Matej Jakopič: V službi miru "" h t.m rma Nov Urgentni center str. 26-27 Celje str. 2-3 Škof Lipovšek: Božično voščilo str. 37 t " 1 IN»» mm feđ Topel objem in prijazna beseda Med prazniki se radi obdarujemo. V naši temi pišemo o zgodovini obdarovanj, o kulturnem in osebnem pomenu obdarovanja. Velikokrat pa so dovolj že iskren stisk roke, topel objem in prijazna beseda. Ali majhno presenečenje, ki je še bolj dragoceno, če je izdelano doma. str. 12-13 Ш0 GOSPODARSTVO Polzela: Zagnali proizvodnjo eko nogavic str. 4 CELJE Vedno dražja toplota str. 6 ŽALEC »Fontana piv« krajevni Eifflov stolp str. 7 IZ NAŠIH KRAJEV Občine po meri invalidov str. 8 KULTURA Nejc Jezernik osvojil Severjevo nagrado str. 15 IZBRALI SMO Najlepši adventni venček str. 42 ŠPORT Marjan Fabjan in njegovi »trenutni« GrupA olimpijci str. 16 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Decembrska norija Se tudi vam zdi, ko se popoldne prebijate z enega konca Celja na drugega, kot da bo jutri konec sveta? Ne vem sicer, zakaj bi se ljudje prav v teh dneh tako besno zaganjali v nakupovanje in vsakodnevno oblegali nakupovalna središča ter polnili vozičke ... Ob tem, da skoraj ni dneva, niti prazničnega, ko bi bile trgovine zaprte. Vsaj trgovci si manejo roke, medtem ko drugi že težko čakamo, da bo decembrsko besnilo minilo in da se bomo vrnili v stare tirnice. Še sreča, da smo se že pred leti v okviru širše družine dogovorili, da se tega ne gremo in da si daril ne kupujemo. Raje se dobimo na kavi, ob klepetu in najboljši, mamini potici. Resda bolj poredko, toda včasih si vzamem nekaj časa tudi za to, da obiščem gospo, ki jih ima že čez 90 in živi sama. Pred dnevi sem bila spet pri njej, kot neke vrste darilo za praznike naj bi bila moj obisk in klepet. Njeno veselje je vselej tako iskreno in ganljivo, da imam potem še dolgo občutek, da sem naredila nekaj res dobrega in prijaznega. Kot bi prejela dragoceno darilo. Ne vem točno, zakaj, ampak nekako mi ni šla iz glave, ko sem njeno zgodbo pred leti predstavila v časopisu. Morda zato, ker mi je bila všeč njena neomajna volja do življenja, čeprav ji ni lahko in ji od malih nog ni bilo postlano z rožicami. Morda tudi zato, ker lahko v vsaki takšni zgodbi človek najde delček sebe in svojih bojazni - bom tudi sama na stara leta sama, v pričakovanju obiska tujega človeka? Morda pa le ne . Prazniki so zanjo povsem običajni dnevi, mi je zaupala, edino, kar si želi, je, da bi lahko še dolgo sama skrbela zase. Nobenih dragih daril ne pričakuje, zdravje je tisto, ki na koncu edino šteje. Zanimivo, vedno več je tudi otrok, ki si za praznike ne želijo le veliko igrač, temveč več veselja in razumevanja v družini, več časa, ki bi ga lahko preživeli s starši. Prazniki so priložnost, da malo popravimo, kar zamujamo med letom, da si vzamemo čas za igro ali ustvarjanje z otrokom, da skupaj spečemo piškote in okrasimo smrečico, da obiščemo sorodnike in prijatelje, ki smo jih malo zanemarili. Čeprav je, roko na srce, v tej dnevni norišnici včasih povsem razumljivo, da si človek želi kdaj tudi malo miru in samote. Za razmislek o tem, kaj pravzaprav želi in kako naprej. Darila so ob vsem tem sicer čisto prijetna, vsak je vesel pozornosti, otroci sploh imajo vedno velike oči, polne želja. Če se starejši spominjajo sočnih jabolk, ki so jih dobili pod smrečico, pa je meni ostala v spominu punčka, ki sem si jo želela. Verjetno zato, ker igrač ni bilo v izobilju, in tiste redke so bile še toliko bolj dragocene. Kako v teh časih razveseliti otroka? Česa se bo spominjal čez leta in desetletja? Priznam, da je naloga zahtevna tako za tiste, ki si lahko privoščijo praznične nakupe, kot za tiste, ki tega ne počnejo, ker nimajo kje vzeti. Precej iznajdljivosti in domišljije potrebujejo oboji, predvsem pa časa, ki nam ga menda vedno primanjkuje. Dokler ga imamo za hupanje v koloni vozil, ki se po polževo pomika do trgovskega središča, je rezerve še dovolj. Prazniki so priložnost, da malo popravimo, kar zamujamo med letom. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 4» 3 8 1 m E ■ЕП 1 H PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK j* .1 KI m E ■BI Ш 6 Misel tedna Če imaš nekoga rad, si ti zanj časa ni težko odmeriti. Pravzaprav ne merimo časa mi, meri ga ljubezen. (Tone Kuntner) Nov Urgentni center < bolnike in zaposlene Odslej nič več iz ene ambulante v drugo, čas pregledov bo krajši »Začenja se kakovosten preskok v medicini in celjskem zdravstvu,« so bile besede strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Franca Vindišarja ob ponedeljkovem uradnem odprtju novega Urgentnega centra Celje. Gre za prelomnico, ki so jo čakali tudi bolniki, saj bo novi urgentni center zanje pomenil zdravstveno obravnavo na enem mestu. To pomeni, da ne bo več pošiljanja bolnikov iz ambulante v ambulanto, zmanjšal se bo tudi čas čakanja na preglede. UCC bo za bolnike vrata odprl 30. decembra. Razteza se na 1.500 kva- urgentne centre. Po številnih dratnih metrih. »V novih birokratskih zapletih in revi- prostorih so dve triažni ambulanti, dve ambulanti za splošno nujno medicinsko pomoč, trije prostori za inter-nistično pomoč, štiri kirurške ambulante, ambulantna operacijska soba, mavčarna, dva reanimacijska prostora, operacijska dvorana, prostora za rentgenološko in CT-diagnostiko ter sobi za opazovanje in izolacijo. V kletnih prostorih so sobe za zaposlene,« je pojasnjeval Vindišar. Vrednost celotne naložbe v nov Urgentni center Celje znaša kar 12,7 milijona evrov. Nekatera gradbena dela še niso končana Gradbena dela so izvajalci v stavbi novega UCC dokončali lani, decembra lani je nato Ministrstvo RS za zdravje objavilo skupni javni razpis za mobilno medicinsko opremo, torej za vse nove slovenske zijah na razpis je celjska bolnišnica do konca poletja letos dobila vso opremo v vrednosti 861 tisoč evrov. Pri tem je Splošna bolnišnica Celje sama kupila nov CT-aparat, ki bo namenjen izključno delovanju UCC. Zanj je odštela malo več kot 700 tisoč evrov. Toda vse opreme v centru še vedno ni oziroma vsa gradbena dela še vedno niso končana. Gre predvsem za opremo, ki je za celjski urgentni center specifična, oziroma za nekatere gradbene malenkosti, ki jih bodo opravili v naslednjih mesecih, a dela v centru ne bodo ovirale. Ta del stane približno 990 tisoč evrov, naložbo pa bo financiralo zdravstveno ministrstvo. V zaključni fazi je tudi javno naročilo za nabavo računalniške in programske opreme za digitalizacijo UCC. Kot smo že večkrat poročali, gre za posodobitev dosedanjega načina dela. Zdaj namreč rentgenske slike ročno prenašajo iz ambulante v ambulanto in tudi fizično arhivirajo. Odslej tega ne bo več. Celotna stavba in oprema centra sta namreč prirejeni tako, da bo zadeva zdaj potekala računalniško. A ker birokratski mlini ne meljejo hitro, bodo v centru vsaj še tri mesece nekoliko improvizirali, pravi v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. »Za delovanje centra smo zagotovili minimalno možnost digitalizacije, ki jo bomo uporabljali vsaj tri mesece, dokler ne bomo uspeli dobaviti vse digitalizacijske opreme.« Dve vprašanji še brez odgovora Odprti sta še dve ključni področji, in sicer kadrovski del in del, ki zajema finančno sliko zdravnikov Zdravstvenega doma Celje, ki bodo naslednjih pet let delovali v sklopu dežurne ambulante v UCC. Tako v Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Celje upajo, da bosta ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje področje financ skupnega delovanja primarnega (družinski zdravniki zdravstvenega doma) in sekundarnega (zdravniki v bolnišnici) zdravstva uredila čim prej. Pri tem je pomembno naslednje: dosedanje dežurne ambulante v ZD Celje ne bo več. Od 30. decembra bo to za bolnike pomenilo, da ne bodo več nujne pomoči iskali v Gregorčičevi ulici v stavbi Zdravstvenega doma Celje, ampak v prostorih ur-gentnega centra. »Problem, Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je že v načrtih za UCC želelo, da bi istočasno postavili vsaj skelet celotne dolgo pričakovane bolnišnične novogradnje, ampak je zaradi krize država ustavila to naložbo. Nad UCC zato v prihodnosti načrtujejo še štiri nadstropja v obliki črki L proti današnji ginekologiji in poleg tega še štirinadstropno stolpnico, ki bi jo povezali z delom zdajšnje bolnišnice. Zato je UCC zgrajen tako, da bodo to lahko uresničili. V tem primeru bi imeli vsi bolniki enake pogoje za bivanje. V bolnišnici je 709 postelj, 419 jih je še vedno v starem delu. Kljub starosti so prostori klimatizirani. Imajo še vedno sobe z osmimi posteljami, resen problem so tudi sanitarije, ki jih ni dovolj. Razvrščanje bolnikov po stopnji ogroženosti MODRA OZNAKA Celjski UCC korak pred drugimi Ena od novosti UCC je pediatrična urgenca, kjer bodo pregledovali otroke in mladostnike. Ta bo v delu, kjer je bila stara urgenca. V primeru nujnih stanj bodo otroke usmerili v kirurški del UCC, v primeru internističnih urgentnih stanj pa v pediatrični urgentni center. Do zdaj so namreč na urgenci delali kirurški pediatri, sicer pa je bila sprejemna ambulanta pri vhodu na pediatrični oddelek in je bila hkrati tudi urgentna ambulanta cele pediatrije. Nova organizacija bo prinesla za četrtino manj sprejemov otrok v bolnišnico, saj bo na urgenci prostor za opazovanje. Manj bo sprejemov v bolnišnico, manj bolniških staležev staršev, manj bo stroškov zdravljenja. Na oddelkih bodo dvignili standard namestitve in starši bodo, če bo sprejem otroka na oddelek nujen, lahko bivali z njim. Kaj novi urge pomeni za bo Zapestnice s črtno kodo in številko Bolniki bodo v novem urgentnem centru obravnavani glede na stopnjo nujnosti in vrste zdravstvenih storitev oziroma pregledov, ki jih bodo potrebovali. V prvih prostorih bosta tako imenovana triaža in administrativni vpis vseh, ki bodo poiskali pomoč. Triažni pregled bodo opravile usposobljene diplomirane medicinske sestre, ki bodo bolnike opremile z zapestnico, na kateri bosta črtna koda in številka, ki se bo nato izpisovala na zaslonih za obveščanje o pregledih. AKTUALNO 3 Celje: prelomnica za Splošna bolnišnica Celje bo morala zaposliti vsaj 50 novih delavcev. Vendar ne gre za zdravnike, ampak za drugo medicinsko osebje. Nekatere medicinske sestre, ki so do zdaj delale na oddelkih, bodo razvrščene po novem v UCC, saj imajo več znanja in izkušenj. Novo zaposlene medicinske sestre bodo razvrstili na oddelke. s katerim se srečujemo, je le delo naših zdravnikov v UCC podnevi. V dosedanjem sistemu so v dežurnih ambulantah zdravstvenega doma ali na terenu sodelovali družinski zdravniki, ki so delali redno v svojih ambulantah. Ti zdravniki na žalost v sistemu urgentnega centra ne bodo mogli sodelovati, ker bi to porušilo sistem našega dela in organizacije. Iskali smo načine, kako to urediti, in eden od teh je, da bodo v urgentnem centru delali zdravniki po končanem izobraževanju in z opravljenim strokovnim izpitom ob pomoči nadzornih zdravnikov. Zato smo zaposlili že enega zdravnika, uvaja pa se še ena zdravnica,« je pojasnil strokovni direktor ZD Celje Milan Rajtmajer. Na vprašanje, kako to, da bodo center odprli za bolnike, čeprav določene zadeve sploh še niso dokončno dorečene, je v. d. direktorja SBC Marjan Ferjanc odgovoril, da so sicer ministrstvu predlagali zamik odprtja, a to ni bilo možno. Če bi to storili, bi namreč >povozili< rok odprtja, ki je določen v pogodbah, ki so bile temelj, da je Evropska unija financirala naložbo v UCC. S tem bi tvegali, da bi morali ta denar Evropski uniji vrniti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA, arhiv NT MODRO ZELENI SEKTOR OPERATIVNI ALI NEOPERATIVNI TRAKT Ш PREGLED V ROKU 10-30 min PREGLED TAKOJ ODHOD + PREVZEM IZVIDA V CENTRALNI ADMINISTRACIJI . ZAČASNO BIVANJE V SOBI ZA OPAZOVANJE HOSPITALIZACIJA ntni center ilnike? Te številke bodo na zaslonih spremljali tudi spremljevalci bolnikov, ki bodo v določeni čakalnici (ob prehodu iz UCC v stari del bolnišnice). Na podlagi obveščanja na zaslonih bodo vedeli, kje so njihovi svojci. Zapestnica bo imela tudi barvno oznako, na podlagi katere bodo bolnike napotili v posamezni del urgentnega centra. Krajše čakanje Dežurni zdravniki zdravstvenega doma bodo v ambulantah za hitre preglede v modro-zelenem sektorju. Zdaj torej ne bo več tekanja po napotnice v drugo stavbo. Zdravniki splošne bolnišnice bodo v ambulantah urgen-tnega dela operativnih in neoperativnih strok v rume-no-oranžnem sektorju stav- be. Vsi nujni primeri, kjer bo ogroženo zdravje bolnikov, bodo v tako imenovanem rdečem sektorju, kjer je tudi reanimacijska soba. Morda se zdi zapleteno na prvi pogled, vendar gre za preprost princip razvrščanja bolnikov na preglede. Čas čakanja naj bi se tudi skrajšal. To, da so nekateri do zdaj na urgenci čakali tudi po osem ur, naj bi bilo preteklost. Bolniki, ki so ogroženi, bodo sprejeti, manj ogroženi pa bodo pregledani v štirih urah. Po opravljenih pregledih bo vsak bolnik v centralni administraciji ob odhodu iz UCC dobil tudi izvid in vsa navodila zase in za svojega izbranega zdravnika. Tako naj ne bi bilo več dolgotrajnega čakanja na izvide. Lani je celjska bolnišnica prva v Sloveniji zaposlila specialistko urgentne medicine, ki že dela samostojno. S tem je zmanjšala potrebo po tem, da bi bili ostali specialisti na v urgenci. Na ta račun lahko ostali zdravniki pregledajo več bolnikov. Takšen primer je na primer revmatolog, ki je s svojo ekipo obravnaval 145 bolnikov več kot lani samo zato, ker ni bilo potrebe, da bi delo opravljal tudi na urgenci. KOMENTAR Končno! Mnogih se novica o zgodovinskem trenutku za celjsko zdravstvo ob odprtju urgentnega centra ne bo posebej dotaknila. Dokler ne bodo potrebovali nujne medicinske pomoči. Za ostale, ki se pogosto znajdejo na bolnišničnih hodnikih, verjamem, da v nov urgentni center zrejo z optimizmom. Predvsem s SIMONA ŠOLINIČ stališča svojih dosedanjih izkušenj. Hitenje po napotnico k dežurnemu družinskemu zdravniku v zdravstveni dom je bilo tako zelo utrujajoče predvsem za oslabele in starejše bolnike, ki jim je to samo jemalo tisti čas, ko bi na urgenci že morda dobili oskrbo. Da sploh ne govorimo o tistih primerih, ki so s težavami prišli neposredno na urgenco, a so jih nato vseeno pošiljali k dežurnemu osebnemu zdravniku po napotnico. Roko na srce, primer Kajtna ni izučil vsega zdravniškega osebja. Le nekatere. List papirja je vse do odprtja urgentnega centra krojil življenje najbolj ogroženih. Še posebej zato, ker bolnišnica sprejem napotnice, ki je napisana za nazaj (če je bolnik ni imel, jo je moral naknadno prinesti), omogoča, zdravstveni dom pa ne več zaradi novih pogojev zdravstvene zavarovalnice. Tako so bili nekateri tudi - samoplačniki. Čeprav so potrebovali samo nujno pomoč. Večurno ležanje onemoglih bolnikov na hodnikih urgence je bilo sramotno in jim je jemalo dostojanstvo. Ko imaš bolečine, potrebuješ okolje, ki ti omogoča okrevanje, ne okolja, kjer je nevarnost, da samo še dodatno zboliš. Nekateri niso imeli niti spremstva svojcev, da bi jih bodrili. Bili so prepuščeni sami sebi. Ure in ure. Pošiljanje iz ene ambulante v drugo, kjer so bolniki najprej pred enimi, nato pred drugimi vrati čakali in čakali, je včasih preseglo vse meje. Sistem jim je na ta način z vsako minuto čakanja pokazal, kako »dobro« skrbi zanje... Večurno čakanje na rentgenske slike, ki jih je zdravstveno osebje prenašalo ročno kot v kameni dobi, je bilo za čas digitalizacije, v katerem smo, ponižujoče tudi za zaposlene v bolnišnici. Med tistimi, ki so iskali nujno pomoč, je bilo tudi več bleferjev. To je bilo očitno in je enkrat treba povedati glasno. Urgentno pomoč so nekateri zvito izkoristili za to, da so preskakovali čakalne dobe. Kako? Ob prihodu na urgenco je bolnik svojo bolečino potenciral, malo bolj potarnal in so ga pač poslali na pregled v določeno ambulanto, pri čemer je nekdo, ki je preiskavo resnično potreboval, nanjo čakal več mesecev. Tega od 30. decembra ne bo več. Vsaj ne v tolikšni meri, da bo načenjalo živce bolnih. Spominjam se primera, ki je pred časom pokazal na ničevost enega od zdravnikov, dobro znanega javnosti. A javna podoba skriva njegovo strokovno majhnost. Zavlačeval je s sprejemom bolnice s hudimi bolečinami samo in le zato, ker je bila pač ura takšna, ko je končeval svojo izmeno. Čakal je, da jo je raje pregledal zdravnik, ki je malo pred 20. uro začel nočno izmeno. Bolnica je bila nato z oznako nujno operirana. Če bi trpela bolečine še nekaj časa,, bi umrla. Kdo bi bil kriv? In kakšno zvezo ima to z novim urgentnim centrom? Veliko. Organizacija dela v urgentnem centru gre v to smer, da bodo v njem delali le specialisti urgentne medicine. Z vsem spoštovanjem do ostalih specialistov, a urgentna medicina je ena najtežjih področjih dela v medicini. Sedeti na dveh stolih, čeprav organizacija dela to zahteva, ni vedno dobro. Miselnost urgentnih specialistov je že na začetku njihovega dela drugačna. Urgentno namreč pomeni nujno. Kdor to osvoji v teoriji in znanje vnese še v prakso, postane in ostane dober in cenjen zdravnik. Te vrline na žalost do zdaj vsi zaposleni na urgenci niso imeli, kar so včasih začutili tudi bolniki. Predvsem tisti, ki so ob novem urgentnem centru rekli: »Končno!« Zakon o zakonski zvezi zavrnjen Volivci so na nedeljskem referendumu zavrnili spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po neuradnih izidih je zakon podprlo malo več kot 36,47 odstotka volivcev, proti jih je bilo skoraj 63,53 odstotka. Udeležba je bila 36-odstotna. S tem je pobudnikom referenduma, Koaliciji za otroke gre, uspelo doseči kvorum. Šmarju pri Jelšah (78,64 odstotka), največ podpore pa je dobil v drugem celjskem volilnem okraju (47,27 odstotka). Izid referenduma pomeni, da novela zakona ne bo stopila v veljavo, Državni zbor RS pa eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju v odločitvijo volivcev. NOT V naši regiji so novelo zakona najbolj odločno zavrnili v Šentjurju (79,83 odstotka) in Nasprotnikom novele je uspelo. 4 GOSPODARSTVO Zagnali proizvodnjo eko nogavic. Bodo stkali tudi delovna mesta? Na Polzeli so ustanovili zadrugo Ekoci-COOP-Slovenija - V tovarni nogavic že izdelujejo nogavice iz eko konoplje in naravnih materialov POLZELA - Po približno mesecu od prvih resnih pogovorov je bila prejšnji teden tudi uradno ustanovljena zadruga Ekoci-COOP-Slovenija. V tovarni nogavic je gospodarski minister Zdravko Počivalšek z direktorjem Markom Klemenčičem, s predstavnico Ekoci Ireno Rotar, predstavniki drugih ministrstev, županov in številnih podpornikov projekta zagnal proizvodnjo nogavic iz eko tekstila oziroma iz eko konoplje in bombaža. Prvih tisoč parov nogavic iz industrijske konoplje bodo prodali na dražbi, je povedal predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič, ki pričakuje, da bo nov projekt zaživel in v savinjsko regijo prinesel precej delovnih mest. V tovarni zaradi tega sicer ne bodo na novo zaposlovali, bodo pa s tem ohranili vsaj deset delovnih mest. V polzelski tovarni trenutno dela 263 zaposlenih, a se bo ta številka ob optimizaciji proizvodnje že v prihodnjem letu verjetno zmanjšala. Klemenčič sicer ocenjuje, da zagon inovativne ekološke linije pomeni novo poglavje za tovarno. Prelomno bo predvsem naslednje leto. V projekciji poslovanja družbe v prihodnjih štirih letih so številke zelo lepe. Klemenčič pravi, da so načrt pripravili premišljeno: »To smo storili na osnovi periodike prejšnjih mesecev, ko smo z vsakim mesecem presegli prodajo od 8 do 15 odstotkov. Za leto 2016 načrtujemo vzdržno poslovanje.« Končno dobra zgodba s Polzele Četrti predsednik uprave Polzele v tem letu se zaveda, da zgolj nova linij tovarne ne bo rešila: »Je pa to odlična priložnost predvsem za prodor na nove tuje trge. Trenutno v tujini še veliko prodajamo pod drugimi blagovnimi znamkami, želimo si, da bi kmalu lahko prodajali tudi pod svojo Lastovko.« Sicer pa je največ zanimanja za nogavice iz bio konoplje v Švici, tudi Nemčiji in na Balkanu. Ob tej priložnosti je Polzelo obiskal gospodarski minister Zdravko Poči-valšek, ki je izrazil zadovoljstvo, da je na Polzelo prišel v času novega začetka in razvoja tovarne, ki se je obrnila k logiki prihodnosti. »Do zdaj so s Polzele prihajali le pozivi na pomoč. Ta proizvodnja pa je prvi korak k temu, da bi vodstvu uspelo skupaj s sodelavci postaviti trdne temelje za nadaljnje poslovanje.« Država je lani Polzeli namenila milijon evrov državne pomoči. Tudi tokrat je priskočila na pomoč. Za zagon inovativne proizvodnje bo Polzela dobila 190 tisoč evrov državnega denarja. Tovarna bi sicer potrebovala 4,7 milijona evrov svežega denarja. Ves čas je tudi na prodaj, a kupca ali strateškega vlagatelja za zdaj ni. Povezanost za delovna mesta Pobudo za proizvodnjo posebnih nogavic iz ekološko pridelane konoplje in bombaža je dala Eko civilna iniciativa Slovenije (Ekoci). Proizvajali jih bodo v okviru zadruge Ekoci-COOP-Slove-nija, vanjo pa so se že vključili Tovarna nogavic Polzela, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja in občine Spodnje Savinjske doline (Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor). V zadrugo se lahko vključi vsak, ki vloži 50 evrov. S tem, kot poudarjajo v iniciativi, soustvarja slovenska delovna mesta. LEA KOMERIČKI Foto: TT Takole je gospodarski minister Zdravko Počivalšek z roko v roki s predsednikom uprave Polzele Markom Klemenčičem zagnal prvo proizvodnjo nogavic iz konoplje in drugih naravnih slovenskih materialov, predvsem lanu in volne. Eno nogavico izdelajo v 233 sekundah. Irena Rotar, vodja Ekoci, pravi: »Če bomo naredili nogavice iz ekote-kstila in bo vsak drugi Slovenec kupil to nogavico, bomo imeli milijon prodanih štumfov.« Iz dneva v dan vedno manj Banke Celje Stavba v Vodnikovi ulici bo kmalu prazna - V Ljubljani trenutno petdeset Celjanov Stavbo v Vodnikovi ulici v Celju, ki so jo po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgradili v letih 1928/29, je pred šestimi leti po dolgem denacionalizacijskem postopku dobila nazaj Deželna banka. Banka Celje jo je od takrat imela v najemu, dokončno jo namerava izprazniti do 1. marca 2016. Znamenita stavba v Vodnikovi ulici v Celju, ki jo je v prejšnjem stoletju po navodilih arhitekta Jožeta Plečnika zgradil eden njegovih učencev in v kateri je bil zadnja desetletja sedež uprave Banke Celje, postaja »hiša strahov«. Potem ko se je začel postopek združevanja celjske banke z Abanko, se je iz stavbe izselila že večina služb. Do konca leta bodo prazni tudi prostori ene večjih ekspozitur banke v pritličju stavbe. Banka Celje torej počasi izginja in čeprav so v Banki Slovenija in tudi v Abanki ves čas zatrjevali, da bo ohranila svoje ime in bo s svojo 150 let dolgo tradicijo ostala na regijskem bančnem zemljevidu, v to verjamejo le še redki. Po besedah predsednika sindikata Banke Celje Draga Jurenca se trenutno na delo v Ljubljano že vozi petdeset uslužbencev celjske banke, približno toliko naj bi se jih iz Celja v Ljubljano preselilo čez približno leto. Ostali uslužbenci, ki naj bi delo obdržali v Celju, se selijo v Celjsko mestno hranilnico, računalniški center naj bi imel sedež v prostorih banke v Prešernovi ulici. »Še vedno ne vemo, koliko bančnikov bo izgubilo delo zaradi združitve. Govorilo se je o številki 315, vendar se bojim, da bo precej višja. Samo v Banki Celje naj bi brez dela ostalo najmanj 200 ljudi. Vodstvo združene banke se sicer trudi, da bi kadrovske presežke rešilo na čim bolj »mehek« način, torej z upokojitvami, vendar je dejstvo, da bo kljub temu kar nekaj ljudi končalo na cesti. »Vsi vemo, kako težke so danes razmere v bančništvu, zato se bojimo, da bo končno število presežkov višje,« pravi Jurenec. Marsikdo od tistih, ki si je zaradi izobrazbe in znanj, ki jih ima, lažje našel novo službo, je v preteklih mesecih že dal odpoved. »Večinoma gre za ljudi, ki ne vidijo več svoje prihodnosti v banki ali ne verjamejo več v prihodnost banke,« pojasnjuje predsednik sindikata. Celjskega vodstva ni več »Žal se je zgodilo vse, kar sem napovedal pred nekaj meseci. Celjska banka kljub drugačnim obljubljam, torej da bo še naprej ohranjala svojo prepoznavnost in blagovno znamko, izginja s slovenskega bančnega zemljevida in postaja navadna izpostava Abanke. Vodstva ni več. Aleksander Vozel, ki je bil v Banko Celje pravzaprav pripeljan od zunaj, že od sredine leta sedi v vodstvu Abanke, za Davorina Leskovarja, dosedanjega predsednika uprave banke, pa so umetno ustvarili delovno mesto. Postal je pooblaščenec združene banke za hčerinska podjetja. Ne gre za kakšno pomembno funkcijo,« je kritičen Jurenec. V sindikatu so ves čas »navijali«, da bi Leskovarja vključili v upravo združene banke, podobne želje je bilo mogoče slišati tudi iz vrst celjskega gospodarstva, vendar ni uspelo ne enim ne drugim. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA GOSPODARSTVO 5 Usoda četrtega bloka Teš v rokah vlade Kontič v zvezi s toplotnim ogrevanjem v Šaleški dolini ponovno pisal Cerarju Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je tako kot že pred časom v zvezi z dobavo toplotne energije za Šaleško dolino spet pisal premierju Miru Cerarju. Velenjskega župana skrbi stabilnost ogrevanja Šaleške doline po novem letu, ko bo ob trenutnih okoliščinah pogoje za delovanje izpolnjeval samo šesti blok. Kaj bo z ogrevanjem, če bo prišlo do okvare na šestem bloku, se v pismu Cerarju sprašuje Bojan Kontič. Povod za tokratno pismo velenjskega župana Bojana Kontiča je dopis, ki ga je občina prejela od Blaža Košo-roka, generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katerem piše, da se bodo zaradi strožjih okolj-skih zahtev po 1. januarju 2016 pogoji obratovanja blokov Teša bistveno spremenili. To bi lahko pomenilo, da bo prihajalo do večjih težav z dobavo toplotne energije. Peti blok v mirovanju Peti blok Teša vsaj do jeseni prihodnjega leta ne bo obratoval, čeprav je bila sprva zanj predvidena prenova v prvih mesecih novega leta. Že napoved del pozimi je povzročila začudenje in nezadovoljstvo v Velenju. Peti blok potrebuje nujne naložbe, ki bi že morale biti izvedene, da bi zadostili okoljevarstvenim normativom, kar pomeni napravo za zmanjšanje dušikovih oksidov, transformator in povezovalne vode. A so v HSE naložbo ustavili, ker bi bila ob sedanjih (nizkih) cenah električne energije na trgu ta investicija ekonomsko neupravičena. »Zakaj bi nekdo kot dober gospodar vložil 20 milijonov evrov v blok, ki bo lahko obratoval deset let - morda še to ne - in še to z izgubo?« se je v intervjuju pred časom za naš časopis »Nadaljevanka, ki traja že nekaj mesecev« Kot je sicer znano, spor glede toplotnega ogrevanja v Šaleški dolini traja že nekaj mesecev, potem ko je Termoelektrarna Šoštanj enostransko prekinila pogodbo s Komunalnim podjetjem Velenje o dobavi toplotne energije. Za novo pogodbo se pogajalski strani še nista uspeli dogovoriti, ob ceni so sporni tudi pogoji, pod katerimi bi lahko prihajalo do prekinitev in odpovedni rok nove pogodbe. V minulem obdobju je tudi že prišlo do občasnih izpadov pri delovanju blokov Teša, prekinitve dobave toplotne energije ter posledično težav z ogrevanjem prebivalcev Šaleške doline. Se bo po novem letu para vila samo še iz šestega bloka Teša (desno)? spraševal Blaž Košorok, generalni direktor HSE. Četrti blok ni več rešitev v sili? Druga zgodba je četrti blok Teša. Tudi ta po novem letu ne bo več izpol- njeval okoljevarstvenih standardov za delovanje. Vendar evropska direktiva o industrijskih izpustih (IED) omogoča izjemo - da bi država lahko dopustila, da lahko četrti blok pod določenimi pogoji deluje še nekaj let. A vlada bi za to morala sprejeti uredbo, s katero bi prenesla IED-di-rektivo v slovenski pravni red, a je še vedno ni. Zdaj gre za bitko s časom, o tej uredbi naj bi vlada razpravljala včeraj. Ali jo je spre- jela, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. Kaj se lahko zgodi po novem letu? Kot v pismu premierju Miru Cerarju navaja velenjski župan Bojan Kontič, se torej lahko zgodi, da bo po 1. januarju prihodnje leto deloval le en, šesti blok, ki še vedno poskusno deluje in je zato verjetnost okvar in tehničnih težav pri delovanju še vedno zelo visoka. V primeru izpada šestega bloka bi to lahko pomenilo daljšo prekinitev dobave toplotne energije za ogrevanje Šaleške doline sredi kurilne sezone in prekinitev zagotavljanja toplote za tehnološke procese za večje sisteme, kot je na primer Gorenje. Velenjski župan želi tako z dopisom predsedniku vlade opozoriti na potencialno nevarnost zaradi zamude pri sprejemanju odločitev, ki so v pristojnosti vlade. V primeru izpada toplotne energije v zimskem času je namreč mogoče pričakovati velike težave, saj v Šaleški dolini nimajo nadomestnega vira za proizvajanje toplotne energije. