i
i
“1032-Cop-0” — 2010/7/1 — 10:32 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 18 (1990/1991)
Številka 2
Strani 86–89
Jernej Čop:
POGOVARJAJMO SE S POMOČJO RAČUNALNIKA
Ključne besede: računalništvo.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/18/1032-Cop.pdf
c© 1990 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
POGOVARJAJMO SE S POMOLJO RALUNALNIKA !
V Preseku smo že večkrat pisali o hišnih in osebnih raču nalnikih, zato je prav ,
da napišemo še nekaj o "tistih velikih. zaresnih" strojih .
Prednosti velikih računalniških sistemov so : hitrost, velike pomnilniške
zmogljivosti, kompleksnejša in zanesljivejša programska oprema , manj virusov ,
večuporabniški sistem .... Prav slednja nam omogoča elektronsko komunic i-
ranje med uporabniki. Potrebe po takšnem načinu komuniciranja iz dneva
v dan naraščajo . Ker vedno več ljudi prihaja v stik s tak imi računalnik i . je
razumljivo , da se širi tudi elektronsko komuniciranje. Veliko lažje in hitreje
je namreč poslati sporočilo prijatelju ali sodelavcu preko računalnika, kot pa
na pisat i pismo, nalepiti znamko. iti na pošto, potem pa čakati na odgovor
nekaj dni ali celo tednov .
V nadaljevanju si bomo ogledali dve možnosti, ki nam ju med ostalimi
ponuja operacijski sistem VMS. VMS je operacijski sistem večine Digitalovih
računalnikov tipa VAX. Teh računaln ikov je v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji
že precej več kot 100 . Večina j ih je povezana v mrežo (DECNET) , ki
jo imenujemo SLON. Mrežo si lahko predstavljamo kot majhno telefonsko
omrežje. Vsak računalnik je nekakšna centrala , terminali pa so te lefoni,
priključeni na centralo. Zaenkrat osta nimo v mejah SLONa. Na vprašanje ,
kako poslati sporočilo prijatelju v Ameriko. pa bomo morda odgovorili v kakšni
od prihodnj ih številk Preseka .
Vsak računalnik v mrež i ima svoje ime . Naštejmo jih nekaj:
* ALPHA - VAX 780 Iskre Telematike v Kranju,
* ARES - VAX 750 Iskre Delte v Novi Gorici.
* CATHY - VAX 8650 Inst ituta Jožef Stefan v Ljubljani .
* NUBPR - p.VAX Univeritetne knjižnice v Prištini ,
* RCUM - VAX 8800 Računalniškega centra Univerze v Mariboru .
* UEK1 - VAX 8550 Računalniškega centra Univerze v Ljubljani .
* VEGA - VAX 750 Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
Elektronsko komuniciranje se tipično odvija med dvema ali več upo rab-
niki. Za prvi primer je primernejša elekt ro nska pošta MAIL, za drugega pa
elektronska (raču na Iniška) konferenca NOTES. Le hočemo upora bljati elek-
tronsko pošto oziroma konferenco, moramo seveda imet i šifro na enem od
računalnikov v DECNETu , to pomeni, da moramo imeti tako imenovano
uporabniško ime, ki nam omogoča delo na računalniku .
Sporočila pošiljamo s programom MAIl. Pošljemo j ih lahko poljub-
nem u uporabniku računalnika v mrež i, na katerem prav tako teče program
MAIl. Vsak uporabnik računalnika ima svoj nabiralnik, v katerem se sporočila
87
zbirajo. Vsakokrat, ko začne z delom, ga računalnik obvesti, koliko novih
sporočil seje nabralo v nabiralniku od tedaj , koje zadnjič prebiral pošto. Tak
sistem ima veliko prednosti pred klasično pošto. Najpomem bnejši sta hitrost
in za neslj ivost. Pisma ponavadi dolgo potujejo do naslovnika in se včasih tudi
izgubijo . Sporočilo, ki ga pošljemo po mreži, pa prispe do naslovnika v nekaj
sekundah, če pa iz kateregakoli vzroka ne, nam to računalnik takoj pove.
