zaupal sodelavcem. »Prisilni dopust« za preutrujene menedžerje Podobna je zgodba Dona Nelsona, trenerja košarkarskega kluba Golden State VVariors. Potem ko je izgubil naporen spor z zvezdnikom ameriškega nogometa Chrisom VVebberjem, so Nelsona odpeljali v bolnišnico, saj je bil čisto na koncu z močmi. Nato so ga prisilili, da je zapustil svoje delovno mesto, in odšel na enomesečni oddih na Havaje. Skoraj istočasno je Mike Krzyzewski, trener moštva na univerzi Duke, podlegel stresu, bolečinam v križu in utrujenosti, zato so mu zdravniki svetovali, naj se letos umakne in si odpočije. Pred kratkim si je moral počitek privoščiti tudi losangeleški glavni tožilec VVilliam Hod-gman, saj je med procesom proti O. J. Simpsonu v prsnem košu začutil topo bolečino. Njego- va žena je najprej mislila, da je to posledica napora, saj je delal osemnajst ur na dan, spal pa le tri. Njegov zdravnik je izjavil, da ima Hodgman neko neznano bolezen. Sodnik Lance Ito je, da bi preprečil nadaljnja obolenja, delovni čas sodišča zmanjšal za dvanajst ur tedensko. Američani postajajo hitri in na smrt utrujeni ljudje To lahko potrdi tudi samohranilka Marge Sullins iz Kah-fomije. Zadnjih dvanajst let si je v moškem svetu utirala pot z izposojevalnico avtomobilov. Delo je bilo njeno življenje, saj je delala več kot sedemdeset ur tedensko, zase, za svoje prijatelje in za sina pa skoraj ni imela časa. Vendar vse le ni šlo kot po maslu, saj so se začele hude bolečine v trebuhu in sililo jo je na bruhanje. Obiskala je zdravnika, vendar ta ni mogel ugotoviti nobenega organskega vzroka za težave. Po dveh tednih hospitacije v psihiatrični kliniki in dveh mesecih počitka se je počutila kot prerojena. Ugotovila je, da je pomembna kakovost in ne količina dela, kot je mislila prej. Utrujenost - bolezen razvitega sveta Izčrpanost je stara kot spanje. George Washington je izginjal za cele mesece, da bi si pomiril živce. Michael Jackson je svojo turnejo leta 1993 ničkoli-kokrat prestavil, češ da je preutrujen. Kasneje se je izkazalo, da je postajal čedalje bolj odvisen od analgetikov. Kakorkoli že, utrujenost je del našega življenja in strokovnjaki pravijo, da je utrujenost devetdesetih let, ki je niti počitek konec te- dna niti prebiranje trača na plazi ne moreta ozdraviti, bolj razširjena, kot mislimo. Včasih je napadala predvsem zdravnike, bolniške sestre in mestne uradnike, danes pa se zaradi nje pritožujejo ljudje vseh poklicev. Zdravniki zelo radi rečejo, da »utrujenost« ni ne zdravniški izraz ne diagnoza. Naši predniki so ji rekli živčni zlom. Ne glede na poimenovanje pa zdravniki vedno poslušajo, ko čno sekala drva in v mrzli vodi prala perilo, dedek pa je dolge ure delal na železnici ali v rudniku. Toda ko je prišel domov, ga na mizi ni čakala kopica telefaksnih sporočil, na katera bi moral nujno odgovoriti, ni bilo elektronske pošte in ni bilo telefonskih klicev, ki bi ga motili pri večerji. Dom je bil dom, ne pa mesto, kjer bi se ustavil in dobil vsa sporočila, preden bi se vrnil v službo. Danes ne Pehanje za slavo izmuči naše telo Vendar slavni niso edini, ki živijo v resnično utrujeni Ameriki. Rezultati ankete kažejo, da se kar štiriindvajset odstotkov vprašanih pritožuje zaradi utrujenosti, ki traja več kot štirinajst dni. Utrujenost je postala ena od petih glavnih težav, zaradi katerih se ljudje zatekajo k zdravniku. Ljudi uničuje pritisk tehnologije, ki se ji ne moremo upreti, in primanjkuje jim časa zase, za družino in verske skupnosti. V službi se počutijo kot v kletki, kjuh temu pa na delovnem mestu preživijo čedalje več prostega časa. se pacienti pritožujejo. Simptomi utrujenosti lahko napovedujejo številne resnejše bolezni (kronična utrujenost je zelo redka in se pojavi le pri petih odstotkih tistih, ki se pritožujejo nad dolgotrajno utrujenostjo). Najpogosteje utrujenost kaže na depresijo, zaradi katere trpi več kot polovica ljudi, ki pridejo na posvet k zdravniku. Prenosni telefoni in pagerji ubijajo Tehnološki napredek je še pospešil razburjenost devetdesetih let. Prav gotovo so tudi naši predniki trdo delali, čeprav z manj sofisticiranimi orodji. Babica je vsako jutro stoi- poznamo počitka, ne moremo zbežati pred delom in pred drugimi ljudmi. Američani imajo telefone v avtomobilih, pagerje (osebne telefonske pozivnike) v žepih in z njimi gredo v Disneyland, na plažo in celo v kopalnico. To pomeni, da veliko ljudi dela dobesedno štiriindvajset ur dnevno, sedem dni na teden, čeprav niso v svoji pisarni. To je po mnenju bostonskega zdravnika Marka Moskovvitza formula »utrujenosti prvega razreda«. Stevvart Noyce, 33-letni uslužbenec neke kalifornijske družbe za programsko opremo, je doživel pravi pekel. Pred sedmimi leti je zapustil pisarno in tam pozabil svoj prenosni telefon. Ustrašil se je, da bo zamudil kaj pomembnega, zato je zdirjal do prvega telefona, da bi preveril sporočila na telefonski tajnici. Nekdo ga je poklical, ker je hotel njegov nasvet. Ko je Noyce slišal sporočilo, je kar iz knjižnice poklical v Azijo in vsi so ga gledali, saj se je neznosno drl v telefon. Ta dogodek ga je izučil in upočasnil je svoj korak. Zdaj priznava, da je zelo pomembno, da se človek zna nadzorovati, saj se drugače zabava kaj kmalu neha. la. Namesto njih gredo na P° Sto, tekajo po opravkih ali p® pri njih doma samo počaka) serviserja, ki bi moral pr1*1. popraviti televizijski spre)e mnik. V VVashingtonu imajo ta ke agencije veliko dela. Las®1 ca ene od njih Robin Sher®j® je tako zaposlena, da si le recm privošči počitek ali pošteno ko^ silo, saj se veliko ljudi zateka njeno »izposojevalnico mater8■ Razlogi za utrujenost celotne družbe so navzoči že veliko dlje kot tehnološki izumi za dnjega stoletja. Včasih je bi a nedelja gospodov dan in name njena počitku, danes pa grf prav na ta dan po nakupih naJ več ljudi. Delavski razredi so se skoraj stoletje borili,. da . dosegli osemurni delovnik i vsaj en dan, ko jim ne bi bi treba iti v službo. Po drugi sve tovni vojni pa sindikati niso D li več tako pozorni in del o da jalci so začeli zmanjševati Ste vilo zaposlenih. V zadnjem de setletju je skoraj polovica am® riških družb odpustila veliko delavcev. Danes mora delavec opraviti delo 1,3 človeka - se veda za isto plačo in manj d° pusta. Delavci preživijo v slu žbi povprečno 4,7 ure tedensko več kot nekoč, povprečni pia, čani dopust se je skrajšal za tn dni in pol, stanje pa naj bi se se poslabšalo. , Sue Pederson je še ena me najbolj izčrpanimi ljudmi- Pre štirimi leti sta z možem dobi a dvojčka in že to bi bilo dovo) za utrujenost, žal pa imata e druge težave. Kmalu ne bos a imela več popoldanske varu ške - njene matere, ker mora pi ti na voljo svojemu direktorju, ki jo lahko kadarkoli poki®6’ naj se vrne v pisarno, im1 nujno rabi. Mož je zidarski p J1, pravnik in s Sue že več kot štm leta nista šla ven na večerjo, težko jima uspe plačevati P°® žnice, saj na leto zaslužita ko maj petindvajset tisoč dolarje^ Zaradi vseh problemov Sue n more spati več kot štiri ure, tri leta jo mučijo kronični g a voboli, lani poleti pa je dobi tudi vnetje grla. . Raziskave kažejo, da tak' zdravstvenim težavam P°®e več žensk kot moških, saj ske prevzamejo tudi vso odg vomost za gospodinjska opra VEDNO NA VOLJO: Revolucija visoke tehnologije je kriva, da nikoli ne moremo resnično zbežati pred vsem in vsemi. OSEBNI RAČUNALNIKI: Leta 1994 jih je imelo 37 odstotkov gospodinjstev, letos pa naj bi jih prodali kar 7,7 milijona. TELEFAKSI: Do leta 1996 jih bo imelo Sest odstotkov gospodinjstev, kar je kar trikrat več kot leta 1992. PRENOSNI TELEFONI: Letos naj bi te telefone kupilo pet milijonov ljudi, kar je kar sedemkrat več kot leta 1992. PAGERJI: Uporablja jih že skoraj petindvajset mihjon°v ljudi, več kot polovica teh pa je stara od osemnajst do devetindvajset let ■V Američani živijo zelo hitro. Ura je vplivala na notranji ritem naših prednikov, mi pa imamo računalniško tehnologijo, ki deluje z neverjetno hitrostjo. Delodajalci so se izmaknili nadzoru sindikatov Cas je v Ameriki vreden več kot denar. Z njim trgujemo, ga prodajamo in kupujemo. Družine, kjer so vsi zaposleni, nimajo časa za vsakdanja opravila, zato pri agencijah najemajo delavce, ki opravljajo najrazličnejša de- la. Moški se na utrujenost o vejo drugače kot zenske, ki opazijo nevarnost in čutijo, je treba nekaj ukreniti, °nl k običajno rečejo: »Ali se n® P čutijo vsi tako?