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Bo Aleksander dobil najemnika? Stečajni upravitelj družbe Hotel Aleksander Gregor Dugar še noče razkriti, ali mu je za najem najbolj prestižnega hotela v Rogaški Slatini uspelo dobiti najemnika. Kot je dejal, je bil odziv na ponudbo o najemu uspešen, vendar zaradi pogajanj ne more razkriti, kdo želi hotel najeti in za kakšno ceno. Kljub stečaju je hotel Aleksander, kjer so v preteklih letih večinoma dopustovali ruski gosti, še naprej odprt. In tako naj bi bilo, upa upravitelj Dugar, še naprej, saj bo to povečalo stečajno maso podjetja. Hotel Aleksander je bil zadnji hotel v lasti bistriške družine Pipenbaher. Pred nekaj leti je namreč Hypo banka že zasegla tri hotele Jožeta Pipenbaherja in jih v začetku tega leta prodala ruskemu poslovnežu Sergeju Kacijevu. Kacijev, ki je eden najbogatejših Rusov, naj bi bil tudi kupec hotela Aleksander, vendar so očitno pogajanja za ceno bila neuspešna. Družba Hotel Aleksander, ki zaposluje 22 ljudi, je šla v stečaj v začetku decembra, razlog za bankrot so bili visoki dolgovi. Največja upnica podjetja je Heta, slaba banka Hypo banke. Podjetje je imelo konec lanskega leta za malo več kot 11 milijonov evrov finančnih obveznosti, 1,2 milijona evrov čistih prihodkov in kar 620 tisoč evrov čiste izgube. JI Cinkarna za odstotek slabša Cinkarna Celje bo leto 2015 končala z dva odstotka manjšim čistim prihodkom od prodaje kot lani. Ustvarila je namreč malo manj kot 164 milijonov evrov prihodkov. Dobiček bo v primerjavi z lani manjši za pol in bo znašal 8,3 milijona evrov. Predsednik uprave Tomaž Benčina za prihodnje leto napoveduje 162,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek manj kot letos. Vendar Benčina kljub temu takšen načrt ocenjuje kot optimističen. Prodaja na tujih trgih bo v letu 2016 dosegla malo več kot 141 milijonov evrov, kar je približno toliko kot letos. V cinkarni za prihodnje leto načrtujejo 3,9 milijona evrov čistega dobička. To je kar 44 odstotkov manj, kot naj bi znašal letošnji dobiček. Razlog za takšno znižanje naj bi bil upad marž oziroma zapiranje nabavno-prodajnih škarij. Cinkarna bo v letu 2016 naložbeno dejavnost usmerila v zagotovitev stabilnosti in zanesljivosti proizvodnje pigmenta na najvišji ravni, določeni z okoljskim dovoljenjem, to je 65 tisoč ton na leto. Za projekte, s katerimi želi zagotoviti nemoteno energetsko oskrbo, in za projekte za varovanje okolja in zdravja zaposlenih bo prihodnje leto namenila kar 11 milijonov evrov. JI (4 ENERGETIKA CELJE Unior spet napoveduje rast Zreški Unior je objavil podatke o poslovanju družbe v letošnjih devetih mesecih. Čisti prihodki od prodaje so znašali 148 milijonov evrov, kar pomeni 88 odstotkov letnega načrta in slab odstotek manj, kot so znašali njegovi prihodki lani v enakem času. V Uniorju napovedujejo, da bo njihova skupina, ki jo doma in v tujini sestavlja več kot 30 podjetij, prihodnje leto dosegla 7-odstotno rast - čisti prihodki prodaje naj bi znašali 224 milijonov evrov. Dobiček naj bi se v primerjavi z letos povečal za četrtino in bi znašal 9 milijonov evrov. Takšen rezultat bo Uniorju pomagal še bolj zmanjšati zadolženost - kot pravijo v podjetju, bi se razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA znižalo na 4,3. V matični družbi Unior za prihodnje leto načrtujejo 171 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar bo 7 odstotkov več kot letos. Rezultat iz poslovanja brez amortizacije in odpisov naj bi se povečal za malo več kot 6 odstotkov in bi znašal 18 milijonov evrov. To bi bila najvišja vrednost EBITDA v celotni zgodovini podjetja. V Uniorju tudi načrtujejo, da bi prihodnje leto ustvarili malo več kot 4 milijone evrov čistega dobička. JI PREKLOPITE na PLIN 0m in zdravo v letu 2016! RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1,3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. WMVL Nepremičnine radio celje Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. Toplota vse dražja Kako zmanjšati račune za toplo vodo v blokih, ki so priključeni na toplovodni sistem? CELJE - V skladu z energetskim zakonom in novim pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v večstanovanjskih objektih so v Celju že s 1. oktobrom spremenili način obračuna za pripravo tople vode. To je v nekaterih blokih v Celju, kritičnih naj bi jih bilo pet, pomenilo precejšnje povišanje zneskov na položnicah, ki jih po novem izstavlja Energetika Celje. Obračunava se namreč dejanska poraba toplote, ki je potrebna za ogretje vode. Ta poraba je bila prej določena na osnovi normativa, da se za ogretje kubičnega metra vode porabi 60 kilovatov toplote. V 39 objektih je sanitarna topla voda ogrevana iz sistema daljinskega ogrevanja. Da bi tem porabnikom pojasnili nov sistem obračuna, jim je Energetika Celje pred meseci poslala zloženke s pojasnili. »Vendar mnogim še vedno ni jasno, kako je mogoče, da je bila poleti cena za kubični meter tople vode 7 evrov, pozimi 4, zdaj pa ugotavljamo Da je lahko ogrevanje s toplotno črpalko cenejše, pravijo tudi v podjetju Termo-tehnika iz Braslovč. V enem od blokov so stanovalci prej plačevali za ogrevanje s kurilnim oljem, za stroške kurjača, dimnikarja, elektrike in ostalega več kot 9 tisoč evrov na leto. Ko so se odklopili od toplovoda in se priključili na toplotno črpalko zrak-voda, so stroški padli na 3 tisoč evrov. Eko sklad je primaknil 10 tisoč evrov, skupni stroški prehoda na nov sistem pa so znašali 33 tisoč evrov. Naložba se bo stanovalcem povrnila v približno petih letih in pol. (Foto: arhiv Termo-tehnike) stroške toplote, ki jih ima vsak blok s pripravo vode in ti se nato delijo na osnovi porabe. Ponekod pride kubični meter porabljene vode tudi 25 evrov,« pojasnjuje Ivo Jurak, pomočnik direktorja celjske Energetike. »Stroški so zelo različni, primerjava pokaže, da gre za 80 do 300 kilovatnih ur porabe toplote na kubični meter vode. Razlike so zaradi gradnje cirkulacijskih vodov. Toplota, ki pride v blok, se ogreje in uskladišči ter po ceveh kroži po bloku. Če so inštalacije obsežne, neizo-lirane, se toplota izgublja,« razlaga Jurak. Kritični naj bi bili bloki v Milčinskega ulici, Pohorski in Okrogarjevi. Zato ne preseneča, da so se pojavile posamezne pobude o odklopu s sistema in namestitvi električnih grelnikov vode, kar bi bilo mogoče ob soglasju ostalih lastnikov, ki bi prevzeli tudi fiksne stroške. Nekaj ukrepov že izvedli Očitno so se tisti nezadovoljni obrnili na Energetiko, saj Peter Pfeifer iz podjetja Domplan, ki je upravnik blokov na Milčinskega ulici 13 in 14, pravi, da se stranke pri njih niso pritoževale zaradi bistveno povišanih računov za toplo vodo, ki so v skoraj vseh blokih višji. »Menimo, da bi lahko Energetika Celje dolo- čila rok, do katerega je možno urediti inštalacije in se tako izogniti visokim stroškom tople vode, kjer je možna tehnična posodobitev sistema. Ravno zaradi tega smo večkrat pozivali Energetiko Celje, a ni bilo posluha za naše prošnje, saj sistem za ločeno ugotavljanje porabe kilovatnih ur za toplo vodo in ogrevanje obstaja že leto dni.« Največji problem je po njegovem mnenju v kroženju tople vode in zato so skladno z dogovorom s predstavniki hiše naročili interventno vgradnjo ventilov za uravnovešenje, ki zmanjšajo pretoke in pripomorejo k nižji ceni kilovatne ure za ogrevanje vode ter so že izvedeni. Ob tem so cevi za toplo vodo neizolirane in jih je praktično nemogoče izolirati, saj potekajo čez vsako stanovanje, opozarja predstavnik Domplana. Toplotna črpalka? Ob informacijah o visokih računih v Celju se nam je oglasil Božo Dukić iz zavoda Zens, ki ponuja strokovno pomoč stanovalcem in upraviteljem zgradb, saj promo-vira energetsko neodvisnost. »S prenehanjem rabe fosilnih energentov bomo vsi prešli na nižje letne obratovalne stroške za potrebe ogrevanja. Seveda to pomeni tudi uvajanje nove tehnologije z rabo trajnih in obnovljivih energetskih virov,« pravi Dukić in dodaja, da se bo problem visokih računov za toplo vodo verjetno pojavil tudi drugod in da je zdaj priložnost, da se na Celjskem vzorčno uredi zadeva. Kot primer dobre prakse navaja blok na Jesenicah, kjer so se pred dvema letoma odklopili od sistema vročevoda in vgradili toplotno črpalko za proizvodnjo tople sanitarne vode ter s tem stroške znižali kar za 68 odstotkov. Namesto 70 do 90 evrov zdaj plačujejo približno 10 evrov. Naložba v višini približno 14 tisoč evrov, se jim je povrnila v dveh letih, stanovalci pa financiranja sploh niso občutili, saj so strošek pokrili iz rezervnega sklada in pridobili subvencijo Eko sklada, pravi Dukić in poudarja, da lahko Zens pripravi za vsak objekt idejni projekt z vsemi potrebnimi navodili za izvedbo takšnih projektov. Je pa ena od omejitev zagotovo to, da se mora s spremembo strinjati večina lastnikov stanovanj. TATJANA CVIRN »Vedno smo se znali soočiti z bremeni« Tradicionalni prednovoletni sprejem pri celjskem županu Bojanu Šrotu Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je pripravil tradicionalni prednovoletni sprejem za predstavnike gospodarskega, kulturnega, družbenega ... področja v občini. Ob tem je celjski župan povedal, da je bilo iztekajoče se leto 2015 za Celje dokaj običajno leto, v katerem so se lahko veselili nekaterih novih pridobitev in v katerem so zelo umno gospodarili s tistim, kar ima celjska občina. Kot je še poudaril Bojan Šrot, je bilo evropskega denarja na voljo relativno malo, hkrati so v MOC snovali načrte in se pripravljali na izzive nove finančne perspektive. Ob tem je zagotovil, da je celjska občina dobro pripravljena in da bo znala izkoristiti vse ponujene priložnosti, kar je v preteklosti že velikokrat dokazala. Celjski župan je izrazil tudi upanje, da bo občini država bolj kot v za- dnjem času stala ob strani in da bodo s skupnimi močmi lahko reševali probleme. Državo je pri tem tudi ošvrknil, ko je dejal, da se ne more znebiti občutka, da se s področjem lokalne samouprave ukvarjajo ljudje, ki ne poznajo njenega delovanja in ustroja. To stanje je slikovito primerjal s tem, kot če bi se inženir lotil srčne operacije. Še naprej reševanje okoljskih bremen Kot pomembne izzive v prihodnosti je Bojan Šrot izpostavil nadaljnje reševanje okoljskih bremen celjske industrije in ob tem poudaril, da je občina v preteklosti dokazala, da se zna soočiti s temi bremeni, da jih ne pometa pod preprogo in da zna učinkovito rešiti marsikateri problem, na primer poplavno varnost, ureditev mestnega jedra ... »Ni- www.simblp.S14 Celjski župan Bojan Šrot je v svojem nagovoru spomnil tudi, da je Narodni dom , v katerem je pripravili Nastop artistke v uvodnem delu pro-sprejem, ena najpomembnejših stavb v Celju in simbol slovenstva ter da bo prihodnje leto doživel grama na sprejemu celjskega župana svoj častitljiv jubilej, 120-letnico gradnje. Bojan Šrota. koli pa ne bom razumel ljudi, ki so sposobni zgolj kazati na probleme, jih po možnosti še napihovati, verjetno v želji, da bi bili sami malce bolj pomembni, pri čemer niso pripravljeni prav ničesar storiti za to, da bi se ta problem rešil,« je Bojan Šrot povedal še nekaj na račun »prijateljev mesta«. Mesto so ljudje Celjski župan je v svojem govoru še enkrat poudaril, da zanj mesto niso le zgradbe, tovarne, mostovi in ceste, ampak da mesto predstavljajo predvsem ljudje. »Dejstvo je, da en človek težko spremeni svet. Vsi skupaj s svojimi dejanji pa lahko svet naredimo lepši. Včasih so dovolj prijazen nasmeh, topla beseda, pomoč neznancu ali sodelovanje v humanitarni akciji. Prav je, da smo sočutni in solidarni, a ne le v tem prazničnem času, temveč celo leto,« je svoj govor z dobrimi željami za božične in novoletne praznike sklenil celjski župan Bojan Šrot. Županov novoletni sprejem je tudi letos režiral celjski koreograf Igor Jelen - Iggy, v programu pa so nastopili artiska Mighty Sensation, pevka Nuška Dra-šček, plesalke z Nadiyo Bych-kovo in Blue String Trio Celje. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Karitas precej pomaga CELJE - Sodelavci karitas na območju celjske škofije so v zadnjih tednih pomagali z osnovnimi živili, s higienskimi pripomočki in priboljški 2.393 socialno ogroženim družinam. Vabljeni: _ . Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 Kupili so jih iz lastnih sredstev, ki so jih zbrali v okviru škofijske in žu- pnijskih karitas. V zadnjih treh mesecih so prav tako razdelili 158 ton jabolk slo- venskih pridelovalcev, ki so bila s trga umaknjena zaradi ruskega embarga. Karitas je pomagala tudi Miklavžu, ki je obdaril 3.016 otrok, med njimi 136 otrok z motnjo v razvoju ali s težjo boleznijo. V preteklih dneh je karitas prav tako začela akcijo Nasmeh upanju za zbiranje sredstev za nadaljnjo pomoč socialno ogroženim in dolgotrajno bolnim otrokom. Vsi, ki želijo sodelovati, lahko pošljejo na številko 1919 ključno besedo SOLIDAREN (ali SOLIDAREN5) ter darujejo za pomoč otrokom v stiski 1 evro (oziroma 5 evrov). BJ Žalski Eifflov stolp »Fontana piv« končana do poletja - Z donacijami pomagajo podjetniki Razprava glede fontane piv se je v zadnjih dneh razplamtela tudi na socialnem omrežju Facebook, kjer so se oglasili predvsem nasprotniki projekta. Glede na anketo, objavljeno na tem mestu, je mogoče razumeti, da si občani v Žalcu fontane ne želijo. So pa pristojne službe in nekateri vidni posamezniki tudi že primaknili svoje mnenje in obrazložitve. Prav slednjih je bilo po mnenju številnih predstavnikov v občinskem svetu do zdaj premalo. Župan Janko Kos miri in pravi: »Mislim, da je škoda delati vihar v kozarcu vode ali nočni posodi. Tudi pojasnila bomo dali. Verjamem, da bomo nekoč rekli, da smo naredili dobro zadevo, še posebej če bomo dobili veliko donacij.« Hana Šuster Erjavec je v predstavitvi projekt gradnje fontane piv v Žalcu primerjala z gradnjo Eifflovega stolpa v Parizu. Kot je dejala, takrat številni sredi mesta niso želeli videti kupa železja. »V projekt je verjela le peščica, danes pa vemo, kaj Eifflov stolp pomeni za Pariz,« je bila slikovita skrbnica žalskega projekta. (Foto: LK) ŽALEC - Dolina zelenega zlata se vrača h koreninam. Vsa turistična ponudba občine je v zadnjih letih zasnovana na tradiciji hmeljarstva in pivovarstva. A manjka končni produkt - pivnica. Ker bi bila po zdajšnjih izračunih ta še neekonomična, so se v Žalcu odločili za degustacijsko fontano piv. Fontana piv bo, kot trdi skrbnica projekta, podžupa-nja in pomočnica direktorja Razvojne agencije Savinja Hana Šuster Erjavec, nov pomemben turistični produkt, ki bo Žalcu odprl pot tudi na svetovni turistično-gospo-darski zemljevid. Na podlagi analiz, ki so jih opravili, so se odločili, da bo fontana delovala tako, da bo uporabnik za šest evrov lahko kupil vrček s črtno kodo. Z njo bo lahko obiskovalec poskusil trikrat po dva decilitra piva. »Poudarek bomo dali slovenskemu pivu, pridelanemu iz aroma-tičnega savinjskega hmelja,« je povedala skrbnica projekta. Ob tem bo obiskovalec lahko domov odnesel tudi spominski lonček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj. Kot je pojasnila na nedavni terenski seji žalskega občinskega sveta, bo izbran izvajalec začel fontano v severovzhodnem delu mestnega parka, pri podeželski tržnici, graditi v začetku prihodnjega leta. Pivo naj bi uporabniki tam poskušali v drugi polovici leta 2016. Na javni razpis za izvedbo tega projekta se je prijavilo zgolj eno podjetje, in sicer celjski Remont. Ta je sprva za izvedbo zahteval Gasilci iz občine Laško so drugo leto zapored pripravili dobrodelno akcijo zbiranja prehrambenih izdelkov za socialno šibke družine in posameznike v občini. Zbrano hrano so predali predstavnikom Območnega združenja Rdečega križa v Laškem. V akciji, ki je trajala od začetka decembra, je sodelovalo vseh osem prostovoljnih gasilskih društev v laški občini. Gre za donacijo gasilcev kot posameznikov, vsak je prispeval po svoji presoji in kar 290 tisoč evrov. Občina je uspela pri pogajanjih in z rahlimi popravki projekta ceno znižati na sprejemljivih 226 tisoč evrov. 88 tisočakov je bilo zagotovljenih že v letošnjem proračunu, 82 tisoč evrov bo občina za to namenila v prihodnjem letu. po svojih zmožnostih, tako da je v trgovini kupil različne izdelke. Predvsem hrano z nekoliko daljšim rokom trajanja, različne konzerve, riž, testenine, olje, moko, prašek, tudi nekaj čokolade za najmlajše. »Namen akcije je, da gasilci tudi na ta način pokažemo svojo človeško plat, kar sicer že večkrat dokazujemo tudi na različnih intervencijah. Da znamo pomagati, da bi v teh prazničnih dneh tudi v socialno šibkejših družinah lahko imeli malo bolj polne mize,« je povedal Bojan Špiler, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško, ki vrednost zbrane hrane ocenjuje na približno tri tisoč evrov. V Laškem štiristo družin, ki potrebuje pomoč Zbrano hrano so od laških gasilcev prevzeli predstavniki Območnega združenja Rdečega križa Laško, ki so jo popisali in potem uredili v pakete z različni izdelki, katerih vrednost znaša od petdeset do osemdeset evrov. V Občini Laško je sicer približno štiristo družin oziroma več kot tisoč posameznikov, ki so prejemniki redne ali občasne pomoči. Lani so v Rdečem križu tovrstno pomoč od laških gasilcev namenili 32 družinam, podobno bo tudi letos. »Za nas je dobrodelna akcija laških gasilcev zelo dobrodošla, še posebej zato, ker smo letos v Rdečem križu bili zelo okrnjeni s prehrambenimi paketi zaradi zamud pri dostavi pošiljk hrane iz evropskega sklada,« je povedal Vlado Marot, sekretar OZ RK Laško. Kot je še dodal, donacij ni več tako Do končnega produkta z donacijami Direktor podjetja Novem Matjaž Omladič, ki je eden od pobudnikov gradnje fontane piv v Žalcu, je prepričan v uspeh projekta, v katerega po začetni negotovosti močno verjame tudi župan Janko Kos. Dodaten optimizem mu vlivajo gospodarski dobrotniki, ki bodo z donacijskimi sredstvi omogočili dokončanje projekta. »Za zdaj imamo podpisanih donacijskih pogodb že za skoraj sto tisoč evrov,« je ponosno povedal župan Kos, ki verjame, da bo ta znesek do konca leta še narasel. Tudi Omladič, ki občini pri projektu ves čas pomaga, pravi, da so podjetniki, ki jim je projekt predstavil, za zdaj idejo velikodušno finančno podprli. veliko kot včasih, zato se je treba za pomoč zelo potruditi in so veseli dobrega sodelovanja z Gasilsko zvezo Laško in vsakršne podobne akcije, da lahko pomagajo številnim prosilcem. Pomagala tudi domača šola Laške gasilce je še posebej razveselilo, da so se akciji pridružili tudi v OŠ Primoža Tru- Netransparentno načrtovanje Projekt, ki se je od prve uvrstitve v občinski proračun že precej podražil, je sicer že nekaj časa trn v peti nekaterih svetnikov. Lojze Posedel je ponovno opozoril na netranspa-rentnost pri snovanju projekta in tudi na to, da je izbrana lokacija v parku zraven tržnice napačna. Sam je tudi sicer bolj kot fontani piv naklonjen pivnici, ki bi jo lahko, kot je dejal, uredili v prostorih ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva. Svetnik Jasmin Fideršek je že pred časom opozoril na to, da bodo zaradi fontane morala v parku pasti vsaj tri drevesa. Občinsko vodstvo vse očitke zavrača. Kot pravi, bodo s tem mestni park uredili, Žalec pa bo dobil svojevrsten spomenik hmelja in piva. LEA KOMERICKI barja. »V času, v katerem živimo, je nujno treba spodbujati humanitarnost, tudi z vidika vzgoje in izobraževanja. Ce smo humani drug do drugega, je to zagotovo zelo vzgojno,« je Marko Sajko, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško, pojasnil, zakaj so se v šoli letos odločili, da se bodo pridružili akciji laških gasilcev. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Z zbrano hrano, ki so jo darovali gasilci iz osmih gasilskih društev v laški občini in na OŠ Primoža Trubarja v Laškem, si bodo socialno najšibkejše družine vsaj malo polepšale praznike. S hrano pomagajo socialno najšibkejšim Akciji laških gasilcev so se letos pridružili tudi v OŠ Primoža Trubarja v Laškem »Zadobro sodelovanje tudi v prihodnje«, sta si s stiskom rok zaželela Bojan Špiler, predsednik PGD Laško in Vlado Marot, sekretar OZ RK Laško. »Sodelujemo s prostovoljci« Območno združenje Rdečega križa Laško od začetka sodeluje tudi pri blaženju begunske krize pri nas, predvsem s prostovoljci v namestitvenem centru v Celju, ki ga vodi uprava za zaščito in reševanje. »Zagotavljali smo tedensko dežurstvo s prostovoljci iz Laškega, pet prostovoljcev čez dan in dva prostovoljca ponoči. Hkrati smo tudi morali skrbeti, da smo zagotavljali prostovoljce za ekipe prve pomoči. Zbrali smo tudi nekaj materialne pomoči na podlagi javnega poziva občanom, ki so prinesli hrano, oblačila in obutev. Ceprav se je stanje nekoliko umirilo in ni več takšnega pritoka beguncev, imamo še vedno ekipe na čakanju, ki potem v namestitvenem centru dežurajo od 7. do 22. ure, zato da se zberejo, pa potrebujejo pol ure,« je o aktivnostih OZ RK Laško povedal sekretar združenja Vlado Marot. Na voljo imajo sicer 221 prostovoljcev. Občine po meri invalidov Občina Laško je ob nazivu Občina po meri invalidov dosegla visoko uvrstitev še pri enem ocenjevanju. Na razpisu Čebelarske zveze Slovenije Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2015 je bila Občina Laško med tremi občinami, ki so prejele nominacijo in se potegovale za ta naziv. Poleg laške občine še Mestna občina Ljubljana in Občina Idrija. Na nedavnih dnevih čebelarskega turizma je prav slednja občina prejela naziv čebelam najbolj prijazna občina, Občina Laško je osvojila tretje mesto. Vse tri nagrajene občine bodo v prihodnjem letu pripravile skupen projekt, katerih namen je dolgoročno sodelovanje in skupna promocija. Poleg tega je Mestna občina Ljubljana občini Laško in Idrija povabila tudi k sodelovanju pri projektu Biodiverziteta in čebele, ki bo julija prihodnje leto v okviru prireditve Zelena prestolnica Evrope. Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) je laški občini podelila listino Občina po meri invalidov za leto 2015, s čimer je tudi potrdila prizadevanja in aktivnosti, da bi postala invalidom prijazna občina. Laščani so dosegli visoko uvrstitev še pri tekmovanju Čebelam prijazna občina. Naziv Občina po meri invalidov je Zvezi delovnih invalidov Slovenije predlagalo Društvo invalidov Občine Laško, dogovor o vključitvi v projekt pa je bil podpisan konec aprila letos, ko je bil sestanek predstavnikov Ob- Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos podelila naziv Občina po meri invalidov petim občinam. Med njimi so tudi Laško, Vojnik in Vitanje. Slovesnosti ob podelitvi listine so se v Kulturnem središču vesoljskih tehnologij pred dnevi udeležili številni visoki gostje s področja invalidskih organizacij. Projekt Občina po meri invalidov lokalne skupnosti vabi k urejanju tega področja že več kot desetletje. Doslej se je v prestižni klub občin z bolj izrazitim posluhom za najbolj ranljivo skupino prebivalcev vključilo 25 občin. Kot je povedal župan Mirko Polutnik, so to odločitev sprejeli že v prejšnjem občinskem svetu, priprave pa so trajale več let. »Lani smo se intenzivno loti- Laško čine Laško, Zveze društev invalidov Slovenije, Sveta za invalide Občine Laško in članov koordinacije društev invalidov. Na podlagi priporočil projektnega sveta ZDIS je Občina Laško še dopolnila akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Laško za obdobje 2014-2017. Invalidom prijazni ukrepi Akcijski načrt vključuje 11 ukrepov, med drugim prila- li tega programa in nazadnje zvezo invalidskih organizacij uspešno prepričali, da smo upravičili prejem te listine. Zelo smo ponosni na to in si želimo, da bi bila občina res prijazna ne samo za invalide, ampak tudi za otroke, starejše oziroma za vse ranljive skupine.« V akcijskem načrtu so si zadali več kot 60 različnih ciljev in nalog. Doslej so jih opravili že več kot polovico, petina jih je v izvajanju, ostali bodo prišli na vrsto v prihodnjem letu. Gre namreč za bolj zahtevna dela, ki zahtevajo gradbene posege v okolje. V ta namen so v proračunu zagotovili tudi več tisoč evrov. Da gre občina v pravo smer, po načelu ničesar o invalidih brez invalidov, je na prireditvi izpostavil tudi goditev objektov za nemoteno rabo invalidov, pri čemer je zastavljene cilje prva dosegla Thermana Laško, saj je hotel v celoti prilagojen potrebam oseb z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. Poleg tega je občina z dodatnim rebalansom proračuna predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak. Med govorniki sta bila tudi predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Boris Šuštaršič in kot slavnostni govornik generalni direktor direktorata za invalide ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Cveto Uršič. Celotni program so tolmačili v znakovnem jeziku, moška vokalna skupina, učenci Osnovne šole Vitanje, Glasbene šole Slovenske Konjice in godalni kvartet Glasbene šole Rista Savina Žalec pa so pripravili pester in zanimiv kulturni program. Piko na i so seveda dodale še članice društva kmetic Lipa Vitanje. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA v tem letu še zagotovila 50 tisoč evrov za novo dvigalo v dvorani Tri lilije, kar bo omogočilo izvedbo športnih prireditev za invalide, že lani so tudi uredili dvigalo za invalide v Zdravstvenem domu Laško. Dodajmo še, da so prilagodili tudi pločnike in cestne robnike v Rimskih Toplicah, zaostrili sankcioniranje nepravilnega parkiranja na mestih za invalide in podobno. Na podlagi pregledane dokumentacije, opravljenih neposrednih pogovorov in ogledov na terenu v občini je projektni svet Zveze delovnih invalidov Slovenije ugotovil, da se Občina Laško odgovorno odziva in uresničuje interese ter potrebe vseh invalidov, in ji je zato podelil listino Občina po meri invalidov. ROBERT GORJANC Slovesnosti ob podelitvi listine v Vitanju so se udeležili številni visoki predstavniki invalidskih organizacij. Gostil jih je župan Mirko Polutnik (na sredini). ZBIRANJE SREDSTEV ZA MOBILNI ULTRAZVOK / Rotary club Celje, klub z dolgoletno tradicijo, je prepoznan po mnogih velikih akcijah, s katerimi odgovorno pomaga odpravljati številne socialne stiske in materialno izboljšuje stanje v Celju in širšem regijskem okolju. Na osnovi družbene odgovornosti je nastala tudi ideja, da bi z ostalimi klubi - Soroptimist club Celje, Rotary club Barbara Celjska, lionsi - njihovimi podmladki in podporniki humanitarne dejavnosti izpeljal akcijo zbiranja sredstev za nakup mobilnega ultrazvoka za novo vzpostavljen Urgentni center Splošne bolnišnice Celje. Ultrazvok bodo lahko uporabljali zdravniki urgentne medicine in tudi specialisti z internističnega in operativnega področja. Projekt mobilnega ultrazvoka je ocenjen na vrednost med 42 tisoč in 45 tisoč tisoč evrov. V ta namen je klub ločeno odprl račun pri Banki Celje - Abanka. TRR: SI56 0600 0314 5463 337 za URG Center SB Celje. Zelo si želimo, da podjetniki, podjetja in tudi posamezniki nekaj finančnih sredstev, ki bi jih morda namenili darilom, namenite za dober namen - nakup ultrazvoka - in s tem naredite veliko dobrega za mnoge bolnike, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč. Za Rotary club Celje Marijana Kolenko Na Frankolovem je bila slovesna podelitev listine Občina po meri invalidov, ki jo je med redkimi slovenskimi občinami prejel tudi Vojnik. Kandidatke za pridobitev listine se morajo prijaviti na razpis, ki ga vsako leto objavlja Zveza delovnih invalidov Slovenije. Za prijavo na razpis Občina po meri invalidov so potrebne obsežne priprave. Tudi v občini Vojnik sta bila med drugim pripravljena okrogla miza o položaju invalidov in štiriletni akcijski načrt za izboljšanje njihovega položaja. »V tem načrtu smo si zadali različne naloge za izboljšanje položaja invalidov. Med njimi sta odpravljanje arhitekturnih ovir in osveščanje o problematiki invalidov,« omenja župan Branko Petre. Nekatere naloge so letos že opravili. Tako so urejali klančine nekaterih pločnikov v naselju Vojnik in nabavili slušni zanki. Namestili so ju v cerkvah v Vojniku in Novi Cerkvi, saj so ocenili, da tam koristita največjemu krogu ljudi z okvarami sluha. Občina je kupila napravi, župnija je poskrbela za njuno namestitev. Poleg tega se je uslužbenka občinske uprave prijavila na tečaj znakovnega jezika. Občina Vojnik je prav tako že drugo leto vključila financiranje programov za invalide v svoj redni proračun. »Poročilo o izvedenih aktivnostih je bilo nato osnova za pridobitev listine Občina po meri invalidov,« razlaga župan. Vse skupaj spremlja svet za invalide, ki se srečuje na rednih sestankih. Tam preverijo opravljeno delo in opozorijo na nove naloge. Na našem območju je postala prva Občina po meri invalidov Mestna občina Velenje. Ta jo je prejela pred desetletjem. Do vključitve Občine Vojnik v ta projekt je prišlo po povabilu Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, naslovljenem na bivšega župana Bena Podergajsa. BRANKO JERANKO Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO S podelitve listine Občina po meri invalidov, namenjene Vojniku. Slovesna podelitev je bila na Frankolovem. Proti gradnji suhega zadrževalnika Za podporo so pisali kmetijskemu ministru Dejanu Židanu Kmetje na Ljubečni, v Šmiklavžu in Lipovcu pri Škofji vasi so v torek na območju gradnje suhega zadrževalnika Ljubečna-Vzhodna Ložnica pripravili protestni shod, s katerim so izrazili nasprotovanje tej gradnji. Kot navajajo kmetje, gre za ogromno obdelovalno površino, ki doslej ni veljala za poplavno območje, zdaj pa jo bodo namerno poplavljali. S tem bodo uničili prvovrstna kmetijska zemljišča, ki jim predstavljajo vir preživetja, pravijo kmetje. Investitor gradnje je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v okviru projekta protipoplavnih ukrepov. 85 odstotkov denarja prispeva kohezijski sklad. Okolj-sko ministrstvo pri gradnji vztraja, saj bo sicer evropski denar treba vrniti. Kmetje so o tem pisali tudi kmetijskemu ministru Dejanu Židanu. V pismu so navedli, da gradnji suhih zadrževalnikov ne nasprotujejo, temveč nasprotujejo gradnji in poplavljanju na njihovih najboljših kmetijskih zemljiščih. Kot še poudarjajo, je za protipoplavne namene na razpolago mnogo drugih nekmetijskih površin oziroma z gozdom poraščenih manj kakovostnih tal. »Predvsem pa menimo, da je treba v potoku Vzho- dna Ložnica očistiti strugo, odpraviti zarast brežine in na nekaterih delih poglobiti dno,« so še poudarili kmetje v pismu kmetijskemu ministru. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer ni dalo soglasja za gradnjo suhega zadrževalnika na Ljubečni. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Otroci so lahko na sejmu ob navodilih Emilije Pavlič in s pomočjo staršev pripravili zdrave piškote. Odlične sladice za sejemsko piko na i CELJE - V soboto je bil na celjskem sejmišču še zadnji od treh jesenskih sejmov različnih kulinaričnih dobrot. Potem ko so konec oktobra razstavljavci iz različnih krajev ponujali olja in sire, so se novembra predstavili tisti, ki imajo okusne mesne dobrote in vino. Sladice pridejo na vrsto ob koncu obeda, zato je bil zadnji na vrsti festival sladkih dobrot, ki je verjetno marsikoga rešil pred zadrego, kaj ponuditi za praznike. Tako kot pri prejšnjih sejmih je tudi tokrat prevladovala ponudba, ki je običajno ne najdemo na policah trgovin. Predstavilo se je več kot petdeset posameznikov in podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo različnih vrst piškotov, peciva in potic, medu in medenih izdelkov, čokolad, presnih sladic, tort in čokolad brez sladkorja, glutena in mleka, domačih marmelad, čokolatinov, pralinejev, tort na palčkah, božičnega sladkega programa, vročih napitkov ... Nekaj malega je bilo tudi olj, sirov, mesnin, čajev in ostale ponudbe kmetij. Med opaznejšimi gosti sta bila mojster makronov Karim Merdjadi in priznan slaščičar Gorazd Potočnik. Otroci so z znano kuharico Emilijo Pavlič pekli zdrave piškote. TC Foto: SHERPA Ogorčeni kmetje so pripravili protestni shod na območju gradnje suhega zadrževalnika. Zeleni koridor živi Narejen pomemben korak k večji uporabnosti električnih vozil - Največ polnjenj na OMV servisu Lopata Jug V okviru projekta Zeleni koridorji Slovenije je bilo na slovenskem avtocestnem križu v vsega dveh mesecih postavljenih 26 hitrih polnilnic za električna vozila. Cilj projekta je omogočiti prehod na elektromobilnost in s tem prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje. Skupna vrednost gradnje javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil je znašala dva milijona evrov. Sredstva v višini 1,38 milijona evrov je zagotovila družba Sodo, 620 tisoč evrov pa je primaknila Evropska unija. Slovenija je z gradnjo javne infrastrukture ena prvih držav v Evropi, ki ima s hitrimi polnilnicami za električna vozila pokrit avtocestni križ. Največ polnjenj na Lopati V mesecu in pol, kolikor je trajalo poskusno obdobje, je bilo skupaj v hitrih polnilnicah opravljenih 754 polnjenj, pri čemer je bilo porabljene 4.663 kWh električne energije. Povprečna moč polnjenja je bila 19,27 kW, povprečje porabljene električne energije na eno polnjenje pa je bilo 6,25 kWh. 12 polnilnic je ob OMV servisih, 14 jih je na Pe-trolovih postojankah. Največ polnjenj, več kot sto, je bilo v tem obdobju opravljenih na servisu Lopata Jug, Lukovica Sever in Barje Sever. LK LANCMAN.™ „ fca G GOMARK Zemljevid hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu. (Vir: Sodo, d. o. o.) VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM IN BRALCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2016 Festival penin v Celju V Celju se danes končuje prvi festival penin, s katerim sta organizatorki Mestna tržnica Celje in Gostilna Stari pisker popestrili božično-novoletno dogajanje v mestu. Ponudniki penin so se od ponedeljka predstavljali z izbrano kulina-riko in glasbo v Savinovi ulici. Festival je v ponedeljek zvečer odprl Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki je pred časom prevzelo v upravljanje mestno tržnico v Celju. RG, foto: SHERPA Obiskovalci so lahko po odprtju festivala pokušali penine različnih proizvajalcev. f * 7* . ГКЈ J ■Li Ms'/ ш 1 ^d J tcit * I Fi5i? 3 pOtH P C osA 1825-2015 WWW.