Uporaba programa je zelo preprosta . Poglejmo, kako bi poslali sporočilo
prijatelju, ki dela na računalniku COMMIE in ima uporabniško ime JERNEJ .
Ko program polenemo, se nam javi s pozornikom "MAlL}" . Sedaj rečemo, da
bi radi poslali sporočilo: "SENO" in MAIL nas vpraša komu: "TO :" . Odtip-
kamo ime računalnika in uporabniško ime: "COMMIE::JERNEJ". Potem
natipkamo sporočilo in, če smo z njim zadovoljni , ga odpošljerno .
Za elektronsko konferenco uporabljamo program NOTES. Z njegovo po-
močjo se lahko v "pogovor" vključi več uporabnikov. "Pogovor" izgleda
približno tako, kot da bi imeli veliko oglasno desko, razdeljeno na interesna
področja, na katero bi uporabniki lepili listke z novicami . Vsaka konferenca, ki
pokriva neko konkretno področje, je zbirka takih listkov. Konferenca je lahko
javna ali pa je privatnega značaja in je torej dostopna samo njenim članom.
Vsaka ima svojega moderatorja . Moderator je po navadi tisti , ki ustanovi
konferenco, potem pa skrbi za red, miri duhove in razgrete glave, tu in tam
zbriše ali prestavi kakšno notico na zanjo bolj primerno mesto . Konferenca je
organizirana dvonivojsko . Na prvem nivoju so notice (Topic), na drugem pa
odgovori nanje (Reply).
Naštejmo nekaj najzanimivejših (vseh javnih je trenutno preko 40):
o UEK::SPEAKERS_CORNER - ena prvih, ki je skušala popularizirati pro-
gram NOTES ,
o COMMIE ::PUZZLE-.LANO - konferenca o rekreacijski matematiki, u-
gankah, logičnih ugankah ,
o CATHY::CONFERENCE_ON_CONFERENCES - konferenca o obstoje-
čih konferencah v mreži OECNET,
o CATHY::NOTES_ON_NOTES - konferenca , namenjena vsem uporab-
nikom (predvsem novim) računaln iškega konferenčnega sistema NOTES ,
o CATHY::E-MAIL - konferenca o elektronski pošti ,
o UEK::JOKES - konferenca šal.
Vse, ki imate možnost delati na kakem ustreznem računalniku, toplo
vabimo, da si ogledate konference in prispeva te svoje notice. MAlL in NOTES
imata vgrajen vsak svoj sistem pomoči (Help) tako, da imamo pomoč takoj
pri roki, vendar vseeno omenimo, kako najlaže pridemo do skoraj vseh javnih
konferenc . Polenemo program NOTES . Z ukazom
88
ADD ENTRY CATHY::CONFERENCE_ON_CONFERENCES
dodamo v svoj spisek konferenco o konferencah. Odpremo omenjeno konfe-
renco "OPEN CONF . .. " (ukaze seveda lahko skrajšarno do razpoznavnosti
s strani računalnika) in si ogledamo opise konferenc. Pri branju opisa lahko
dodamo konferenco v svoj spisek s pritiskom na tipko 7 na numeričnem delu
tipkovnice ali z ukazom "SELECT" . Od tedaj naprej ima mo dostop do vseh
želenih konferenc.
Za primer si poglejmo nekoliko skrajšan pogovor iz konference COM-
MIE::PUZZLE_LAND . Organizirana je tako, daje vsaka nova uganka posebna
notica, odgovori nanjo pa sodijo v drugi nivo, torej v "Reply", vendar se tega
pravila ne držimo strogo, kajti v rubrik i "odgovori" se zbirajo tudi uganke, ki so
zelo podobne prvotni. Odgovorov je seveda lahko več . Vsi prispevki v konfe-
renci se avtomatsko oštevilčijo, kar nam izboljša preglednost celotne diskusije.
