Vremenik.«
v
Ze od nekdaj so se modri možje trudili, razo-deti postave vremena. Osemdesetleten dedek jomar-sikrat ne zadene, ki te svari, koso klepati, ali listje grabljati; gorko solnče zvodi čolnarja, de izTer-sta "proti Benedkam odrine, kteriga na pol pota jug in dež vtopit hoče. — Dolga skušnja je te le znamnja premembe vremena nar bolj poterdila: 1.   Krajski kazavci vnemena.
Mi Celovčani gore, ki Koroško in Kranjsko deželo ločijo, imamo kazavee vremena, sosebnopa tako imenovano opoldnevno goro in peč, kte-rih meglen klobuk večidel gerdo vreme oznanuje. Sneg na O ver ju, ki spremlja dež po ravnotah, obeta jasno vreme.' Drugotni kraji druge hribe imenujejo svoje vremenike. Ljubljančani gledajo zvečer na Ljubelj, ker, če je brez oblakov, ali se izjasnuje, lepo vreme perpihlja. -*- Mnogi ljudje kazavee hude ure seboj nosijo, in iz bolečine kurjih očesov, ali skernine dež, sneg, veter oznaniijejo.
•                           ¦
*) Rim je bil  na   sedmih gričih zidan, ki se sadaj le malo
več vidijo. **) To je Gerk, ker je med Gerki posebno sedem možov slo-vilo 5 ki so jih sedem modrijanov imenovali.
Zrakomeri z živim srebram naliti, niso sploh znani, pa tudi dostikrat vreme ne zadenejo. 2.   Po v šotni kazavci.
Dež oznanujejo:
Obstreti krog solnca in mesca; zravensolnca in zravenmesci ob merzlejšimu času; bleda luna; rumenkasta večerna, rudeča zjutrenja zarja; zju-trenja mavrica da rada kapljico; solnca izhod bled^ ali med černimi meglami; jasen zrak brez rose; oblaki, ki jih veter podi; bučanje vetrov; daljne gore, ki jih čisto in blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda bolj na tanjko sMšana; jug po leti ali v jeseni; mokrotno kamnje; govedje, kigobezna kviško moli in voha; večerno petje petelinov; kuretina v prahu berzka-joča; mačke ki se snažijo; lastovke, ki nizko nad Vodami letajo; muhe težavne; race in gosi, ki se pridno koplejo in semtertje žlabrajo; dežni červi> ki iz zemlje lezejo.
Lepo vreme oznanujejo:
Svetla luna; solnčni zahod po lepiinu nebu; lahki, kopičani oblaki na obnebju; zjutranjemegle^ ki proti poldnevu zginejo; zvečerna mavrica; velika rosa iz jasniga neba; bele meglice poleg vode na večer; zjutranje megle, ki po dolinah nizko leže ; mnogi topirji zvečer; mušice, ki se kopičijo po solnčnim zahodu; visoke lastovice; divji golobje, ki v gojzdu gergotljajo ali kruljijo; rege, ki na drevju raglajo; pajki če pridno predejo; pijavke, ki merne v vodi ostanejo.
Merzlo zimo kažejo:
Merzlo in mokro poletje z mnogim sadjam na šipikih (Hagebutte) in medvednikih; zgodni odlet
ptičov. Ce po zimi dežuje, pride slaba letina.
Suho poletje kažejo:
Spomladna enakodolgost noči in dneva brez vetrov; vihar od jutra okoli 20. Velkitravna; vihar blizo 26. Sušca, od ktere strani koli bodi.
Mokro poletje sploh pride, če ob 20. Sušca južno-izhoden veter buči; slaba letina, če je Svečan lep.
Deževje v Kimovcu kaže suhdto v Velikitrav-nu; deževje v Velikitravnu suhdto v Kimovcu; mokra jesen in topla zima perpelje suho in merzlo spomlad; merzel južen veter ob poletju, ali jesen perpodi deževje.
Zgorni  in spodni  veter fta per nas nar bolj
mogočna. Ce se dostikrat spodrineta, nobeno vreme se ne derži. Dolgo pihanje burje prinese merzlo zimo, — suho, gorko poletje; pihanje juga pa mokro in merzlo poletje.
Iz Celovca.                                             R.
107