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! NA KRATKO Občina kupuje traktor ŠTORE - Občina je sprejela proračun za prihodnje leto. V njem je predvidenih 3,5 milijona evrov prihodkov in sto tisoč evrov manj odhodkov. Za različne naložbe naj bi bilo prihodnje leto 22 odstotkov prihodkov. Predvidevajo za šest odstotkov višje prihodke, odhodki naj bi bili višji za devet odstotkov. Občina Štore bo začela prihodnje leto sama skrbeti za del zimskega in letnega vzdrževanja občinskih cest, kar naj bi ga pocenilo. Zato namerava kupiti traktor. V proračunu je tako za njegov nakup in nakup opreme namenjenih 90 tisoč evrov, še 80 tisoč je za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest. Med postavkami je tudi denar za nakup stavbe telovadnice nekdanje srednje šole, ki jo občina namerava porušiti in urediti fitnes na prostem. Prav tako je več postavk za projektne dokumentacije za več kanalizacij po občini, za gradnjo podhoda na železniški postaji in regijsko kolesarsko pot. Novega zadolževanja občine leta 2016 ne bo. Na račun nekdanjega prevzema poroštev in drugih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik bo občina prihodnje leto odplačala bankam in družbi Grunt NEP 128 tisoč evrov. Zaradi izvensodne poravnave s Slovenskimi železnicami za nekdanje plačilo vzdrževanja železniških prehodov bo morala leta 2016 odšteti 39 tisoč evrov. BJ Največji del pogače za ceste Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je opravil razpravo o občinskem proračunu za prihodnje leto. Predlog proračuna bo v javni obravnavi vse do konca letošnjega decembra. Po predlogu proračuna naj bi občina prihodnje leto razpolagala s približno 10 milijoni evrov prihodkov in z 9,8 milijona odhodkov. Kapitalski prihodki so predvideni pri 1,6 milijona evrov, proračunsko pogačo pa bodo obogatili, če bo občinska uprava uspela prodati zemljišča okoli dvorca Jelšingrad in še nekatera druga zemljišča. V občini bodo sicer s primerno porabo še lahko poplačali vse tekoče odhodke in transfere, manj denarja bo ostalo za naložbe. Za te občinska uprava prihodnje leto predvideva 3,3 milijona evrov, kar pomeni približno 30 odstotkov vseh odhodkov. Največ investicijskega denarja, in sicer skoraj 2 milijona evrov, bo prihodnje leto v šmarski občini namenjenega cestam. Največji zalogaj bo obnova lokalne ceste Mesti-nje-Lemberg-Nova vas. TS Pomoč bo dražja VOJNIK - V občini bodo od novega leta veljale višje cene storitve pomoči na domu. To velja tako za ekonomsko ceno kot tudi za prispevek uporabnikov, so odločili svetniki na zadnji seji občinskega sveta. Nova ekonomska cena ure te storitve znaša ob delavnikih 17,78 evra ter ob nedeljah in praznikih 19,59 evra. To pomeni približno petodstotno podražitev ekonomske cene. Vzrok za povišanje cene so višji stroški dela, kar je posledica pogajanj med sindikatom in vlado. Povišanje ekonomske cene bo vplivalo predvsem na občinski proračun, saj bo pomoč na domu stala občino na leto 5.300 evrov več. Letos bo plačala vojniška občina za pomoč na domu 60 tisoč evrov. Pomoč na domu bo po novem letu za dva odstotka dražja tudi za občane, ki plačujejo prispevek uporabnikov. Cena storitve za vojniške občane bo po novem letu znašala 3,80 evra na uro. Takšna cene bo zanje veljala tako ob delavnikih kot ob nedeljah in praznikih. V vojniški občini izvaja storitev že vrsto let celjski Dom ob Savinji. BJ Otroška igrišča v treh krajih GORNJI GRAD - V občinskem proračunu za leto 2016, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, je novost ureditev otroških igrišč v vseh treh krajevnih skupnostih. Za igrišča v Gornjem Gradu, Bočni in Novi Štifti bodo namenili deset tisoč evrov. Prav tako je novost precejšnje povišanje zneska za subvencioniranje kmetijskih programov, za kar bo v celoti namenjenih 36 tisoč evrov. Skupni prihodki in odhodki gornje-grajskega občinskega proračuna naj bi prihodnje leto znašali približno 2,3 milijona evrov, kar je približno odstotek manj kot letos. Za različne naložbe bo Gornji Grad leta 2016 namenil četrtino proračuna. Za prvi del modernizacije lokalne ceste v Lenart so dali na stran 150 tisoč evrov. Obnova strehe gornjegrajske osnovne šole bo stala 120 tisoč evrov, za nakup gasilskega vozila za potrebe Nove Štifte bodo namenili 30 tisoč. BJ KRONIKA 11 Odpeljejo zaradi strahu ali pijanosti Pobeg s kraja nesreče eden najhujših prekrškov pri nas Na policiji svetujejo, naj se povzročitelji ne odločajo za pobeg, ampak z drugim udeležencem nesreče izmenjajo podatke in tudi podatke o vozilu ter zavarovanju. V primeru, da povzročitelj odpelje, ostalim priporočajo, naj si poskušajo zapomniti čim več podatkov o vozilu in vozniku, predvsem registrsko tablico ali vsaj njen del, nato pa tip in barvo vozila ter kakšne podrobnosti, kot so napisi in nalepke na vozilu ali dodatna oprema, ki izstopa na vozilu. Vse to je lahko v pomoč pri izsleditvi pobeglih voznikov. Največ nesreč s pobegi je pri trčenjih, ki se končajo z materialno škodo. Ravno decembra se vsako leto poviša tudi število povzročiteljev, ki po hudi nesreči poškodovancem ne pomagajo. Na Celjskem se je v zadnjih tednih povišalo število prometnih nesreč, v katerih povzročitelji pobegnejo s kraja nesreče. Gre za enega najhujših prekrškov, kadar gre samo za materialno škodo na vozilih, oziroma za eno najhujših kaznivih dejanj, če se v nesreči kdo poškoduje ali umre. Kazen znaša od 500 do 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, kar z drugimi besedami pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Če se v nesreči kdo poškoduje ali umre, povzročitelju grozi tudi do pet let zapora. Nesreč s pobegi je bilo letos na območju Policijske uprave Celje več kot štiristo. Kot pravi komandir Postaje prometne policije Celje Vinko Mlakar, je takšna številka zelo visoka, kljub temu da je preiskanost posameznih primerov dokaj dobra: »Najbolj zahtevne so preiskave nesreč s poškodovanimi, kjer pa je preiskanost približno 40-od-stotna, medtem ko je pri nesrečah z materialno škodo približno 70-odstotna. Največ tovrstnih pobegov se zgodi na območju Celja.« Stisnejo rep med noge Najpogostejši razlog za to, da povzročitelj nesreče s prizorišča odpelje, je strah pred odgovornostjo, ki je največkrat povezan z alkoho-liziranostjo. »Med vzroki so tudi vožnja brez vozniškega izpita ali vožnja vozila, ki ni brezhibno ali ni registrirano,« še pojasnjuje Mlakar. Vedno več je tudi voznikov, ki morda niso pijani, a so v času nesreče pod vplivom mamil. Tudi stres je kdaj odgovor povzročiteljev na vprašanje preiskovalcev, zakaj so s kraja odpeljali. Navedejo tudi, da med vožnjo niso zaznali, da so v kaj ali v koga trčili. Takšni izgovori so bolj puhli. »Ne zdržijo prave presoje. Kadar pride do trčenja v vozilo, praviloma vsak zazna. Še bolj, če trči na primer v pešca ali kolesarja,« je jasen Mlakar, kar nakazuje na to, da se policistov s takšnimi izgovori ali opravičili ne da zavesti. Povzročitelji so namazani z vsemi žavbami. Tako se nekateri sami vrnejo na kraj nesreče in »se prijavijo« policistom, nekateri pa to storijo šele čez nekaj dni. Z izjavo, da so poškodbe na vozilu opazili šele kasneje in da so zasledili poročanje medijev o takšnih pobegih in pozivih, naj se povzročitelji sami oglasijo na policiji. Toda takšne zapoznele samoprijave povzročiteljem ne koristijo. Policisti in zdaj že javnost vedo, da 48 ur predstavlja tisti čas, ko lahko strokovni pregled pokaže, ali je povzročitelj v času nesreče vozil pijan ali pod vplivom mamil oziroma drugih substanc. S kasnejšimi izsleditvami povzročitelja nesreče je vožnjo pod vplivom psihofizičnih substanc že težje dokazati. Vsekakor je to na sodišču za voznika le oteževalna okoliščina, ki vpliva tudi na višjo kazen. Mladi so odgovornejši Statistika, ki za letos kaže, da se je med vsemi 2.900 nesrečami na obmo- čju Policijske uprave Celje zgodilo približno 14 odstotkov nesreč s pobegi, podira tudi sliko o mišljenju, da so najbolj nevarni in brezvestni mladi vozniki. Mlakar jasno pove, da pri svojem delu policisti opažajo, da so mladi v prometu bolj previdni: »Morda tudi zaradi kazni, ki so zanje kot mlade voznike začetnike strožje. Vedno bolj tudi opažamo, da mladi manj vozijo pod vplivom alkohola in da se pri prevozih na zabave tudi organizirajo tako, da vozi nekdo, ki alkohola ne pije. To je zelo spodbudno. Največ možnosti, da bodo s kraja pobegnili, če bodo povzročili nesrečo, je pri voznikih med 35. in 50. letom. Razlik med ženskami in moškimi ni. SIMONA ŠOLINIC Foto: Arhiv NT Po številu pobegov s kraja nesreče izstopa leto 2011. Leta 2013 jih je bilo na našem območju 528, lani 445. Najbolj tragična sobota letos Dve cestni tragediji v istem dnevu Minula sobota je bila eden najbolj tragičnih dni na celjskih cestah v tem letu, saj sta se zgodili kar dve smrtni prometni nesreči. Obe na avtocestnem odseku Celje-Vransko. Prva tragična nesreča se je zgodila okoli pol enih ponoči med izvozoma Celje - Zahod in Celje - Center. 43-letni romunski voznik tovornega vozila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v koloni stoječe tovorno vozilo, ki ga je vozi- la državljanka Madžarske. V trčenju se je 43-letni Romun hudo poškodoval, 53-letna sopotnica pa je zaradi hudih poškodb na kraju umrla. Madžarska državljanka in sopotnik v njenem vozilu nista bila poškodovana. Druga tragedija se je zgodila isti dan pred izvozom Vransko v smeri proti Celju, kjer je prišlo do naleta več vozil. »35-letna voznica avtomobila, sicer romunska državljanka, je trčila v kovinsko varnostno ograjo, pri čemer www.posta.si J Spoštovani uporabniki poštnih storitev, s s" obveščamo vas, da bo pošta 3314 Braslovče, 1. februarja I 2016 pričela delovati kot pogodbena pošta na naslovu I Supermarket Jager Braslovče, Braslovče 2 a, 3314 ^ Braslovče. J Delovni čas pogodbene pošte 3314 Braslovče: ponedeljek—petek: 8.00-18.00 sobota: 8.00-13.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. POŠTA SLOVENIJE je z vozila odtrgalo levo prednjo pnevmatiko. Po približno 300 metrih drsenja se je vozilo ustavilo ob robu vozišča,« so pojasnili na celjski policiji. Ker je nesrečo opazil voznik, ki je pripeljal mimo, je ustavil na odstavnem pasu, da bi nudil pomoč poškodovani voznici. Ko je izstopil iz svojega vozila in skupaj s svojim kolegom odhitel do poškodovane, je v njegovem vozilu ostala 24-le-tna potnica. V tistem trenutku je po odstavnem pasu mimo pripeljal voznik avtobusa in trčil v avtomobil voznika, ki je odhitel pomagat. 24-letnica, ki je sedela v avtu, je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. Letos je na cestah območja Policijske uprave Celje umrlo 21 ljudi, lani v enakem obdobju 15. Nesreča na avtocesti pri izvozu za Celje, v kateri je življenje izgubila 53-letna sopotnica v tovornem vozilu. 12 NAŠA TEMA Z izbiro darila izražamo Darila so si na prelomu leta podarjali ž( Obdarovanje ni od včeraj, a kljub dolgoletni tradiciji tega običaja morda ljudje včasih spregledamo njegov resnični pomen. Medtem ko skušamo z darilom osrečiti nekoga, njegovo zadovoljstvo čutimo tudi sami. Že izbira darila sicer spregovori o našem odnosu do obdarovanca, poleg tega pa kaže tudi na naš odnos do potrošništva, do sveta in med drugim tudi do okolja. Obdarovanje je po besedah Urške Ženko, kulturne antropologinje iz Muzeja novejše zgodovine Celje, eden najbolj zgodnjih običajev ljudi. Ljudje so si darila sprva podarjali ob pomladanskem enakonočju, ko se je začel dan daljšati. Ta prelomnica je v očeh ljudi dolgo časa imela podobno vlogo kot novo leto. Darove so si izmenjevali tudi ob zimskem solsticiju. Obdarovanje v času božiča in novega leta izvira iz rimskih časov. Stari Rimljani so namreč takrat praznovali saturnalije. Ob tem so si po- darjali suho sadje, med in kolačke, s katerimi so si želeli zagotoviti srečo, plodnost in bogastvo v prihodnjem letu, že takrat pa je svojo simboliko imelo zimzeleno drevje, ki je obetalo prihajajočo pomlad. Vsaka kultura ima svoje navade Načini obdarovanja so pri različnih kulturah precej različni. Urška Ženko je izpostavila, da pravzaprav za vsako državo velja posebnost pri obdarovanju. Italijani si na primer darila podarjajo na predvečer praznika Svetih treh kraljev. Tradicija pravi, da ljudi takrat obdaruje dobra čarovnica Befana. Ta v stanovanje prileti na metli skozi dimnik. Darila za pridne otroke pusti v nogavici, medtem ko porednim prinese košček premoga. V Peruju na ta isti dan, torej 5. januarja, pečejo kraljevske kolače. V vsak kos tega kolača skrijejo darilce. Zanimiv običaj imajo tudi Angleži. Ti na štefanovo, torej na 26. decem- ■ '^MlSfe ■■■ »Pri medsebojnem obdarovanju dar, ki ga podarimo, zahteva vrnjen dar in s tem tudi utrjuje vezi med ljudmi,« je pojasnila Urška Ženko iz Muzeja novejše zgodovine Celje. bra, praznujejo »boxing day«. Takrat si podarjajo darila v škatlah. Običaj izvira iz časov, ko so duhovniki izpraznili skrinjice z miloščino. V starih časih so ljudje preživlja Takrat, v časih hudega splošnega p Starejši občani se tega še dobro spi občutek, da je božič velik praznik,« s ki živi v domu starejših občanov. Moharjeva je mladost preživljala na podeželju. »Bili smo revnega stanu in veseli vsake malenkosti. Za božično darilo so nam zelo veliko pomenili kakšna pomaranča ali bonboni,« je povedala o božičnem obdarovanju v otroških letih. »Prišla je tudi botra, ki mi je prinesla čokolado in celo podarila kakšen dinar,« se spominja otroškega veselja. Čokolada in pomaranče so bili takrat seveda nekaj izjemnega. Mama je za božične praznike spekla potico, oče je dobil od sosedov v dar steklenico vina. »V mladih letih smo sveti večer doživljali tudi tako, da smo s sosedi odšli k polnočnici pol ure daleč in si med potjo svetili z baklami,« je povedala o časih, ko so bili avtomobili tako redki, kot so danes zasebna letala. »Moja starša sta bila dobra pevca in smo zvečer skupaj zapeli pesem Sveta noč, blažena noč,« ima lepe spomine. Različne pozornosti »Še bolj kot materialna plat sta za praznike pomembna pozornost do bližnjega in dobro splošno počutje,« poudarja Moharjeva. »Veseli smo bili tudi obiskov, nasmehov, objemov, poljubov in dobrih želja za božične praznike ter za srečo v novem letu,« je še povedala o nekdanjih časih. Tega se ljudje še vedno veselimo. Danes nosi devet križev in živi v Domu ob Savinji v Celju, namenjenem starejšim občanom. »Zdaj ko smo starejši in živimo v domu, smo še posebej veseli vsake pozornosti, ki jo na srečo imamo,« ugotavlja vsako leto znova. Tudi dom jih obdari za praznike. »V vrečki so ponavadi pomaranče, čokolada in kakšna higienska potrebščina. Zaradi pozornosti do nas starejših, se Mešanje kulturnih vplivov Obdarovanje se je z leti spreminjalo tudi zaradi mešanja različnih kulturnih vplivov, pri čemer se ni spreminjal le način obdarovanja, ampak so se spreminjali tudi obdarovalci, torej tisti, ki nas obdarujejo. Eden tistih, ki je prevladal po vsem svetu, je vsekakor Božiček. Slednji je mešanica skandinavskih in severnogerman-skih kulturnih vplivov, čeprav prvine dobrih mož najdemo povsod. So pa tudi darila spremenila svojo vlogo in celo svoje mesto, je pojasnila Urška Ženko. Pod smrečico so se znašla šele po letu 1890, ko so izumili ovojni papir. Pred tem so jih obešali na božična drevesca. Darila spregovorijo o tistem, ki jih podarja Ko govorimo o praznovanju božiča in novega leta, so bili pri nas nekoč suho sadje, orehi in lešniki razkošno darilo za otroke, ki česa drugega sploh niso pričakovali. Časi božič veliko skromneje kot danes. lanjkanja, so se veselili malenkosti. inijo. »Kljub skromnosti smo imeli pominja Vida Mohar, 91-letna gospa, Vida Mohar iz doma starejših občanov. Z eno od pesniških zbirk, ki jih je izdala domska literarna skupina. praznikov veselimo,« je povedala Vida Mohar in pohvalila osebje doma. Še več kot materialno obdarovanje ji pomeni drugo. »Dandanes si za praznike želim predvsem zdravja in medsebojnega razumevanja, da bi ostalo vsaj tako, kot je,« je povedala o prazničnih željah. »Vesela sem, da živim v domu, saj sama doma ne bi mogla več živeti. V domu imam vse, kar potrebujem,« je zadovoljna z današnjim vsakdanjikom. Posebej vesela je obiskov in pozornosti najbližjih ter prijateljev. Polna življenja Kljub temu da se ji je nabralo kar nekaj let, je še dejavna na različnih področjih. Precej sodeluje v domski literarni skupini, poje v domskem pevskem zboru, deluje še v enem krožku. Na domskih prireditvah Vida Mohar so se do danes spremenili tako, da imamo že toliko vsega, da sploh ne vemo več, kaj bi si še podarili, da bi nas razveselilo. Je pa Urška Ženko poudarila, da lahko naša izbira darila govori o različnih stvareh. Zagotovo spregovori o našem odnosu do obdarovanca, poleg tega kaže tudi na naš odnos do potrošništva, sveta in okolja. Z izbiro darila izražamo svoje vrednote, pokažemo, kaj podpiramo. Če podarimo nekaj, kar izdelamo sami, s tem podarimo svoj čas, čeprav je ta morda na koncu materializiran v nekem darilu, je še razložila sogovornica. Spomnila je tudi na druge načine obdarovanj. Ena od možnosti je na primer dobrodelnost, torej da denar podarimo za nek dober namen, obdarovancu pa o svoji gesti to sporočimo z voščilnico. »Sicer pa mislim, da je prav čas, preživet z drugimi, tisto, kar si bomo vse pogosteje podarjali, glede na to, da je pravzaprav edino, kar še potrebujemo ob vsem, kar že imamo,« je povedala. TINA STRMČNIK, foto: SHERPA tudi recitira, včasih kakšno pesem, ki jo sama napiše. V okviru domskega literarnega krožka je izšlo že pet njenih samostojnih pesniških zbirk. V njih je več kot šestdeset pesmi. Vsako leto se z literarno skupino udeležuje srečanja starejših literarnih ustvarjalcev v okviru tedna starejših občanov. Srečanja so v Cankarjevem domu v Ljubljani. Literarno skupino vodi Ljudmila Co-nradi, nekdanja učiteljica, ki je članom za bližnje praznike lepo voščila in jih tudi obdarila. Vida Mohar čuti po pisanju notranjo potrebo. »Ko imam navdih, misli takoj zapišem. Včasih, ko ponoči ne spim, vstanem in razmišljanje zapišem, saj bi verjetno do jutra te misli že pozabila,« je povedala o svojem literarnem ustvarjanju. Piše o ljudeh, ljubezni, naravi, tudi o živalskem svetu. Njeno ljubezen do lepega je podedoval sin Tone Mohar, upoštevan slikar in glasbenik iz Celja. Rada ima živali Dolga leta je že vključena v društvo za varstvo živali. Kot prostovoljka je delovala na terenu med zavrženimi in lačnimi živalmi. »Zavržene živali sem vzela s seboj in zanje včasih kar od hiše do hiše iskala prijazen dom,« se spominja. Živali ji seveda ostajajo zelo ljube. V Domu ob Savinji pomaga skrbeti za domsko muco, ki se že vrsto let zadržuje ob domu in jo stanovalci božajo. »Živali dobro čutijo, da jih imaš rad. V mestnem parku včasih prideta do mene kakšen pes ali muca, ne da bi ju klicala,« se veseli takšnih srečanj. Med rednimi sprehodi rada opazuje tudi živali v Savinji. Za tamkajšnje račke rada prinese kakšno skorjo kruha, ki ji ostane. Obiskov ji za praznike, ki se začenjajo. ne bo manjkalo. Vključena je v društva invalidov, vojnih invalidov, proti mučenju živali, upokojencev ... Za praznike jo ponavadi obiščejo tudi predstavniki nekaterih društev. Vseeno se praznikov delno boji. Praznično veselje ji vsako leto skalijo pokajoči pirotehnični izdelki, ki motijo tako stanovalce doma kot živali, ki so ji tako zelo ljube. BRANE JERANKO, foto: BJ »Podarjeni čas in doživetja dragocenejši od materialnih dobrin« Rotaract klub Celje že peto leto zapored gostil varovance Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane Nekoč in danes Vida Mohar, stanovalka doma starejših občanov, se veseli praznikov »Kot organizacija nimamo takšnega finančnega zaledja, da bi lahko otrokom na enakovreden način podarili določene materialne stvari. Osnovni namen našega delovanja tudi ni podarjati materialnih dobrin, ampak poskušamo z drobnimi dejanji osrečiti ljudi, ki potrebujejo pomoč.« Tako je poslanstvo decembrske dobrodelne akcije, ko so že petič zapored za Miklavžev konec tedna člani Rotaract kluba Celje v knežje mesto povabili varovance Mladinskega doma Malči Beličeve, opisala Iva Jeknić, vodja projektov v RCC. »V praksi opažamo, da ljudem takšna pomoč veliko več pomeni kot materialne stvari,« je še poudarila. Prvi konec tedna v decembru je sedem otrok iz Mladinskega doma Mal-či Beličeve v Ljubljani prišlo v Celje. V tem času so ob gostiteljstvu članov RCC spoznali Pravljično Celje v središču mesta, Otroški muzej Hermanov brlog, kjer so izdelovali božične okraske, in v Osnovni šoli Lava skupaj s prostovoljci pekli božične piškotke. Seveda je otroke iz Ljubljane obdaril tudi Miklavž s simboličnimi darili. Skupaj so ustvarjali tudi božične voščilnice, obiskali otroški bowling, zadnji dan pa sta se jim pridružila še bratec in sestrica z mamico iz varne hiše. Skupaj so se odpravili na ježo konj v konjeniški center v Škofjo vas. Mladinski dom Malči Beličeve je javni izobraževalni zavod, ki Ko nekomu narišeš razvojno, vzgojno in socialno ogroženim otrokom nudi in zagotavlja kompletno in celodnevno oskrbo celo leto. nasmeh na obraz Kot je še povedala Iva Jeknić, je poslanstvo dobrodelnosti izpolnjeno, ko ugotovijo, kako pozitivni so povratni odzivi, kako so se varovanci imeli »fajn« v Celju, kako so jim polepšali dan. Kot je še opisala, so bili zelo veseli, očitno so jim z akcijo narisali nasmeh na obraz, povabili so jih v njihov mladinski dom v Ljubljano. »Ganilo nas je, ko so z rokavičkami, ki so jih sami izdelali pri nas ob Miklavževem koncu tedna, tako veselo mahali ob odhodu. In ko so nam z voščilnicami, ki so jih prav tako sami naredili v Celju, zaželeli lepe praznike in sporočili, kako komaj čakajo, da nas ponovno vidijo,« je še poudarila Iva Jeknić. V decembru so sicer v Rotaract klubu Celje pripravili še eno dobrodelno akcijo: z Društvom prijateljev mladine Celje so organizirali božično košarico za življenjske potrebščine, ki so jih v društvu potem predali socialno ogroženim družinam in družinam. Sicer pa različne dobrodelne projekte pripravljajo celo leto. ROBERT GORJANC NAŠA TEMA 13 ŽEin W v ђокомсш w»* PA ME To N\ o', m v v ki ganejo in zabolijo Kaj si otroci resnično želijo za božič? To niso igrače. Naj želja postane cilj Večji kot je paket, večja je sreča. Pa je res tako? V hitrem toku življenja, ki nas nosi od praznika do praznika, pri čemer nam na poti zmanjka časa za postanek in globok vdih, so velika in draga darila zasilni izhod. Glede na nakupovalno mrzlico in polna nakupovalna središča smo verjetno tudi Slovenci na bistvo praznikov že pozabili. A ni še prepozno, da vsi skupaj spoznamo, kaj zares šteje. Odrasli to težko povemo, otroci so precej lažje iskreni. Likovni natečaj Hanina in moja božična želja najmlajšim že tretje leto pomaga otrokom sporočiti pravo, v srcu skrito božično željo. Natečaj Hanina in moja božična želja in z njim celotna akcija sta namenjena spodbujanju nematerialnih vrednot in sočutja. Z risbicami otroci slovenskih šol in vrtcev na plan prikličejo želje, ki se jih ne da kupiti. Avtorica in vodja projekta Aleksandra Pinterič pravi, da jih vsako leto »zasuje« na tisoče nematerialnih otroških želja: »Nekatere med temi človeka res ganejo. Včasih tudi za- bolijo. In prav je, da odrasli vidimo in slišimo tudi to.« Avtorica in vodja zavoda Vista, v okviru katerega je akcija organizirana, pove, da želijo s tem doprinesti k razvoju vrednot. »O tem se veliko govori, a opažamo, da včasih odrasli ne vemo, kako se tega lotiti. To ne deluje po načelu vzameš eno tableto in je vse v redu. Ne, to je treba redno gojiti, negovati.« Izhodišče natečaja je pravljica Hanina božična želja, ki je neke vrste most, da se lahko strokovni delavci, ani-matorji in starši z otrokom poglobijo v svet notranjosti, svet vrednot in tistega, kar v naših življenjih res šteje in je za nas res pomembno. »Zgodba je nastala po resničnem dogodku, ki se me je tako dotaknil, da najprej tri dni nisem mogla verjeti, da se to lahko zgodi,« pove Pinteričeva. Zgodba pripoveduje o deklici, ki je v pismu Božičku napisala nenavadno željo: da bi vsaj za en dan shodila. Zaradi bolezni je bila priklenjena na voziček, zato je imel Božiček zares težko nalogo ... Dobre želje za družino Pinteričeva še pove, da so prejete otroške želje razdelili v dve skupini. V eni so želje, povezane z domišljijskim svetom - Želim si, da bi se dotaknil neba; Želim si, da bi bila vila, ki bi lahko uresničila vse želje; Želim si, da bi znal govoriti z živalmi; Želim si, da bi bil na oblaku ... Oči pa se pogosto orosijo ob prebiranju želja, ki so vezane na družino - Želim si, da bi bila oči in mami zaljubljena kot nekoč; Želim si, da se ati in mami ne bi toliko kregala; Želim si, da bi >fS. Nekaj otroških želja v sliki in besedi. mami imela službo; Želim si, da bi bili v družini bolj prijazni drug do drugega; Želim si, da bi bil bolj priden, da se mami ne bi toliko jezila ... »Vse to so želje, ki zabolijo. A če bomo znali prebrati podnapise, bomo videli, da je otrokom resnično mar, kaj se dogaja z nami, da jih skrbi in da si resnično želijo biti z nami, nam tudi pomagati in biti v oporo. Čeprav so še otroci, se jih problemi staršev dotaknejo. Morda jih v celoti ne razumejo, a jih čutijo,« meni Aleksandra Pinterič. Z igračami ni nič narobe Pinteričeva, ki je pripravljala knjigo na temo obdarovanja, pravi, da z materialnimi željami pri otroku ni nič narobe. »Tudi odrasli jih imamo,« dodaja. »Želje pri otrocih in od- raslih burijo domišljijo. Z željami si lahko zelo pomagamo. In ni treba delati panike, če si otrok želi več kot tri materialne stvari, saj to še ne pomeni, da bo materialist ali egoist.« Bolj kot vklop alarma pri »poplavi« materialnih želja je pomembno, da znajo starši otroka vse leto, ne zgolj v času praznikov, voditi in pripeljati do tega, da zna svoje želje pretvoriti v cilj. »Ko naše želje postanejo cilj, pri tem naredimo veliko dobrega. Na poti se vedno veliko naučimo. Življenje nam prinese tudi pot, da naša želja oziroma cilj postaneta resničnost. Čeprav ne na način, kot smo sami pričakovali. Pomembne so izkušnje, spoznanja, ki jih čas oplemeniti v modrost,« zaključi Aleksandra Pinterič. LEA KOMERIČKI Blanka »Tokrat bom za prijateljice, ki se redno srečujemo, izbrala majhen zanimiv steklen kozarček, vanj natresla rjav sladkor in čez položila dva mala piškotka. Kozarček bom potem pokrila s pokrovčkom, ga prekrila s kvačkanim prtičkom (svojim) in zavezala z okrasnim trakcem.« Manja »Starši lahko priznamo, da otroku radi izpolnimo željo in mnogokrat, če le lahko, želeno stvar tudi kupimo. Ampak otrok bo prav tako (ali še bolj) navdušen nad skupnimi trenutki ali kakšno nalogo (pomoč pri peki, sesanju, zalivanju rož...). Razlika je le v tem, da bo pri kupljenem darilu skakal do stropa le pet minut, potem pa bo imel že novo željo, pri drugi vrsti darila pa bo zadovoljstvo ostalo skrito nekje globoko v spominu, v srcu... za vedno!« Alenka »Lepo se da zaviti tudi kozarec s piškoti, ki jih sami spečemo. Težava je le v tem, da za to vedno zmanjka časa. »Velikokrat rečem tako, vendar ne zavijam nogavic. To bi bilo preveč bizarno. Podarim svoj čas, če se da, sicer pa zavitek čaja, ki ga pridelam v potu svojega obraza.« Doživetja in domači izdelki Zagotovo si tudi vi kdaj rečete: »Dovolj je tega materializma in potrošništva. Najlepše najbolj dragocene stvari so zastonj!« Na Facebooku smo zbrali nekaj odzivov na vprašanje, kaj v takšnem primeru ljudje zavijemo? Par nogavic? Manca »Skupna doživetja - obisk koncerta, kakšne fine predstave, hribov, ogled filma. Sicer lahko nekaj stane, a skupaj preživet čas je precej bolj dragocen. Klavdija »Svoje najraje presenetim s kakšnim čisto svojim delom. Ravno tako učim otroke, da je lepše darilo tisto, ki ga sam narediš in vložiš nekaj truda vanj. V trgovino zna iti vsakdo, mar ne?« »Zelo rada kupujem in dobivam darila. S prijateljicami in z domačimi se toliko že poznamo, da vemo, kaj je komu všeč. Če pa nimam ideje, jih kar naravnost vprašam, kaj si želijo. Saj potem zraven sledijo tudi zastonj zadeve, ker moraš darilo izročiti in si vzeti čas za druženje in obisk.« »Ti čarobni dnevi v decembru kličejo po skupnih trenutkih, ki jih zavijemo v paket kakšnega potepanja. Poleg zdravja, ki si ga tako neskončno želimo, so tu še male pozornosti, ki jih z otroki ustvarimo sami. Družina, zdravje in sreča so tisto, kar šteje največ. Najlepše darilo, ki ti ga lahko da življenje.« 14 KULTURA Osvetlili duh devetdesetih Zgodovinski arhiv Celje z novo serijo razstav predstavlja dekade celjske zgodovine Vojna, osamosvojitev, poplave, modernizacija Splošne bolnišnice Celje, devize, prvo krožišče, prva zasebna lekarna, prvi nakupovalni centri, konec usmerjenega izobraževanja, menjava valute je le nekaj prelomnic, ki so zaznamovale devetdeseta leta na Celjskem. V sliki, besedi in z drugim gradivom so predstavljene na razstavi dekade90 in v istoimenskem zborniku, ki ga je izdal Zgodovinski arhiv Celje (ZAC). Medtem ko se arhivi ukvarjajo s pridobivanjem, hrambo in predstavljanjem gradiv glede na izvor in tematiko, je pri prvi razstavi, naslovljeni de-kade90, v ospredju kot kriterij časovna razsežnost. Gradivo tako omejujeta mejni letnici 1990 in 1999. Celjski zgodovinski arhiv sicer pridobiva gradivo, ki naj bi bilo glede na zakonodajo staro vsaj 30 let. Za predstavitev 90. let 20. stoletja je bilo ključno povezovanje z okolico, je povedal direktor ZAC dr. Borut Batagelj. »Zdi se nam ključno, da svoje zbirke dopolnimo z gradivom, ki odraža duh dobe. To najlažje naredimo tako, da k sodelovanju povabimo posameznike in društva, ki delujejo v našem prostoru.« Sodelovanje ZAC in fotoreporterja Edija Einspielerja traja že vsaj desetletje, arhiv pa doslej hrani skoraj tri tisoč njegovih fotografij. Njegov prispevek je izjemno pomemben tudi na razstavi in v zborniku dekade90, ki so jo odprli 17. decembra, na ogled pa bo do marca 2016. Od črno-bele fotografije do digitalizacije Tokrat izbor gradiva v največjem deležu zaznamujejo fotografije, ki jih je posnel fotoreporter Edi Einspieler, ki je med drugim tudi sodelavec naše medijske hiše. Einspieler nerad govori o prelomnicah, ki jih je ujel v svoj fotografski objektiv. Kljub temu so mu v spominu ostali predvsem vojna, poplave in podobni dogodki. Je pa poudaril, da je lahko za fotografa hvaležna vsaka športna tekma, enako tudi vsak kulturni dogodek ... V vseh letih, odkar se posveča fotografiji, se je nabralo malo morje zgodb. Se pa med drugim v povezavi z 90. leti spominja obdobja prekupčevalcev s Poljske, a tudi menjave deviz. Sicer pa je izpostavil, da je v 90. letih izjemne spremembe doživela tudi tehnika fotografiranja, saj je klasična fotografska tehnika v tem času prešla v digitalno. »V letu 1990 smo vse delali na klasičen način, črno-bele fil- Ker živimo v času, ko vzporedno dogajanje obstaja na družbenih omrežjih, ZAC določeno gradivo že objavlja na Facebooku, Instagramu in Twiterju. Objave označuje napis dekade90. Gre pravzaprav za poziv vsem, ki hranijo gradivo o utripu 90. let, da ga pod enako oznako objavljajo na svojih omrežjih. Tako pa tudi sami prispevajo k bolj celostnemu pogledu na to obdobje zgodovine. me smo razvijali v temnicah, tudi časopisi so bili črno-be-li. Okoli leta 1994 so časopisi že prešli na barvno tehniko. Takrat smo razvijali le še negative, nato smo jih skenirali in jih poslali po elektronski pošti. Prej smo jih dali na Alma z Eriko Figuro v okviru projekta Celjska zgodba je predstavilo Turistično in kulturno društvo Celje avtobus in jih tako poslali proti cilju. Med letoma 1999 in 2000 pa je postalo vse digitalno, pojavljali so se prvi digitalni fotoaparati. V teh desetih letih je bil preskok v načinu fotografiranja blazen.