?
288
Slovenski umetnik v tujini. Po posredovanju Hano-verskega umetn. društva (Hannoversdier Kunstverein) se je priredila pred kratkim mednarodna umetniška razstava z denarnimi nagradami za najboljše slike. Bilo je poslanih čez 700 slik; tekme se je udeležilo seveda največ Nemcev, toda zastopani so bili tudi Francozi, Belgijci in druge narodnosti, izmed Slovencev pa M. Sternen, ki je poslal krajinsko sliko iz Devina, slikano v prvi pomladi in v dopoldanskem solncu. „Hannoverscher flnzeiger" jo omenja v svoji splošni kritiki: „M. Sternen zeichnet sich in seiner dunstigen italie-nischen Landschaft durch die perspektivische Behandlung und durch die getreue Widergabe des Lichten und Luftigen aus." Juru je bil sestavljen iz odličnih strokovnjakov, izmed katerih omenjamo zlasti v. Habermanna, Maxa Liebermanna, v. Tschudija, in je prisodil M. Sternenovi sliki, razstavljeni pod motom „Der Stiden", eno izmed prvih nagrad (1000 K). Naj bi bilo to priznanje tujine našemu Sternenu in naši umetnosti v zadoščenje.
¦f Fr. Ks. Kuhač. V Zagrebu je umrl dne 19. junija hrvaški skladatelj in glasbeni pisatelj Fr.Ks. Kuhač, star 77 let. Kuhač je bil rojen v Osjeku in je tam poučeval glasbo. Potem je šel v Belgrad, na konservatorij v Lipsko in slednjič je postal ravnatelj konservatorija v Zagrebu, kjer je deloval do smrti. Kuhač ima velike zasluge za sistematično gojenje jugoslovanske narodne pesmi, o kateri je napisal mnogo razprav; izdal je tudi zbirko jugoslovanskih narodnih pesmi.
Drame s tendenco: „Proč od Rima". Protestantska „Wartburg" je prinesla svojčas članek „0 pomenu drame za pročodrimsko gibanje", kjer nam protestant odrnoli vele-zanimiv konfiteor. Najprej govori o potrebi religiozno-tendenčnih dram za protestantizem, češ: Naši novi privrženci morajo dobiti priliko, da novo, ki naj je doumejo, na

odru doživijo. Nuditi jim moramo nekaj, v čemer se zrcali ona globoka smotrnost, katero nahajamo v srednjeveških misterijih in pasionskih igrah v Oberammergauu: treba nam je dram, ki kažejo živo, kar učimo. . . Nato omenja veliko vplivno moč in velik pomen Bachovih pasionov in pravi nazadnje: „Za gibanje Proč od Rima! so dramatične prireditve velikanskega pomena. Imamo celo vrsto dram, ki to gibanje poglabljajo in pospešujejo. Navajamo samo nekatere: Der Pfarrer von Kirchfeld (Hnzengruber), Die Briider v. St. Bernhard (Ohorn), Die Salzburger (Th. v. Paschwitz), Luther in Gustav Hdolf (E. Devrient); največje pročod-rimske drame, ki jih imamo, pa sta Tannhauser in Die Meistersinger. Svobodomiselstvo in pročodrimstvo stopa tu pred nas v živi podobi." Die Briider v. St. Bernhard so se uprizorili že tudi pri nas.            Anton Sušnik.
Antimodernizem in znanstvo. Nemški vseučiliški profesorji, odborniki društva „Deutscher Hochschullehrertag", so se zbrali 21. januarja 1911 v Lipskem, da se posvetujejo o pravilih društva. Pri tej priliki so sklenili: „Oni člani akademič-nega učiteljskega zbora, ki so prisegli zoper modernizem, ne morejo biti člani (omenjene) zveze, k"er so s tem (s prisego) izpovedali, da jim ni mar svobodno spoznavanje resnice in delovanje po svojem znanstvenem prepričanju, in so zapravili pravico do častnega mesta, ki ga zavzema neodvisen znanstvenik." Podpisani so: v. Rrnira — Monakovo; Barkhausen — Hanover; Barth — Lipsko; Binding — Lipsko; Brentano — Monakovo; Chun — Lipsko; Hartmann — Dunaj, Kriiger — Hanover; Pappenheim — Kiel, Rein — Jena, Stengel — Greifswalden, v. VVettstein — Dunaj. — Po pravici pristavlja „i\pol. Rundschau": Ne oziraje se na ta sklep zastopnikov moderne znanosti bo Cerkev šla naprej, in ko bodo imena onih mož in njih sistemov že davno pozabljena, bo katoliška Cerkev še učila resnico, ki je ni mogel okrniti modernizem.                           Anton Sušnik.
REJA  ALIGATORJEV V  AMERIŠKI FARMI