« Zanje bi spoznanje, da so izmučeni, s raj tako grozno kot saniom Pritiski tako na znane ^udl j. na navadne smrtnike so r®. čnost in nihče ne pozna i da. Kaj pa če bi se naučili o časa so časa odklopiti telet^ in preslišati zvonjenje teleton - Prevedla: Mojca Bogata) 6 RAI 1 S? RETE 4 6.45 9.35 10.05 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 14.15 '4.45 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 22.45 22.55 0.05 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30} dnevnik, 7.35 TGR Gospodabstvo Nan.: Cose delTaltro mondo, 10.00 dnevnik Film: II ritorno di Zanna Bianca (pust., It. ’74), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Utile futi-le vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik TSP Referendum ’95 - Da ali Ne (vodi N. Fava) Sedem dni v Parlamentu TV film: Voglia di volare (dram.. It. ’84, 3. del) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Šport Film: L’ uomo senza vol-to (dram., ZDA ’93, i. Mel Gibson, N. Štabi) Dnevnik TG 1 Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere Green Aktualno: Sottovoce RAI 2 Dok.: V kraljestvu nara Otroški variete Quar storie, vmes risanke Zidovska kultura Vabilo k branju Nan.: La clinica della I resta nera Nad.: Quando si ama TG2 - 33, rubrika o mei cini, 11.45 dnevnik Variete: I fatti vosbi Dnevnik TSP Referendum ’95: ali Ne (vodi N. Fava) Variete: Quante storie I sney, risanke Nad.: Paradise Beac 15.00 Santa Barbara Variete: Popoldne na R 2 (vodi G. Fossa) Nan.: Komisar Navar: vmes (17.15) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice __ Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled tiska vreme Avtorska glasba Nan.: Komisar Kress RAI 3 8.30 Jutranji dn informacije Oddaje Videosapi lozofija, Potova Italiji, Prva pomo otroci, itd Fantasti ca Eta Fantastica Mente Dnevnik, gospod znanstveni dnevn Dove sono i Piren Deželne vesti Popoldanski dne vreme, 14.50 V Ita Nogomet C in B li Videosapere: Argc Parlato semplice Kultura News — Dok.: Otočje Kuril jjjj Šport, Insieme, vr Dnevnik, deželne Kolesarstvo: Giro Ponedeljkov proci Dnevnik, deželne TSP Referendum Dok.: Ho sognato __ re (4. del) Dnevnik in pregle 7.10 8.00 9.00 14.00 14.15 16.25 18.00 20.45 22.45 0.-5 Nan.: Sbega per amore, 7.30 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nad. Guadalu-pe., 10.20 Grandi Magaz-zini, 10.35 Febbre d’amo-re, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia mabi-moniale, 17.10 Perdona-mi (vodi D. Mengacci) Aktualno :Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: II vizietto ( kom., It.-Fr. ’78, i. U. Tognazzi, M. Serrault, C. Scarpitta), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska ® CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Rj Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani M Nad.: Beautiful 1 Kviz: Complotto in farni-glia (vodi A. Castagna) Otroška oddaja, vmes risanke in variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota ,della fortuna Dne\'nik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: La scorta (dram., ZDA '93, r. R. Tognazzi, i. C. Amendola , E. Lo Verso, R. Memphis) Dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani # ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Oboški variete Odprti studio Kolesarstvo: 78. dirka po Italiji, 17.00 Stuio etapa Aktualnosti: Village Nan.: Beverlv Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Una pallottola spuntata (kom., ZDA ’88, i. L. Nielsen, P. Presley) Mai dim gol di lunedi Variete: Giro sera Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport, vmes Predstavitev pokala provakov |h A tubo volume Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu S TELE 4 13.30 20.30 21.20 19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi Film: La legge di McLain Nan.: Maguv ($) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 1.10 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Dominique (’65) Film: Luna di miele in be (kom., It. 76) Tappeto volante Časa: Cosa? RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.25 Risanka: Bojan 20.30 Dnevnik 'm OtO Hrvaška 1 SLOVENIJA 1 Videostrani Malo angleščine, prosim Uporniki v službi kralja, 9/13 del Znanje za znanje: Učite se z nami, ponovitev Pravočasna diagnoza Edinstveni Andy Schmidt, ponovitev ameriškega filma Poročila Športni pregled, ponovitev Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Tacek: Lestev Pravljičar, 3/9, ameriške nanizanke Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Prima sezona, 5., del Češke nadaljevanke Jesenski blues Zavezništvo z mafijo, angleška dokumentarna oddaja TV dnevnik, vreme, šport Sova Murphy Brown, 22. del ameriške nanizanke Čudež narave Mancuso, FBI, 16/20, ameriške nanizanke Smrt in davki SLOVENIJA 2 Euronevvs Ubip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Presodite, ponovitev Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Služabnik, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Mancuso, FBI, 15/20 del ameriške nanizanke Izziv, poslovna oddaja Mednarodni atletski miting za Sikijev memorial Sedma steza Pro et contra Vojna povratnika, 1/6 del angleške nadaljevanke Studio City Brane Rončel izza odra A KANALA Dobro jubo Poročila Dober dan, učenci Pripovedujemo zgodbo Mala delavnica Likovna kultura: Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A shop Zlata nota, ponovitev Videoigralnica, ponovitev Klasična video glava, po- novitev Aliča v glasbeni deželi, glasbena oddaja A -shop Vrema Luč svetlobe, 430. del Dežurna lekarna, 26. del Vreme Alamo II, am. film St Študentska 1/4 2 Aliča v glasbeni deželi, ponovitev Spot tedna, A - shop * Sati V kraljestvu gline 8 Življenje po Georgesu: Satelit m Once Upon A Time... m Sandokan, 25/26 del risa- ne serije ifll Dnevnik Cesarica, 178. del serije mm Zadnji let, ameriški film, 1990 Igrajo: Richard Crenna, liti James Earl Jones, Erič Bo- gosian in drugi Bil Režija: Larry Elikann Hrvaška naiva Likovna kultura, ponovitev Življenje po Georgesu, ^!f§® ponovitev Silil Mala delavnica, ponovi- tev Once Upon A time, ponovitev y Kljukica, risani film Modul 8 Hrvaška danes Učimo se o Hrvaški Santa Barbara, 1002, del ameriške nadaljevanke Kolo sreče Federacija in konfederacija Dnevnik 1, vreme Šport Planetarij Hrvaška in svet Dokumentarna serija Dnevnik Slika na sliko Komorni ansambli Sanje brez meja Hrvaška 2 TV- koledar Slika na sliko Svet v vojini, 8/26 del dokumentarne serije Dr. Quinn, 16. del serije Risanka »Arena«, oddaja o športu Murphy Brovvn, 28/50 del humoristične serije s Candice Bergen v glavni vligi Tajni agent, 1/3 del ameriške nanizanke Detektiva iz Miamija, 22/22 del ameriške nanizanke z Donom Johnsonom (™3) Madžarska Dopoldne Zvon, poročila Posel Dijaški video Književnost, za šolarje Poročila Nega govora Nezreli, serije Vklopi, za oboke Odgovarjamo na telefone Begavčki, po sledeh izginulih obok Posel Kolo sreče Za otroke Muza, novice iz kulture Dnevnik Spored skupine L'art po-ur Vart Panorama, zunanja politika David Lansky, krimi serija Fizika, matematika Dnevnik BBC EZBk§>; Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne Informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 čas fn glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncerti Euroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja: 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnlk; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio Senčurr; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 19.30 Ti, jaz in najin otrok; Tema: Kako midva rešujeva probleme. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7,00 Kronika; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostrai; 14.00 Recenzije 8( Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF: 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.45 You Rock Iti; 19.00 TB: Toto la Momposina Y sus tambores; 20.00 Al-ter, Garbage, Fonkura; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00. 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.30 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (prip. M. Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Iz življenja mladostnika; 15.10 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.45 Čakole na placu; 19.20 Spored za naslednji dan, Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Ostal je spomin... Podklošter, Čajna, Vernberk (Neposredni prenos iz Podkloštra) __________________J SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V torek, 23. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma dijaški 8 večerni in izven. Predstava bo Se v sredo, 24. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 9 večerni in izven. LEVI ODER, tel.: 061/ 221-511 Danes, 22. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - IN8TRU-KC1JA, za izven. Predstava bo Se v torek, 23. maja, ob isti uri. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V četrtek, 25. maja, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HAMLET IN OFELIJA, za izven. V petek, 26. maja, ob 20. uri: F. Boyer - Ali BOG LAJA? za izven. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 22. maja, ob 20. uri: F. G. Lorca - YERMA, za abonma mladinski 4 in izven. Predstava bo še v torek, 23. maja, ob isti uri, za abonma študentski D, izven in v sredo, 24. maja, ob isti uri, za abonma Študentski A in izven. MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 V torek, 23. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZAZGI! Predstava bo se v četrtek, 25. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V Četrtek, 25. maja, ob 19. uri: LeoS Janaček - JENUFA, premiera. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V torek, 23. maja, ob 17. uri: Jean-Genet - LE BAL-CON, predpremiera. Predstava bo še v četrtek, 25. maja, oo 19.30, premiera. V sredo, 24. maja, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red E in izven. Predstava bo Se v petek, 26. maja, ob isti uri, za abonma red A in izven. FESTIVAL PRODUKCIJ GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SOLE pri ZKOS GRS KODUM prikazuje 1995: V torek, 23. maja 1995 ob 17. uri: park Zvezda - ZAČETEK (1. letnik z veterani); ob 21. uri: KUD France Prešeren - musical OZ (2. letnik v sodelovanju z vsemi letniki). CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V Četrtek, 25. maja, ob 11. uri: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma Sr. frizer., tekst., stroj. Sole I Celje. V torek 23. maja, ob 11. uri: W. Shakespeare ■ BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sr. frizer., tekst, stroj. Sole HI Celje. Ob 19.30, za abonma Torek in izven. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V torek, 23. maja, ob 10. uri: B. Podgoršek - KAPLJICE? NE, HVALA. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V torek, 23. maja, Minoritska cerkev, ob 20. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: H. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sreda in izven. V torek, 23. maja, ob 20. uri: predstava ANATOMIJA ZVEN, za izven. Gostovanje Centre de PRODUCTION CHOREGRAPHIQUE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 22-815 V torek, 23. maja, ob 21. uri: MAVNARD FER-GUSON BIG POP NOUVEAU BAND. V četrtek, 25., in v petek, 26. maja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za abonma modri lin H. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 22. maja, Mala dvorana Slovenske filharmonije ob 17. uri: koncert TINE CASPERSIC (klavir) in DAMIJANA KOLARIČA (klarinet). VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V torek, 23. maja, ob 19.30: recital PETRA NAPRETA (citre). B-51, Gerbičeva 51 a V torek, 23. maja, ob 23. uri: koncert GAS HUFFER (ZDA). V četrtek, 24. maja, ob 22. uri: 24 UR ROCK'NROLL-a. ACAPULCO V sredo, 24. maja, ob 12. uri: promocija nove kasete ČUDEŽNA POLJA. CELJE 21 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL od 25. maja, do 28. maja KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA , „rt V sredo, 24. maja, ob 20. uri: kon ANJE SKALAR (violina). SEZAMA KC SREČKA KOSOVELA .. „0. V soboto, 27. maja, ob 17. un: revrjag^ dalnih, komornih m pihalnih ort-es primorskih glasbenih sol. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA . g ob V soboto, 27. maja, cerkev sv. Martina, 19. uri: koncertna maša mešanega P skega zbora SANCTA FAMILIA (Nizu zemska). SLOVENIJA FJK __ FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST SSG gostuje danes, 22. t.m., ob 10. uri v Trebčah (Ljudski dom) in jutri, 23. t.m., ob 10.30 na Opčinah (Finžgarjev dom) z mladinsko igro F. Tomizze »Bolhe v operi«. Kulturni dom V sredo, 24. t.m., ob 20.30 bo v Kulturnem domu gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča z delom Augusta Strindberga »Gospodična Julija«. Gledališče Rossetti Jutri, 23. t.m., ob 20.30 (red prost) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija Jacques Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja je v teku. Ponovitve v sredo, 24. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) ter v četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (red prost). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. GORICA Kulturni dom Danes, 22., (red A) in jutri, 23. t.m., ob 20.30 - predstava v abonmaju SSG - gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s predstavo »Gospodična Julija«. Režija E. Miler, nastopajo N.B. Gračner, P.Ravnohrib in M. Oblak. TRŽIČ Občinsko gledališče - Ecco mormorar Fonde Jutri, 23. t. m., ob 20.30 predvajanje filma »Manoscritto trovato a Saragozza«. V četrtek, 25. t. m., ob 20.30 predstava »La buffa beffa del beffardo beffato« v izvedbi gledališke skupine La Piccionaia -1 Carrara. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 22. t. m., ob 20. uri VVaechter-Miller »Klovni«. Jutri, 23. t.m., ob 19.30 - Bertold Brecht »Der unaufhaltsame Aufstieg des Arturo Ui» (Neustavljiv vzpon Artura Uia), drama. Ponovitvi v sredo, 24. in v četrtek, 25. t.m. ob 19.30. RADISE Pri Culehnerjevi kapelici: v sredo, 24. t. m., ob 19.30 »Marijino petje«. TINJE Dom: Jutri, 23. t.m., ob 19.30 - Koroški Slovenci v EZ Avstriji - podijska diskusija. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CAFE TEATER, Miklošičeva 1 V četrtek, 25 maja, ob 22. uri: KRATEK STIK Komedija - kabaret avtorja Milana Grgiča GALERIJA KRKA, Dunajska 65 V torek, 23. maja, ob 19.30: gledališki klub Krka -gost bo BORIS CAVAZZA. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 22. maja, ob 19. uri: predavanje JANINA KLEMENČIČA - Z nahrbtnikom od Turčije do Indije in Vietnama. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: DARJA ZAVIRSEK -Zenski prostori: od totalnih institucij do varnih hiš. kd španskih borcev, Zaloška ei V četrtek, 25. maja, ob 18. uri: javna tribuna - Socialdemokratskega gospodarskega foruma SLOVENIJA KAM? KAPELICA SOU, Kersnikova 4 V sredo, 24. maja, ob 18. uri: razgovor s KSENIJO HRIBAR o nastajanju Plesnega Teatra Ljubljana bosta vodila Simon Kardun in Mare Mlačnik. BOLA Srednja gostinska in turistična SOLA IZOLA, Primorskih brigad 7 V sredo, 24. maja, ob 18. uri: predavanje ANDREJA MALEJA - Za zdravje srca in ožilja. V četrtek, 25. maja, ob 18. uri: predavanje VESNE PARADIŽNIK - O vegetarjanski prehrani. SKEGA MEMORANDUMA (1920-1954). PIRAN V četrtek, 25. maja, od 15. in do 23. ure prireditev DAN MLADOSTI na Tartinijevem trgu. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TEST Trg Unita Drugi Trg Guttenberg - Knjižni sejem bo trajal od petka, 26. Lm„ do nedelje, 4, junija 1995.0tvoritve-ni dan bo posvečen znanstveni literaturi, medtem ko bo v nedeljo, 28. tm.,dan mladinske knjige. OPČINE Dom Brdina (Proseska ul. 109) v petek, 9. junija, ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 25. maja. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MILJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulpturnega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. GALERIJA PIC LEK Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCINA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija. ‘KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija. GALERIJA SOU KAPELICA, Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Golij a, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele) je na ogled do 1. junija. VELENJE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. KC IVANA NAPOTNIKA Razstava fotografij LUCIANA KLEVE. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava kiparja FERENCA KIRALVJA je na ogled do 30. maja. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA RST ledalisče Verdi - Dvora ripcovich „ perna in baletna sezo “ t. m. ob 20.30 (red | opera U. Giordana »F60" i«. Režija Beppe De Toma rodaja vstopnic in rezerva ije pri blagajni dvorane ripcovich (urnik: 9-12/ 3 - zaprto ob ponedeljkmF vditorij Muzeja Revolte sredo, 24. t. m., ob 1°; Ura z...« recital sopranis aure Niculescu. Vstopn 000 lir. ledalisče Miela . anes, 22. t.m., ob 21.0° oncert glasbene skup aibach. ivovarna Forst „ . anes, 22. t.m., ob lb-. • redfinalno srečanje »M istivala tržaške popevke” _ inalno srečanje bo v p° eljek, 29. t.m. n. aboratorij P - bivša u oblica Trst u abi v nedeljo, 28. t.m-’ 2. uri na koncert s^u.P.f|u 2227» iz Ljubljane ob iz adnjega CD. Ob 20. un b tvoritev razstave gran lakatov, stripov in fo °e j ter predvajanje video p >v skupine Strip Core. SORICA turni dom 3o redo, 24. t. m., ob 20. •eja Slovenski cente^j >beno vzgojo E".N . ta icert ruskega pia u rja Lazka. Na progr thovnove, Bartokove, raninove in De Fall°v TRST Občinska umetnostna galerija (Trg Unita) do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (m-nik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00). Občinska galerija Costanzi do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«. Galerija Rettori Tribbio razstavlja slikar Ottavio Bomben. Galerija Cartesius do 2.6. razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Urnik: vsak dan od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00-13.00. Galerija Art Light Hall na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery na ogled je razstava Nadje Moncheri. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. OPČINE SKD Tabor na ogled je razstava Patrizie Devide. REPEN Kraška hiša rflZStava Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled narodnih noš. Urnik: 11.00-12.30, 15.00.-18.00. Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Osicar B® -g Galerija Katoliške knjigarne: na ogled je razstava s Demetrija Geja. ŠTANJEL t , p zbirke, V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg staln tudi novejša dela tržaškega umetnika. ________. KOROŠKA CELOVEC nisa Ko- Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del A chla in Bernharda Cella rdine iu Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte Ko Huberta Matta. . . razsta- Kunstforum(Villacherstrasse 8/11): do 3.6. je na og e va del Rudija Stanzla. BELJAK . p trCi risb Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice r Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. LJUBEZENSKA ZGODBA GLORIJE SWANSON »N JOA KENNEPVJA (1) Bila sta pohlepna koristoljubneža, ki sta želela drug drugega izkoristiti poleg tega sta se še ljubila Finančno jo je uničil. Spolno življenje z njim je bilo Površno in rutina, kar je opazila že prvič. Na tem pobočju je lahko primerjala, vendar mu je do tedaj že Prepustila vse svoje posle. Do telesne predaje je po Predaji poslov minilo le nekaj tednov. Ko se je spet °blekla, je imela občutek, da je temu moškemu že pr-pripadala bolj kot svojemu možu, vendar pa no-oen od njiju ni razmišljal o ločitvi. Gloria Svvanson in Jo-Seph P. Kennedy sta bila 2avestna zakonolomca, ki sta nameravala vsak od Sv°jega novega partnerja Seksualno in finančno pridobiti cim veC. Bila sta tu-111 zaljubljena in zaradi teža je bilo njuno razmerje s® posebej prijetno. Za Jo-eja Kennedyja je bilo pr-vp' Tudi poročen je bil pr- in prva Zena je za vedno ostala edina. S poro- z Rose se je Joe Ken-nedy prebil stopničko vi-s)e- Častihlepni par, kate-tega družini sta izhajali iz jdarih bostonskih hiš, je v ^eW Yorku končno osno-yal svojo lastno dinastijo 111 John F. Kennedy je bil drugi sin. Gloria je z Joejem varata svojega tretjega moža, ki sd mu pozneje sledili Se daje. Njeni nekdanji možje s° izhajah iz okolja, v katerem je živela tudi sama, Zato se ji je zdelo popolnoma drugačno poreklo tega moža osvežujoče. Gdlocila se je, da bo z nje-g°vo pomočjo uredila svoje denarne zadeve. Ken-nedy se je odločil, da bo z djo prerasel produkcijo eenenih kavbojskih fil-tnov, ki so do takrat predstavljali vso njegovo umetnost v Hollywoodu. Oboževana Gloria prejema na tisoče pisem Gloria Svvanson je za-smžek privlačila kot ma-§net, saj je bila na vrhun-cn slave. Dnevno je preje-njala več kot tisoč pisem oboževalcev in njen Car je Poskušalo oponašati na stotisoce Američank. Poteg tega se je drzno odločite, da se bo studijskemu sistemu maščevala in postala svoja lastna produ-oontka, pa čeprav le znotraj precej ohlapne zveze mtited Artists. Jesse Las- ji je v imenu družbe ^aramount ponudil milijon dolarjev, Ce ostane pri njih. To vsoto so ponudili žp dvema ali trem dru-žjm, je ošabno povedala tsennedyju, vendar je bila °na prva, ki je takšno ponudbo odklonila. Joe tysnnedy se je smejal. . ad se je smejal in ona se J® potrudila, da ga je spra-vila v smeh. Joe Kennedy ni bil čeden človek Sama sebi se je čudila, kajti Joe Kennedy ni bil teden moški. Kot oCe sedmih otrok se je nagibal k debelušnosti, kljub temu Pa je ohranil svoj mladostni Car. Star je bil devetintrideset let in njegovemu Šarmu se je bilo težko npreti. To je uspelo le tistim, ki jih ni potreboval, korist pa je našel skoraj Pri vsakem. Prisegel si je, da bo pri petintridesetih že milijonar in to mu je uspelo. Pri tem sta mu nemalo pomagala svetovna vojna in Cas prohibicije. Vsiljeval se je »pomembnim« ljudem in poniževalne zavrnitve ga niso prav nic motile. Posle je sklepal z vsemi in Sam Giancana, Sef »sindikata« v Chicagu, ga je imenoval enega najvecjih sleparjev. To so bile »primerne roke«, ki jim je predsednik filmske družbe First National Pictures Robert Kane priporočil visoko zadolženo Glorio Svvanson. Kaneovo mnenje o Glorii Svvanson je bilo precej ponižujoče: »Noče biti veC poslovna Zenska. Videli boste, da je telesno in duševno v boljšem stanju kot kdajkoli poprej.