« Pomembna zgodovinska prelomnica Razstavo spremlja tudi katalog, ki obsega raznolike teme. Sourednica zbornika Sonja Jazbec je poudarila, da so bila 90. leta v političnem in nacionalnem oziru pomembna zgodovinska prelomnica. Deset poglavij na 78 straneh zajema prehod iz Jugoslavije v novo državo, družbeno-po-litične spremembe, razcvet potrošništva, gospodarske spremembe, reforme uprave, šolstva, zdravstva, mejnike iz kulture in športa ter tudi vsebine, ki so zaznamovale delovanje celjskega zgodovinskega arhiva v tem obdobju. Bo pa ta ustanova, ki bo prihodnje leto praznovala 60-letnico ustanovitve, prihodnja leta predstavila še druge dekade, s predstavitvami pa bo skušala zajeti obdobja do petdesetih let. TINA STRMCNIK Foto: TimE/FAS V Kvartirni hiši, v prostorih Turističnega in kulturnega društva Celje, so pred tednom slavnostno odprli celopostavno figuro Alme M. Karlin. Predstavljena je tako, da sedi za mizo in piše na pisalni stroj Erika. Gre za prvo takšno postavitev v seriji, ki si jo je društvo zamislilo pod naslovom Celjska zgodba oziroma Celje story. Namen projekta je, da bi ljudje bolje poznali pomembne ljudi, ki so zaznamovali preteklost mesta. Hkrati društvo želi, da bi to bila nova turistična ponudba Celja. Že pred mesecem je društvo pripravilo celodnevno prireditev, na kateri so lahko otroci ustvarjali po motivih Alminega slikanja, vsi ostali pa so lahko šli na ogled hiške v Pečovniku, kjer je nazadnje živela in kjer je predstavljena njena življenjska pot. Pri Alminem kipu na Krekovem trgu so nato organizatorji uprizorili še performans o njeni vrnitvi v Celje. Ob tem so napovedali, da bo kmalu na ogled Almina figura in projekt s pomočjo nekaterih zunanjih sodelavcev tudi izpeljali. Za Almo še rimski senator Društvo si je z zamislijo o izdelavi figur naložilo kar zahtevno breme, ugotavlja njegov predsednik Matija Golner. Izdelava takšnih figur je namreč pri nas še v povojih, pri čemer je tudi draga. Nazadnje so našli rešitev v sodelovanju s kiparjem Cirilom Hočevarjem, ki ima izkušnje z izdelavo muzejskih figur. Almin obraz in roke je zmodeliral v glini, nato jih je odlil v poliester in sestavil celo figuro. Pri tem so mu bile v pomoč različne fotografije, ki mu jih je priskrbelo društvo. Kljub temu je imel težave, ker je težko narediti kiparski izdelek iz portretov iz različnih obdobij in slikano iz različnih kotov. »Izbrali smo podobo Alme, ki se je vrnila s potovanja, zato je posrečena njena podoba za pisalnim strojem, ki jo zaznamuje kot pisateljico,« pojasnjuje Golner. Pomemben del postavitve je zato pisalni stroj Erika, ki ga je društvo kupilo na spletni dražbi in zato tudi strošek ni bil ravno majhen. Kustosinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje je dala nekaj izhodišč za izdelavo celostne figure, na primer o Almini nizki rasti, o tem, da je imela sive oči, da je nosila čevlje številka 34, kakšna oblačila je nosila ... Tako je nastala tudi obleka, ki jo je za figuro sešila Greta Dober- Matija Golner ob figuri Alme Karlin, ki je na ogled v prostorih turističnega in kulturnega društva v Kvartirni hiši v Celju. šek - Kužner. Del postavitve je tudi Almnin portret celjskega slikarja Mateja Cepina. Celoten projekt je stal malo manj kot štiri tisoč evrov, ki jih je društvo zbralo s pomočjo razpisov Mestne občine Celje, Turistične zveze Slovenije in iz svojih sredstev, veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela. Golner pravi, da so za naslednje leto v društvu že izbrali osebnost, ki jo bodo predstavili tako, kot so Almo. To bo Tit Varij Kle-mes, rimski senator iz Cele-ie, razmišljajo pa tudi o celjskih srednjeveških kraljicah. S tem naj bi počasi zaživela zbirka, ki naj bi postala nov turistični produkt Celja in ki bi jo tržilo društvo, saj bi s tem dobilo sredstva za nove figure in stalne prihodke za svoje preživetje. TC, foto: SHERPA v znamenju og Domača skupina uličnih gledališčnikov Sita celica popestrila Pravljično Celje Ena od programskih novosti letošnjega prazničnega decembra v Pravljičnem Celju so bile predstave uličnega gledališča, za katere je v prvem tednu poskrbela novoustanovljena skupina uličnih gledališčnikov v Celju, imenovana Sita celica, s predstavo Ulične zgodbe Ane Pravljične. Ta je bila v znamenju ognja in ledu. Kot je povedala Jerneja Kolar, svetovalka za kulturo v Zavodu Celeia Celje, ki je glavni organizator Pravljičnega Celja, je bil odziv obiskovalcev nad predstavami uličnega gledališča presenetljiv in zelo pozitiven. Urbana identiteta mesta Sodelovanje Zavoda Ce-leia z ustvarjalci uličnega gledališča traja sicer že kar nekaj časa, prvič pa jih je zavod k sodelovanju povabil pred nekaj leti v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu. »Želeli smo, da mesto z uličnim gledališčem dobi nekakšen urban nagovor, kar je v razvitih mestnih središčih nekaj običajnega,« je poudarila Jerneja Ko-lar, tudi ena od pobudnic nastanka in uveljavljanja uličnega gledališča v Celju. Sito celico, skupino domačih celjskih gledališč-nikov, vodi Matevž Pod-breznik. Kot je povedal, je bila predstava Ulične zgodbe Ane Pravljične kar obsežno zastavljena, ker so v njej sodelovali tudi drugi avtorji. Predstavo je namreč enkrat dopolnil ledeni performans mojstra oblikovanja ledenih skulptur Emila Govediča, naslednji dan so jo popestrili Ognjeni spektakel in KULTURA 15 Osvojil še Severjevo nagrado Ljubiteljski igralec Nejc Jezernik po dveh letih sodelovanja v gledališču žanje izjemne uspehe Nejc Jezernik, ki je od leta 2013 član igralskega ansambla Gledališča Zarja Celje, je minulo nedeljo v Škofji Loki prejel Severjevo nagrado in tako zbirki nagrad, ki jih je osvojil v zadnjem letu, dodal še eno lovoriko. Nejc Jezernik je Severjevo nagrado prejel za igralske dosežke v slovenskem ljubiteljskem gledališču. Komisija je zapisala, da je že pri oblikovanju vlog v sodobni burki Milana Jesiha z naslovom Triko pokazal svoje igralske sposobnosti tako v smislu gradnje gledališkega lika kot njegovega vključevanja v kontekst predstave. Še bolj je svojo ustvarjalnost razvil v uprizoritvi sodobne drame Blazinec, kjer je oblikoval lik Michaela, rahlo zaostalega brata pisatelja Katuriana. Ker gre za njegovo prvo resno vlogo, je vanjo vložil ogromno truda, časa in energije. Poudaril je, da se je ogromno učil, znanje pa je med drugim srkal od številnih igralskih kolegov v Gledališču Zarja Celje. Ne skriva, da so številne nagrade, ki jih je osvojil v zadnjem letu, med njimi sta tudi matiček za igralsko stvaritev in plaketa za najboljšega igralca osmega Repassage festivala v srbskem Ubu, zanj veliko presenečenje. »Ne zavedam se še razsežnosti svojih dosežkov. Je pa Severjeva nagrada zagotovo velika potr- ditev. Zanjo sem neizmerno hvaležen, saj kaže, da hodim po pravi poti in da sem se v življenju odločil prav.« Gledališče nastavlja ogledalo V obrazložitvi Severjeve nagrade so zapisali, da se je mlad igralec študija vloge Michaela za igro Blazinec lotil izjemno premišljeno, temeljito in postopoma, zavedajoč se, da hodi po tankem robu. Tako je nastal pretresljiv lik rahlo zaostalega posameznika, ki zaradi svoje posebnosti še toliko bolj intenzivno doživlja tesnobnosti in stiske današnje stvarnosti. »Zdi se mi, da svoj lik iz predstave v predstavo bolj globoko dojemam, z vsako ponovitvijo grem lažje na oder, vedno odkrijem nekaj novega. Od premiere je minilo več kot leto in kdor si danes ogleda predstavo, zagotovo doživi nekaj novega. Vsa ekipa je od premiere do zdaj naredila ogromen preskok.« Spomnimo, da igra govori o težkih temah, tudi o nasilju nad otroki, a po besedah letošnjega Severjevega nagrajenca prav s tem pri občinstvu spodbuja premislek o svetu, v katerem živimo. Tema je pri zasedbi sprva vzbujala nekaj pomislekov, vendar je na koncu prevladala odločitev, da mora gledališče ljudem pokazati tudi to, pred čemer si sicer radi zatiskamo oči. Po besedah Jezernika je namen igre podati svoje sporočilo. jnja in ledu žonglerske skupine Čupa-kabra, medtem ko je tretji dan piko na i dodala še Ognjena instalacija Pajkov-ka v izvedbi skupine Ključ 13 pod vodstvom Slavka Trivkoviča. Koncept se je obnesel »Bilo je kar veliko usklajevanja, ampak se zdi, da se je koncept kar obnesel. Tudi prihodnje leto želimo nastopiti na podoben način, ne le da nizamo predstavo za predstavo, ampak da damo projektu širšo vsebino, kot je bila letos povezava ognja in ledu,« je še povedal vodja Site celice. Matevž Podbreznik je sicer prekaljen ulični gleda-liščnik, član prve generacije tako imenovane Šugle - Šole uličnega gledališča - ki deluje v okviru uličnega Gledališča Ane Monro iz Ljubljane. Ta prireja največji festival uličnega gledališča v Sloveniji Ana Desetnica. Iz njega so izšli drugi festi- vali in predstave uličnega gledališča po večjih krajih v Sloveniji, pri čemer je zavod Celeia sodeloval z Gledališčem Ane Monro. Protiutež elitni kulturi »Sita celica je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta za produkcijo poletnega dogajanja v Celju iz umetniškega oddelka Gimnazije - Center Celje in že znanih artistov v Celju,« je o nastanku skupine celjskih uličnih gledališčnikov povedal Matevž Podbre-znik. Kot je še poudaril, je ulično gledališče forma umetnosti, ki je ljudem dostopna, saj jim za predstave, ki si jih lahko ogledajo v središču mesta, ni treba plačevati vstopnic kot v klasičnih gledališčih. »Za razliko od elitne kulture ulično gledališče nagovarja veliko širši krog ljudi,« je še sklenil Matevž Podbreznik. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Nejc Jezernik (desno) s soigralcem Alenom Mastnakom Gre za nagrado na področju gledališča, ki jo sklad Staneta Severja, ustanovljen v spomin na legendarnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca, podeljuje od leta 1970. Dobitniki dobijo nagrade za igralske dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih. Sklad nagradi tudi igralske dosežke študentov dramske igre. Četudi ljudje domov odidejo v tišini ali v solzah, je prav, da nekaj časa posvetijo razmisleku o globljih temah in se poglobijo vase. Na odru in pred kamero Letošnji dobitnik Severjeve nagrade na področju ljubiteljskega gledališča Nejc Jezernik je dejaven tudi pri filmski umetnosti. Pred nekaj tedni so v Mestnem kinu Metropol prikazali film Igorja Pečolerja Zadnji Krog, kjer igra glavni lik - športnika Marcela. Sicer pa zaradi vseh svojih uspehov ne spi na lovorikah. V začetku prihodnjega leta načrtuje opravljanje sprejemnih izpitov na eni od gledaliških akademij v tujini, pripravlja pa se tudi na dve novi predstavi. Nastopil bo v predstavi MacBeth, ki jo bo uprizorilo Gledališče Zarja Celje, in v Živalski farmi, ki jo pripravlja Hiša kulture Celje. TINA STRMČNIK Foto: JSKD Simfoniki z glasbenim genijem Petrovič Musorgski in Grieg za prazničen prelom leta Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je minuli ponedeljek v celjskem Narodnem domu pripravil novoletni koncert. Tokrat je orkester odigral dve veliki deli, mladim in obetavnim glasbenikom pa se je pri eni od glasbenih umetnin kot solist pridružil čudežni deček, komaj 12-letni Mak Muni Mihevc. Dirigent Matjaž Brežnik si je tokratni novoletni koncert zamislil nekoliko resneje kot prejšnje leto, ko je bila rdeča nit koncerta ameriška glasba. Za ponedeljkov večer je izbral Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega v bleščeči orkestraciji Ma-uricea Ravela. Klavirski koncert norveškega skladatelja Edvarda Griega pa je z orkestrom poustvaril komaj 12-letni Mak Muni Mihevc. Gre za enega naj- obetavnejših slovenskih mladih pianistov, ki se lahko pohvali tudi s številnimi osvojenimi nagradami na mednarodnih pianističnih tekmovanjih. Ob obletnici škofije Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje deluje približno petnajst let. Sestavljajo ga najboljši glasbeniki celjske glasbene šole, večinoma dijaki srednje šole, nekaj uspešnih učencev nižje stopnje in tudi nekdanji dijaki, ki so danes študenti glasbenih akademij in drugih visokošolskih zavodov. Orkester pridno dela celo leto in pripravi več koncertnih programov. Njegov program obsega skoraj vsa stilna obdobja, vključno s sodobno ustvarjalnostjo. Krstil je tudi nekaj skladb slovenskih skladateljev, kot so Jani Golob, Aldo Kumar in Brina Zupančič ... Na različnih festivalih in prireditvah sodeluje tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Znani so že tudi načrti za prihodnje koledarsko leto oziroma za drugo polovico tega šolskega leta. Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje bo najprej pripravil koncert, kjer se bodo kot solisti predstavili učenci in dijaki celjske glasbene šole, ki so na domačih in mednarodnih tekmovanjih dosegli najvidnejše uspehe. Maja bo orkester ob deseti obletnici celjske škofije pripravil Oratorij skladatelja Jožeta Trošta. Orkester bo koncert izvedel v sodelovanju s številnimi zbori iz celjskega in širšega slovenskega prostora. TS Foto: GrupA Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje in pianist Mak Muni Mihevc. 16 ŠPORT »Nismo le trpeli, malo smo tudi uživali« Marjan Fabjan po večtedenskih pripravah na Japonskem Za uspešne nastope na evropskih in svetovnih prvenstvih so judoistke in judoisti celjskega Zdežele Sankakuja temelje postavljali že v mesecu decembru na Japonskem. Vnovič so se udeležili turneje, ki so jo začeli 28. novembra in zaključili po treh tednih. Vmes so se udeležili zadnjega letošnjega grand slama. Na njem je Tina Trstenjak osvojila drugo mesto, Ana Velenšek tretje, Roki Drakšič pa peto. Brez uvrstitev so ostali Anka Pogačnik, Matjaž Trbovc, Adrian Gom-boc in Mihael Žgank. Z njimi sta bila trenerja Urška Žolnir in Marjan Fabjan. Ste pričakovali več ali manj od turnirja v Tokiu? Ob zaključku sezone smo osvojili dve medalji in vsekakor to štejem za lep uspeh. Nismo bili sijajni, toda gre za nova vidna dosežka po napornem in uspešnem letu. Čeprav je ostal brez medalje, se je Roki dobro boril. Njegova forma se stopnjuje, vsekakor se vrača na staro raven in to je dober znak. Tina Trstenjak je zmago v finalu že imela v žepu. Ob njenem drugem mestu sem se vseeno zamislil, kajti že drugič letos je izgubila z Nemko Trajdosovo. Tini je celotno leto sle- dila Ana Velenšek, v Tokiu je bila tretja. Ima še dosti rezerv. Ko bo treba, bo optimalno pripravljena. Vam je zdaj, ko je vse za vami, popustila imunost? Lotil se me je prehlad, drži, toda to ni nič v primerjavi s prejšnjim letom, ko sem skoraj celotne priprave na Japonskem preležal v postelji na Kodokanu. Bal sem se, da se bo ponovilo, a sem na srečo zdržal in sodeloval na vseh treningih in tekmah. Kje ste vadili? Obiskali smo več univerz in neumorno trenirali dan za dnem. Ob koncu smo se pripravljali na Kodokanu, najstarejši judo šoli, skupaj z gostitelji in predstavniki azijskih reprezentanc. Najbolj številčna je bila kitajska selekcija. Prvič smo skupaj s strokovnjaki iz drugih držav videli ogromno novih kitajskih obrazov. Imajo kopico mladih, a že zelo kakovostnih tekmovalcev. Na evropskem in svetovnem prvenstvu ter na svetovnih pokalih je bilo v ospredju lovljenje točk za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Riu de Janeiru. Je bilo uspešno? Tako kot v letu 2014 smo tudi letos izpolnili zastavljeni načrt. Vse je šlo >po planu<. Najbolj sem si želel, da bi naši judoistke in judoisti ostali zdravi, nepoškodovani. Želja se mi je izpolnila. Obenem se nam obeta precejšnje število potnikov v Brazilijo, Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Roki Drakšič, Mihael Žgank in najbrž tudi Adrian Gomboc. V začetku prihodnjega leta bodo svoje možnosti skušali izkoristiti še Anka Pogačnik, Matjaž Trbovc in Petra Nareks. Kvalifikacije se bodo pravzaprav zaključile konec meseca maja. Ste tri tedne zgolj trenirali? Bilo je naporno, nekaj časa je ostalo tudi za druge stvari. Kodokan leži med nakupovalnimi centri, kjer je neverjeten vrvež. V bližini je ogromna dvorana za bejzbol, v kateri so koncerti, pa mogočni hotel Tokyo Dome. Všeč nam je tamkajšnja hrana. Torej, nismo zgolj trpeli, malo smo tudi uživali. Kolikor vas poznamo, počitka ne bo. Med 26. in 29. decembrom bomo na pripravah v Bardonecchiji. V Italijo se bomo vrnili že drugi dan januarja, bivali bomo v Lignanu. In potem naprej po ustaljenem ritmu, ko si bodo sledili turnirji svetovnega pokala. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Marjan Fabjan je bil dobre volje po povratku z Japonske. Na svetovni lestvici je v kategoriji do 63 kg prva Tina Trstenjak, tretja je Ana Velenšek (do 78 kg), 11. Roki Drakšič (do 73 kg), 30. Adrian Gomboc (do 66 kg), 33. sta Petra Nareks (do 52 kg) in Mihael Žgank (do 90 kg), 39. Anka Pogačnik (do 70 kg), 45. pa Matjaž Trbovc (do 60 kg), vsi so iz Sankakuja. Celjana v drugih klubih sta: 28. Vlora Beđeti (do 57 kg) in 33. Matjaž Ceraj (nad 100 kg). Če bi v tem trenutku zaustavili točkovanje, bi imel Sankaku kar šest olimpijcev, poleg Trstenjakove, Velenškove, Drakšiča, Gomboca in Žganka še Trbovca zaradi kontinentalne kvote. Tudi Ceraj je trenutno uvrščen, izven pa so Nareksova, Po-gačnikova in Beđetijeva. Evropsko prvenstvo v ruskem Kazanu bo v drugi polovici aprila. Olimpijski turnir bo med 6. in 12. avgustom. Z leve klečijo Adrian Gomboc, Roki Drakšič, Mihael Žgank, Ana Velenšek, Tina Trstenjak in Aljaž Plantak. Prestižni zmagi Ane in Mihaela Na devetem turnirju Judo kluba Zdežele Sankaku v parterju sta zmagala Ana Ve-lenšek in Mihael Žgank. Čeprav gre za disciplino znotraj panoge, se je tekme udeležila vsa smetana celjskega kluba, preizkusil pa se je tudi Mario Stubičar, eden najboljših slovenskih borcev v ligi MMA (prosta amaterska borba). Uvrstil se je v polfinale in izgubil z Rokijem Drakšičem. Slednji se je v finalu pomeril z Mihaelom Žgankom in moral priznati premoč. V boju za tretje mesto je zmagal Adrian Gomboc. Med 27 nastopajočimi v odprti kategoriji so bile seveda tudi vrhunske tekmovalke, med katere se je vmešal kadet Aljaž Plantak na tretjem mestu. V polfinalu je bil nemočen proti Tini Trstenjak, v boju za tretje mesto pa je ugnal Klaro Apotekar. Slednja je klonila v polfinalu v sestrskem obračunu z Ano Velenšek, ki je slavila tudi v boju za prvo mesto. Gledalci v dvorani na Ostrožnem so uživali v vrhunskih borbah. Pozorno so si jih ogledali trenerji Marjan Fabjan, Urška Žolnir in Igor Trbovc, kajti vsak drobec bo v naslednjem letu lahko prelomen. DEAN ŠUSTER, foto: LARISA POTOKAR Svetovna prvakinja v kategoriji do 63 kg Tina Trstenjak (zgoraj) je imela pobudo, toda spretno je zmagala svetovna podprvakinja do 78 kg Ana Velenšek. Tako kot v ženskem finalu je v ostrem boju zmagal težji, Mihael Žgank proti Rokiju Drakšiču. novi tednik СРПРТ 1 "7 Št. 51, 24. december 2015 ОГОП1 I/ Pipan na tretji tekmi do tretje zmage Izjemna zadnja četrtina za peto zmago »pivovarjev« V 9. krogu domačega prvenstva za košarkarje so Sla-tinčani z 80:68 zmagali na Polzeli, Šoštanjčani so doma s 66:79 klonili proti Portoro-žanom. Podvig je uspel La-ščanom v Škofji Loki. Domači LTH Casting je bil boljši tri četrtine, v zadnji pa se je povsem »zlomil«. Zlatorog je zaostajal že za 12 točk, pred zadnjimi desetimi minutami za 8, potem je sledila imenitna predstava. Laščani so zadnjo četrtino dobili kar s 27:2! Goran Jurak je iz petih poskusov zadel tri trojke, trener Aleš Pipan je po vrnitvi na »pivovarsko« klop na tretji tekmi vpisal še tretjo zmago (73:90). V Škofji Loki je bilo zelo zanimivo. Kakšen je vaš komentar? Prikazali smo dva povsem različna obraza. Izredno slabo smo odigrali prvi polčas, potem še dodatnih pet minut v tretji četrtini. Obramba ni bila prava. Težave so bile resnično velike. Šele ko smo v drugem delu tretje četrtine menjali odnos do igre, smo zaigrali tako, kot sem od igralcev zahteval od začetka. Zagospodarili smo v napadu in v obrambi. Stekel je met in visoka zmaga je bila zaslužena. Nekajkrat ste vzeli minuto odmora, a ni šlo. Med zadnjim time-outom ste bili besni. Res je. Igralci bodo morali v prihodnosti drugače reagirati na igrišču, kot so tokrat v prvem polčasu. Treba bo poka- zati, da si zaslužijo nositi dres Zlatoroga. Po vašem prihodu ste z ekipo neporaženi. Nanizali ste tri zmage in marsikdo se sprašuje, kaj ste spremenili. S fanti sem se pogovoril o tem, kako je treba igrati v naslednjih mesecih. Vsak trener ima svoj način vodenja ekipe na tekmi, treningih. Mislim, da bodo moje delo igralci hitro sprejeli. Zdaj ko imamo pred sabo dva tedna premora, verjamem, da se bomo dobro pripravili. Potem bodo fantje zagotovo pokazali, da so iz pravega testa. Mogoče je bilo opaziti, da ste tekme želeli zmagati z obrambo. Vsekakor. Tekme se dobivajo z obrambo, ne z napadom. Imaš lahko sicer dober dan, ko tekmo dobiš z odličnim metom, napadom. Vendar se to kaj hitro konča. Prvenstvena sta čvrsta obramba in skok. Z njima je treba potem razvijati prehod in globinsko igro v napadu. Nazadnje ste bili trener v Skopju. Ste pogrešali naše državno prvenstvo? Ne morem reči, da sem ga pogrešal, saj smo trenerji profesionalci. Na najboljši možen način delamo tam, kjer pač smo. Obenem želimo vse skupaj spraviti v najboljši red. Vesel sem, da sem doma. Sem zelo motiviran, tako kot tudi moja ekipa. V Laškem so cilji venomer visoki, a so bili kljub temu privrženci Zlatoroga v preteklih letih večkrat razočarani kot zadovoljni. Boste takoj zahtevali, da se vse skupaj dvigne na višjo raven? Prav je, da se v Laškem venomer postavljajo visoki cilji. Ne glede na finančni vložek morajo igralci narediti toliko, kot so sposobni. Gremo korak za korakom. Kaj nam bo to v letošnji sezoni prineslo, bomo videli. Zatem bomo spet sedli in naredili strateški načrt za prihodnje sezone. Aleš Pipan je četrtič prevzel laško moštvo. Pod vašo taktirko so mladi igralci vedno dobili kar nekaj priložnosti. Bo tako tudi zdaj? Mladi igralci si morajo priložnost zaslužiti. Na treningih morajo prepričati trenerja. Nikakor ne smemo dovoliti, da mislijo, da jim minute podarjamo, ker so mladi. Če bodo delali tako, kot je treba, potem bodo zagotovo prišli v mojo ekipo. Kljub letom je Goran Jurak še vedno odličen in obenem pravi motivator za ekipo. Kaj lahko dodate? O njem ne bi izgubljal be- Domen Bratož je bolje kot proti Ciboni zaigral na obračunu s Krko. Poraza: visok doma, v gosteh po podaljških Košarkarji Tajfuna so v ligi Aba nanizali dva poraza, v nedeljo pa bodo gostili Crveno zvezdo. V 15. krogu je bila v dvorani Golovec zagrebška Cibona boljša z 72:54. Gostom se je uspel upirati zgolj Sandi Čebular, ki je zbral 17 točk, trener Dejan Mihevc pa je priznal, da so bili njegovi varovanci domala neprepoznavni po izidu 39:42. V šentjurskem taboru so skušali takoj pozabiti klavrno predstavo pred potjo na Dolenjsko. Videti je bilo, kot da jim je uspelo, kajti pred zadnjo četrtino so imeli 14 točk naskoka (53:67). Toda niso jih znali zadržati. Odločitev na slovenskem derbiju je padla šele po dveh podaljških (74:74, 85:85, 103:96). Domen Bratož je dosegel 20 točk, po 13 pa Aleksandar Ponjavić in Tomaž Bolčina. DŠ, foto: SHERPA Medijska pokrovitelja Novi tednik in Radio celje NA KRATKO Anin izid kariere Courchevel: Svoje privržence je razveselila Ana Drev iz Šmartnega ob Paki. Na veleslalomu za svetovni pokal v Franciji je bila sedma, z izidom kariere. 30-letna Drevova je doslej najvišjo uvrstitev dosegla z osmim mestom v kanadski Panorami novembra 2007. Po 15. mestu v prvi vožnji je imela na drugi progi tretji najboljši čas. Edini gol proti Celju Celje: Po štirih odhodih iz NK Celje je znan prvi novinec, ki bo zaostril konkurenco v zvezni vrsti. Do konca sezone je pogodbo podpisal 26-letni Hrvat Mario Brlečić. Svoj edini zadetek na slovenskih zelenicah je za Zavrč dosegel proti Celju. V minuli sezoni je igral v Romuniji in na Islandiji. Visoki zmagi Zagreb: Košarkarice Athletea so odigrale zadnjo tekmo v skupini B Jadranske lige. V gosteh so premagale Trešnjevko s 75:52. Celjanke so zasedle četrto mesto v skupini in se bodo za končno sedmo mesto pomerile z Grosupeljčankami. Prav njih so ugnale v slovenski ligi s 96:75. V uvodni četrtini so zaostajale celo za 10 točk in preizkušale živce trenerja Damirja Grgiča, ki je kljub prepričljivi zmagi oštel svoje varovanke. Šov v nedeljo Ljubljana: Kapetana moštev na All-Starsu Žiga Dimec in Matic Rebec sta izbrala soigralce in trenerje, s katerimi bodo v nedeljo na Vrhniki skušali uprizoriti košarkarski spektakel. Žiga Dimec si je za trenerja izbral Dejana Mihevca, za soigralce pa med drugimi tudi Sandija Čebularja in Dragišo Drobnjaka (Tajfun), Miho Vašla (Zlatorog) in Jana Kosija (Elektra). Na drugi strani bodo v ekipi Matica Rebca, ki je zapustil Rogaško, tudi Aleksandar Ponjavić in Tomaž Bolčina (Tajfun), Cory Remekun (Rogaška) in Jan Rizman (Hopsi). Zmaga za slovo od leta? Celje: Ekipa ECE Celje je v hokejski ligi INL po porazu pri vodilnem Feldkirchu s 6:1, edini gol je dal Žiga Svete, izgubila na gostovanju pri Kitzbühlu s 7:1. Celjani so dobro začeli. Tim Ograjenšek je po akciji Nika Nemečka in Blaža Kneza gol dosegel v 4. minuti, pozneje pa so v polno zadevali le še domačini. Varovanci trenerja Roka Rojška bodo v soboto ob 18.00 gostili Kapfenberg in pričakujejo, da bodo razveselili svoje navijače. (DŠ) sed, kajti igra kot mladenič. Leta se mu nikakor ne poznajo. Trenira in pazi na fizično pripravljenost. S takšnim načinom dela lahko vsekakor nadaljuje kariero. Sta dva tedna premora prišla ob pravem času, da boste lahko dokončno spoznali ekipo? Premor je zelo dobrodošel. Imeli bomo dovolj miru in časa, da postavimo neke stvari na svoje mesto. Cilj? Prvi je, da se uvrstimo v ligo za prvaka. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Elektra -Portorož 66:79; Milovac 17, Đurica 16; Buda 16, LTH Castings - Zlatorog 73:90; Abramovič 19; Jurak 18, Vašl 14. Vrstni red: Šenčur 15, Rogaška, Helios Suns, Zlatorog 13, LTH Castings, Portorož 12, Lastovka, Elek-tra 9, Hopsi 8. 1. SL (ž), 7. krog: Athlete -Grosuplje 96:75; Prezelj 19, Dojkić 18; Abramovič 24. Vrstni red: Athlete 14, Triglav 12, Grosuplje 11, Maribor 9, Domžale 7. Jadranska liga (ž), 10., zadnji krog, Zagreb: Trešnjevka - Athlete ...; ... (rezultat in strelke v torek zvečer). Jadranska liga, 14. krog: Tajfun - Cibona 52:74; Čebular 17, Bratož 9; Zubac 16. Vrstni red: Budućnost 26, Cr-vena zvezda, Cedevita, Mega Leks 25, Zadar, Tajfun, Krka 22, Skopje, Partizan, Cibona 21, Metalac 20, Igokea, Union Olimpija 19, Sutjeska 18. ROKOMET 1. SL, 15. krog: Ormož -Celje Pivovarna Laško 28:36 (13:15); Žuran 6; Janc 11, Mlakar 7, Gorenje - Loka 38:25 (20:15); Skube 6, Šo-štarič 5; Kavčič 10. Vrstni red: Gorenje, Celje 28, Koper 20, Krka, Loka, Maribor 19, Ormož 18, Ribnica 15, Trimo 14, Dobova, Izola 8, Slovenj Gradec 6, Sevnica 4, Slovan 3. (MiK) 18 VSI NASI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRMOVI. 1НШ1Ш ■v i ALI ODLIČNI STORITVI Jw Preberite aktualno -ponudbo Ln, si -privoščite najboljše! Avtohiša Čepin - zaupanje v »zvezdo« Ko so se pred dobrimi tremi leti v Avtohiši Čepin odločali dopolniti svojo ponudbo z vozili premium segmenta in imeli pri tem cilj svojim strankam nuditi najboljše, je po tehtnem razmisleku pojavila ideja, da svoje poslanstvo združijo z znamko Mercedes-Benz, katere slogan je Najboljše ali nič. Od ideje in besed so prešli k dejanjem in na Celjski cesti 49 v Vojniku zgradili nov, sodoben center za prodajo in servisiranje vozil Mercedes-Benz. Pri gradnji in opremljanju objekta so upoštevali vse smernice in standarde tovarne Daimler AG, ki jih pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mercedes-Benz mora izpolnjevati, da lahko svojim strankam nudi najvišjo kvaliteto storitev. S svojim visoko izobraženim kadrom, dovršenimi storitvami, ki temeljijo na strokovnem znanju in z izjemno bogato paleto izdelkov znamke Mercedes-Benz, se vsak dan trudijo, da strankam odpirajo nove poti in jim omogočajo hitro ter učinkovito doseganje lastnih ciljev - vedno z namenom v celoti izpolniti pričakovanja svojih strank. V njihovem prodajno-ser-visnem centru lahko izberete novo osebno vozilo, lahko go- PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! MarioKukovtis.p. , , , , , , . . , fela кдодо* 8.3230 Šentjur* P"f«ionalna predobdelava glede telefon:033740410 "aVfIt0 mat«"al? „ . , „__ 9sm: 041 741 W4 - ba™"Je ftAL 'estV«. POSEBNI EFEKTI www.strojeplastika.si ; ^^ДГ Р ° аГ°° BREZPLAČNO SVETOVANJE STR O JEP LASTIK A MARIO KUKOVIĆ SP. Boniteta odličnosti Želimo vam SREČNO in ZDRAVO LETO 2016 OK LED • Л. Л * ® * • Ko svetloba spregovori ** VSE VRSTE SVETIL ZA DOM, GOSTINSKE LOKALE IM POSLOVNE PROSTORE. 070 750 750 www.okled.si Razstavni salon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje Asfalt Kovač d.o.o., planina pri sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net flvlUskl ГШЖ FLIkCA ÄoS'' To MALI OGLASI 19 шшоМтЉ Obvestilo oglaševalcem o spremenjenem delovnem času oglasnega oddelka v času novoletnih praznikov: - v četrtek, 31. decembra 2015 in v soboto, 2. januarja 2016, bo oglasni oddelek odprt od 7.30 do 12. ure. MOTORNA VOZILA PRODAM BREZIZPITNI moped (50) Garelli prodam ali menjam za star motor. Telefon 041 664-733. 2906 SUZUKI R + 1,3 4 x 4, vsa oprema, 89.000 km, servisiran, nekaramboliran, prodam. Telefon 041 595-921. 2942 STROJI KUPIM 2879 PRODAM POSEST TRAKTOR Štore 402, letnik 1978, 3.200 ur, v zelo dobrem stanju, prodam za 2.600 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 355-843. 2841 STARO leseno prešo na kamen, izpravno, prodam. Telefon 041 664-733. 2906 ZADNJI nakladač za gnoj Leon 450 prodam. Telefon 041 967-685. 2928 PRODAM ШШт L Vcimi V ZIUO tudi no vaši najljubši1 televiziji (sS&Ssr v^^SU uitAsu MM vedeževanje in astrologija e 090 77 77 % V-' Kt^lbr d o.o;, 2,19 €/mln POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST Zakupite minute in se 1 vedeževalkaini pogovarjajte ceneje 070444422 KUPIM V CELJU kupim dvojčka ali vrstno hišo, zaželeno okolica Hudinje, Nova vas ali Ostrožno. Telefon 051 205-512, (03) 5483-707. 2905 ODDAM SNEŽNO desko, vrtljivo, 2 x 0,5 m, prodamo. Telefon 041 807-853. 2935 TRAKTOR Zetor 47 18 prodam. Telefon 031 783-636. 2954 MOTOKULT1VATOR, priključke, traktor, prikolico, mulčar, frezo in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2813 TRAKTOR Ursus, Univerzal, Zetor, Štore in ostale traktorje, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. KUPIM V ŠENTVIDU pri Grobelnem - novo naselje. Hišo, letnik 1985,157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primemo tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560539. 2808 ODDAM PRODAM PRODAM VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si V CENTRU Celja oddam klimatiziran, opremljen lokal, 43 m2 (WC, voda), primeren za pisarno, ordinacijo ali trgovino. Telefon 041 450-465, mail: info@thedreams.ch.2921 ШР astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE STANOVANJE PRODAM STANOVANJE blizu centra Celja, približno 40 do 50 m2, kupim. Telefon 041 710-477.2718 VEČJO garsonjero ali enosobno stanovanje, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Prednost imajo stanovanja z lastnim števcem ogrevanja in balkonom. Telefon 041 399-819, med 9. in 12. ali 15. in 18. uro. 2912 V CELJU oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 2925 ШШ 1 RABLJENO modro sedežno garnituro, dvosed in trosed, tekstilno usnje in jogi Hitex, bio ležišče, 80 x 200 cm, ugodno prodam. Telefon po 13. uri, 040 345-458. 28 44 POHIŠTVO za dnevno sobo, kuhinjo in spalnico prodam. Telefon 040 233-260. 2918 ELEKTRIČNI bojler AEG, 80 l, nerjaveči, primeren za pokončno ali ležečo montažo, ugodno prodam. Telefon 031 687-043. 2925 AKUSTIKA DIATONIČNO harmoniko Josip Fleis, Cis, Fis, Ha, obnovljeno, prodam. Telefon 041 664-733. 2906 DIATONIČNO harmoniko Lubas, kot novo, obnovljeno, G, C, F, B, prodam ali menjam. Telefon 041 664-733. 2906 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 2556 PRAŠIČE, od 90 do 130 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978. p PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2819 KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p DVA bika, ls, težka od 130 do 250 kg, prodam. Telefon 031 249-801. š 209 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Telefon (03) 5740-172. 