Prva je številka notice, druga pa številka odgovora nanjo . Na primer : v notici
6.* je zapisan seznam literature s področja rekreacijske matematike . Diskusija
v okviru notice 37 pa je potekala takole:
37 .0 Zastavil sem tole uganko:
Prvih tisoč števil zapišemo v eno samo veliko število , ki izg led a
nekako takole:
123456789101112... 9969979989991000
Kater i sta cifr i na tisočem mestu, če gremo z leve na desno, ozi roma ,
če gremo z desne na levo?
37.1 Blaž F. 5elih prvi reši uganko:
Tisoča cifra z leve je 3, z desne pa 6 .
Izračuna pa ju tale program :
Program tisoca.cifra
Option type = lnteger
For n=l to 1000
st$ = st$+str$(n)
Print 'Cifra na 1000 mestu z leve je: ';mid$(st$ ,1000 ,1)
Print 'Cifra na 1000 mestu z desne je :' ;mid$(st$ ,len(st$)-999,1)
End program
Seveda pa bi bi lo treba za "papirnate" rešitev malo bolj misliti.
37.2 Rok Vidmar:
Saj gre pravzaprav celo brez papirja : vseh cifer je 2893, kar je
9 + 90 x 2 + 900 x 3 + 4; do 100 "pok uriš" 189 cifer , ostanek
pa razdeliš na 270 kupčkov po tri, pa ti ena manjka do 1000,
torej izvira trojka na tisočem mestu s prvega mesta števila 370.
89
Z druge strani odbiješ štiri cifre za 1000, ostanek pa se lepo razdeli
med 332 trimestnih števil ; šestica izvira s prvega mesta števila 668.
37.3 Blaž F. Selih :
Saj res!
Počasi začenjam verjeti tistim , ki trdijo, da nas računalniki poneum-
ljajo . Le ne to , pa vsaj pod pirajo mojo (našo) leno bo.
37 .7 Andrej Vitek zastavi tole nalogo:
števila od ena do tisoč zapišemo z besedami drugo ob drugem, torej
takole:
enadvetrištiri ... devetstodevetindevetdesettisoč
Katera črka stoji na tisočem mestu z leve in katera na tisočem z
desne?
37.9 Rok Vidmar predlaga še eno na isto temo: Katero črko bi našli na
tisočem mestu z obeh koncev stari Rimljani , torej pri zapisu:
IIIIIIIVVVI. .. M
Nekatere odgovore smo namenoma izpustili, da boste malo napeli možgane!
Zadnjo uganko lahko rešimo s pomočjo računalnika. Za konec pa še dva
bisera , ki ju je Egon Zakrajšek prinesel iz Amerike . Seveda smo ju takoj
objavili tudi v konferenci .
SLEPARSKI CIGAN: Cigan ima v vreči tri karte: ena je na obeh straneh
bela, druga je na obeh straneh črna, tretja pa na eni strani bela in na drugi
črna . Cigan na slepo srečo položi na mizo eno od treh kart tako, da nihče ne
vidi, kakšne barve je spodaj. Cigan je pripravljen staviti svojih pet tisočakov
proti žrtvinim trem, da bo uganil, kakšne barve je karta na spodnji strani. Ali
lahko cigan s takimi stavami kaj zasluži, ne da bi goljufal?
TELEVIZIJSKI KVIZ: Ameriška televizija je organizirala naslednjo igro:
Na odru je bilo troje zaprtih vrat, recimo A, B in C. Voditelj pove, da je za
enimi vrati skrita nagrada . Gost oddaje ugiba, kje . Denimo, da gost meni, da
je nagrada za vrati A. Voditelj nato pove: "Toje zelo dobra odločitev, kajt i
za vrati B nagrade ni! Ali želite sedaj spremeniti svojo izbiro?" Kaj naj gost
oddaje stori?
Jernej Cop