« Joe se je o tem prvič prepričal v zadnjem novembrskem tednu leta 1927 v restavraciji hotela Savoy Plaza v Nevv Yorku. Presenečen je bil nad njeno majhno postavo, a bila je zvezda od nog do glave. Tudi nihče od drugih gostov ni mogel odvrniti oci od privlačne osemindvajsetletnice. Bila je lepa, živahna, inteligentna, ob tem pa Se Častihlepna in poklicno neodvisna. Od Joea Kennedyja je hotela denar Gloria je upala, da bo dobila posojilo, s katerim se bo lahko ognila nevarnosti finančnega propada, dokler ji ne bo njen najno-vejsi film »Miss Sadie Thompson« (Gospodična Sadie Thompson) prinesel dobička. »Gospodična Sadie Thompson« je bila prva stična točka med njo in producentom Kenned-yjem. Bila je tako zvita, da je ogoljufala legendarno Hays Office - urad, ki si ga je filmska industrija sama odredila kot prostovoljni samonadzor - da bi tako izboljšala slab sloves. Kupila je filmske pravice za pripoved Somerseta Ma-ughamsa »Gospodična Thompson«, ki je bila v dramatizirani obliki z naslovom »Rain« (Dež) že vrsto let uspešna na Broadwayu. Misijonar na južnem morju poskuša pripraviti prostitutko do tega, da bi se odpovedala svojemu načinu življenja, zaradi Cesar na koncu potone tudi sam. Vsaka pametna igralka z lepo postavo, je Gloria Svvanson rada govorila, bi na vlogo Sadie Thompson kar planila. Tako je navidezno zaupno za nasvet prosila VVilla Haysa. Ah bi se lahko sklicevala nanj, ko bo poskušala prepričati avtorja neke predloge scenarija, da bi iz prečastitega Davidsona naredil navadnega gospoda Davidsona? Hays je to velikodu- šno dovolil. Ce bi omenila naslov »Dež«, bi se mu od jeze kar stemnilo pred očmi in prav to se je zgodilo Gloriinim producentskim kolegom, ko so izvedeli za njen trik. Kennedy je bil eden od desetih producentov, ki so v odprtem telegramu protestirali proti takemu spodkopavanju cenzure. Ko ga je Gloria Svvanson pri njuni prvi večerji na to spomnila, je v zadregi zardel. Kako lahkomiselna bi se mu zdela roteča Svvansonova, ko je svojega režiserja Rao-ula VValsha prosila: "Naredi iz mene odlično cipo! Napišimo še nekaj vročih ljubezenskih prizorov, ki bodo gledalce dvignili s sedežev! ". VValsh je njeno Zeljo vestno izpolnil. Se leta potem je od hvaležnih prostitutk prejemal pisma, v katerih so mu ponujale brezplačne usluge. Joe Kennedy v Plazi Glorii ni ponudil denarja. Ko sta se poslovila, je bila prepričana, da se ne bosta nikoli veC videla. Vendar pa je slabo ocenila vlogo, ki ji jo je Joe namenil na svoji producentski poti. V svoji pisarni si je priskrbel podatke o pričakovanih do- bičkih filmov Glorie Svvanson v tujini. Joe pričakuje protiuslugo Gez tri ure je spet stal pred vrati njene suite v Plazi. Z raziskavo ji je naredil uslugo in zdaj je pričakoval protiuslugo. V korist nekega prijatelja naj bi poklicala svojega odvetnika Miltona Cohena in zaprosila za prestavitev ločitvene obravnave. Jezilo jo je, da jo je takole postavil pred zid. Kljub temu je poklicala Cohena in s tem spet osupnila samo sebe. Kennedy je svojo željo izrazil z glasom, ki se mu ni mogla upreti. Zaslužila si je Kennedyjev občudujoč pogled in počutila se je, kot da bi naredila izpit. Dogovorila sta se, da bosta skupaj večerjala, Čeprav je morala ona zaradi tega odkloniti neko predhodno povabilo. Večer se je slabo začel. Kennedy je Glorii prinesel orhidejo, a jo je odvrgla, saj se ji je zdela cenena. Vendar pa je bil Kennedy urejen in je lepo dišal. Odpeljala sta se na Long Island. Ugajal ji je njegov odkrit in pohlepen odnos do filmskega posla. Hotel je, da mu pove vse, kar ve o njem, in to ji je godilo. Prevzela jo je tudi njegova premetenost, s katero se je uveljavil pri velikanih Hollywooda. Povabil jih je na Harvard ter jim pokazal trak z njihovimi predavanji. Zukor in Lasky, Wamer in Fox, De Mihe, Hays in drugi so se srečno soncih v siju znanosti in od tega dne naprej so vedeli zanj. Joea je zaradi Glorie prešinila zamisel »oskarja«. Čeprav se zamisel ni skladala z njenim občutkom za pravičnost, pa se je izkazala za uspešno, kajti leto pozneje so prvič podelili oskarje. Ko sta se vračala v Nevv York, je Glorii Svvanson končno ponudil denar za njen novi film. Pravzaprav je imel v mislil vlogo producenta. »Skupaj bi lahko zaslužila milijone dolarjev!« S svojim nezmotljivim občutkom za duh Časa in posel se je Joe Kennedy leta 1924 v filmski posel vključil z majhnim kinom. Zdaj je hotel producirati res dober film. Tokrat je bila Gloria Svvanson pametnejša od njega. Dobri filmi ne pol- nijo blagajn, mu je rekla. Vendar pa se je Joe Kennedy že domislil režiserja - Ericha Stroheima. In polom se je zaCel. Glorija ima nos za napačne moške Gloria Svvanson je imela že od nekdaj nos za napačne moške. S sedemnajstimi leti se je poročila z VVallaceom Beeryjem, »transvestitom« na filmskem platnu in brezobzirnim ženskarjem v zasebnem življenju. Na poročno noc jo je posilil, jo Cez nekaj tednov prevaral in ji, potem ko mu je Kljub vsemu srečna povedala, da je noseča, vbrizgal sredstvo, ki je povzročilo splav in jo skoraj ubilo. Zakopala se je v delo in snemala film za filmom. A že dve leti zatem je nasedla Herbertu Sombomu, dolgočasnemu producentu. Videti je kot grd prodajalec čevljev, so ga ogovarjali v študijih. Glorii pa se je ta dobro vzgojeni moški zdel kot varen pristan v negotovem svetu. Veliko pozneje je domnevala, da se je zato vedno znova zaljubljala v starejše moške, ker je kot najstnica zelo pogrešala svojega očeta, saj sta se njena starša ločila. Somborn je Glorio osvojil hitro in odločno. Poročila sta se. »Do njega nisem Čutila nobene strasti,« se je spominjala. »Enostavno mi za to ni dal nobenega povoda.« Ko je zanosila, je ugotovila, da se ob njem prav tako ne more počutiti varno, kajti znašel se je pred finančnim propadom. Ko je hotel nadzorovati njeno filmsko pogodbo, mu je papir predala z besedami: »Izvoli, očka.« Pred rojstvom hčerke Glorie je ta stavek še velikokrat ponovila. Odrasli Glorii pa je ta očka, ki se je kot samoi-menovani menedžer samozavestno vmešaval v njen odnos z režiserjem Cecilom B. De Milleom, kmalu začel presedati. Svoj zadnji film z De Milleom je posnela do konca in se s hčerko Glorio preselila v hotel. Herbert Somborn se je nepremišljeno preselil iz njunega skupnega bungalova in to je za Glorio pomenilo zmago - končno je našla razlog za ločitev! (Nadaljevanje prihodnji ponedeljek) / \ Horoskop zapisal B.R.K, OVEN 21.3.- 20.4: Ce si želite dokazati naklonjenost nekoga, ki vam je všeč, ga nikar ne postavljajte na preizkušnjo. Poskrbite raje, da se ne boste znašli v nezavidljivem položaju. BIK 21.4 - 20.5.: Vaš vrhunec bo podoben valu: mehko se boste razlili po položnem bregu otoka z ničimer okrnjenih užitkov, nato pa se pretopili v lahkotno peno brezkončne blaženosti. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Oprli se boste na svoje-skrite sposobnosti, premagali občutek manj-vrednosti in poželi uspeh, kakršnega niste niti sanjah. Odslej se večkrat oprite nase. RAK 22. 6. - 22. 7.: Obdobje umskega mrtvila je mimo. Začelo se vam bo rojevati morje novih idej za polepšanje življenja. Začnite z najskro-mnejšo, pa boste končali z najbogatejso. UEV 23. 7.-23. 8.: Kljub ponedeljkovi tečnobi vam bo na delovnem mestu šlo kot po maslu, najbrž zato, ker boste v mislih še vedno pri včerajšnjem dogodku. Jutri pa bo žal spet vse po starem. DEVICA 24 8.