2855 DVA bikca simentalca, stara 10 in tri mesece in teličko, 130 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 2864 PUJSKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Možna dostava. Telefon 041 922-485. 3288 ATRIJ www. atrij- celje. s i VESELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPEŠNO 2016! Sobivamo z vami. Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. TELICO simentalko, težko 650 kg, krmlje-no brez silaže, prodam. Telefon 031 265-277 ali 5774-451. 2893 200 kg prašiča, domača kuhana hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 7810-536. 2914 DVA prašiča za zakol, od 150 do 180 kg, prodam. Telefon 041 279-993. 2932 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, mesni tip, domača hrana, prodam. Telefon 041 827-798. 2936 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 509-687. 2933 PRAŠIČA, težkega približno 190 kg, hranjenega s kuhano hrano, nemasten, prodamo po zelo ugodni ceni. Telefon 5794-285, 031 609-043. 2938 TELICO, brejo 4 mesece in kravo, potrjena brejost, prodam. Cena po dogovoru. Anton Ošlovnik, Pepelno 3, Šmartno v Rožni dolini, telefon 577-7324, zvečer in 070 230-615. 2940 OSLA, starega eno leto, visoke pasme, prodam. Telefon 031 268-004. 2948 PRAŠIČA (tudi polovico) za zakol, kr-mljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Več informacij po telefonu 031 400-292 ali 031 885-134. 2949 TELICE, stare 8 mesecev, prodam. Telefon 031 783-636. 2954 PRODAM KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE krave in telice za zakol in za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p TELETA, od 50 do 250 kg, kupim. Telefon 031 559-820. 2947 OREHOVA jedrca, naravno sušena, 8 EUR/ kg, prodam. Telefon 041 971-319 ali 5794-058. 2798 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanj-ski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2813 JABOLČNIK in vino, belo, mešano in črnino prodam. Telefon 051 234-489. 2856 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, sorte renski rizling, laški rizling, souvignon, chardonnay in modra frankinja prodamo. Telefon 031 237-193. 2868 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420111 Al DA d.o.o„ Prekopa 3, Vransko VINO iz neškropljenega grozdja, jurka in gamay, lahko v manjših količinah, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan. 2901 1 v » 1 1 1 1 J Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: VT Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in I vse trgovine Tuš po Sloveniji. novi tednik / LET www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si simfer Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / OBVESTILA K+TEHflOS Podjetje z večdesetletnim obstojem na tujih trgih zaradi razširitve in nabave nove strojne opreme objavlja razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in pločevino) - operater rezkanja, struženja na 4- in 5-osnih strojih - operater na žični in potopni eroziji in drugih orodjarskih strojih - operater na varilnih robotih in varilec specialist - ključavničar/obdelovalec kovin zahtevnih priprav (varilne šablone, strojne konstrukcije) - vzdrževalec (mehanika, hidravlika, pnevmatika) - konstrukter orodij in projektni vodja (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - konstrukter kmetijskih strojev in naprav - vodja proizvodnje (varjenje, preoblikovanje, obdelava kovin) Zaželene so delovne izkušnje s področja mehanske obdelave, orodjarstva, strojništva, varjenja, s IV., V., VI., ali VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - delo v uglednem in uspešnem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS, d. o. o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50. Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki ne zbledi in vedno v tebi tli; je žerjavica, ki se ne pogasi, ker spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Mineva peto leto, kar sta nas zapustila J* hi ^ Ш -- /I TONE TERSEK STANKO ALES (1933 - 2010) (1953 - 2010) iz Harja pri Laškem Vsem, ki postojite ob njunih grobovih, jima prižigate svečke in še vedno ohranjate spomin nanju, iskrena hvala. Vajini najdražji Kar je pri vrhu, odnese piš. Le vse globoko skrito obdržiš. Ne išči mrzlično, ne begaj v snu. So povezave. So. Nekje na dnu. (Mila Kačič - Minevanja) Sporočamo žalostno vest, da se je po hudi bolezni od nas poslovila upokojena sodelavka ELIZABETA METLIČAR Ostaja v našem spominu. Sodelavke Centra za socialno delo Laško ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage MARICE ČATER iz Šmarjete pri Celju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam ob bolečih trenutkih slovesa stali ob strani, darovali sveče, cvetje in svete maše ter drago mamo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebni zdravnici Margareti Selič Amon in osebju bolnišnice Topolšica za zdravniško oskrbo in lajšanje bolečin. Zahvala velja tudi pogrebni službi Raj in gospodu Pergerju za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoča: hči Brigita in sin Darko z družinama L 274 n P Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica in sestra Štefanija tovornik iz Lož pri Rimskih Toplicah (14. 12. 1932 - 30. 11. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala tudi govorniku Ivanu Jelencu in pevcem. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Mirno in tiho nas je v 77. letu zapustila naša draga žena, mama in babica FANIKA IVSEK iz Rimskih Toplic Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli ali posredovali tople besede sočutja ter darovali sveče in cvetje. Se posebej hvala sodelavcem Pivovarne Laško in IV. osnovne šole Celje, domačim društvom ter vsem sosedom. Gospodu župniku Roku Metličarju iskrena hvala za mašni obred, Andreju Marinšku za skrbno izbrane poslovilne besede ter pevcem cerkvenega pevskega zbora domače župnije za ganljivo petje. Zahvala tudi osebju Doma starejših Thermana Laško in bolnišnice Topolšica, ki ste ji lajšali njeno zadnjo življenjsko preizkušnjo. Vsem nam bo ostala v prelepem spominu. Žalujoči vsi njeni p AMERIŠKI krompir zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5772-940. 2915 OKROGLE silažne bale in seno v kockah prodam. Telefon 041 818-108. 2920 SILAŽNE bale in kocke sena prodam. Telefon 031 626-126., Štore. 2923 SENO in otavo, suhe bale, 2. in 3. košnja in silažne bale prodam. Telefon 031 783-636. 2954 OSTALO PRODAM VISOKO kalorične brikete za kurjavo prodam. Telefon 041 741-028. 2682 KNJIGE ugodno prodam. Telefon 040 412452. 2851 BUKOVE pelete (slovenski proizvod) prodamo. Cena za tono je 190 EUR. Možna dostava. Telefon 041 556-082. p SUHA bukova drva in vino jurka in izabela prodam. Telefon 031 851-448. 2633 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p шшш lastrologtnja ГГГГГГГГЕ7Г1 I 1 I A I ^ Л I I Л cena pogovora za minuta je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha hruške, javorja, češnje, jesena, smreke, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p SUHE bale ali ovite in prikolico za prevoz dveh konj prodam. Telefon 041 880798. 2898 BUKOVA metrska drva prodam. Možen razrez in dostava. Ugodno! Telefon 051 614-316. p VINO, bio, iz škropljenega grozdja, po 1 EUR/l in šrotar brez motorja, okolica Celja, prodam. Telefon 070 612-705.2913 80 l kotel za žganjekuho, narejen za plin ali drva, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 251-803. 2891 Poroke Celje Poročila sta se: Jessika Nathalia HEREDIA SOSA iz Kolumbije in Urban SKA-MEN iz Ivence pri Vojniku. Žalec Poročila sta se: Danica JANČIČ in Boris GOJZDNIK, oba iz Griž. HLODOVINO za drva (pol bukev, pol gaber) z dostavo prodam. Telefon 041 472-380. 2887 SKORAJ novo spalnico, dnevno sobo in kosilnico Muta, s frezo, ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 040 283-778, (03) 5740-546. 2929 KOŠE, košarice, kosišče in grablje, kakovostne izdelave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-602. 2926 TRIBRAZDNI obračalni plug in burskega kozla prodam. Telefon 041 649-414. Š 212 MOTORNO žago Stihl, štedilnik na drva, trajno gorečo peč in zimske gume, 19560-15, prodam. Telefon 051 344-245. 2943 ZARADI bolezni prodam več rabljenih gospodinjskih pripomočkov: stroj za luščenje in mletje žita in rezalnik papirja, vse je zelo ohranjeno. Informacije po telefonu 041 954-546. 2924 TRAČNI obračalnik Sip 220, pajek Sip 230, nakladalko Sip po delih, tridelno brano, rabljene traktorske gume, frezo za Muto prodam. Telefon 041 642-070. 2927 KUPIM HLODOVINO iglavcev in hrasta kupim. Telefon 031 649-201. 2852 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si RAZOČARAN moški, 45 let, urejen, preskrbljen, s svojo hišo bi rad spoznal žensko do 40 let, ki si želi iskrene ljubezni v dvoje. Pokliči ali pošlji SMS po telefonu 070 370-110.2806 61-letni upokojenec brez obveznosti, ljubitelj življenja in vsega lepega in dobrega želi spoznati dobrosrčno žensko za prijateljstvo. Pri meni ali pri tebi. Telefon 031 461-272. 2870 Smrti Celje Umrli so: Kristina FRE-CE iz Celja, 80 let, Kristina KINK iz Celja, 76 let, Rudolf JEZERNIK iz Velenja, 87 let, Pavel RAZBORŠEK iz Žalca, 69 let, Amalija DOBOVIČNIK iz Dobrne, 89 let, Ana REPAS iz Dobrne, 90 let, Ivan Franc KNEZ iz Vojnika, 75 let, Ja- SEM preprost, urejen, 59-letni upokojenec brez obveznosti, z avtomobilom. Rad bi spoznal podobno žensko za druženje in resno zvezo. Telefon 051 385-425. 2900 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO voznika E-kategorije za prevoz ladijskih kontejnerjev. Pogoj: koda 95 in delovne izkušnje. Telefon 041 351-120. Saps, d. o. o., Kocbekova cesta 38, Ljubečna. 2878 RAZNO STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2950 nez KOSABER iz Celja, 93 let, Martin PODERGAJS iz Celja, 87 let, Olga VERVEGA iz Celja, 85 let, Martin AHTIK iz Celja, 85 let, Ivanka RAKIČ iz Celja, 94 let, Frančiška KRAŠOVEC iz Laškega, 88 let, Alojzija KNAFELC s Ptuja, 84 let. Laško Umrli so: Rozalija POLU-TNIK iz Celja, 90 let, Franči- ška IVŠEK iz Rimskih Toplic, 76 let, Karl VIDEC iz Male Breze, 72 let, Amalija GRE-GUREC iz Laškega, 77 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Karl JUG iz Šentjurja, 85 let, Rozalija MARGUČ iz Slatine pri Ponikvi, 94 let, Franc DIMEC iz Bobovega pri Ponikvi, 83 let, Stanislav ŽERJAV iz Planinskega Vrha, 45 let. Velenje Umrli so: Janez KRAMER z Ljubnega, 89 let, Jozefa APAT iz Šoštanja, 90 let, Alojzija CAMLOH iz Velenja, 81 let. Žalec Umrl je: Friderik PURNAT iz Letuša, 73 let. Mozirje Umrl je: Zdravko REPEN-ŠEK iz Nove Štifte, 54 let. OBVESTILA 21 Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric, boter in svak KARL VIDEC iz Male Breze 53 b, Šentrupert (15. 1. 1943 - 12. 12. 2015) V težkih trenutkih žalosti nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Laško, še posebej dr. Zlatečanovi, patronažnim sestram, posebej Tomici. Hvala delavkam Hospica za izredno pomoč, posebej sestri Lidiji in Tjaši. Hvala za pisna in ustna sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, govorniku Matjažu Piklu za besede slovesa, izvajalcu Tišine, mešanemu pevskemu zboru in pevcem KUD Šentrupert za lepo zapete pesmi, praporščakom in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Fanika, sin Drago, sinova Milan in Franci z družinama, Nataša z družino, Natalija in Tina, brat Slavko z družino in sestra Marica z družino L 273 Dragi dedi! Zdi se nam, da si še vedno tukaj, ob nas, da se boš zdaj zdaj pojavil na vhodnih vratih naše hiše. Si v nas, mi smo ti, ostajaš z nami. Neskončno radi te imamo. (vnukinja Maruša) V SPOMIN MILAN DOLINŠEK iz Celja (29. 12. 1934 - 19. 12. 2014) Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate. V srcu tiho žalujemo: hčerka Tatjana, vnukinji Maruša in Nataša 2953 Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. V SPOMIN Minilo je 14 let, kar nas je zapustil naš dragi JOŽE VEBER iz Curnovca 15, Laško (7. 3. 1951 - 24. 12. 2001) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 2941 Ko me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja LJUDMILA GOLEŽ rojena Podpečan (11. 9. 1945 - 25. 11. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Zagajšek, gospodu Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, Zdenki Orač za govor, Blažu Klančniku za molitve na domu ter Tonetu Vogrincu in Luciji Jazbec za vso pomoč. Hvala še enkrat vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni 2917 Umrl je naš upokojeni sodelavec ALOJZIJ BREŽNIK zaposlen kot vodja mehanične delavnice v takratni tehnični službi Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) V SPOMIN LUKA ANDERLUH (1. 3. 1993 - 26. 12. 2013) Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in z lepo mislijo častite spomin nanj. V srcu tiho žalujemo: ati Stane, mami Simona in brat Dejan 2944 V SPOMIN 28. decembra bo minilo deset let, kar nas je zapustila draga mama ANGELA SENEGAČNIK iz Brezja ob Slomu (30. 4. 1920 - 28. 12. 2005) Vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepimi mislimi in s spomini nanjo, iskrena hvala. Vsi njeni 2763 Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega partnerja STANISLAVA RAZDEVŠKA iz Gotovelj 138 f (27. 4. 1928 - 9. 12. 2015) iskrena hvala vsem sorodnikom in vsem, ki so pomagali pri strežbi v Poljčanah. Hvala vsem za iskreno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebej hvala vsem iz Hrvaške, Nemčije in Irske, ki so mi stali ob strani in me bodrili. Hvala tudi mojim sosedom iz Gotovelj. Lepa hvala gospodu župniku iz Poljčan za obred, pevcem za lepe pesmi in gospe govornici. Hvala Krajevni skupnosti Gotovlje za prinesena prapora. Žalujoči vsi njegovi 2934 Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, sedaj tuja se nam zdi. Čakamo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostaja nam le spomin na tvoje pridne dlani. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta in brata MARTINA PODERGAJSA iz Ložnice pri Celju (4. 8. 1928 - 12. 12. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Rajtmajerju za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Štefki. Zahvala gospodu kaplanu Ivanu za lepo opravljen pogreb in gospodu opatu Marjanu Jezerniku za sveto mašo in ganljive besede slovesa. Hvala tudi govornici gospe Romani za poslovilni govor. Vsem še enkrat iz srca iskrena hvala. Žalujoča: sin Tine in hčerka Manca z družinama 2939 Kar nekaj časa sem rabil, da sem dojel, da s tega sveta si z dušo odšel. Vendar v naših srcih boš vedno živel. Z lepimi trenutki, ki smo jih preživeli skupaj, nas za vedno boš grel. (Gal) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega DUŠANA GABRIELA iz Valvasorjeve ulice v Celju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prekrasno darovano cvetje in sveče ter za tolažilne besede ob bolečem slovesu. Iskrena hvala Mešanemu pevskemu zboru upokojencev Celje za lepo zapeti poslovilni pesmi, govornicama profesorici Cvetki Petek in profesorici Petri Gabriel za ganljive poslovilne besede ter duhovniku za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi medicinskemu in negovalnemu osebju za vso pomoč in nego. Hvala vsem in vsakemu posebej. Njegova žalostna družina 2907 22 NAPOVEDNIK radio celje ^fcČNO 20l6 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 24. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ADVENTURE OF A LIFETIME -COLDPLAY (5) 2. SAX - FLEUR EAST (3) 3. LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL FEAT. ED SHEERAN (6) 4. EXS & OHS - ELLE KING (2) 5. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE (1) 6. EVEN IN THE SHADOWS - ENYA(4) 7. SAINT CECILIA - FOO FIGHTERS (3) 8. NEVER FORGET YOU - ZARA LARS-SON & MNEK (4) 9. UNDER THE STARS - JOHN LEGEND (2) 10. FOCUS - ARIANA GRANDE (1) DOMAČA LESTVICA 1. GREVA DOL - TABU (4) 2. SAMI NAŠI - VLADO KRESLIN IN VLATKO STEFANOVSKI (3) 3. NASTALO BO - SIDDHARTA (2) 4. DOBRO SE IMEJ - ANJA RUPEL, PIKA, NUŠA IN ALENKA (3) 5. NOV DAN - NEJC LOMBARDO (1) 6. HEJ, TI! - OMAR (2) 7. MOJA JUTRA - ROSS BORT (5) 8. DOBRO VEŠ - ANZHE (5) 9. SUPER - STATIC (4) 10. A SI SPLOH TISTA - CLEMENS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: EYES SHUT - YEARS & YEARS BETTER PLACE - RACHEL PLATTEN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GREVA ŠE MAL DLJE - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE STOLETNI PLES - PANDA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Tonija Verderberja: Kaj bi jaz brez tebe 2. Ans. Roka Žlindre in Franca Miheliča: Nasmehni se 3. Klateži: Domači kraj 4. Veseli Dolenjci: Pozabljen božič 5. Boršt: Proti Borštu 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 20.00 Zvezdni utrinki PETEK, 25. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 26. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 27. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Ljerka Belak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 28. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Ljerka Belak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 29. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 30. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) KINO CINEPLE Spored od 24. 12. do 30. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Božič pri Cooperjevih - komedija četrtek: 14.10 petek, sobota: 16.30, 20.40, 22.10 od nedelje do srede: 16.30, 20.40 Dobri dinozaver - animirani četrtek: 12.00 petek: 15.20, 17.40 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.35, 15.20, 17.40 nedelja: 12.00, 13.35, 15.20, 17.40 Dobri dinozaver - animirani, 3D četrtek: 13.30 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. četrtek: 13.55 petek: 15.50 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 14.00, 15.50 nedelja: 11.50, 14.00, 15.50 Mali princ - animirani četrtek: 11.40 Mali princ - animirani, sinh. sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.25 nedelja: 11.30, 13.25 Parkelj - grozljivka, komedija četrtek: 16.00, 18.00 petek, sobota: 18.15, 20.15, 22.45 od nedelje do srede: 18.15, 20.15 Sestri - komedija četrtek: 12.30, 15.00, 15.45 petek: 15.40, 18.00, 20.20, 22.15 sobota: 14.10, 15.40, 18.00, 20.20, 22.15 od nedelje do srede: 14.10, 15.40, 18.00, 20.20 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani četrtek: 12.50, 14.50 petek: 16.15 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 14.15, 16.15 nedelja: 12.15, 14.15, 16.15 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, 3D četrtek: 11.30, 15.30 petek: 15.30 sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.30, 15.30 nedelja: 11.35, 13.30, 15.30 inciro|»ol ČETRTEK 19.00 Sestrica - drama PETEK 17.45 Sestrica - drama 20.00 Ti me nosiš - drama SOBOTA 16.00 Medved Bamsi in mesto tatov - animirana pustolovščina 18.00 Ti me nosiš - drama NEDELJA 19.00 Sestrica - drama PONEDELJEK, TOREK in SREDA 19.00 Do konca - epska zgodovinska drama Spectre - akcijski, triler od petka do srede: 17.30 V srcu morja - pustolovski, drama od petka do srede: 19.45 Vojna zvezd: Sila se prebuja - fantazijski, pustolovski četrtek: 11.45, 14.20 od petka do srede: 15.45, 18.20, 21.00 Vojna zvezd: Sila se prebuja - fantazijski, pustolovski, 3D četrtek: 12.40, 13.20, 15.20 petek: 16.20, 17.20, 19.00, 20.00, 20.30, 21.40, 22.40 sobota: 13.40, 16.20, 17.20, 19.00, 20.00, 20.30, 21.40, 22.40 od nedelje do srede: 13.40, 16.20, 17.20, 19.00, 20.00, 20.30, 21.40 Vsi na jug - komedija od petka do srede: 18.40 KINO VELENJE PETEK 20.00 Mladost - drama 21.00 Ob morju - romantična drama SOBOTA 18.00 Čarli reši Božič - družinski božični film 21.00 Vojna zvezd: Sila se prebuja - ZF akc. spekt., 3D NEDELJA 16.00 Čarli reši Božič - družinski božični film 18.00 Mladost - drama 21.15 Božič pri Cooperje- vih - komedija PONEDELJEK 20.00 Mladost - drama 21.00 Vojna zvezd: Sila se prebuja - ZF akcijski spektakel, 3D Novoletne filmske iskrice in decembrska romantika: PETEK 17.00 Čarli reši Božič - družinski božični film 19.00 Pisma sv. Nikolaju - komedija SOBOTA 17.00 Snoopy in Charlie Brown: Film o Arašidkih - anim. družin. kom., sinh. 19.00 Božič pri Cooperje- vih - komedija NEDELJA 17.00 Ups, Noe je odšel - anim. družin. komedija, sinh., 3D 19.00 Ob morju - romantična drama PONEDELJEK 17.00 Dobri dinozaver - anim. družin. komedija, 3D 19.00 Vrnitev domov - romantična drama TOREK 17.00 Mali princ - podnapisi - anim. družin. pustolovščina 19.00 45 let - romantična drama KULTURNE PRIREDITVE ČETRTEK, 24. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš izven abonmaja SOBOTA, 26. 12. PETEK, 25. 12. 15.00 Športna dvorana Zreče Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Zreče gostje koncerta: Štajerskih 7 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Božič s Slovenskim oktetom božični koncert 18.00 Večnamenska dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo Frakolovčani Frankolovčanom božični koncert 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalni božični party 21.00 Plesni forum Celje Kapobanda božični koncert 16.00 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester novoletni koncert 17.00 Cerkev sv. Egidija Zreče Koncert ob 25. obletnici samostojnosti in enotnosti Slovenije ter božično-novoletni koncert 18.00 Športna dvorana OŠ Hrušovec Šentjur Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Šentjur 19.00 Cerkev sv. Danijela Celje Tradicionalni praznični koncert v celjski stolnici božični napevi v organizaciji Vocal BK Studia 19.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi Božični koncert 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester novoletni koncert NAPOVEDNIK 23 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Moški so z Marsa, ženske so z Venere komedija z Denisom Avidićem, Špas teater 20.00 Občinsko dvorišče Laško Slovo od starega leta zabava s skupino Rok 'n' Band in predskupino Marvin 20.00 Rdeča dvorana Velenje Tradicionalni božični novoletni žur Šank rock in Big Foot mama z gosti: 6pack Čukur & band in Night Flight NEDELJA, 27. 12. 18.00 Dvorana Tri lilije Laško Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Moški pevski zbor Škale 19.30 Gledališče Zarja Trnovlje Veseloigra o umetnosti prijateljstva Art gostujoča praznična predstava v izvedbi Tadeja Toša, Vojka Belšaka in Kristijana Ostanka 18.00 Kulturni dom Štore Štajerskih 7 in Uroš Perić božično novoletni koncert 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Oktet Zavodnje 19.00 Cerkev sv. Danijela Celje Majda in Marjan Petan božično-novoletni koncert; gostje: 5+band 19.30 Gledališče Zarja Celje -Kulturni dom Trnovlje M. Jesih: Triko praznična silvestrsko-novoletna predstava v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Celje 20.30 Špital za prjatle Celje Boemski večer & Lusier večer glasbe in poezije SREDA, 30. 12. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Tradicionalne poljske otroške igrače in Hermanova otroška ustvarjalnica zadnje vodstvo po občasni razstavi 17.00 SLG Celje 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord Celje novoletni koncert; Nataša Lazić, klavir in Nataša Zupan, sopran PONEDELJEK, 28. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš predstava za otroke, SLG Celje 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Kvartet Svit z Marino 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord Celje novoletni koncert; solistki: Nataša Lazić, klavir in Nataša Zupan, sopran TOREK, 29. 12. 17.00 Dom kulture Velenje Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš praznična družinska predstava SLG Celje Jacob Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Zaključna prednovoletna 28. 12.//Praznični sejem, Šlandrov trg, 16,00—20.00 28. 12. //Pekarna Miš Maš, Dom II. slov. tabora Žalec, 17 00 28. 12. //Jeanette, koncert, Šlandrov trg, 13.00 29. 12.//Praznični sejem, Šlandrov trg, 16.00—20.00 29. 12. // Rdeča kapica, Šlandrov trg, 17.00 29. 12. //VS ZaPet, koncert, Šlandrov trg, 18.00 30. 12. // Praznični sejem, Šlandrov trg, 16.00—20.00 30. 12. // Takšnega cirkusa pa še ne, Šlandrov trg, 17.00 30. 12, //VS Sonus, koncert, Šlandrov trg, 18.00 31. 12. // Silvestrovanje za najmlajše, Šlandrov trg, 11.00—12 00 31. 12. // Silvestrska predstava: Tadej Toš, Stand up for sLOVEnija, Dom II. slov. tabora Žalec, 21.00 (vstopnice 13 EUR) 31.12. // Silvestrovanje na prostem z ansamblom Golte, Šlandrov trg, 22.30—1.30 WWW.ZKST-ZALEC.SI PRAVLJIČNO CELJE zabava s karaokami 18.00 Prireditveni prostor v Solčavi Novoletni koncert Oktet Žetev, Irena Vrčkovnik, Solčavski otroci, Mladi talenti, ansambel Mika nas, harmonikarski orkester Primoža Zvira 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Novoletni koncert Tria Eroika 20.30 Špital za prjatle Celje Zala & Manca glasbeni večer ČETRTEK, 24. 12. 10.00 do 12.00 Glavni trg_ Pravljična dežela pravljična vodenja do 30. 12. 10.00 do 19.00 Središče mesta Božično-novoletni sejem do 31. decembra 10.00 do 19.00 Pred mestnim kinom Metropol Pravljični vrtiljak in vlakec do 31. decembra 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Pravljična dežela pravljična doživetja s prihodom Božička in pravljičnih vil, do 30. 12. 20.00 Atrij UC, Galerija AQ in krčma TamKoUčiri Zaključek dnevov UČ tradicionalni božični party v kleti TamKoUčiri SOBOTA, 26. 12. 20.00 Krekov trg Muff brezplačni koncert NEDELJA, 27. 12. 19.30 Glavni trg Slovenski božič in žive jaslice, uprizoritev živih jaslic s kantato Slovenski božič; Mladi iz župnije Celje - sv. Jožef PONEDELJEK, 28. 12. 16.30 Gubčeva ulica 22.00 Krekov trg Zbor duhovenstva Sanktpeterburške mintropolije, Sankt Peterburg, Rusija brezplačni koncert PETEK, 25. 12. 18.00 Križišče Popovičeve ulice in Ceste na grad Romantičen pohod z baklami na Stari grad Celje na gradu bo Božiček razdelil simbolična darila Peci, peci pecivo -kulinarični dogodek za vso družino dogodek izvaja: IR doživetja 19.30 Glavni trg Slovenski božič in žive jaslice pripovedujejo: Mladi župnije Celje - sv. Jožef TOREK, 29. 12. 20.00 Krekov trg 20.00 Glavni trg Crvena jabuka brezplačni koncert SREDA, 30. 12. Tanja Ravljen & The Raye's boys brezplačni koncert 20.00 Krekov trg Fešta band brezplačni koncert OSTALE PRIREDITVE ČETRTEK, 24. 12. 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 10.00 do 18.00 Pri Gasilskem domu v Zavrhu pri Galiciji Jaslice na prostem na ogled do 2. februarja 18.00 do 23.00 Sv. Jedrt, Gotovlje Jaslice pri sv. Jedrt PETEK, 25. 12. 10.00 do 10.30 pred cerkvijo sv. Martina Laško Uprizoritev živih jaslic 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel zadnji vstop v jamo ob 17.30 15.00 do 18.00 Pred Jamo Pekel Razstava malih pasemskih živali 17.00 do 21.00 Velenjska promenada Čarobna promenada praznično druženje na prostem ob ognju, toplih napitkih ter božični glasbi 18.00 Prireditven prostor pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice pod skalo 18.00 do 21.00 Sv. Jedrt, Gotovlje, Jaslice pri sv. Jedrt SOBOTA, 26. 12. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 13.00 Spodnji vrt Savinje Laško Mednarodna božična ribiška tekma s peko in degustacijo rib 10.00 do 10.30 Hotel Thermana Park Laško in Zdravilišče Laško Nastop vaške godbe Vrh nad Laškim 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel zadnji vstop v jamo ob 17.30 15.00 do 18.00 Pred Jamo Pekel Razstava malih pasemskih živali 17.00 do 21.00 Velenjska promenada Čarobna promenada praznično druženje na prostem, Novoletna otroška likovna delavnica z Nino Cvirn, prodaja unikatnih izdelkov, koncert skupine Troet 18.00 Dom krajanov Vrbje Z glasbo po Južni Ameriki (bratje Soto Bravo) in razstava glasbil ljudstev Južne Amerike 18.00 do 21.00 Sv. Jedrt, Gotovlje Jaslice pri sv. Jedrt 18.00 do 21.00 Prostori društva za dušo Celje Kirtan jam meditacija skupaj za mir, uglasbene mantre, molitve, priprošnje za mir 19.00 Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert zborov in skupin NEDELJA, 27. 12. 10.00 Velenjski grad_ Srečanje z dedkom Mrazom 17.00 do 21.00 Velenjska promenada Praznično druženje na prostem, Interaktivno spoznavanje čarobnega Velenja v soju prazničnih lučk, koncert Skorband 18.00 Cerkev sv. Jerneja, Vojnik Vojniški pevski zbori s solisti tradicionalni božični koncert PONEDELJEK, 28. 12. 10.00 Kulturna dvorana Luče Ustvarjalna delavnica za otroke z Adrijano Suplin 16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični december v Žalcu, praznični sejem; Jannette, koncert 17.00 Kulturna dvorana Luče Novoletni aranžmaji ustvarjalna delavnica z Miro Kalčič 17.00 do 21.00 Velenjska promenada Čarobna promenada praznično druženje na prostem, Ljudska pravljica o čudežnem rogu, koncert Fešta band TOREK, 29. 12. 16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični december v Žalcu, praznični sejem; otroška predstava Rdeča kapica in koncert Vokalne skupine Zapet 17.00 Kulturna dvorana Luče Delavnica filcanja občutimo toplino volne z Marjeto Fale 17.00 do 21.00 Velenjska promenada Čarobna promenada praznično druženje na prostem, novoletna bobnarska delavnica, Srčna leta -projekcija dokumentarnega filma SREDA, 30. 12. 16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični december v Žalcu praznični sejem, cirkuška predstava in koncert Vokalne skupine Sonus 16.30 Kulturna dvorana Luče Izdelovanje nakita ustvarjalna delavnica z Niko Petek 17.00 do 21.00 Velenjska promenada Čarobna promenada praznično druženje na prostem, Tom & Jerry -cirkuški nastop 18.00 Gala dvorana hotel Thermana Park Laško Novoletna.net, otroška predstava KuKuc gledališča in otroško silvestrovanje DOBRODELNE PRIREDITVE NEDELJA, 27. 12. 14.30 Kulturni center Laško Laško združuje dobre želje izkupiček za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju z bogatim kulturnim programom in obiskom dobrega moža novi tednik Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Na poročni dan sta se obmetavala s snegom Bilo je novembra pred več kot desetletjem. Jože in Tina, zavzeta skavta, sta se v skupni akciji lotila spletanja vsak svojega ad-ventnega venčka. V boju z zelenjem in s trmasto žico sta se prvič spogledala in nedolgo zatem postala ne-razdružljiva. 21. novembra - na najbolj snežen dan te zime - sta se tudi uradno zaobljubila drug drugemu. Jože Arbajter je po poklicu profesor slovenščine in geografije, njegova Tina oziroma Martina, do nedavnega še Šolinc, je profesorica razrednega pouka. Gnezdo sta si spletla na Jo-žetovem domu tik ob ruševinah rifniškega gradu nad Šentjurjem, kjer oba z veseljem tudi kmetujeta. Lani sta si začela v hiši njegovih staršev urejati stanovanje. Ko so pozidali stene in dokončali streho, sta sredi napol zgrajenih sanj sklenila, da se bosta poročila. »Poroko sva si oba zelo želela že od nekdaj, saj je to za naju nekaj svetega. Datum sva določila skupaj, tako da ni bila le Tina tista, ki si je želela biti zimska nevesta. Vedela sva, da se bo delo tudi na kmetiji v novembru malce umirilo, želela sva na svoje, še pred selitvijo pa sva se odločila, da stopiva na novo pot tudi z uradnim blagoslovom,« razloži Jože. Kot pravita, sta v času priprav podirala vse hitrostne rekorde, še kakšnega pa sta postavila tudi pri pomanjkanju spanca. »Želela sva si, da bi bilo vse preprosto, a hkrati nekaj posebnega, nekaj najinega. Zato sva veliko stvari naredila sama. Štiri podstavke za torto v različnih višinah sva izdelala iz domače lipe, prav tako vaze in podstavke za sveče.« S pomočjo domačih in prijateljev jima je na koncu uspelo vse organizirati točno tako, kot sta si vedno želela. Dobila sta celo sneg. »Najbolj so nama ostala v spominu presenečenja, ki so se vrstila cel dan. Skavti so nama pred cerkvijo postavili ogromen slavolok in nama s fotografijami okra- sili celo pot od najinega doma do cerkve. Pevci, ki so nama peli na civilni in cerkveni poroki, so ganili prav vsakega od nas, in to so stvari, ki jih ne bova nikoli pozabila. In seveda sneg. Zelo sva si ga želela in ga na koncu dobila polno mero. Fotografiranja v snegu v gumijastih škornjih in kepanja na poročni dan res ne doživi prav veliko parov. Ko se ozirava nazaj, je ni stvari, ki bi jo spremenila.