-22. 9.: Čeprav vaše počutje ne bo ravno najboljše, boste vendarle nenavadno pozorni do sotrpinov, tudi tistih, ki jim zaradi zavisti želite škodo in še enkrat škodo. TEHTNICA 23.9. - 22.1&: Združili boste moči z dobronamernimi pomočniki in skupaj vam bo uspelo najti nit, s katero boste razpletli klobčič V slogi je moč, čeprav zveni še tako zastarelo. ŠKORPIJON 23.10, - 22.11.: Nekomu bo šla ' vaša sprememba v obnašanju za nohte, čeprav vas v stari koži še zdaleč ni maraL V novi vas najbrž ne mara zato, ker se počuti slabo v svoji. STRELEC 23.11. - 21.12.: Odslej si ne boste več postavijaM toliko nerealnih zahtev, zato se ne boste več čutiti tako zelo krive, če vam postavljenih ciljev ne bo uspelo doseči v celoti. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Izogibali se boste hrani, ki bo imela pridih po dražljivih začimbah, zato-se bo vaš okus občutno zbistril. Ne le tisti za hrano, tudi tisti za življenjske vrednote. VODNAR 21.1. -19. 2.: Bližnjega boste zabodli s tako ostrim pogledom, da bo tisočkrat premi-stil, ati ste še vredni zaupanja. Zaupanje je treba graditi leta, sesuje pa ga lahko sekunda RIBI 20.2 - 20.3.: Znašli se boste sredi delovnega kaosa-nič ne bo na svojem mestu, nihče ne bo delal prav in nobena gesta ne bo zadovoljila vašega neskončnega hlepenja po potrditvi KRIŽANKA Vodoravno: 1. strast, 4. egipčanski kristjan, 8. plovilo z dvema trupoma, 11. Ober, 12. ime nekdanjega italijanskega smučarja Cola, 13. ime ljubice bavarskega kralja Ludvika Montez, 14. poldrag kamen, 15. mesto v srednji Italiji, 17. desni pritok Volge v Rusiji, 18. afriški ptič, 20. ime južnoafriškega voditelja črncev Mandele, 23. angleško svetlo pivo, 24. mitološki kralj Fere v Tesaliji, 28. ime slovenskega koreografa Mlakarja, 30. vrsta brezrepe dvoživke, 31. ime bosenskega pripovednika Samokovlije, 32. starorimski uradnik, 33. prebivalci Stranj, 35. mesto v srednji Italiji, 36. nordijska boginja morij. Navpično: 1. trofeja prerijskih Indijancev, 2. široka umivalna posoda, 3. Chateaubriandov roman, 4. kratica za kilometer, 5. zelenica v puščavi, 6. mesto, kjer je dovoljeno prečkanje ceste, 7. nekdanji japonski ministrski predsednik (Kakuei), 9. starogrški pesnik, 10. nekdanji uradnik, 16. lesno pihalo, 19. apostol, križan na poševnem križu, 20. krajše besedilo, 21. glavno mesto Kalmikije v Predkavkazju, 22. kraj v Slovenskih goricah, 25. prodajalec medu, 26. grški otok v Saronskem zalivu-, 27. glavno mesto Estonije, 29. metulj z očesci na krilih, 34. grška črka. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14' 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 •trey 'urv ‘nrehrexjs ‘ppa ‘^esj ‘eSai ‘ouij ‘jaiupv ‘aje ‘uospjsj ‘repepo ‘erjo ‘oto-M ‘)eqe ‘Ejoq ‘ouaz ‘ibav ‘ueieure}eq ‘}do)j ‘ejs :ouAEJopoy\ Aausan Katera pot je prava? ŠAH abcdefgh Problem - mat v dveh potezah / Dr.S.VVolf Zagreb 1935 Črnemu kralju ni prijetno sredi šahovnjce čakati na odločilen skok enega od beb skakačev, ki bo v dveh potezah matiral- P za pravega se je treba odločiti, in tako ohr niti na šahovnici tudi belopoljnega iovcto ki preprečuje umik črnemu kralju. Pogie) mo ta odločilen skok belega lipicanca! . Rešitev naloge Hitro ste ugotovili, da lahko le skakač s P° Ija e4 odigra glavno vlogo pri matiranju. “ potezi l.Sg5! poglejmo naslednje matne s i ke: na l...d3 2.Sf3 mat; l...f3 2,Sd3 mat; l...Sd6 po volji 2.Sf7 mat; l...Sf6 po v0 J 2.Sd7 mat. Tako smo se prepričali o praV moči obeh betih skakačev! , Silvo KovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 272 POPUŠČANJE NAPETOSTI PO OBREMENITVI PRIPADNIK VISOKEGA PLEMSTVA KRAJ V KOSANSKI DOLINI KONIČAST STOLPIC NA OKEN. CELIH ROMAN SAVNIK DEJANJE FRANC. IGRALKA (MAGALI) NAJLEPSI DEL ROZE PISATEU FLEMING UŽITEK PRI JEDI SL. PESNIK IZ. 19. STOL. (FRANCE) MORJE- SLOVEC AVTOR MARKO BOKALIČ ENAKI ČRKI OBDOBJE DOLOC. RAZVOJA KRAJ V BOKI KOTORSKI ZUNANJI DEL USESA LADJA ZA PREVOZ VOZIL ZOLAJEV ROMAN INDIJ CESARJEV SIN gorski REŠEVALNI ■ČOLN VELIKO AM.MESTO NA ZAH. OBAU PTIČJE KRILO, REPETNICA RIMSKI ZGODO- VINAR KRIMINA- LIST PRIVARCEV. ZNESEK RONA (0RIG.I UREJENA OBALA NAJSTNIK - DRZ. ZVEZA V JV AZIJI SILIČU IT. PEVKA (GIANNA) RIMSKI POZDRAV KONJU SORODNA ŽIVAL JANEZ MENART LOVRO TOMAN SINOVA ZENA NOVINARKA JOCIF JAPONSKO OBLAČILO PEVEC, KI POJE SAM NAJVECJI PRITOK NILA STAVKA ČASOVNI PRISLOV ČLOVEKOVO BIVALIŠČE SATIRIK BUCHtVALD PODZEMNA ŽIVAL MESTO ZAH. OD STUTTGARTA NERAZSE- KANKOS DEBLA PISATEU KRANJEC FR. IGRALEC (MAURICE) ROMAN KONČAR PTICA UJEDA 7 REBRAČA NA IZLOZBI STARA. UUBU. TISK. DRUŽINA ANTIČNO IME VISA ANG. PLOSC. MERA FRANC. SMUČARKA ICAROLEI GENOVA ANGLEŽ ALI ŠKOT PRVO NARAVNO ŠTEVILO DEL KROŽNICE POGANJEK NATAŠA RALIJAN ORGAN VIDA AZIJSKA ZVERINA RIBIŠKA VRVICA IZ NAJLONA PRAVI PRIIMEK IGRALCA MONTANDA BOGDAN NORČIČ SREBRO TITAN IRIDU SADNO DREVO ČLAN DRZ. ZBORA PONEKOD MAGMATSKA KAMNINA IZ GLINENCEV NARODO- SLOVEC PRODAJALNA TOBAKA IN ČASNIKOV SLOV. SKLADATEU (BLAŽ) ■BIBllBBi3llI l§|j| ‘ - rP^h-ill!SSia^g M—H ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 22. maja 1995 23 JORDANIJA PLAYBOY Skalno mesto Nabatejcev Največjo turistična znamenitost Le kakšen bi bil svet brez golih deklet ?,» Hugh Hefner in njegov imperij obljub naslade Sredi puste jordanske P°krajine se skriva staro-avno mesto Petra, ki so skozi stoletja potrpe-Ijivo gradili Nabatejci Vse od tretjega tisočletja ?red našim štetjem na-*lrei' Mesto je vklesano v F°žnatordeCe skalovje in .^globoko v dolini, ki jo *e oilo lahko varovati z y®eh strani. Nabatejci so '*i nomadsko ljudstvo, , je sprva bogatelo s ple-ni(:i'jem karavan. ., Kasneje so se preživljala lažji način, s pobira-leni taks oziroma davkov o karavan, ki so želele varno potovati skozi to °0Riocje. Cvetoče mesto v anjonu je kljubovalo ra-‘ lr:nim osvajalcem vse do Prihoda Rimljanov, ki so Prestolnico Nabatejcev sPrenienili v glavno mesto province Arabia Petraea. ^nrljani so brez posluha za umetnostno gradnjo starega ljudstva v dolini zgradili pravo rimsko mesto s tlakovanimi cestami, kopališčem, gledališčem in vsem drugim, kar je sodilo k lagodnemu življenju Rimljanov. V dolgi in pestri zgodovini so mestu vladali Se kristjani, križarji, Arabci... Kasneje je starodavno mesto utonilo v pozabo. Zanj so dolgo vedeli le beduini, ki so se naselili v votlinah in šele v začetku devetnajstega stoletja je bilo mesto spet odkrito tudi za Evropo. Danes je Petra gotovo najveCja turistična znamenitost Jordanije in veliko popotnikov zaide tja samo zaradi nje. Tudi sam sem ob prvem jutranjem svitu Ze hitel proti soteski, ki vodi v dolino starodavnega naba-tejskega mesta. V skalni razpoki, katere stene se dvigujejo do dvesto metrov visoko, je bilo slišati le odmev korakov in komaj slišno sopenje. Mislil sem, da soteske ne bo nikoli konec, ko se je pred mano naenkrat odprl pogled na eno najlepših zgradb Petre - Khazneh (Faraonova zakladnica). V rdečkasto skalo vklesana grobnica se je bleščala v prvih žarkih jutranjega sonca in se razdajala očem v vsej svoji lepoti. Zal pa razkošna zunanjost skriva v notranjosti le velikanski, neokrašen prostor. Na srečo mi je uspelo priti v skrivnostno dolino še pred trumami turistov in celo pred vztrajnimi pobiralci vstopnine. V prijetnem pričakovanju Česa novega sem begal od ene zgradbe do druge in se navduševal nad mojstrovinami nekdanjih mojstrov. Cas za oddih sem našel šele pri žrtvenem oltarju na enem od vrhov, ki se dvigajo visoko nad skrivnostnim mestom in nudijo enkraten razgled na nekdaj cvetočo dolino. Redki beduini, ki še vedno živijo v okoliških votlinah, so šele zaceli postavljati stojnice za radovedne turiste, ki naj bi vsak trenutek na konjskih ali kameljih hrbtih prihrumeli skozi dolgo sotesko. Od Zgodnjega jutra sem raziskoval skalno mesto in Sele ob prvem mraku sem se prijetno utrujen obrnil proti izhodu. Prah za turističnim stampedom se je že polegel, ko sem si pred mraCno sotesko skušal še poslednjič vtisniti v spomin slikovito podobo Khazneha. Igor Fabjan Studio je razdeljen na dva dela, tako da lahko hkrati postavijo dve prizorišči, s Čimer prihranijo veliko dragocenega Časa. V istem nadstropju, kjer je studio, je tudi fotolaboratorij, ki sodi med najbolje opremljene na svetu. Pri Play-boyu se ravnajo po naCelu, da vse svoje filme razvijajo v tem laboratoriju; snemanja so namreč preveč draga, da bi vloženi trud in denar lahko postavili na kocko z morebitno slabo laboratorijsko obdelavo kje drugje. Ob fotolaboratoriju je tudi soba z velikansko, dvometrsko reprodukcijsko kamero, s katero je mogoče presneti tudi najveeje plakate. Tu je tudi poseben oddelek za presnemavanje tistih diapozitivov, ki jih pošiljajo v druge izdaje Playboya - od Avstralije do Poljske. V laboratoriju sta najbolj opazna dva velikanska hladilnika, v katerih pri natanko določeni temperaturi hranijo fotografsko gradivo. Na drugem koncu hodnika je Playboyev arhiv diapozitivov. Za hermetično zaprtimi vrati se vrstijo kovinske omare - police, visoke po štiri metre in težke nekaj sto kilogramov, ki pa jih je zaradi posebnega prenosa mogoče premikati z eno roko. Bralci Playboya zelo dobro vedo, da so v tej reviji tudi »resni« članki, ki jih pišejo odlična svetovna novinarska imena. Tako lahko rečemo, da je v Playboyu ne samo tisto, kar je vredno videti, ampak tudi tisto, kar je vedno prebrati. Naziv »lepotica meseca«, Playmate of The Month, vsaki od teh lepotic navrže dodatnih 25 tisoC dolarjev, poleg tega pa »lepotica meseca« sodeluje tudi pri izboru »lepotice leta«, Playmate of The Year, naziv, ki ji lahko prinese še sto tisoč dolarjev. Ta vsota, ki sicer ni zanemarljiva, ni najpomembnejša: pomembneje je, da lahko vsako dekle, ki je postalo glavni model posamezne številke, dobi kakšno filmsko vlogo, snemanje televizijske reklame ali se, Ce že ne kaj drugega, dobro poroči. Šminkanje vsake lepotice pred snemanjem v Play-boyevih studiih traja približno dve uri. Playboy zaposluje pet maskerk vrhunske svetovne kakovosti. Play-boyeva maskerka Cindy je ena od najboljših v ZDA: redno dela masko 'Princeu in še nekaterim zvezdam, ki prihajajo v njen studio v Chicagu. Seveda se pri njej lahko ostrižejo tudi povprečni ljudje za ceno 50 dolarjev. Vrhunska maskerka lahko za posamezno snemanje v Playboyu zasluži tudi do tisoč dolarjev, podobno je s stilisti. Posebno pozornost posvečajo sramnim dlačicam, ki se jih na fotografijah ni smelo videti do leta 1970. Za ta del »makeupa« in »stylinga« mora poskrbeti samo dekle, po navodilih fotografa ali maskerke. Playboyevi _snemalci so še posebej navdušeni nad dekleti z naravnimi prsmi. Zdaj ima namreč kar bi Četrtine deklet, ki prihajajo na snemanje v Playboy, silikonske prsi. Asistent dobi za vsak dan snemanja po sto dolarjev, vendar večina med njimi meni, da je najveCja nagrada možnost, da so navzoči pri snemanju takšnih mojstrov, kakršen je Pompe Posaro, od katerega se hočejo Cim vec naučiti. Kakršnakoli zaposlitev pri Playboyu, kjer Skrivnostno cvetje za zaposlene zelo dobro skrbijo, je pravi zadetek na loteriji. Zelo redko se namreč zgodi, da bi v Playboyu na vodilna mesta imenovali koga »od zunaj«. To najbolje ponazarja primer Jeffa Cohena, podpredsednika celotnega podjetja in direktorja oddelka Playboy press, ki izdaja tri dobičkonosne revije: Playboy’s Bo-ok of Lingerie, Playboy’s Nudes in Playboy’s College Girls. Cohen je začel kot asistent znamenitega fotografa Pompa Posara, postal urednik fotografije in nazadnje drugi Človek celotne družbe. Tudi usoda Garyja Co-lea je bila podobna; danes je glavni direktor fotografije za vse izdaje Playboya in najpomembnejši človek celotne Playboyeve proizvodnje. Dve uri po končanem snemanju prinesejo iz labo- ratorijev prve fotografije, da jih pregleda tisti fotograf, ki je delal s fotomodelom. Fotograf naredi ožji izbor diapozitivov, ki jih takoj nato pregleda Michaela-Ann Sulhvan, ki skrbi za snemanje glavnega fotomodela posamezne številke. Njen izbor nato prečisti direktor fotografije Gary Cole. Ce se tudi njemu zdi fotomodel dober, pošljejo izbrane fotografije Hughu Hefnerju v Los Angeles. V primeru, Ce »Hef«, kot ga vsi imenujejo, reče »da«, so dekletu odprta vrata slave in bogastva. Vsako leto izide dvanajst številk Playboya, za fotografiranje glavnega fotomodela pa se vsako leto prijavi nekaj deset tisoC deklet. A le za dvanajst med njimi bo dobilo prostor na straneh Play-boya. (Konec) Vojo Lukič ■ : GOTIKA V LJUBLJANI Umetnost je ogledalo časa, v katerem nastaja m Gotsko kiparstvo v Ljubljani ^13. stoletju težko govo-T110 o arhitekturi in kipar-|/u kot o ločenih pojavih, ®r si je arhitektura podre-®a vso kiparsko dejavnost. Med prve zrele zgodnje-f^ke skulpture sodi nad-sini relief z Marijino po-°bo, ki je danes nameščen Krakovski kapelici. Sicer Pbpada timpanu stare kri-evniske cerkve, ki so jo Porušili leta 1714. Nad Podstavkom, ki ga opirata va krilata, z vratovoma Propletena zmaja, in ga na Saki strani flankira se po do polovice viden lev, se 7*83 prestol s stebričema straneh, na katerih sedi-goloba. Prestol zaključuje aslonjalo v podobi trilis-ega motiva, ki pa je v re- snici le rudimentiran baldahin. Marija v desni roki drži jabolko in z materinsko milino gleda Jezusa, ki sedi na njenem levem kolenu. V levi roki drži rotulus. Na rahlo sklonjeni Marijini glavi lahko opazimo sledove krone. Krivulja telesa je umirjena, v gubanju obleke pa je opaziti ostrino in slikovitost. Sicer za 13. stoletje ne moremo govoriti o določneje izoblikovanem slogovnem narečju. Prevladoval je mednarodno obarvan stilni izraz in le počasi so se prebujale lokalne posebnosti, pa še te v zelo širokih pokrajinskih okvirih. Omeniti pa je treba delež številnih potujočih umetnikov in podobarskih pomočnikov ter v nadkrajevno stavbami- ško skupnost vključenih mojstrov stavbarjev, kamnosekov in kiparjev. Do začetka 14. stoletja se je slovenska plastika ozirala po srednjeevropskih zgledih, konec 14. stoletja pa se je približala takrat napredni parlerjevsko-gmundski smeri. O tem govori tudi Kristusov sklepnik iz prezbiterija stare ljubljanske stolnice, ki je zdaj vzidan v fasado nove baročne stolnice. Kristus ima krepko modulirane Črte obraza, liCnici močno izstopata, brada je dvojno razcesana in lasje v skopih vijugah valovijo ob obrazu z velikimi brki. Ljubljanska kiparska delavnica Osrednjo skupino kranjskega kiparskega gradiva med letoma 1440 in 1475 lahko pripišemo delavnici, ki jo lokaliziramo v Ljubljano. Tako govorimo o ljubljanski kiparski delavnici, ki Zal ni arhivsko izpričana, paC pa jo dokazujejo spomeniki. To so večinoma kamniti kipi, raztreseni po bližnji in daljnji okolici Ljubljane, zlasti po Dolenjskem. Pričevalen je tudi njihov stilni znaCaj, ki se ujema s stilnim značajem tedanjega kranjskega slikarstva, ki ga bomo še spoznali. Za ljubljansko kiparsko delavnico je značilno, da je ustvarjala predvsem v kamnu, tudi v Času, ko je dni-gje že prevladoval les. Družbeno in psihološko to delavnico lahko razumemo kot pritrditev dvomim idealom prvih desetletij 15. stoletja. To je Cas, ko je meščan hotel tekmovati s plemičem po principu, kar zmore plemič, zmorem tudi jaz. Ravno ta tekmovalnost in posnemanje dvorne umetnosti sta meščansko umetnost pripeljali v she-matizacijo in narejenost, zato je bila obsojena na hiranje ali pa prehod v realistični kolovoz, ki se je konca! v bahavo pozlačenem poznogotskem baroku. S to delavnico lahko povežemo kiparja Janeza Li-pca, ki je približno leta 1484 izklesal kipa Adama in Eve za stari ljubljanski rotovž. Kipa kažeta duhovno in tudi stilno zrelost, zato ju je pripisati starejšemu in življenjsko izkušenemu mojstru. Za Janeza Li-pca umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc meni, da je kipa ustvaril na višku svojih moči in mu pripisuje tudi vodilni položaj v ljubljanski kiparski delavnici. Lipec se ni suženjsko pokoraval tujim vplivom, paC pa se je z njimi le okoriščal in tako bogatil umetnostni iz- raz. Naročilo za izdelavo Adama in Eve po beneškem vzoru je Lipec dobil od mestnih mož, kip pa je bil namenjen za pročelje mestne hiše, izviral je torej iz Zelje po reprezentanci. (Se nadaljuje) Vera Senica ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE TOPLA HLADNA SREDIŠČE AN]M- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKlg*£ 6 66 666 VREMENSKA SLIKA 000 10,0 1020 Nad zahodno in srednjo Evropo ter Skandinavijo je območje visokega zračnega pritiska. PUtvo območje nizkega zračnega pritiska nad Balkanom se počasi pomika proti vzhodu. Ob severozahodnih višinskih vetrovih bo pritekal nad nase kraje že nekoliko toplejši in tudi bolj suh zrak. Ar Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zr--'1 1000 1010 1020 c d zapad. -a°S/V* ST°5.KHolM / 6 A 6 DUBLIN ’ A 8/12 r' ' W . . AMSTERDAM ----—^ LONDON »/15 -- 8/14 O-' ° 1020 LIZBONA 16/22 o s MADRID 7/15^ PARIZ ° 6/13 ° BRUSELJ 5/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ■ DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.23 in zašlo ob 20.32. Dan bo dolg 15 ur in 12 minut. Luna bo vzšla ob 1.54 in zašla ob 13.43. TEMPERATURE MORJA IN REK Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava Jadransko morje (Koper) PLIMOVANJE Danes: ob 4.18 K0BENHA»N , /10/10 _ i / Af BERLIN V----* 7/11 O ŽENEVA 8/12 o MILANO 10/17 0,4,19 v-6. °c °C 11 Crikvenica 14,0 7,8 Malinska 16,0 8,7 Šibenik 15,0 10,2 Poreč 15,0 - Split 15,0 9 M. Lošinj 17,0 15,1 Dubrovnik 16,0 4.18 najvisje 2 cm, ob 10.35 najnizje -25 cm, ob 18.06 najvisje 34 cm lutri: ob 1.11 najnizje -18 cm ob 628 najvisje 4 cm ob 11.57 najnizje -22 cm ob 18.55 najvisje 38 cm TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m jr NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 6 do 12 vozlov popoldne: NE 4 do 8 vozlov °C 14 10 6 3 -1 -4 BI0PR0GN0ŽA Dopoldne bodo imeli najbolj občutljivi ljudje se težave s koncentracijo. Popoldne bo vpliv vremena ugoden. V0X POPULI Majnika dosti dežja - jeseni dosti sena. $ « « Kadar murva že brsti, slane se veC bati ni. •"%X\ C A DANES GRADEC 11/14 TRBIŽ s M. SOBOTA O n/12 CELOVEC O 9/12 O S. GRADEC 9/11 ČEDAD^^- OVIDEM -/12 —GORICA GORICA^ q H/14 -'K“o TR2IC S CEUE O 10/14 , O KRANJ LJUBLJANA 9/12 ' N. MESTO POSTOJNA /W> 8/10 O MARIBOR O 11/13 o PTUJ ZAGREB 11/12 TRSTA " 12/13\ " PORTOROŽ O .12/14 -N KOČEVJE _ 7/11 O CRNOMEU 9/IZ- Slovenija: Zmerno obla" eno bo. Najvisje dnevn temperature bodo od do 17° Celzija. Sosednje pokrajine: V KW jih zahodno od nas bo P cej jasno, veter bo oslabe ■ OVIDEM 10/16 gorica GORICA -. »/'* O ° K^VJE O CRypyjEU O PORE ___L OPATIJA •REČ *«** O, O m i-—2-. V Sloveniji: Pretežno jasno bo in topleje. Obeti: V sredo bo tudi večinoma sončno in sc nekoliko topleje. SVET t SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Strogi varnostni ukrepi pri Beli hiši VVASHINGTON - Od včeraj je Pennsylvania avenue, Široka ulica, ki teče pred Belo hiSo, popolnoma zaprta za avtomobilski promet. Clinton je v svojem sporočilu javnosti povedal, da gre za nujen ukrep, saj je treba preprečiti možnost atentatov, kot je bil tisti v Oklahomi Cityju. Mestni uslužbenci so pod budnim nadzorstvom varnostnih sil na ulico namestili debele betonske ovire in Številne posode za cvetlice, tako da je široka Pennsylvania avenue sedaj zaprta med 15. in 17. ulico, kar povzroča vvashingtonskemu prometu ne malo težav. Vsak dan namreč vo- zi po tej ulici več deset tisoč avtomobilov in na desetine avtobusnih prog. Za varnost Bele hiše in njenih stanovalcev pa bodo sprejeli se druge varnostne ukrepe: vgradili bodo na primer neprebojne Sipe, okrepili pa bodo tudi zračno nadzorstvo, da se ne bi več pripetilo, kot se je pred kratkim, da bi nekdo kar tako pristal na travniku pred rezidenco prvega državljana ZDA. V svojem sporočilu je predsednik Clinton povedal, da je ulica za sedaj zaprta za avtomobilski promet, ostaja pa odprta ameriškemu ljudstvu, saj je dostop peScev dovoljen. LONDON - Camilla Parker-Bowles, ki se je komaj ločila od moža, se bo preselila v dokaj osamljeno vilo v Wilt-shireu, le kakih 20 km od Highgrovea, podeželske rezidenca princa Charlesa. O tem je poročal včerajšnji The Mail on Sunday, ki pravi, da Charles in Camilla po letih napetosti in prepiranja v družinah upata v malo miru. Hiša, za katero se je odločila Camilla, je baje za to idealna. Gre za poslopje iz začetka prejšnjega stoletja, ki ga je prejšnji lastnik popolnoma obnovil. Hiša ima 6 spalnic, prekrasen vrt, hleve, bazen, 17 akrov zemljišča in nobenega soseda. Najbližja vas je Ray Mili, ki pa je oddaljena kar nekaj kilometrov. Skratka nova Camillina hiša nudi največja jamstva kar zadeva varnost in oddaljenost od indiskretnih oči, kar je bilo tako zanjo kot za Charlesa neobhodno potrebno. Pogodbo bodo baje podpisali prihodnji teden, Camilla bo zanjo odštela 800 tisoč funtov, preselila pa se bo konec leta Z možem sta po ločitvi prodala njuno podeželsko rezidenco in zanjo vnovčila poldrugi milijon funtov, ki sta si ga, po sporazumu, ki sta ga dosegla ob ločitvi, delila na pol. Princ William f odhaja v Eton LONDON - Septembra, ko bo princ William sel Studj rat v Eton, bo moral nositi posebno elektronsko zapest' nico, ki bo omogočevala agentom varnostnih služb, n3 v vsakem trenutku lahko ugotovijo, kje se fant nahaja-Dvanajstletni VVilliam je najstarejsi sin VValeskega Pnn' ca in je drugi v dinastični liniji sedanje kraljeve druži' ne. Vpisali so ga na eno najbolj ekskluzivnih aangleSDi višjih srednjih Sol, kjer so dijaki dokaj prosti, saj lah^ gredo sami tudi do bližnje vasi. VVilliamovo družina meni, da fant ne bi smel imeti posebnih privilegijev, pa niti posebnih omejitev, češ da bi moral živeti pač nor malno življenje fantov svojih let, kar pa postavlja varnostnikom velike probleme. Tako so si omislili posed' no elektronsko zapestnico, ki je na videz povsein enaka tistim, ki jih nosijo fentje njegovih let, s pomoč) katere bodo lahko takoj ugotovih, kje se nahaja. VVilliams obiskuje koledž že od svojea osmega leta’ vendar je otrokom v osnovni šoli prepovedano iti 1 koledža brez spremstva, tako da se vprašanje varnostni doslej sploh ni predstavilo, vsaj v tako hudi obulo ne. Driska v Bangladešu DAKA - V Bangladešu razhajajo tropski viharji, ki že povzročili 400 mrtvih v zadnjem tednu. Temu pa se je v krajih, ki jih je prizadela ujma, pridružila huda epidemija driske, ki je povzročila dodatnih 300 mrtvih. Driska je prizadela kar 50 tisoč ljudi, gre pa jo pripisati predvsem pomanjkanju pitne vode in razpadajoči hrani. Iz krajev, ki jih je prizadelo neurje, poročajo, da je le malo vode na razpolago, Se ta pa je umazana in okužena. Na območju, kjer so razsajale tropske nevihte živi kakih 10 milijonov ljudi, državna pomoč pa je neustrezna. Bridka usoda pa ga je v Kuala Lumpurju napadla skupina roparjev, ga pretepla in mu odne vse, kar je imel. Njegov oče Philip je prihitel iz Anglije, da bi mu bil ob strani (AR)