« Čeprav sta na poročni dan vstala, še preden je zapel petelin, sta preplesala vso noč do jutra. Ansambel Poet jima je pričaral izjemno vzdušje in lahko se zgodi, da ga bosta za zlato poroko spet najela. »Če se ne bova raje namakala v kakšnih toplicah,« se zasmejeta mladoporočenca. Trenutno urejata vtise, fotografije in spomine. »Bilo je kot v pravljici. In niti neveste mi niso ukradli, četudi je bila najlepša na svetu,« razneženo zaključi Jože. SAŠKA T. OCVIRK Jože in Tina Arbajter sta se poročila 21. novembra. II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 51 / Leto 70 / Celje, 24. december 2015 Rudolf Celjski tokrat zabaval v Laškem, , Ko šola za en dan Ljerka Belak: »Ce imaš Kuhanja kot svet nikoli postane center znanosti ljubezen, imaš vse« st.30 končanega raziskovanja str. 28 str. 35 26 BOŽIČNI PORTRET V službi miru Duhovnik Matej Jakopič je letos postal nov vojaški vikar Slovenske vojske in duhovni pomočnik v Vitanju - Med vojaško misijo v Afganistanu je za las ušel smrti »Letošnji božič bom po dolgih letih praznoval doma, v Sloveniji,« se veseli praznika miru vojaški vikar Slovenske vojske Matej Jakopič. Vojaški katoliški duhovnik, ki je bil v mirovnih misijah na različnih koncih sveta, bo letos praznoval v Vitanju, kjer je spomladi postal duhovni pomočnik, nekakšen župnijski upravitelj ob koncu tedna. Poleti je nato postal še nov vojaški vikar Slovenske vojske, kar v drugih vojskah ustreza nazivu vojaškega škofa. V Vitanju bo nocoj najprej vodil zgodnejšo otroško polnočnico, po njej za druge župljane še tisto, ki se začne opolnoči. To bo po dolgih letih prva Jakopičeva polnočnica v običajnih okoliščinah. »Od leta 2001, odkar sem zaposlen v Slovenski vojski, sem vse božične in velikonočne praznike preživel v krogu svoje družine,« je povedal med pogovorom v župnišču pri sv. Duhu v celjski Novi vasi, kjer biva v skromni sobici. »Zame, za vojaškega duhovnika, je moja družina vojska,« poudarja. S to veliko družino je tako bil na vojaških mirovnih misijah v Afganistanu, na Kosovem, v Bosni in Hercegovini, Čadu, Libanonu in še drugod po svetu. Za katoliškega duhovnika in krščanske vernike ima božič seveda velik pomen. »Na svet prihaja nebogljeno malo dete, Jezus Kristus, naš Odrešenik. Vsi upamo, da bomo rešeni težav, bolezni in še česa. In to upanje na prihod Odrešenika je zame bistvo božičnih praznikov,« se veseli praznika miru v različnih pomenih te besede. Potica po svetu Pravi, da se zelo rad spominja božičnih praznikov, ki jih je preživel v različnih kriznih žariščih. »Vsekakor je dom vedno dom,« poudarja. Na mirovni misiji ga človek še posebej ceni. To je še posebej očitno za božič, ko vojaki svojo družino najbolj pogrešajo. To so krizna žarišča, zato so vojaki v stalni pripravljenosti. Zgodilo se je že, da je bila polnočnica že ob osmih zvečer, saj so morali vojaki pozneje opravljati svoje dolžnosti. »Ponavadi smo si najprej pripravili slovensko večerjo. Kot vojaški kaplan sem na misijo prinesel seveda slovenske božične dobrote, med katerimi ni nikoli manjkala potica,« je povedal Matej Jakopič. Po božični večerji je bila na vrsti polnočnica in po njej jutranja božična maša. Med zanimivi božičnimi praznovanji Matej Jakopič omenja praznovanje božiča v Čadu, na črni celini, in sicer na meji z Darfurjem. Jakopiča, ki je tam obiskal slovenske vojake, so se razveselili tudi francoski, ki svojega duhovnika takrat niso imeli. Bilo je v puščavi, kjer kamel ni manjkalo. Božič so si pričarali tako, da so Francozi pripravili žive jaslice, saj so našli vojakinjo, ki je igrala Marijo. »Edino dete ni bilo živo,« se spominja Čada. Zaradi drugačne francoske navade so imeli božično večerjo po polnočnici. »Sredi puščave so pripravili celo ja-stoge,« se spominja tega božičnega praznovanja. Na misijah so polnočni-ce večjezične. Tako na Kosovu, kjer so slovenski, avstrijski, italijanski in madžarski vojaki, zapojejo vsak po eno kitico božične pesmi v svojem jeziku. Vojniška sveta noč Božič je za mnoge ljudi čas za spomine. »Spomini me vlečejo nazaj v rodno vojniško okolico, kjer smo kot otroci obhajali polnočnico okoli vojniškega oltarja,« se rad spominja. »Domači gospod župnik Anton Perger je tisto najbolj sveto božično pesem vedno prihranil za konec pol-nočnice. Nato so ugasnile luči, ljudje so se prijeli za roke in zapeli Sveta noč, blažena noč,« je povedal Matej Jakopič o lepih spominih. Zelo lepa so bila tudi božična praznovanja v družinskem krogu. »V domači vasi v Arclinu se je stari oče v manjši mizarski delavnici pogosto spotikal, ker sem mu bil kot majhen otrok v napoto,« se spominja v šali. »Dovolil mi je, da sem iz lesa izrezljal figurice za jaslice. Te je sestra oblekla v oblačilca, ki jih je sešila. Najmlajšemu bratu smo dovolili, da je postavljal ovčke,« je povedal o nastajanju Jakopičevih jaslic v Arclinu. Smreko so smeli okrasiti vsi trije otroci, ki so nato z zanimanjem pričakovali, če bo Božiček pod njo pustil kakšno darilo. Ko so se vrnili od polnočnice, so jih čakali kakšna božičkova kapa, rokavice ali nogavice. Najprej mizar V mizarski delavnici starega očeta se je vedno odlično počutil. »Proti koncu osnovne šole sem si zaželel, da bi dišal po svežem lesu,« je pripovedoval. Med obiskovanjem srednje lesne šole je živel v mariborskem malem semenišču. Tovarna Lik Savinja v Celju, ki ga je štipendirala, se je znašla v stečaju, zato se je zaposlil v Pohištvu Celje. Tam je bil nato v službi dve leti in pol. Nato je moral na služenje vojaškega roka v Jugoslovansko ljudsko armado. »Pokojni ravnatelj ljubljanskega bogoslovja je nekoč dejal, da je vojaščina najboljši letnik bogoslovja. V vojski se človek res toliko prekali in spozna samega sebe, da vidi, iz kakšnega testa je ustvarjen,« se spominja ovinkov na poti k svojemu duhovniškemu poklicu. »Če je bolj mlahav, bo odpadel, in če je prekaljen, bo njegova odločitev jasna,« se je prepričal. Tako se je začel pripravljati na študij na teološki fakulteti in se odpravil k direktorju »svojega« Pohištva Celje. »Veste, gospod direktor, rad bi šel v šolo,« se je začel Matej pogovarjati z direktorjem. »Ne, to ni mogoče, ti si za delavnico,« je odvrnil direktor. »Ampak gospod direktor, predavanja na fakulteti se bodo že začela,« je pojasnjeval Matej. »Zakaj pa, saj trenutno ne potrebujemo inženirjev in drugih fakultetno izobraženih?« je ostal neomajen direktor. »Gospod direktor, jutri se bodo začela predavanja,« je bil Matej neposrednejši. »In kaj želiš študirati?« je postal radoveden direktor. »Na teološko £ fakulteto bi šel,« je presenetilo direktorja. »Matej, oprosti, potem ti ne smem braniti. Podprl te bom,« se je odločil direktor. Rodilo se je njuno prijateljstvo, ki še traja. Povabilo v vojsko In kako je zorela Jakopičeva odločitev za duhovniški poklic? Matej je bil v Vojniku ministrant od malih nog. Velikega pomena je bil zgled domačega župnika Antona Pergerja. »Ko razmišljaš, kaj bi v življenju počel in po kateri poti bi šel, vedno sveti kakšen svetilnik. To so lahko starši, prijatelji, dobri gospodarstveniki ali politiki, odvisno od tega, kaj je posamezniku bliže. Zame, ki sem rasel ob Matej Jakopič med vojaško poroko. V Slovenski vojski jih je vsako leto približno dvajset. r^T T X T /7 i . I /- t jI h___ Med Celjem, Ljubljano in Vitanjem. Vojaški vikar živi v sobici župnišča cerkve sv. Duha v celjski Novi vasi. BOŽIČNI PORTRET 27 Kot vojaški duhovnik je deloval v vojaških mirovnih misijah v Afganistanu, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Čadu, Libanonu ... L oltarju, je bil najlepši zgled domačega župnika Pergerja,« se rad spominja Matej Jakopič. Čeprav je imel že nekaj delovne dobe v tovarni, si je zaželel, da bi bil takšen, kot je domači župnik. To se je uresničilo, Matej Jakopič je v duhovniški službi že sedemnajst let. Najprej je bil nekaj let kaplan v Brestanici. Jakopičeva pot v vojaški službi se je pravzaprav začela na škofijskem srečanju »farovških« kuharic, kamor je pripeljal svojo priletno gospodinjo. Na srečanju na prelomu tisočletja se mu je približal takratni mariborski nadškof dr. Franc Kram-berger, ki ga je povabil k delu vojaškega duhovnika. »Gospod nadškof, obljubil sem vam pokorščino. Kakor boste odločili, tako bo,« je odgovoril bodoči vojaški duhovnik Jakopič, ki je bil ob povabilu seveda presenečen. Takrat je morala naša država zaradi prilagajanja naše vojske zvezi Nato zaposliti dva duhovnika. Matej Jakopič je postal kandidat, ki je moral opraviti različna preverjanja, od zdravstvenega do varnostnega. »V tistem času niti vojska ni vedela, kaj naj počne z duhovnikom. Prav tako tudi duhovnik še ni vedel, kaj točno naj počne v vojski,« se napol v šali spominja začetka vojaške službe leta 2001. V nekdanji socialistični jugoslovanski vojski so bili duhovniki seveda zgolj vojaški obvezniki. S sodelavcem, drugim vojaškim duhovnikom, sta tako začela preučevati, kako imajo urejeno duhovno oskrbo vojakov v drugih demokratičnih državah. Sedel je sam Predpostavljeni so zato Mateja Jakopiča napotili v častniško šolo v Kanado, kjer ima duhovna oskrba vojakov dolgo tradicijo. Tam je tako velika vojaška šola, da imajo za vojaške duhovnike poseben izobraževalni program. »Po nekajmesečnem izobraževanju sem vlogo vojaškega duhovnika dobro razumel. Osnovno pravilo je, da je vojaški duhovnik z vojakom vojak in z generalom general. In če je vojaški duhovnik zgolj gospod, ga ne ceni noben vojak,« se je prepričal. »Vojaki te cenijo šele, ko imaš modre prste od mraza ali zlepljeno zadnjico od znoja,« je povedal o razmišljanju vojakov v vojski. »Ko sem se vrnil domov, sem v službi prve mesece pri malici sedel sam. Veljal sem za črnega, bali so se me. Nato so spoznali, da ni treba k maši po ukazu,« se spominja začetka delovanja med slovenskimi vojaki. Strah pred duhovno oskrbo vernih vojakov je nato seveda minil, danes je to nekaj običajnega. Duhovne oskrbe seveda niso deležni le vojaki, ki so verni katoličani. V Slovenski vojski sta prav tako zaposlena evangeličanska duhovnika, duhovne oskrbe so deležni tudi vojaki pravoslavne in muslimanske vere. Izpovedovanje vere seveda spada med človekove temeljne pravice. Na vojaških mirovnih misijah, kjer so vojaki v službi zagotavljanja miru, so seveda v težjem položaju. Posamezniki lahko doživljajo različne osebne stiske. Jakopičevo zagotavljanje duhovne oskrbe naših vojakov se je začelo tako, da je bil kot vojaški kaplan vsak mesec po en teden med slovenskimi vojaki v Sarajevu. V Afganistanu je od pol leta, kolikor traja celotna misija, kot vojaški duhovnik preživel po en mesec. V zadnjih sedmih letih je postalo pravilo, da je duhovnik v misiji njeno celotno obdobje. Seveda, če je tam zadostno število vojakov. Raketa ni eksplodirala Vojaške misije so včasih v skorajda vojnih razmerah. V Afganistanu je Matej Jakopič skupaj z vojaki za las ušel smrti. Bilo je nekega sončnega jutra, ko je v bazo priletela raketa, ki naj bi v premeru tristo metrov zbrisala vse, kar se je zbrisati dalo. Na mestu, kamor je padla, je nastal globok krater. Vžigalnik je na srečo zatajil. »Po tem dogodku mi je takoj eden od vojakov, ki ni nikoli hodil v cerkev, rekel: »Padre, nocoj pa moramo imeti mašo v zahvalo! Odgovoril sem mu, da jo bomo imeli,« se spominja Matej Jakopič. Verni vojaki verjamejo, da jih je v tistih trenutkih rešila izobešena podoba brezjanske Marije Pomagaj. »V vojni ni pomembno, če si veren ali nisi. V bistvu je veren vsakdo, saj veruje v svoj obstoj. Upaš, da se ti ne bo nič zgodilo in da te bodo doma pričakali žena in otroci,« je povedal o razmerah v nevarnih vojaških misijah. »Vloga duhovnikov na vojaških misijah je nasploh močna. V Afganistanu je glavna oseba v bataljonu imam. Tako kot oceni imam, tako odloči poveljnik bataljona,« je opisal razmere Matej Jakopič. Duhovniki različnih veroizpovedi morajo seveda dobro sodelovati. Jakopič je tako večkrat odšel k imamu na molitev v moše-jo, imam je nato prišel h katoliški polnočnici. To seveda po drugi plati pomeni tudi kupovanje varnosti. Vojaki seveda svojim duhovnikom v takšnih razmerah, ko se pojavljajo osebne stiske, posebej zaupajo. »Ob tem ne smemo pozabiti, da ni ničesar obvezno. Za nobeno pokristjanjevanje ne gre,« poudarja vojaški duhovnik Jakopič. Za duhovno oskrbo Od m___j- do vojaškega vikarja Slovenske vojske oziroma do vojaškega škofa. Življenjska zgodba duhovnika Mateja Jakopiča je zanimiva. francoskih vojakov na Kosovu, ki so ostali brez svojega duhovnika, je prejel pred letom celo francosko državno odlikovanje. Podelil mu ga je francoski veleposlanik v Sloveniji. Prelomno leto Matej Jakopič je prejel novo priznanje za duhovniško delo med vojaki letos poleti, ko je postal vojaški vikar Slovenske vojske. V vojskah zveze Nato imajo skoraj vse države članice vojaške škofije, z izjemo Slovenije. Po splošni cerkveni upravi je nižje od škofije vikariat, ki ga ima tudi naša vojska. Vojaški vikar ima tako podobne pristojnosti, kot jih imajo škofje. V njegov vikariat spadajo tudi vojaški duhovniki drugih veroizpovedi in sedem pastoralnih asistentov, katoliških laičnih teologov. Ti so lahko poročeni in imajo med drugim na skrbi različne družinske programe, na primer druženje žena vojakov, ki so zdoma. Letošnje leto je za Mateja Jakopiča nasploh prelomno. Potem ko je postal poleti vitanjski duhovni pomočnik Alojz Cvikl mariborski nadškof, je župnija potrebovala novega duhovnika. Nov duhovni pomočnik v Vitanju je postal vojaški vikar Jakopič, ki je hkrati v službi v Ljubljani. »To je, če se izražam pod narekovaji, krivda celjskega škofa Lipovška in moja krivda,« se je pošalil Matej Jakopič. Pravi, da si je po dolgih letih spet zaželel običajno delo v kakšni župniji. Celjski škof ga je zaradi pomanjkanja duhovnikov zaprosil za duhovno oskrbo Vitanja. »Škof me je zaprosil za pomoč do avgusta, vendar sem pozabil vprašati za letnico, do katerega leta,« se je spet pošalil Matej Jakopič. Tako preživlja konce tedna v Župniji Vitanje, kjer ob delavnikih pomaga duhovnik iz sosednje Nove Cerkve. »Ko se vrnem iz Ljubljane v Župnijo Vitanje, se počutim, kot da bi prišel v terme. Tam občutim, kaj je pravo duhovništvo,« se je znova pošalil. V Ljubljani ima med drugim protokolarne in druge zahtevne obveznosti. Prednosti v Slovenski vojski tudi ne manjka. »Slovenska vojska je edina državna ustanova, kjer lahko med službenim časom skrbiš za svoje zdravje. Po uro na dan je predpisana telovadba, česar ni niti v policiji,« je zadovoljen. Zaradi obveznosti v Ljubljani in Vitanju mu zmanjkuje časa. Pravi, da si zelo želi, da bi se vrnil k delu z lesom. Še posebej rad bi se posvetil resta-vriranju. BRANE JERANKO Foto: SHERPA in arhiv MJ . ■ : ' ■ t»-.' -W.L . i.TV 28 REPORTAŽA Eden od pogosto uporabljenih slovenskih pregovor pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.« Učenje pa je zagotovo lažje, če si lahko znanost namesto s suhoparnimi razlagami predstavljamo s pomočjo ogledov, dotikov, poskusov. Da je dojemanje novega znanja, če lahko pri tem uporabimo skorajda vsa čutila, nekaj zabavnega, so pred dnevi spoznali učenci II. osnovne šole Rogaška Slatina. Njihove učilnice so se namreč za en dan spremenile v Hiško eksperimentov. Hiška eksperimentov je potujoča in pomanjšana Hiša eksperimentov (slednja deluje v prestolnici), ki za en dan osnovne šole po državi spremeni v center znanosti. V II. osnovni šoli Rogaška Slatina Dr. Miha Kos je razložil, da je življenje zaporedje težav, kar lahko človek obrne v svoj prid: »Nikoli ne prideš do tega, da ne bi imel nobenih težav. Ko razčistiš z eno, je pred tabo druga. A iz vsakega problema, ki te spremlja na poti, se lahko nekaj naučiš. Ko se z njim spoprimeš, ti bo to pomagalo pri trenju naslednjega trdega oreha. Prej ko začneš uživati pri reševanju problemov, prej boš užival v svojem življenje.« so pod okriljem tega projekta predstavili kar 50 eksperimentov. Tamkajšnja ravnateljica mag. Karla Škrinjarić je poudarila, da prav vključenost vseh čutil pri otrocih razvija radovednost. Ta je po njenih besedah ključna za to, da otrok razvija svoje ideje. »Tudi če so te morda napačne, se lahko naučimo marsikaj, saj izključimo, kar ni bilo prav, in prihodnjič izberemo pravo pot.« Iz II. osnovne šole Rogaška Slatina Hišo eksperimentov v Ljubljani že nekaj let zapovrstjo obiskujejo učenci tretjega razreda osnovne šole. Mobilna Kaj se zgodi s ploščicami, ko z dlanjo rahlo udarimo po sredini gumijaste opne na bobnu? Ob tem se zrak v bobnu stisne, z veliko hitrostjo pa nato kot nevidni curek pihne skozi luknjo na drugi strani bobna. Če zadane ploščice v okvirju, jih zračni vrtinec rahlo sune in ploščice zanihajo. Eksperimenti otrokom približajo procese iz fizike, kemije, optike, odstirajo tančico s področja psihologije in s prepleta številnih znanosti. Predvsem pa jim pokažejo, da je učenje lahko zabavno. Filozofija Hiše eksperimentov je namreč: »Prebral sem in sem pozabil, videl sem in sem si zapomnil, naredil sem in znam.« Ko šola za en dan postane center znanosti Profesorica Zinka Gjuras v II. osnovni šoli Rogaška Slatina uči naravoslovje in kemijo. Kot je povedala, tudi pouk vključuje veliko eksperimentalnega dela, ki mu učenci sledijo v skupinah. »Nad takšnim načinom dela so zelo navdušeni, saj tako lažje razumejo pojave. Sem pa danes opazila, da so otroci marsikatero teoretično znanje, ki ga v šoli nismo mogli prikazati, ker za to nimamo možnosti, znali preizkusiti v praksi.« Raziskovanje in radovednost kot protiutež povprečnosti in brezvoljnosti hiška pa je tokrat omogočila, da so znanost na malo drugačen način spoznale prav vse generacije osnovnošolcev. Ravnateljica upa, da bodo v prihodnje matično hišo v Ljubljani lahko obiskovali tudi peto- in sedmošolci, ki bi pridobljene izkušnje lahko s pridom uporabili pri pouku. Nenazadnje je takšno doživetje pomembno tudi za učitelje, je poudarila. »Premalo poudarka je na tem, da se vsi skupaj učimo, tudi učitelji. Ko smo izvajali eksperimente, smo bili navdušeni. To je znak, da se moramo tudi mi znati igrati in sprostiti,« je povedala. Družba radovedneže Direktor ustanove Hiša eksperimentov dr. Miha Kos je pojasnil, da družba nasploh potrebuje radovedne ljudi - takšne, ki iščejo odgovore na svoja vprašanja, ki se ne zadovoljijo z odgovori, ki jih ne razumejo, ki si upajo priznati, da česa ne vedo, in so se pripravljeni naučiti česa novega. Radovednost je ključ do inovativnosti, podjetništva in še do marsičesa drugega. In otroci so že po definiciji najbolj radovedna bitja, je poudaril. »Če ne bi bili radovedni, ne bi začeli dihati, sedeti, hoditi. Človeštvo je obstalo prav zaradi svoje radovednosti, to je bila njegova prednost pred drugimi bitji. Mi nismo imeli čekanov ali krempljev, ampak smo razvijali pamet.« Učitelj = navduševalec In če mislimo, da je osnovni cilj Hiše eksperimentov, da promovira znanost, se nekoliko motimo, nas je opomnil Kos. Glavna naloga hiše je namreč navduševati mlade nad radovednostjo in učenjem. Da bi to postalo njihov konjiček in da bi si vsak dan za svoj cilj določili, da se bodo naučili nekaj novega. Pri tem imajo pomembno vlogo starši in učitelji, ki morajo mladega človeka pri razmišljanju spodbujati in ne omejevati. Kar se učiteljev tiče, si Kos želi čim manj tistih, ki so navajeni dela po avstro-ogr-skem načinu - ko je učitelj nad učenci, ti pa ga ne smejo ničesar vprašati ali podvomiti v podano snov. Na srečo obstajajo tudi takšni, ki ne učijo, ampak navdušujejo otroke za učenje. In smo spet pri pregovoru. Janezek zna namreč to, kar se je naučil, in ne tistega, kar ga je naučil učitelj. »Slednji pa je dejansko lahko tisti, ki Janezka navduši, da se bo ta nečesa naučil. To pomeni, da v šolah potrebujemo nav-duševalce. Tako s Hišo eksperimentov kot z njeno potujočo različico skušamo po svojih močeh spreminjati izobraževalni sistem.« TINA STRMČNIK Foto: GrupA Kako iz dveh obrazov sestaviti enega sta preverila ravnateljica II. osnovne šole Rogaška Slatina mag. Karla Škrinjarić in direktor Hiše eksperimentov dr. Miha Kos. # 4, Ш or sveti, ta greje, je naslov eksperimenta ki otrokom pojasni, da se ob nastajanju električne energije del porabi za to, da žarnice svetijo, del pa segrevanje žarnic samih. PORTRET 29 Rad ima vse, kar diši po starem Alojz Dobovišek je v dolgih letih ustvaril zavidljive zbirke vsega mogočega - Zasebni muzej od šivanke do avtomobila Pri njem človek redko ve, kdaj se šali in kdaj misli zares. A strasti do vsega starega, nenavadnega, že napol pozabljenega, nikakor ne more skriti. Doma je na meji dveh vasi, Vrbnega pri Šentjurju in Ogorevca nad Štorami, od koder se širi lep pogled na dolino. Na Doboviško-vi domačiji je cela vrsta različnih poslopij in kot se kmalu izkaže, so vsa skoraj do stropa napolnjena z najrazličnejšimi eksponati. Kot je povedal, se vasica prazni in tako se mu je ponudila priložnost, da je kupil staro hišo in jo popolnoma prenovil. »Sem sicer izučen mizar, vendar nisem nikoli hodil v službo,« začne svojo zgodbo Dobovišek. »A čisto vse, kar vidite v tej hiši, sem izdelal sam, vse znam narediti,« se pohvali in pri tem pokaže mojstrsko izvedena tesarska, mizarska, zidarska, keramičarska in še kakšna dela. A tisto, kar obiskovalca res pusti brez besed, so predmeti v hiši. Saj ste že slišali za rek, da imajo na kakšnem podstrešju vse, samo župnika ne? No, ko stopiš v katero od Alojzovih sob, kar zaslišiš svojo babico, kako izusti kaj podobnega. »Imam 22 harmonik. Žal znam igrati samo na tiste s ključkom, ki imajo posneto melodijo. Ampak me redkokdo razkrinka. Enkrat so mi v Srbiji ploskali bolj kot Modrijanom. Dvesto ljudi je spustilo žlico iz rok, ko sem raztegnil meh,« pomežikne Alojz. A tu so še prave cerkvene orgle, gramofoni, ogromna numizmatična zbirka s kar 11 tisoč različnimi primerki, zaboj z vsaj 200 kilogrami starih kovancev, kovaško, tesarsko in mizarsko orodje, 20 šivalnih strojev, 15 mopedov, stari avtomobili, slike in listine, pisalni stroji, vojaški predmeti, kovani križi in ključavnice, violine ter medalje in lahko bi naštevali še in še. Po letih strastnega obiskovanja bolšjih sejmov in nabiranja predmetov blizu in daleč, se Alojz zaveda, da ga najpomembnejši del še čaka. »Rad bi dobil fotografa, ki bi vsak predmet fotografiral, jaz pa bi ob tem napisal, od kod je predmet in kaj predstavlja. Zaenkrat še čisto natančno vem za vsakega, kje sem ga dobil,« pravi Alojz. In ob vsem, kar je z leti nabral, je to res najpomembnejša naloga. Brez zgodb in zgodovine se stari predmeti hitro spremenijo le v kup stare šare. SAŠKA T. OCVIRK, Foto: SHERPA Pred nekaj leti so mu v hišo z zbirko tudi vlomili. »Če jo lahko nesete, vam celo skrinjo starega denarja podarim,« mi ponudi. Da je to nemogoče, je takrat ugotovil tudi tat in odnesel le nekaj škatlic kovancev. »Prav veliko mu niso mogli koristiti. Če na bolšjem sejmu tu in tam za drobiž prodaš kakšen star jugoslovanski kovanec, je že veliko, meni pa ni bilo vseeno.« Kot pravi Alojz, m skora) ničesar v svoji zbirki kunil Tu in tam kaj zamema, vendar mu je za vsako rečjo kasneie zal. »Zamarsikatero stvar so mi ze ^gsssr Puška kremenjača iz francoske revolucije, lesen telefon, pilotska očala z zaščito pred grmovjem, brezoblična palica, ki se spremeni v žago, nemška tekmovalna smučarska palica iz leta 1941 so samo nekateri sladkorčki nepregledne Doboviškove zbirke starih predmetov. »Ena od teh violin je menda Stradivarijeva, ampak ne vem, katera. Enkrat so mi ponujali veliko denarja zanjo. Preveliko. Če bi bilo manj, bi jo morda celo dal,« ob ogledu razlaga Alojz. t A ** «SM m M • > Ll' Alojz se že pet let spravlja k evidentiranju zbirke in zapisovanju zgodb. »Zaenkrat še za vsako stvar natančno vem, kje sem jo dobil. Se pa bojim, da bom kmalu pozabil.« Stavim, da je marsikateremu muzealcu in etnologu ob tem začelo hitreje biti srce. 30 PORTRET ^ ■ V ■ ■ ■ ■ v »Ce imas ljubezen, imas Ljerka Belak: »Sem v najboljšem življenjskem obdobju, a ne zaradi Borštnikovega prstana.« vse.« »V Celju je bilo prosto mesto in sem šla. V Ljubljani in Trstu takrat ni bilo zaposlitve, Maribor je bil predaleč, zato sem sprejela vabilo Bojana Štiha, ki je bil takrat vodja celjskega gledališča. Tam je bilo tudi nekaj mojih znancev, s katerimi sem se spoznala že na akademiji. Potem so začeli v Celje prihajati Šedlbau-er, Korun, Jovanović, torej novi, mladi, sveži, krasni režiserji. In Celje je počasi zacvetelo, nastopila je zlata doba tega gledališča. Nastopalo nas je pet, šest igralcev, imeli pa smo vsaj 220 predstav. Igrali smo vlogo za vlogo, nastopali tudi zasebno in še zaljubili smo se. Ne vem, kdaj in kako nam je vse uspelo.« Ljubljančanka, ki na glas pove, da je napol Štajerka, ljubi življenje in se zna radostiti tudi starosti, ki jo s partnerjem Bogomirjem Verasom doživlja v prijetnem domu ob robu gozda v vasi nad Želimljami. »Ko se staraš, šele dobiš okus po življenju in veš, kaj je dobro, kaj ne, pri čemer vse, kar je grenko, izpljuneš,« pravi Ljerka Belak. Še vedno hiti, od radia do televizije in šol, kjer še vedno rada nastopa, v nedeljo dopoldne pa je kuhana in pečena pred TV-zaslonom in gleda risanke. »Njeno igralsko umetnost zaznamujejo energija, sugestivnost, predanost, artikuliranost, duhovitost, polnokrvnost, kreativnost, nevsiljivost, pretresljivost. In to od vsega začetka. Od prvih vlog, ki jih je kot mlada igralka ustvarila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, in vse do njenih zrelih, antologij-skih igralskih stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem,« je v obrazložitvi za največje in najlepše priznanje za igralsko umetnost pri nas, Borštnikov prstan, zapisal Vinko Möderndorfer. Življenje v gledališču »Gledališče je nekaj najlepšega na svetu, te pa celega >požre<,« je ob prejemu Borštnikovega prstana dejala Ljerka Belak. In to se povsem sklada z obrazložitvijo žirije, da je »gledališču posvetila in žrtvovala vse, in v tem je tudi skrivnost njene odličnosti«. Po študiju na AGRFT je v nasprotju s pričakovanji mnogih odšla iz mesta na deželo. Iz Ljubljane v Celje, kjer se je v gledališki sezoni 1970/71 zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V knežjem mestu, kjer je začela svojo poklicno igralsko kariero, je ostala več kot dvajset let in odigrala več kot sto različnih predstav. Po letu 1993 se je pridružila igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega. Ob delu v poklicnih gledališčih je ves čas sodelovala z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami doma in na avstrijskem Koroškem. Igrala je tudi v filmih in na televiziji. Imeli smo se »fajn« Gledališče je njena strast. Predvsem prva leta poklicnega igralskega življenja so bila zelo naporna. Včasih se je celo dvakrat dnevno z avtobusom iz prestolnice vozila v Celje, dopoldne na vaje, zvečer na predstavo. »Ampak mi ni bilo težko. To so bili časi, ko smo tekali z bralne vaje na odrsko in zvečer še na predstavo. A se sploh nismo zavedali, kako so nas izkoriščali. Imeli smo veliko dela, veliko smo igrali, veliko gostovali. Bili smo uspešni. Imeli smo se >fajn<,« se svojih prvih sezon v Celju spominja letošnja dobitnica Borštnikovega prstana. »Sprva smo bili zelo homogen kolektiv, nato je ven pokukala kakšna zvezda in je homogenost malo propadla, zato smo tudi drugi postali individualisti in se odlepili od skupine ter delali samostojno kariero. Karakterno smo se zelo razlikovali, a smo se v igri vseeno izjemno ujeli.« Ko so se odnosi v celjskem ansamblu že rahlo skrhali, se je vrnila domov. »Poklical me je Zvone Šedlbauer: >Ljerka, s Cavazzo pripravljava zasedbo Trgovskega potnika. Kaj je zdaj, a prideš v Ljubljano ali ne? < Nisem vedela, kaj naj naredim, pa mi je rekel Miro, takrat sva že bila par, da naj le grem, saj sem vendar Ljubljančanka. V celjskem gledališču sem si nakopala sovražnike, v Ljubljani pa so me lepo sprejeli. Jožica Av-belj mi je že prvi dan na hodniku dala roko in mi rekla: >Ljerka, lepo, da si prišla.< In takrat sem vedela, da sem doma.« V najlepšem obdobju Ljerka Belak pravi, da je trenutno v najboljšem življenjskem obdobju. In ne le zaradi Borštnikovega prstana. »Seveda je lepo, ko prejmeš takšno priznanje. A z nagradami je tako, da jih nekateri dobijo, drugi ne, čeprav bi si jih vseeno zaslužili. Nekateri jih dobijo prej, drugi kasneje.« Sicer se pa tudi drugače v zadnjem času počuti odlično in v jeseni življenja živi kot v pravljici. »Počutim se odlično, živim dobro, kar imam odveč, dam naprej. Kar imaš več denarja, ga daš naprej tja, kjer je stiska, a ne zato, ker se potem dobro počutiš, ampak ker je tako prav. Saj imaš to srečo, da imaš vse, eni pa nimajo ničesar, niti kruha. Tem je treba malo pomagati,« pravi vselej z dobro voljo obdana igralka, ki veliko sodeluje z Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Sama zelo dobro ve, kako je, ko se človek znajde na robu, ko je hudo in v življenje poseže revščina. Ni odraščala v obilju, a pravi, da ni čutila pomanjkanja. »Danes so časi še veliko težji. Sploh za mlade ljudi.« Srečna v svoji koži Sicer pa se Ljerka v svoji koži dobro počuti. De je tako, se lahko zahvali tudi svojemu odnosu do staranja - ne le v smislu zdravja, ampak tudi glede spreminjanja svojega videza. S slednjim namreč nima nobenih težav. Čeprav ji v življenju ni bilo lahko, svojega življenja ne bi preveč spreminjala. Ponosna je, da je vse, kar ima, pridelala oziroma priigrala sama in ni nikomur nič dolžna: »Vse sem pridobila z leti, že s tem, da sem se zredila. Vloge pa so začele prihajati, tiste, ki jih številne igralke niso marale. Recimo debele ženske. Sama nisem tako razmišljala. Nisem igrala lepih žensk, vedno sem bila tista hudobna. Ampak po predstavah so otroci vedno prišli k meni po avtograme.« Še najbolj je ob gledališkem tempu trpela družina. »Življenje v gledališču ne prizanaša družini. Tudi sicer družine nisem imela, ker sem šla stran od očeta svoje hčere, imela pa sem hčer, ki ni imela mene. Hči je sicer zdaj odrasla, živi v Ameriki, bori se za svoje življenje, ampak nikoli ni imela tistega, kar bi morala dobiti od mene.« Z gledališčem je opravila Borštnikova nagrajenka z igralskim kolegom in s partnerjem Bogomirjem Verasom še vedno obiskuje osnovne šole, prav tako nastopa na koncertih šansonov Svetlane Makarovič. »To delam večinoma brezplačno, a mi ne predstavlja težave. S partnerjem se rada odzoveva, saj denar ni vse,« pravi igralka. Če kdaj kaj zasluži, del zaslužka tudi podari za pomoč živalim v zavetiščih ali za matere v stiski: »Če pomagaš, se bolje počutiš in lažje spiš. Nikoli ne veš, kaj bo s teboj jutri. Ko boš ti kaj potreboval, bo pa tebi nekdo pomagal.« Ko se je poslovila od odrskih desk, je mislila resno. Čeprav je še vedno zelo aktivna na radiu, ki ima v njenem srcu posebno mesto. Na nacionalnem radiu vodi pogovorno oddajo in med kramljanjem s poslušalci se, kot pravi, spletejo poseben vezi. Pred dnevi je obiskala osamljeno starejšo gospo, ki jo redno pokliče v oddajo. »Bilo je lepo in čustveno,« na kratko povzame obisk. Aktivna je tudi na eni od komercialnih televizij, kjer prav tako vodi kontaktno oddajo. »Rada se pogovarjam z ljudmi, o vseh rečeh. Na preprost, ljudski način. Nisem strokovnjak,« pravi. Na gledaliških odrih pa je ne bomo več videli. »Z gledališčem sem opravila,« je odločna. »V resnici ga niti ne pogrešam, ker sem tako pogosto stala na odru in ga imela zelo rada. Prav nič se mi ni zamerilo, da bi odšla z nekim sovraštvom. Zdi pa se mi, da je bilo prav, da sem šla, saj so za nami mladi. Da sem jaz lahko prišla, je tudi nekdo šel. Mislim, da je to dobro.« LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Ljerka Belak se ni zaljubljala na hitro: »Sem se pa noro zaljubila. Res pa je, da sem svojemu sedanjemu partnerju Bogomirju Verasu ves čas govorila, da je blond in ni zame, naj ostane tam, kjer je. Zdaj sva skupaj že 25 let. Govorila sem mu, da nisva za skupaj. Na koncu sem ugotovila, da imava skupne točke, da je ljubek. Ko se mladim zgodi ljubezen, nihče nič ne ve, hormoni delajo, mlada dama pa ne zna vzgajati in vsega skupaj uskladiti. Midva pa sva bila zrela, ko sva prišla skupaj. Potem sva združila izkušnje in znanje, ki sva jih imela, življenjsko modrost, v katero spadata telesna in psihična ljubezen.« »Veras je vedno igral lepe in junaške like. Jaz nisem igrala lepih žensk, vedno sem bila tista hudobna, nisem igrala Sneguljčice ali Pepelke. Ampak po predstavi so vedno vsi otroci prišli k meni po podpis.« PORTRET 31 Od hlapčiča do umetnika Življenjska zgodba slikarja Jožeta Krambergerja, ki je letos praznoval 70 let, je vredna romana - Krambergerjevi portreti, tihožitja in krajine »Življenjska pot Jožeta Krambergerja - od kmečkega hlapčiča in pozneje zidarja do uveljavljenega in uglednega slikarja - je vredna romana,« je o slikarju iz Mozirja zapisal upoštevan slovenski umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. »Obenem pomeni spodbudo za vse, ki se morajo z lastnim delom in voljo dokopati do mojstrstva v takšni ali drugačni stroki,« je še razmišljal Avguštin. Slikar Kramberger je letos praznoval 70 let življenja. Eden od portretov, ki ga je ustvaril Kramberger, je bil med drugim na razstavi v Narodni galeriji, razstavljal je v Prešernovi hiši v Kranju. Pripravil je na desetine samostojnih razstav od Celja do Španije. Letos, ob 70-letnici Kramber-gerjevega življenja, je bila pripravljena njegova pregledna razstava v domačem Mozirju, kjer živi zadnje desetletje in pol. Prav tako letos je razstavljal tudi v Galeriji Velenje, kjer je bila razstava Vizualne umetnosti v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od leta 1975 do 2015. Je med redkimi ljubiteljskimi slikarji, ki so bili sprejeti v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. Tam so namreč povezani večinoma akademski slikarji. Ko se je podrl svet »Imel sem pestro življenje, tudi na likovnem področju,« pravi ob svoji 70-letnici slikar Kramberger, ki je bil v službi dolga leta zidar. Zanimivo je, da v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Slovenskih goricah, njegov likovni talent ni posebej izstopal. Odraščal je v zelo skromnih razmerah na manjši kmetiji, kjer se je najraje igral pod domačo mizo, po njenih kotih. Igrač za revne otroke ni bilo, pozneje je v šolo pešačil sedem kilometrov daleč. Doma so zanj Jože Kramberger je letos praznoval svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti je bila v Mozirju pregledna razstava njegovih del. Na fotografiji je ob svojem avtoportretu. Krambergerjev general Maister načrtovali, da bo tisti otrok, ki ga bodo poslali v šole, vendar se to ni zgodilo. Pri dvanajstih letih mu je umrla mama in Jožetov svet se je takrat podrl. Nato je kot osnovnošolec služil kot hlapčič pri premožnejših kmetih, največ kot pastir. Ko je izvedel za možnost uka za zidarja v takrat daljnem Šoštanju, se je napotil v Šaleško dolino. V velenjski starinarni je nato opazil oljno sliko, ki si jo je natančno ogledal. »Ko sem jo opazoval, sem razmišljal, da bi jo lahko ustvaril tudi sam. Takrat nisem vedel niti tega, kako slike nastanejo,« se spominja. Kupil je barve. Začela so nastajati vedno boljša dela, boljša, kot je pričakoval. »To me je spodbudilo. Pozneje sem si upal kakšno svoje delo komu že pokazati,« je povedal o začetkih. Med nekajletnim bivanjem na Jesenicah se je vključil v likovni klub, kjer je spoznal različne tehnike. Likovnemu ustvarjanju se je začel še resneje posvečati med služenjem vojaškega roka v Bosni in Hercegovini. »Tam sem prijateljeval z inženirjem Mirkom Krajncem iz Celja, ki me je priganjal k ustvarjanju,« se spominja prelomnice. Po služenju vojaščine je odšel v službo na Koroško, kjer se je poročil. K Mozirskemu gaju Na Koroškem je spoznal profesorja Karla Pečka, ki je bil mentor že naivnemu slikarju Antonu Repniku in Jožetu Tisnikarju. Pečko je bil Krambergerjev prvi mentor, ki ga je sprva usmerjal v naivno slikarstvo. »Na likovni akademiji sem spoznal dr. Marjana Tršarja, ki mi je posodil različne strokovne knjige. Z njim sva dolgo sodelovala, med drugim je pisal kritike mojega dela,« se spominja svojega slikarskega zorenja. Sledile so samostojne in skupinske razstave Krambergerjevih del. Nazadnje, do upokojitve, je delal v koroškem podjetju kot tehnični risar. Na Koroškem mu stanovanje, kjer je bival, ni bilo všeč. S soprogo sta videla oglas, da je v Mozirju na prodaj hiša. »Ko je žena, ki ima zelo rada cvetje, videla, da je hiša blizu Mozirskega gaja, je rekla, da samo ta pride v poštev,« je povedal o preselitvi v Mozirje. Pravi, da se v tem kraju dobro počuti. Za svoje likovno delovanje je prejel zlato priznanje tudi od mozirske občine. Kruha ne poje takoj Ko se je naučil slikanja, se je vprašal, kaj naj slika. Saj je že vendar vse naslikano. »Ozrl sem se v svoje življenje. Tudi na to, koliko pomanjkanja kruha sem doživel. Še danes se spominjam okusa kruha, ki mi ga je dala kakšna teta ali kdo drug,« se spominja težkih časov. Jožeta Krambergerja ljudje dandanes najpogosteje prepoznavajo kot slikarja kruha, na različnih slikah. »Ko dobim kakšen hleb kruha, ga moram naslikati. Prej ga ne pojem,« je povedal slikar, napol v šali. Veliko je garal. V službi je pogosto najprej delal deset ur kot zidar, nato je doma še približno štiri ure slikal. Ko je bil v službi kot zidar, mu je časa za slikanje krajin primanjkovalo. »Ker ni bilo dovolj časa, sem ustvarjal to, kar je bilo mogoče ustvarjati pri umetni svetlobi. Tako so nastala tihožitja in kakšen portret,« se spominja let službe. »Slikam vse, kar se mi zdi vredno upodobitve. Motivov mi nikoli ne zmanjka,« pravi slikar, ki je mojster portreta, najzahtevnejšega slikarskega izziva. »Njegovi portretni izbranci so prepoznavni, a tudi zgovorni,« pravi o Krambergerjevem delu likovna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn. »Pri prenosu iz resničnega v likovno življenje jim tankočutno prisluhne in subtilno sledi potezam obraza ter preko njih vstopa v človekovo dušo, med posamezne značajske specifike,« je zapisala. Nič čudnega, saj je preučil celo anatomijo človeškega telesa. »Zanimalo me je, kaj se skriva pod kožo,« pojasnjuje svoje preučevanje. Treba je ugotoviti celo značaj portretiranca. Tudi slikanje rok je zelo pomembno. Nekateri slikarji se slikanju rok izogibajo tako, da jih portretiranci skrijejo v žep. In Jože Krambergrer je naslikal portrete generala Maistra, Slomška, Franja Malgaja, škofa Urana, Aleksandra Videčnika, kardinala Rodeta, narodnega heroja Franca Leskovška -Luke in številnih drugih. Uranov portret je bil razstavljen celo na razstavi portretov ljubljanskih škofov v Narodni galeriji pred nekaj leti. Vsa desetletja v glavnem slika olja. Njegova dela visijo v kapeli klaris v Nazarjah, kjer je med drugim njegov križev pot, v cerkvi v Lu-čah, župnijski cerkvi v Mozirju, Domu sv. Jožefa v Celju in še marsikje. V ateljeju je še vedno vsak dan, nazadnje je slikal portret nekdanje grofice, ki je bila med drugim lastnica Vile Bianca v Velenju. Njegovim portretom Slomška se je letos pridružil še eden. Realistično slikarstvo, ki se mu posveča, vzame seveda veliko časa, saj nastaja ena sama slika od enega do tri mesece. BRANE JERANKO, foto: BJ in arhiv JK Krambergerjeva upodobitev velikega slovenskega junaka Franja Malgaja iz Šentjurja Slomšek Lepota kruha. Krambergerja posebej prepoznavajo kot slikarja kruha. Na tej sliki je ob savinjskem želodcu. bitev svetnice s Kozjanskega 32 FOTOREPORTAŽA Jelenček Rudolf Celjski tokrat zabaval v Laškem Za prijetno vzdušje poskrbela tudi vaška godba KS Vrh nad Laškim Ekipa Novega tednika in Radia Celje se je s svojim prazničnim jelenčkom Rudolfom Celjskim, decembrskega dogajanja minulo soboto udeležila tudi v Laškem. Na spodnjem vrtu Savinje je bil tradicionalni božično-novoletni sejem. Na njem se je predstavilo približno dvajset ponudnikov z izdelki domače in umetnostne obrti ter ponudnikov kulinaričnih in drugih izdelkov, skratka predstavljenega je bilo veliko tega, s čimer si je bilo mogoče olajšati izbiro pri nakupu prazničnih daril. Sobotno dogajanje v Laškem je bilo predvsem v znamenju Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. Njena vaška godba z mažoretkami je opravila mimohod po Laškem in ga sklenila na spodnjem vrtu Savinje, kjer so zaigrali nekaj skladb za ta praznični čas. In če je naš Rudolf Celjski pred-tem le nekoliko poplesaval ob božični glasbi iz zvočnika, je s »pleh musko« starih in mladih vaških godbenikov z Vrha nad Laškim tudi sam živahno zaplesal z mažo-retkam in delil objeme navzočim na prizorišču. Teh se je po prvih taktih glasbe vaške godbe naenkrat nabralo kar precej, kar je še en dokaz več, kako čarobno moč ima glasba, Ob čudovitem sončnem vremenu, ki je razkadilo jutranjo depresivno meglo, so za dobro razpoloženje ob vaških godbenikih in našem Rudolfu poskrbeli tudi kuhano vino in prigrizki na stojnicah. Misija naše medijske hiše, da popestri dogajanje na nekaterih prizoriščih prazničnega dogajanja v naših krajih, je tako za letos končana, prihodnje leto pa se bomo najbrž znova srečali. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Za še živahnejšo sceno na spodnjem vrtu Savinje pa so ob vaški godbi z Vrha nad Laškim poskrbele tudi njihove mažoretke. Letošnje praznično Laško krasi tudi čarobna snežna krogla na občinskem dvorišču, kot eno od petih petih čarobnih mest. Avtorici petih čarobnih točk v mestu, ki so ročno delo, sta domači ustvarjalki Barbara Penič (levo) in Katarina Drobež Vrščaj (desno), ki sta se na božično-novoletnem sejmu predstavili tudi s svojo stojnico. Letošnje praznično Laško krasi tudi čarobno mesto na Aškerčevem trgu, kot ena od petih čarobnih točk v mestu. V Hiši generacij so si najmlajši v organizaciji Centra starejših izdelali volnene kapice in postali božičkovi pomočniki. ZA ZDRAVJE 33 Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Naj bo v teh dneh resnično mir v duši Človekova volja lahko premaga strah in nemir, ki parata njegovo notranjost Čeprav so ravno božično--novoletni prazniki največkrat polni želja po »miru v duši«, v notranjosti marsikoga divjajo viharji, prežeti s strahom. Zaradi stresa, vsakdanjega tempa, prizadetosti v odnosih, bolečin zaradi čustev narašča število anksioznosti oziroma tesnobe. Toda svet nikoli ni bil in nikoli ne bo črno-bel. Je pisan. Barvit. Stvari in ljudje okoli nas niso samoumevni. So vzrok hvaležnosti. Ravno v to se splača vnašati svojo energijo. Podariti nekomu objem, pogovor, nasmeh. To so tudi poti do boljšega duševnega zdravja. To je prava pot do miru v duši. »Anksioznost je neutemeljen strah, ki ne ustreza realni situaciji. Medtem ko v neki ogrožujoči situaciji vemo, česa nas je strah, je pri anksioznosti drugače. Človek zazna neko okoliščino in sluti, da ji morda ne bo zmogel biti kos. In strah se nakopiči,« razlaga Nuša Leskovšek Pečak, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Njene besede mirijo. Anksioznost ni nekaj, kar človeka popolnoma zlomi. Je lahko samo signal, ki človekovi notranjosti pošilja vprašanja, kot so kaj se dogaja s teboj, si zadovoljen s svojim življenjem, z odnosi, s prijatelji, z družino, s službo ... S temi vprašanji človeku sporoča, naj nekaj naredi. Kadar ima človek uvid vase, spozna, da se da z voljo premagati marsikaj, oblikovati sebe in skozi to postati boljši človek in boljši do samega sebe. Kaj sporočajo simptomi? Ko se stres nakopiči, ko človekova duša ne zmore več, se njena nemoč pokaže v telesnem odzivu. Ta odziv človekovo pozornost usmeri v fizično telo. »Ljudje se počutijo nelagodno, neprijetno. Ker se ustrašijo telesnih simptomov, se strah samo še poveča. V telesu sproži avtomatski odziv in telo pripravi na >boj ali beg<. Človek hitreje in plitvo diha, zaradi česar v določenih predelih telesa ni ustreznega pretoka krvi, kar čuti kot mra- J lil Nuša Leskovšek Pečak, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik: »Dokazano je, da ljudi bolj osrečuje, če kaj podarijo drugemu, kot če kaj podarijo sami sebi. Skrb za druge. S tem se nahrani tudi človekova duša.« vljice, cmok v grlu, vrtoglavico ali slabost. Ker smo ljudje nagnjeni k razlagi počutja, si ga razlagamo s tem, da nas bo zadel infarkt ali da se nam bo zmešalo. Toda na ta način se strah spet stopnjuje. Tudi do paničnega napada, kjer nekateri za kratek čas celo izgubijo stik z resničnostjo. Zato pogosto ljudje poiščejo zdravniško pomoč,« razlaga Leskovšek Pečakova. Tisti, ki so se kdaj že »srečali« z anksioznostjo, zelo dobro vedo, da takšni zdravniški pregledi skoraj v vseh primerih pokažejo, da je človek telesno zdrav. Tu nastopi trenutek, ko mora posameznik vzroke za simptome poiskati pri sebi. »Vprašati se moramo, kaj nam ti simptomi sporočajo. Če pravočasno dojamemo, kaj se nam v življenju dogaja, lahko z razumevanjem odpravimo simptome. Včasih se zgodi, da se ljudje predolgo ukvarjajo s simptomi in takrat je pot iz anksioznosti težja, saj jih ovira pri vsakdanjem življenju. Takrat je pomoč zdravil tudi dobrodošla. Ker dajo ljudem možnost, da se lažje soočijo s tesnobo,« še pravi klinična psihologinja. Težava, ki sploh ni bolezen Dodaja, da iskanje psihološke pomoči danes ni več tabu, kot je bilo to včasih. Se pa zgodi, da družba še vedno pogosto stigmatizira neke težave. »Težava torej postane bolezen, čeprav to ni. Gre morda samo za vsakodnevne občutke, ker je nekdo preobremenjen, nezadovoljen, a takrat lahko pomaga že iskren pogovor o življenju. To je proces >nor-malizacije<, saj posameznik vidi, da ima morda kdo drug podobne težave. S tem spozna, da ni sam. Človek se tudi umakne, se izključi iz družbe, ima občutek sramu. Takrat je priporočljivo poiskati strokovno pomoč,« dodaja. Okolica si ne sme nikoli zatiskati oči. Ljudje se premalo pogovarjamo, čeprav zaznamo, da je morda kdo od znancev v stiski. »Tudi če nas kdo zavrne in se ne želi pogovarjati, je dobro najti način, da stopimo v stik z njim, ga vprašamo, kaj potrebuje, kako mu lahko pomagamo. Da začuti čustveno izmenjavo besed, pogovor in to, da je del skupnosti,« dodaja. Pogosto se da duševno stisko rešiti s pogovorom. »Opažamo, da poja- sti navzdol, pljuča pa globoko Tako kot se je simptom pojavil, snitev nečesa, kar se v človeku dogaja, ne le poveča njegovo razumevanje, ampak prinese olajšanje. Odpre možnost, da človek razreši tiste vzroke, ki so privedli do anksioznosti. Telo in duša sta namreč povezana in vse, kar se pozna na duši, se pozna na telesu. Zato je pri pomoči ljudem pomemben celosten pristop. Ob razumevanju telesnih simptomov ne smemo pozabiti na psiho in obratno,« še dodaja. Najpogostejši vzrok, ki privede do anksioznosti, so odnosi. »Medosebne vezi, kjer človek ne more popolnoma izživeti sebe, počuti se, da ni sprejet, slišan,« pojasnjuje psihologinja. Ste vedeli, da dihate nepravilno? Pot do rešitve in boljšega počutja je tudi aktivnost. Brezvoljnost morda človeku prepreči, da bi odšel na pohod v naravo ali bil fizično aktiven, vendar človek lahko zbere moč, da počne nekaj, kaj zmore. Morda le kratek sprehod v naravo, ob katerem bo spoznal ravno to, kar omenja Leskovškova. Svet ni črno-bel. Je pisan. In vsak korak s tem spoznanjem je korak k boljšemu duševnemu zdravju. Stroka danes ponuja ogromno sprostitvenih tehnik, ki prav tako omogočajo rešitev iz duševne stiske. Skupni imenovalec vseh je tisto, kar počnemo ves čas, brez česar ne moremo, a hkrati ravno to najbolj zanemarjamo: dihanje. Ljudje namreč v večini primerov dihamo napačno. Prsno dihanje je plitvo in hitro (spoznamo ga po tem, da se dviguje le prsni del trupa), pri tem telo in telesni organi ne dobijo dovolj kisika. Pravilno je namreč dihanje s trebušno prepono, ko se prepona spu- zajamejo zrak (spoznamo ga po tem, da se dviguje trebušni del trupa). Preponsko dihanje je globlje, počasnejše in kar je izjemnega pomena za zdravje: telo dobi več kisika in je bolj sproščeno. Takšno dihanje je osnova vseh tehnik sproščanja, ki jih strokovnjaki svetujejo ljudem s težavami. Pri anksioznosti tudi najbolj pomaga. Človek, ki v času anksioznega napada začuti strah, diha prsno in plitvo, se počuti ogroženo, toda ne ve, od kod izvira strah, ki je napad povzročil, stopnjuje pa ga, ker misli, da je s telesom nekaj narobe. S pravilnim, pre-ponskim dihanjem lahko svoje telo sprosti in olajša simptome ali jih prepreči. Toda tehnike sproščanja so veščine. Torej je treba vaditi. Postati morajo način življenja. Tudi v dneh, ko se ljudje počutijo dobro. Bodite čuječi Velik razmah je iz vzhodne filozofije v zadnjem času doživela tako imenovana čuječnost. »Gre za zavestno osredotočenost. Na splošno in tudi v času napada tesnobe. Pravzaprav je to preprost koncept, ki govori o tem, da moramo biti čim bolj pozorni na trenutek tukaj in zdaj. Sem le opazovalec, brez vrednotenja tistega, kar se dogaja. Ko pride nek nelagoden občutek, ga opazim in si rečem, da mi srce razbija. In to je to. Simptomu ne dajem nekega pomena. tako bo izginil,« razlaga Lesko-všek Pečakova. Tehniko, ki izhaja iz budizma in prinaša neverjeten uvid vase, mir v dušo ter umirjenost nasploh, vedno več ljudi uporablja pri vseh življenjskih opravilih. »Ljudje smo takšni, da se vsem vedno mudi. Z mislimi nismo v sedanjem trenutku, ampak vedno v prihodnosti ali preteklosti. Nekdo gre po nakupih in razmišlja o tem, kaj mora še vse storiti, ali o tem, česa vsega še ni naredil. To ni prav. Smo samo tu. V tem trenutku. Pomembno je to, kaj slišim, kaj vidim, kaj čutim. Prisoten sem zdaj,« pojasnjuje psihologinja. Ob izjemni tehniki, ki bi marsikoga rešila duševne stiske in odprla pot do odprave vzrokov, ki vnašajo strah in nemir, sogovornica še zaključuje: »Čuječnost bi lahko vadili ravno v tem času. Ko je tako zelo pomembno, da smo s tistimi, ki jih imamo radi. Torej sedemo s prijatelji in smo enostavno z njimi. Osamljenost pa je občutek, ko ni čustvene povezanosti z nekom. Toda na tem svetu je toliko sorodnih duš. Le stik je treba navezati. Poklicati koga, ki ga nismo že dolgo videli, na tak način »iti preko sebe«, poskušati kaj popraviti, početi stvari, ki jim imamo radi. Veste, ni pomembno to, česar nimamo, ampak je pomembno to, kar imamo.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA M THERM AN A lusko OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NEr; E-POŠTA; VERSlNlN.ANDREJeGMAlL.COM V J Akcija tik pred vrati V prvih dneh januarja se bo začela 13. akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Tako. Izmed vseh prijavljenih smo izbrali dvajset udeležencev zdaj že tradicionalne akcije (S)hujšaj-mo z Novim tednikom in Radiem Celje, v kateri so nepogrešljivi vsi strokovnjaki, ki sodelujejo v njej in udeležencem s svojimi nasveti odpirajo vrata v zdravo življenje. Kaj torej udeležence čaka? »Šestnajst srečanj, na katerih se bomo učili shujšati zdravo,« je jasna Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Ves čas bo poudarek na zdravi prehrani. Spoznali bodo, kako pravilno izbirati živila, se učili sestavljati jedilnik s pomočjo prehran- Začelo se je. Po pogovorih z vsemi prijavljenimi smo izbrali dvajset posameznikov, ki bodo hujšali z nami. Kdo so, boste izvedeli januarja. skih enot, kuhati zdravo hrano in nakupovati zdrava živila. Ker gresta pri zdravem hujša- nju zdrava hrana in pravilno gibanje z roko v roki, bo velik del akcije temeljil tudi na fizič- ni aktivnosti. Ob tem ne bomo zanemarili številnih nasvetov s področja duševnega zdravja in kozmetike, saj je po hujšanju treba pravilno negovati tudi kožo.« Celotno akcijo bodo vsi udeleženci tudi pod strokovnim zdravstvenim nadzorom. Za fizično aktivnost bosta skrbeli Nataša Šuster in ekipa celjskega Top-Fita, centra za rekreacijo in zdravje. Šusterjeva vsem v skupini na srce polaga sledeče: »Nihče ne sme misliti, da se zdrav način življenja konča po treh mesecih, ko se konča tudi akcija. Tisti, ki so v vseh teh letih že sodelovali v akcijah in ki so ostali telesno aktivni, so bili uspešni. Tisti, ki so fizično aktivnost opustili, so težo pridobili nazaj in jih srečujemo kot povratnike v akciji. Zato smo tu, da jih naučimo pravilnega načina gibanja, da ne pretiravajo in da nadgrajujejo svojo telesno pripravljenost. Ne gre samo za izgubo teže, ampak tudi za zdravje.« Foto: GrupA 34 MLADI ZA MLADE Izdelava novoletnega darila in okraskov V strojni šoli v Velenju smo se v delavnicah za praktični pouk s pomočjo mentorjev Primoža Goloba, Viljema Osojnika in Jožeta Hrovata lotili prav posebnih stvari. V novoletnem vzdušju smo ustvarili čudovito darilo, ki ga lahko postavimo pod novoletno jelko in razveselimo najbližje. Da bo drevesce še lepše, smo s pomočjo najnovejše tehnologije izdelali okraske in jih z robotom nanj tudi obesili. 3D-tiskanje novoletnih okraskov Kaj je 3D-tiskanje? To je postopek, pri katerem se v različnih oblikah nalagajo zaporedne plasti materiala. Izdelek, ki ga želimo natisniti, narišemo s programom za 3D-modeliranje in ga pretvorimo v posebno obliko. Program za razrez 3D-modela na plasti izdela G-kodo, s katero operira 3D-tiskalnik. Tiskalnik nalaga material po geometriji izdelka. Prednost postopka je v odlični izrabi materiala in nizki ceni končnega prototipa ali izdelka. Robot prime okrasek in ga obesi na drevesce. Programiranje robota za obešanje okraskov V sodobnem času je že skoraj vse mogoče ... novoletno jelko nam lahko okrasi robot. Seveda ga je treba najprej pravilno programirati. Lepe praznike in sreče novo leto vam želimo dijaki velenjske Strojne šole. Simon Hudales, Domen Mošmondor, Klemen Plahuta in Dejan Sevčnikar (dijaki 4. letnika SŠ) Iz beležnice mladega geologa S pomočjo računalniškega programa Creo izdelamo 3D-mo-del šahovske figurice in šahovnice ter napišemo CNC-program. Izberemo aluminijast surovec ustreznih velikosti, nadzorujemo potek izdelave. Ali ste vedeli, da ... - je kalcit nesilikatni kamnino-tvorni mineral, ki ga pogosto najdemo v razpokah kamnine apnenec; - je apnenec zgrajen iz kalcita in se pojavlja v več različnih barvnih odtenkih; - je apnenec najbolj zastopana kamnina v Sloveniji, kar dokazujejo naša obala, Kras in Alpe; it. : ЛШ l % • v > • i Primer izdelka, izdelanega s 3D-tiskalnikom. Rubriko Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje. da imata apnenec in kalcit enako kemijsko zgradbo; - da je apnenec sedimentna kamnina; - da so v apnencu pogosto vtisnjeni fosili morskih in kopenskih r i - bitij iz zgodovine? Tadej Vohar, dijak 1. GT, smer geotehnik .IVI I ■ ■ ■ ■ v Ptičje krmilnice iz že uporabljenega materiala Novembra smo dijakinje 4. letnika, smer okoljevarstveni tehnik, pri strokovnem predmetu ravnanje z odpadki pod mentorstvom gospe Vlaste Čukur izdelovale ptičje krmilnice. Izdelovale smo jih iz odpadnega materiala, ki ga lahko recikliramo in ponovno uporabimo. Ta material bi drugače zavrgli in tako povzročili več vrst onesnaženja, ki nastaja pri raznih procesih odstranjevanja odpadkov oziroma njihovem odlaganju. Hotele smo dokazati, da je lahko že uporabljen material še vedno uporaben za izdelavo drugih reči. Ker je zima tu, smo ta material (odpadni les, stari flomastri, neuporabni kuliji, svinčniki, embalaža od mleka, sokov, mah, drevesno lubje, plastični pokrovčki .) uporabile za izdelavo ptičjih krmilnic. Krmilnice smo napolnile s semeni in jih obesile na drevesa v bližini Šolskega centra Velenje. Ana Žagar in Patricija Kumek, 4. OVT, smer okoljevarstveni tehnik ^ВИГ^ Šah je lahko lepo novoletno darilo, s katerim si krajšamo zimske večere v dvoje. Letos v Okoljevarstven 10 okoljevarstvenih Svetujejo dijakinje 4. letnika: Ker je na svetu le 29 odstotkov sladke vode, od tega le odstotek dostopne nam uporabnikom, lahko poskrbimo zanjo tako, da začnemo z njo vestno varčevati, zato ... - si raje kot kopel privoščimo tuširanje, a ne več kot pet minut. - zapirajmo vodo, medtem ko si milimo roke. - po vsaki uporabi pipo tesno zaprimo. - kjer se le da, uporabljajmo deževnico. - Poskrbimo za energetsko obnovljene stavbe, ker s tem zmanjšamo uporabo goriv in manj onesnažujemo zrak. Kot verjetno že veste, je eden večjih onesnaževalcev zraka promet. Ker smo v vsakdanjem življenju vsi udeleženi v njem, je tukaj nekaj načinov, kako lahko sami izboljšamo zrak, ki ga dihamo . - V enem avtu peljemo čim več oseb. - Uporabljamo občinska kolesa Bicy, ki so nam na voljo v Velenju, ali osebno kolo. - Na krajše razdalje se lahko odpravimo tudi peš in s tem poskrbimo tudi za svoje zdravje. V Velenju je ob Velenjskem jezeru poseben prostor - Okoljevarstveni gaj, kjer vsaka nova generacija okoljevarstvenih tehnikov posadi svoje drevo in drevesu v čast pripravi kulturno-strokovni dogodek . - Drevesa in druge rastline potrebujejo čisto zemljo, zato ne uporabljajmo pesticidov, ampak pripravimo naravne pripravke za zatiranje škodljivcev. - Živimo z geslom okoljevarstvenih tehnikov: »Planet Zemlja, resno lahko računaš na nas!« Dijakinje 4. OVT smer okoljevarstveni tehnik KULINARIKA 35 V gostinstvu in turizmu sta bila zaposlena že starša Gregorja Narata. To, da se je izučil za kuharja in natakarja, končal je namreč višjo šolo Ena od Jurgovih sladic. Gre za krožnik, ki je sestavljen iz več malih pregreh. Na njem so strnjenka, čokoladni za gostinstvo in turizem, tako ni nič nenavadnega. Kot pravi, mu je bilo mousse in domač sladoled iz jurke. vse skupaj precej pisano na kožo. Kuhinja kot svet nikoli končanega raziskovanja Za Jurgove jedi so gostje pripravljeni z glavne ceste zaviti v srčiko kozjanskih gričev »Priznanje zame pomeni, da je obrtno-podjetniška zbornica opazila napredek naše hiše in naše ekipe, da smo iz leta v leto bolj prepoznavni in da se gostje k nam radi vračajo.« Tako pravi Gregor Narat, letošnji prejemnik posebnega priznanja za kakovost storitev, ki ga podeljuje Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Narat je vodja Gostišča Jurg iz Rogaške Slatine, ki ga ljubiteljem dobre kuhinje najbrž ni treba posebej predstavljati. Gregor Narat meni, da je priznanje za kakovost stori- tev tudi potrditev, da Jurgova kulinarika izstopa iz lokalnega povprečja in da ljudje to gostilno poznajo po svežih idejah in razmišljanju. Prav v tem vidi razlog, da mu je ime gostišča, ki je odmaknje- Nekaj o tem povedo že številke. Med njihovimi obiskovalci je približno 40 odstotkov tujcev, 60-odstotno večino pa tvorijo domači gostje, Gostišče Jurg je Narat pod svoje okrilje vzel leta »Moja največja nagrada in hkrati tudi moj stalni cilj je, da gostilna dobro dela, da vsa ekipa živi z njo in da so gostje zadovoljni,« je povedal Gregor Narat. no od mestnega vrveža in oči mimoidočih, uspelo ponesti daleč naokrog. Koliko pri tem pomaga, da je gostilnica v bližini dveh turističnih središč? 2008, prej pa je skrbno nabiral izkušnje. »Samostojna pot je dovoljena vsakemu, vprašanje pa je, kdo si upa sprejeti ta izziv. Gre za to, da je nekdo zadovoljen s tem, da hodi v službo, nekdo drug pa si želi nekaj več. Morda to, da sam oblikuje svoje življenje, to, da želi biti sam svoj šef,« pojasnjuje. In hkrati dodaja, da odločitev, da gre človek na svoje, zagotovo ni lahka. Od povprečnežev do izbirčnežev Osnovna Jurgova kulinarična filozofija pravi, da lahko gostje tam dobijo pestro paleto jedi. Še preden je gostilno prevzela družina Narat, so bili tam znani po ribniku s svežimi postrvmi. Danes velja, da tam pripra- Nadevana štajerska kokoš V Gostišču Jurg so pripravili predlog za celoten jedilnik, ki bo praznovanje božiča ali novega leta povzdignil na nekoliko višjo raven. Gre za kokoš, nadevano s suhimi slivami, z jetri in s praženimi bučnicami. Kokoš ponudimo v omaki renskega rizlinga, poleg pa pripravimo pečeno rdečo peso, zeleno rižoto, zemljo rdeče pese in belega matevža. Jedilnik je predviden za deset oseb. vljajo od tradicionalne hrane, kot je na primer ocvrt piščanec, in vse do zorje-nega mesa in bolj zahtevno sestavljenih krožnikov. Tako ustrežejo tistim z bolj klasičnim okusom in tudi gurmanom, ki cenijo razva-janje. »Predvsem skušamo čim več raziskovati in slediti trendom. Pri tem so nam v navdih lokalne sestavine, a tudi kulinarične revije in seveda splet, kjer se kreše neskončno zamisli,« je dejal. Dodal je še, da jedilnik ni zacementiran, v ospredju je torej prilagajanje željam strank. Tem najprej ponudijo jedi, primerne letnemu času. Priloge Zelena rižota: 250 g riža Carnaroli 50 g masla 0,5 dl oljčnega olja 60 g naribanega parmezana 100 g stebelne zelene Riž posteklenimo na maščobi, ga zalivamo s slano vodo (bolje perutninska osnova) in dodajamo maslo. Posebej oparimo stebelno zeleno in zmešamo v fini pire. Tik preden je riž dušen »na zob«, dodamo še zelenin pire. Nekoliko še podušimo. Na koncu rižoto začinimo še z maslom, s parmezanom in z oljčnim oljem za sijaj. Omaka belega vina: 1,5 l perutninske osnove 0,3 dl renskega rizlinga 150 g šalotke 50 g masla 2 g timijana Perutninsko osnovo reduciramo za tretjino. V kozici grobo narezano šalotko pre-pražimo toliko, da porjavi, zalijemo z vinom in kuhamo, da polovica tekočine izpari. Dodamo timijan in prelijemo z reducirano piščančjo osnovo. Še kuhamo in po potrebi zgostimo z zmrznjenim maslom. 2,7 kg kokoši 25 g bučnih semen 100 g kokošjih jeter 100 g suhih sliv 1 beljak svež majaron sol/poper Kokoš izkoščičimo, na maščobi prepražimo kokošja jetra in jih zrežemo na manjše kocke. Bučna semena prepražimo na suho. Suhe slive zrežemo na polovice. Polovico jeter zmešamo v mešalniku, dodamo beljake, bučna semena, suhe slive in grobo sesekljan svež majaron. Kokoš posolimo in popopramo ter nadevamo z nadevom. To nato pečemo na 180 stopinjah Celzija približno 30 minut. Matevž iz belega fižola: 200 g belega fižola (tetovca) 100 g kuhanega krompirja 50 g masla 50 g slanine 5 g lovorjevega lista Muškatni oreh Predhodno namočen fižol skuhamo s slanino in z lo- vorjevim listom v slani vodi do mehkega ter ga odcedi-mo. Fižolu dodamo odcejen kuhan krompir in spasiramo v gladko zmes. Po želji dodamo maslo in sladko smetano. Začinimo še s muška-tnim orehom. V vodenje gostišča je vpeta tudi Gregorjeva žena Simona Narat. Kot so zapisali v obrazložitvi Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, prav ona poskrbi za vse tisto, čemur pravimo domačnost in pika na i - torej topel kruh, ki zadiši ob vhodu v restavracijo, in sladice, po katerih si gostje oblizujejo prste. Njen mož se je izobraževal tudi za sommelierja, primerna izbira vina tako ni prepuščena naključju. Pri Jurgu skušajo gostom približati predvsem lokalna vina, ki jim jih tudi podrobno predstavijo. Gostje so vedno bolj zahtevni Med zadolžitvami Gregorja Narata je na prvem mestu zbiranje svežih idej, sicer pa dela tako v strežbi kot v kuhinji. In kako bi opisal svojo ekipo? Povedal je, da gre za mlade, sposobne in pridne ljudi. Zaposlenih je devet, ko pride »ruker«, pa rokave zavihajo tudi študentje, takrat se ekipa poveča na 25 oseb. Danes skorajda ni poklica, v katerem dodatno izobraževanje ne bi bilo nujno in tudi v gostišču Jurg ni nič drugače. Novo znanje nabirajo predvsem s pomočjo strokovnih delavcev in s pomočjo poznanstev, ki so jih spletli v svetu kulinarike. Pri Jurgu so veseli, da jim uspeva izobraževati tudi goste. Nekateri tako že ob prihodu marsikdaj pričakujejo nekaj novega, drugačnega. Tudi ljudje, ki se morda ne gibajo v poslovnem svetu, so vedno bolj dovzetni za nove okuse. Narat zasluge za to med drugim pripisuje razmahu vedno bolj priljubljenih kuharskih oddaj, ki ljudem širijo obzorja. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Pečena rdeča pesa: 750 g sveže rdeče pese (gomolj) 50 g masla 10 g sladkorja Peso v olupku skrbno očiščeno pečemo v peči približno 50 minut na 145 stopinjah Celzija. Nato jo olupimo in poljubno oblikujemo (kocke, lunice). Na maslu nekoliko prepražimo sladkor in dodamo kose rdeče pese. Glaziramo in postrežemo. Zemlja rdeče pese: 150 g mandljeve moke 0,5 dl pesinega soka 30 g masla sol Vse sestavine zmešamo v zmes. Oblikujemo v kepo in zmrznemo. Zmrznjeno zmes s strgalom grobo naribamo na papir za peko in pečemo v pečici 15 minut pri 120 stopinjah Celzija. qo РП"71Р novi tednik jO □ OŽIČ Št. 51, 24. december 2015 Letošnje jaslice na prostem, ki so postavljene po Vojniku, še posebej vzbujajo otroško radovednost. Jasličarstvo po vojniško Več kot dvajset uličnih jaslic na prostem je del velikega projekta Božični Vojnik - V občini želijo, da bi postal Vojnik prepoznaven božični cilj Sprejem luči miru iz Betlehema v kapucinski cerkvi v Celju. ■ V ■ ■ ■ V Luč miru je prižgana Po številnih župnijah celjske škofije so v nedeljo prižigali luč miru iz Betlehema. Gre za dobrodelno akcijo, ki je v Sloveniji prisotna že 25 let. V Celju so pripravili slovesen sprejem luči miru v kapucinski cerkvi skavti stega 1. V stolnici je za prižig poskrbel največji celjski skavtski steg 2. Popoldne je plamen luči vljični deželi. »Letošnje geslo miru zagorel še v celjski Pra- luči je: »Se samo zdi ali res Poslanica letošnje akcije Luč miru Mnogim ljudem veliko pomenijo jaslice, ki so seveda povezane z jasličarstvom. Jaslice, ki so med glavnimi znamenji božičnih praznikov, so v teh dneh seveda med glavnimi temami pogovorov. Letos to še posebej velja za vojniške, saj so se v tem kraju lotili velikega projekta Božični Vojnik. Tamkajšnji jasličarji imajo kaj pokazati. V Vojniku so tako letos namenili jaslicam na prostem okolico župnijske cerkve in dve sosednji ulici. Tam jih je, na prostem okoli cerkve in pred družinskimi hišami postavljenih več kot dvajset različnih, ki vzbujajo veliko zanimanje. Največ jih je v Škoflekovi ulici, manj v Preložnikovi, vendar so za ljubitelje povsod vredne ogleda. Različni jaslični izdelki so nastali po zaslugi različnih društev, od turističnih in planinskega do lovskega, društva kmetic in še drugih. Nekateri lastniki hiš so prelepe zunanje jaslice postavili sami. Poleg na prostem razstavljenih je v bližnjem novem Domu sv. Jerneja še razstava takšnih, ki za zunanjo postavitev niso primerne. Gre za različne izdelke, od takšnih, ki so iz testa, do izdelkov iz žice in običajnih stanovanjskih jaslic. Pred vojniško župnijsko cerkvijo je prav tako gozdiček božičnih dreves in novoletnih jelk, ki so jih okrasili otroci iz vrtcev in šol ter stanovalci iz doma za starejše občane. V tem kraju so vzeli projekt Božični Vojnik zelo zares, saj pričakujejo številne obiskovalce tudi od drugod. Poskrbljeno je za številne božične kulturne prireditve, božične ustvarjalne delavnice in božična predavanja, ki se bodo vrstila vse do 3. januarja. Za telesne potrebe je na voljo gostinska ponudba pod šotorom pred župnijsko cerkvijo, kjer je na voljo gostinska ponudba. Dogajanje so obogatili tudi s tržnico. Še več, objavljena je posebna spletna stran Božični Vojnik, kjer so o posameznih dogodkih navedene različne podrobnosti. Idejo za projekt Božični Vojnik je dal bivši župan Beno Podergajs, ki sodeluje tudi pri njenem udejanjenju. Nosilec projekta je turistično društvo skupaj z občino in župnijo ter s številnimi društvi. V občini želijo, da bi postal projekt Božični Vojnik vsakoleten in da bi postal kraj po njem širše turistično prepoznaven. Dogajanje prvega Božičnega Vojnika je v petek slovesno odprl župan Branko Petre. BRANE JERANKO Foto: SHERPA »Imam majhen problem. Tvoj dar še vedno gori, a se bojim, da brez prave strasti.« »Pomisli, ni vse odvisno samo od tvoje moči. Pomembno je, da je tvoje dejanje dejanje ljubezni. To šteje, to greje.« gori?« Nagovarja nas, da razmislimo, ali res živimo v miru, ki smo ga prejeli,« je o pomenu luči miru poudarila stegovodkinja največjega celjskega stega Ana Posavec. Ob širjenju luči miru zbirajo prostovoljne prispevke, ki so namenjeni kratkim zimskim počitnicam socialno ogroženih otrok. Učili se bodo smučanja, sankali in ustvarjali v delavnicah. Luč miru je zagorela v vsega skupaj sto tisoč domovih po naši državi. Skavti jo vsako leto ponesejo tudi k najvišjim predstavnikom države. BJ, foto: SHERPA Mednarodno dobrodelno akcijo luč miru iz Betlehema je začela avstrijska televizijska hiša ORF leta 1986. Takrat so organizatorji v zahvalo sodelujočim v oddaji, namenjeni invalidnim otrokom, namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je bila oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Danes je to odmevna in razširjena akcija, ki poteka po vsej Evropi. Nosilec akcije v Sloveniji je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Med velikimi slovenskimi umetniki, ki so upodabljali jaslice, so bili Leopold Layer, Maksim Gaspari, Tone Kralj in France Gorše. Ena najstarejših upodobitev rojstva v Betlehemu na Slovenskem je na pečatu nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1242. Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije je bilo pred tremi leti sprejeto v svetovno zvezo. Prve jaslice na svetu je postavil sv. Frančišek Asiški davnega leta 1223. novi tednik PO"7IP Q~7 Št. 51, 24. december 2015 BOŽIČ O/ Na Lopati jaslice na prostem Že osmo leto so krajani Lopate s skupnimi močmi pripravili jaslice na prostem, ki so na ogled vsem mimoidočim. Pri izdelavi uporabijo domače materiale. Minulo nedeljo jih je blagoslovil domači župnik Srečko Hren, sledilo je srečanje krajanov. Foto: SHERPA Žive jaslice v Lokrovcu in na Rečici Tudi letos v Lokrovcu člani prostovoljnega gasilskega društva in drugi krajani pripravljajo žive jaslice. Predstava božične zgodbe bo 25. decembra ob 15. uri pri Dimčevem skednju, jaslice pa bodo na ogled do 6. januarja. V občini Rečica ob Savinji bosta v Dol-Suhi v bližini gostišča Atelšek jutri, 25. decembra, prav tako predstavi živih jaslic, prva ob 17. uri in druga ob 18.30. Pripravlja ju turistično društvo. Božična skrivnost v podzemnem svetu Jame Pekel i. m Že šestnajsto leto zapored bodo na božični dan v Jami Pekel zaživeli liki svetega večera. Turistično društvo Šempeter tudi letos, 25. in 26. decembra med 15. in 18. uro pripravlja žive jaslice v pravljičnem podzemnem svetu Jame Pekel. Poleg igranih prizorov bo v jami zvenela božična pesem v izvedbi domačih vokalnih in instrumentalnih skupin. Po prihodu iz jame in doživetju Božične skrivnosti bosta obiskovalce pozdravila dimnikarčka, ki jih bosta ponesla v srečno novo leto. LK, MRL, BJ dr. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof na öiuvuiibKum bu une prve jaslice postavljene leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V času janzenizma so iz večine cerkva izginile, vendar so se po letu 1800 vrnile. V kmečkih domačijah so jih začeli postavljati veliko pozneje in to v »bogkovem« kotu. Sprva so bile jaslice iz papirja, pozneje so bili njihovi liki izrezljani iz lesa. Prišlo je tudi do industrijskega izdelovanja jaslic. BOŽIČNO VOŠČILO Moje božično voščilo želi biti povabilo, da se skupaj podamo na pot in na novo odkrivamo lepoto, skrivnostno vsebino in pomen božičnega praznovanja. Nekaj tega so nam že pripravile občinske oblasti in službe, ki so poskrbele za praznično okrasitev. Trgovske police so obložene, darila so pripravljena, vrstijo se različni koncerti in praznična srečanja ter prireditve. Vse to je pomembno in potrebno za lepo in doživeto praznovanje, vendar je to le praznični okvir, ki nas vodi dalje, ki nam pomaga odkrivati vsebino, bistvo, smisel in pomen božičnega praznovanja. Tako je množica lučk lahko tudi želja, da bi se bližali luči, ki prihaja in želi razsvetliti vsakega človeka. Ta luč je Jezus Kristus, novorojeni Odrešenik, ki je v sveti božični noči prišel med nas. Prišel je, da bi nas s svojim delom odrešenja popeljal iz teme greha in smrti k luči evangelija, ki svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Če kdaj, smo danes potrebni tega oznanila, te luči, tega zagotovila in oznanila krščanske vere, da nismo sami, ampak je Gospod z nami, in da se delo odrešenja kljub vsem težavam tudi danes uresničuje in želi razsvetliti in obogatiti naše življenje. To osrednje božično sporočilo je letos obogateno z duhovno potjo izrednega svetega leta, ki ga je razglasil papež Frančišek. Lahko rečemo, da se božično in svetoletno sporočilo čudovito dopolnjujeta, ko zgovorno oznanjata, da Dete v jaslicah razodeva Božje usmiljeno obličje, ki naj v svetem letu Božjega usmiljenja »prežarja« in navdihuje naše krščansko življenje. 38 PODLISTEK/BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Razvoj osnovnega šolstva Prvi predlog za gradnjo šole Okolica - Celje je bil podan že ob ustanovitvi šole leta 1875. Zgradili bi jo na Bregu poleg občinske zgradbe. Ni znano, zakaj ta predlog ni bil uresničen. Namesto tega so kupili eno-nadstropno stanovanjsko hišo v Novi ulici, danes je to Razlagova ulica 5. Kmalu so ugotovili, da je zgradba z vidika velikosti prostorov, zdravstvenih pogojev in pedagoških meril neprimerna. Leta 1891 so skušali dograditi prizidek k obstoječi šoli v Razlagovi ulici v smeri proti železnici. Mestna oblast gradnje ni dovolila zaradi širitve ceste ob železnici. Začetek gradnje Borba z mestnimi in državnimi oblastmi je trajala še naslednjih 35 let, preden so 11. maja 1926 začeli graditi novo šolsko zgradbo okoliške šole, danes I. osnovne šole Celje. Za začetek gradnje so bili najbolj zaslužni dr. Juri Hrašovec, Armin Gradišnik in Fran Voglar. V tem obdobju (1891-1926) so bile sprejete različne odločitve o gradnji šole na različ- nih lokacijah (v Karolinini ulici, Gaberju in na Dolgem polju). Krajevni šolski svet se je leta 1922 znova začel ukvarjati z nakupom primernega stavbnega zemljišča. S posojilnico v Celju so začeli dogovore o nakupu zemljišča pri Kapucinskem mostu, nekoliko pozneje pa tudi z mestno občino o nakupu stare gimnazijske šole na Muzejskem trgu. Končno je krajevni šolski svet le kupil veliko zemljišče na Dolgem polju (2,17 ha) ob savinjski železnici in Koprivnici. Ze- mljišče je odkupil od Sveto-zarja Paunoviča in Klotilde Frohlichove. Januarja 1926 je bila lokacija komisijsko potrjena in 8. februarja 1926 je poglavarstvo v Celju izdalo gradbeno dovoljenje za šolsko poslopje in upraviteljevo stanovanje. Posebno soglasje za telovadnico Za telovadnico je bilo treba pridobiti posebno soglasje generalne direkcije državnih železnic, ker je bila postavljena v požarnem pasu železnice. Zato je moral krajevni šolski svet dati izjavo, da se odpoveduje odškodnini za poškodbe na telovadnici, ki bi morda nastale zaradi delovanja železnice. Že 12. marca 1926 sta bila izdana tudi to soglasje in gradbeno dovoljenje. Gradnja okoliške šole se je začela 11. maja 1926. V začetku je gradnja tekla brez težav. Toda začetnemu uspehu so kmalu sledile težave, ki so ovirale gradnjo. Poleti 1926 je Savinja prestopila bregove in povzročila katastrofalno poplavo, ki je Celje ni zabeležilo celih 150 let, pri gradnji okoliške šole pa je naredila ogromno škodo. Gradnjo je prepovedal tudi odlok ministrstva za prosveto v Beogradu, ko se je že začela. Odlok je bil razveljavljen, ko si je gradnjo osebno ogledal sam ministrov pomočnik. 8. septembra 1927 je bilo svečano odprtje tedanje ljudske šole celjske okolice, imenovane Okoliška šola. Danes je to I. osnovna šola. Šola je ves čas predstavljala eno od trdnjav slovenstva v mestu ob Savinji, pridobila pa je tudi sloves dobre vzgojne in izobraževalne ustanove. Stanislava Ferjanc in Bernardka Zupanc amra Rubriko pripravlja www.kamra.si Osredn^ knjižnica СеЦе v Celju (7. del) I. osnovna šola Celje danes. Zgradba je bila zgrajena leta 1927. (Vir: arhiv I. osnovne šole Celje) Načrt za zgradbo osnovne šole za občino Okolica - Celje iz leta 1925. (Vir: arhiv I. osnovne šole Celje) Umberto Eco: Praško pokopališče Ali mora imeti spletkar dober želodec? O avtorju: Spletkarstvo in sovraštvo si pogostokrat brez posebnih težav hitreje utreta pot do človeka kot iskrenost in poštenost. Čas 19. stoletja, v katerem se dogaja roman Praško pokopališče, je tako zaznamovan na različne načine. Eco je v zgodovinskem romanu izbral glavnega junaka, povsem tipičnega za svoj slog pisanja. Njegove lastnosti bralca povlečejo v vrtinec zgodbe, čeprav se težko poistoveti z njim, predvsem zaradi njegovih negativnih lastnosti. Vsekakor ne gre za junaka, ki človeku zaradi svoje osebnosti sede v srce. Glavni lik romana je Simone Simonini. Težko ga je enoumno opredeliti, saj ima v zgodbi toliko različnih obrazov in vlog, da nenazadnje tudi sam sebe miselno in spominsko težko dohaja. Zjutraj, ko se zbudi, najde v svojem stanovanju duhovniška oblačila, za katera ne ve, čigava so. V svojem dnevniku najde zapise opata, ki ga ne pozna. Sprašuje se, kaj se dogaja. Kako je brez njegove vednosti v njegovo stanovanje prišel popoln tujec? S kakšnim namenom? Kako je mogoče, da opat piše v njegov dnevnik ravno takrat, ko njega ni in obratno? Obsežen roman sestavljajo dnevniški zapisi omenjenega Simoneja in opata Dalle Piccola, ki jih Eco spretno popestri tudi s spremljajočimi komentarji oziroma pojasnili vsevednega pripovedovalca. Iz vseh treh delov bralec počasi sestavlja celotno zgodbo, ki na koncu postreže z zanimivim razpletom. Simone, ki je popolnoma plod pisateljeve domišljije, menjuje identiteto na dva načina - zavestno in nevede. Zavestno se spreminja v starinarja, stotnika, ponarejevalca listin, spletkarja, vohuna ... Tako kot mu v določenem trenutku pride prav za dosego trenutnega cilja. Med drugim tudi za to, da si v skrajnih primerih reši kožo in se izogne življenjski nevarnosti, pri čemer pod starinarnico v kanalizaciji skriva trupla svojih sovražnikov. Zaradi svojih nečednih prizadevanj se pojavlja na različnih prizoriščih po Evropi in sodeluje v političnih spletkah oziroma zarotah 19. stoletja. Poleg tega je skrajen antisemitist in brezpogojno verjame, da so za vse slabo na splošno krivi Judi. V kriminalki se poleg glavnega izmišljenega lika pojavljajo resnične zgo- dovinske osebe in dogodki. Zanimiva je na primer omemba svetovno znane protijudovske zarote - gre za listino Protokoli sionskih modrecev. Vendar to ni edina omenjena spletka, katere del je Simone. Ta med drugim tudi ne mara žensk. Pravzaprav se mu gnusi-jo. Edini užitek mu predstavlja dobra hrana. V svojih zapisih zato ne pozabi omeniti, koliko mu v življenju pomeni. Med napetim branjem tako bralec zasledi tudi podrobne opise priprave različnih jedi. Pisatelj se je tudi v tem pripovednem delu izkazal kot izvrsten poznavalec evropske kulture in zgodovine, zato se lahko bralec, če želi zgodbo brati na lahkoten način, hitro izgubi. Domiseln preplet Simoninijevih zavestnih oziroma načrtovanih preobrazb in izgube spomina, ki jo pisatelj naloži na junakova pleča, bralca ves čas drži v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Kot je značilno za vsa Ecova besedila, je tudi Praško pokopališče napisano tako, da bralca ne poteši na trivialen način, ampak ga vedno znova preseneča z nepričakovanim. TANJA DROLEC Umberto Eco (1932) je italijanski filozof, jezikoslovec in pisatelj. Po doktoratu iz srednjeveške filozofije in literature leta 1954 je bil najprej zaposlen pri italijanski televiziji. Kasneje je med drugim predaval na fakultetah v Torinu, Milanu in Bologni. Zaradi prvenca Ime roče je postal svetovno znan. Napisal je tudi dela Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Baudolino in Skrivnostni plamen kraljice Loane. BRALCI POROČEVALCI 39 Palčkovi tabori za otroke Mala hiša na Pilštanju deluje že deset let Mala hiša na Pilštanju v teh dneh obeležuje deseto obletnico. V tem obdobju je beležila 2.550 obiskov otrok in veliko se jih je vračalo in se jih še vrača na tako imenovane Palč-kove tabore. To so otroci, ki jim družinske razmere ne omogočajo dostojnega življenja. Številnim dona-torjem in podpornikom dolguje Mala hiša zahvalo, da tudi v kriznih časih najdejo posluh za tovrstno humanitarno pomoč. Mala hiša za otroke je bila odprta 12. decembra 2005, upravlja pa jo Društvo Materina dušica za otroke pod vodstvom predsednice Ade Požeg. Mala hiša nudi zavetje in celodnevno oskrbo ogroženim otrokom iz cele Slovenije. »Domače razmere so velikokrat odraz situacije v državi, naj bodo to brez- poselnost staršev, razne bolezni, pomanjkanje financ, težave v odnosih, čustvena preobremenjenosti staršev, učne težave otrok, alkoholizem ... O vseh teh stvareh se z otroki pogovorimo in jim nudimo ustrezno domače, varno in toplo okolje, v katerem se lahko pogovarjajo o spremembi vzorcev obnašanja in predelujejo morebitne težave otrok in tudi staršev, če so pripravljeni sodelovati. Veliko časa namenimo preventivnemu delu,« pojasni Ada Požeg. Orjejo ledino Tako Požegova kot skrbnica Male hiše Simona Simon ter psiholog Matej Žnuderl, ki so na začetku delovanja združili moči, se trudijo, da hiša deluje kot dom. Brez prvih, ustanovnih podpornikov, kot sta Slovensko med- narodno združenje žensk Sila in Lions klub Ljubljana Ilirija, ter številnih prostovoljcev in donatorjev programa ne bi bilo mogoče začeti izvajati. Programi so zasnovani na Palčkovih taborih, ki jih že leta izvajajo ob koncih tedna, praznikih in tudi med počitnicami. Kot sta povedali Simonova in Požegova, so pri delovanju že močno finančno omejeni, vendar vztrajajo pri izvajanju programa celo leto. Od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so prva leta delovanja prejemali finance v omejenih okvirjih, zdaj pa bi radi, da bi Mala hiša preoblikovala program, ki bi ustrezal pogojem za krizni center. V takšnem primeru bi jim bili bolj naklonjeni, Mala hiša pa z dosedanjimi programi pri nas orje šele ledino, čeprav je v tujini tovrstna praksa že Pomoč invalidom Medobčinsko društvo invalidov Žalec vsako leto v veselem decembru razveseli in osreči lepo številko svojih članov. Tako bodo te dni poverjenice in poverjeniki MDI Žalec razdelili 108 invalidom skromno denarno pomoč, podelili bodo celo 330 paketov s prehranskimi pribolj-ški. Ob tem bodo podarili še par nogavic in brisačo. Večina sredstev za to je bilo zbranih s prostovoljnimi akcijami (dobrodelni koncert Človek - človeku, koledar), z donaci-jami gospodarskih družb in dotacijami občin. Posebno pomoč od ZDIS in invalidske pripomočke sta prejela dva težka invalida. Vsi se prisrčno zahvaljujejo dobrotnikom. JANEZ MEGLIČ,predsednik društva Jesensko srečanje Lions kluba Konjice Letos je bilo nekoliko z zamudo, vendar zato nič manj uspešno v Gostišču Grič v središču vinorodnih Škalc tradicionalno, tokrat že 12. jesensko srečanje Lions kluba Konjice. Na tradicionalni dogodek so člani kluba povabili prijatelje, ki so pomagali pri uresničevanju humanitarnega poslanstva kluba. Prireditev je tokrat spremljala glasba skupine Podvinčani iz hrvaškega Zagorja. Humanitarni namen leto- bil zbiranje denarnih sredstev šnjega jesenskega srečanja je za pomoč pri udeležbi otrok Leta 2010 je bila Mala hiša med dobitniki zahvalne listine za požrtvovalnost in humanost. Izbor je organizirala revija Naša žena, podelitev je bila v Narodni galeriji v Ljubljani. Z leve: Ada Požeg, Irena Potočnik iz CSD Celje in Simona Simon. dobro sprejeta. Sicer dobro delujejo z Občino Kozje in še z nekaterimi drugimi sosednjimi, vendar so majhne in se same soočajo s finančnimi težavami. Pomagali mladi lionsi Ob prihajajočih božičnih praznikih bodo kot družina: krasili bodo prostore, pekli dobrote, se družili za skupno mizo, se veliko pogovarjali, odšli k maši in pomagali pri ostalih hišnih opravilih. Na dan obletnice delovanja Male hiše se bodo na povabilo vodstva Mestnega gledališča ljubljanskega odpeljali v Ljubljano, kjer bo priložnostna prireditev z božičnim navdihom. Gostila jih bo dramska igralka Nataša Tič Ralijan, nato si bodo ogledali še praznično Ljubljano. Pred prazniki so poskrbeli tudi za osveženo in urejeno notranjost in zunanjost Male hiše. S prostovoljnim delom so jim, kot že večkrat do zdaj, priskočili na pomoč mladi iz Lions kluba Rogaška Slatina. Medtem ko so mladi huma-nitarci zlagali drva, sta do-natorja slikopleskarja Luka Dečko in Tadej Poš iz Rogaške Slatine osvežila notranjost hiše. Pred novim letom bo ob desetletnici delovanja Male hiše izšel bilten s kronološkim opisom delovanja, z vtisi otrok in mater, z navedbami vseh prostovoljcev, donatorjev in ustanov, ki so jim pomagali in še pomagajo na kakršen koli način. MAJDA REZEC NOVO NA POLICAH S ŠPORTNO PREHRANO tus Dražba vin pod vodstvom dražitelja Sama Pokorna iz socialno šibkega okolja v projektih šole v naravi, ki jih bo Lions klub Konjice podprl že tretje leto zapored. Odbor za prireditve, tokrat pod vodstvom Sama Pokorna, je času primerno tokrat spremenil stavniško vprašanje. Ni šlo več za količino natrganega in stisnjenega grozdja trgatve šparonov v kilogramih in litrih, temveč za število grozdnih jagod na šparonih, ki so bili hranjeni za pozne trgatve jagodnega izbora. S tradicionalno avk-cijo izbranih vin so uspeli udeleženci srečanja zbrati humanitarna sredstva v skupni višini 2.600 evrov. Člani lions kluba se zahvaljujejo vsem vinarjem in članom kluba, ki so nesebično prispevali svoj delež v obliki odlične vinske kapljice, ter gostom, ki so ob odlični hrani Gostišča Grič odprli denarnice in pomagali Lions klubu Konjice pri uresničevanju njegovega poslanstva. STANKO KOLAR, pooblaščenec LK Konjice za stike z javnostmi Izbirate lahko med izdelki, ki so namenjeni za uživanje pred, med in po samem treningu tako za rekreativne kot vrhunske športnike. Athlete izdelki so namenjeni vsem, ki: • želijo doseči vrhunske športne rezultate brez škodljivih substanc oz. dopinga, • uživati športno prehrano iz naravnih sestavin, kontroliranega porekla in brez gensko spremenjenih organizmov, • ohranjati zdrav in vitalen življenjski slog, • imeti uravnoteženo dieto za izgubo odvečnih maščob • uživati športno prehrano z minimalno vsebnostjo laktoze, ki je primerna tudi za alergike. Izdelki so na voljo v izbranih poslovalnicah Tus. Vir: www.athlete-nutrition.si 40 BRALCI POROČEVALCI Dobitniki priznanj Kluba upokojencev Gorenja Upokojenci Gorenja odlični športniki »Z dobrim vodenjem in s prizadevno organizacijo se vsako leto število aktivnih in rekreaciji privrženih upokojencev povečuje. Letos je tekmovalo rekordno število članov Kluba upokojencev Gorenje v desetih športnih zvrsteh in različnih konkurencah, in sicer 133. Dosegli so kopico pokalov in medalj ter osvojili nekaj naslovov državnih prvakov,« je strnil razmišljanja o pomenu prednovoletnega druženja tajnik Kluba upokojencev Gorenje Dušan Jeriha. Celo leto so se vrstila raz- Tamše zmage smučarjev, ke- nju, šahu, namiznem teni-lična tekmovanja. Med naj- gljavk, ribičev, ki so jih spre- su ... Skratka, na dosežke sta večje uspehe prišteva priza- jeli med športnike, odlični pa lahko ponosna tudi občinska devni športni referent Franc so še v metu pikada, balina- pokrajinska športna zveza in njen predsednik Konrad Ste-blovnik. Srečanje upokojencev Gorenja, ki so se rekreaciji zapisali že davno, v delovnem okolju, je postalo tradicionalno. Športniki se vsako leto veselijo zaključnega večera, saj so zanje pripravljena priznanja, pokali in kolajne za dosežke v klubskem prvenstvu 2015. Druženje je bilo prejšnji petek, 20. novembra, v Kolodvorski restavraciji v Velenju. Med udeleženci je vladalo prijetno vzdušje, saj so ob plesu lahko spremljali tudi čarovniški program. HINKO JERCIČ Zlata Žgankova iz Ruš Zlato poroko - 50 let skupnega življenja - sta praznovala Stanka in Jože Žgank, doma iz Ruš v KS Petrovče. Jože Kugler, kletar leta v Šmartnem ob Paki Kletar leta Z obreda zlate poroke v baziliki v Petrovčah, ki ga je opravil župnik Ivan Arzenšek. Obred zlate poroke s poročno sv. mašo, ki je bila v baziliki v Petrovčah, je opravil župnik Ivan Arzenšek. Zakonca Stanka in Jože sta se spoznala v Keramični industrije Liboje in se kmalu tudi poročila. Zgradila sta svojo hišo, v zakonu sta se jima rodila sinova Matjaž in Jože, ki imata vsak svojo družino. Zlatoporočenca imata že pet vnukinj. Stanka je bila zaposlena v Keramični industriji Liboje, Jože pa je bil 30 let zasebni avtoprevoznik, prej pa je delal kot buldožerist. Na jesen življenja sta še dobrega zdravja, Stanka že kar 17 let prepeva v vokalni skupini Pevke treh vasi, ki je zapela tudi na poročni sv. maši. Sicer pa še kot gospodinja opravlja vsa dela v hiši, v pomoč pa ji je mož Stanko, ki v prostem čase rad hodi peš. TT Tudi letos smo v okviru praznovanja občinskega praznika podelili naziv kletar leta 2015. Kletar leta postane članica ali član Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, ki na društvenem ocenjevanju vin doseže najvišje povprečje treh vin normalne trgatve. V letu 2015 je prejel naziv kletar leta Jože Kugler iz Malega Vrha. Naziv kletar leta je prejel prvič. Jože Kugler se z vinogradništvom ukvarja od leta 1990 in ima v svojem vinogradu približno 1.800 trsov sort kerner, rumeni muškat, chardonay, laški rizling, sa-uvignon in zweigelt. Na društvenih ocenjevanjih vin je prejel zelo visoke ocene, najvišjo za sauvignon leta 2012, in sicer 18,62 točke, kar ga uvršča med najvišje ocenjena vina normalne trgatve. Nekajkrat je pridelal tudi vina pozne trgatve sorte laški rizling in prejel zelo visoke ocene za vino, ki ga je zelo težko pridelati, saj je veliko odvisno od vremena in od truda vinogradnika, da uspe obdržati kakovostno grozdje v vinogradu do trgatve, ki je lahko šele proti koncu leta ali celo v naslednjem letu. V letih 2010 in 2012 je prejel naziv šampion za najvišje ocenjeno belo vino na društvenem ocenjevanju vin. V letu 2015 mu je uspel o osvojiti naziv kletar leta. Jože Kugler pravi, da brez pomoči družine ne bi dosegel tega naziva, saj mu vsi člani radi pomagajo pri delu v vinogradu in ga spodbujajo pri pridelavi kakovostnega vina, poleg tega so zelo kritični ocenjevalci vina. Jožetu vse od upokojitve daje vinograd veliko zadovoljstvo, vzame pa mu tudi skoraj ves prosti čas, a mu je to v veliko veselje, kar se vidi v kakovosti njegovih vin. Želimo mu še veliko uspešnih letin in kakovostnih vin ter veliko zadovoljstva pri delu v vinogradu in kletar-jenju. A. SLEMENŠEK Častitljiva Cilkina leta V Gornji vasi v krajevni skupnosti Šentvid pri Grobel-nem je proslavljala svoj visoki jubilej, stoletnico, Cilka Turk. Bila je skromna gospodinja na majhni kmetiji, kjer je gospodarila z možem Francem. Rodila se jima je hči Hedvi- je prepevala na koru, ob sobo- ka, ki se je poročila z Antonom Mužerlinom. Tako je Cilka dobila tri zlate vnuke, Faniko, Betko in Vlada. Življenje ji ni bilo posuto z rožami, saj sta po smrti moža umrla še njena edinka in zet. Tako je sama poskrbela za vse tri vnuke. Do smrti moža sta bila predana cerkvi, saj je bil mož organist, ona pa je vsak dan trikrat hodila zvonit v cerkev. Ob nedeljah tah pa je krasila cerkev. Zdaj, v teh častitljivih letih, zanjo skrbi vnuk Vlado z ženo Štefko. Vse najboljše so ji prišli za-želet župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket, župnik Janez Nerad in predsednica Rdečega križa Šentvid pri Grobelnem Angelca Mla-ker. Na slovesni dan je zapela z vsemi zbranimi. MILENKA BLAŽEVIĆ BRALCI POROČEVALCI 41 Za konec plesno-gledališka Prizma V II. osnovni šoli Celje se je letos končal projekt Svetloba. Kaj je svetloba, kje, kako in zakaj se pojavlja, kakšen pomen ima v življenjih ljudi, so le nekatera vprašanja, na katera so želeli najti odgovore v številnih delavnicah v okviru naravoslovnega dne in rednega vzgojno-izobraževalnega procesa. Zaključek projekta je bila prireditev Prizma, plesno-gle-dališka predstava, ki je v četrtek v šoli navdušila številne obiskovalce. Idejni vodja prireditve je bila Breda Stepan, šola pa je znova dokazala, da lahko mladi ljudje postanejo tisto, k čemur jih spodbudimo, in ne tisto, k čemur jih prisilimo. Tokrat smo jih spodbudili s plesom, z glasbo in z besedo. LPJ Že 11. leto zapored smo v III. osnovni šoli Celje pripravili božično-novoletni bazar, ki smo ga že drugič obogatili z dobrodelnim koncertom. Eden od vrhuncev letošnjega šolskega leta, za katerega smo se trudili vsaj en mesec, se je zgodil 5. decembra v športni dvorani Gimnazije Celje - Center. Tudi tokrat smo združili dobrodelnost, kulturo, smeh, dobro voljo in druženje. Rdeča nit letošnje prireditve je bilo obdarovanje - pomoč sočloveku. Znova smo dokazali, da nam je mar za stisko sočloveka. Najprej so se s programom, ki ga je povezoval Fazli Gashi, predstavili učenci naše šole. Glasbeni utrip se je nadaljeval še intenzivneje, ko je nastopil glavni gost dopoldneva, slovenski kantavtor Adi Smolar. S svojimi uspešnicami je dvignil dvorano na noge, v ritmu njegovih ponarodelih pesmi so migali zlasti najmlajši. Sledil je dobrodelni bazar, na katerem je vsak obiskovalec lahko našel unikatno darilo, izdelano z ljubeznijo in s skrbnostjo naših učencev, na pomoč pa so priskočile tudi mamice in babice. Dan je bil poln zavitih in barvitih paketkov, pisanih daril in nasmehov. Darila so bila zgolj simbolična. Nam predstavljajo tisto, kar je najlepše pri ljudeh. Sočutje, dobro voljo, razumevanje, željo, da bi pomagali in bili del skupnosti. PETRA ODLAZEK, vodja bazarja Pevski zbor I. gimnazije navdušil v Srbiji Konec novembra je Mešani mladin- cert v Sokolskem domu. Zbor je požel beznijo. Gostovanje v Obrenovcu je ski pevski zbor I. gimnazije v Celju viharen aplavz in bil deležen stoječih vsem pevcem in pevkam na čelu z gostoval v Srbiji. ovacij. zborovodjem Tomažem Marčičem in Gostila ga je gimnazija v Obrenovcu, Dijaki pevci so bili gostje v dru- profesorji spremljevalci ostalo v naj- sprejel pa ga je tudi tamkajšnji župan. žinah tamkajšnjih gimnazijcev. Vsi lepšem spominu. Za srbsko občinstvo so pevci imeli kon- so bili sprejeti z veliko skrbjo in lju- NP HOTEL EVROPA since 1873 ★ ★★★ *v I K C HOTEL CELEIA since 1962 ★ ★★ NOVOLETNI PLES KULINARIČNIH DOŽIVLJAJEV V petek, 1. 1. 2016, ob 20. uri Za nepozabno glasbeno doživetje bo poskrbela priznana vokalistka EV/V BOTO z bandom Črne mačke. Več info na www.hotel-evfopa.si Rezervacije na 03 426 9000 ali info@hotel-evropa.si NOVOLETNI PLES Z MODRIJANI SOBOTA, 2.1. 2016, OB 20. URI Naj se vaše leto 2016 prične s plesom in edinstveno domačo glasbo enih in edinih Modrijanov. VEČ INFO NA WWW.HOTEL-CELEIA.SI IN FB HOTEL CELEIA REZERVACIJE NA 03 426 9700 ALI INF09H0TEL-CELEIA.SI 42 VRTNARIMO Zmagovalni adventni venček je iz Ljubečne Tina Karmuzel, Ljubečna Več kot 60 venčkov se je potegovalo za naziv najlepšega V izjemnem odzivu na naš natečaj je bilo iz tedna v teden kar težko izbrati najlepšega med do tedaj poslanimi. Vsakič je namreč eden od članov uredništva izbral najlepšega po njegovem izboru, na koncu pa smo o vseh objavljenih opravili glasovanje in izbrali tri nagrajene. »Prosim, odreši me te naloge,« je bil odziv naše novinarke Saške T. Ocvirk, ko je bila na vrsti, da izbere najlepšega po svojem okusu. Izbor je bil namreč prav zares težak in prav hitro bi si očitala, da je spregledala kakšnega še lepšega. Poslali ste nam izjemno domiselne venčke, nenavadne, uporabili ste raznovrstne materiale. Zato tokrat ob zmagovalni trojici objavljamo še izbor nekaterih drugih venčkov. Avtorji vseh treh zmagovalnih venčkov bodo prejeli nagrado, paket za ustvarjanje, ki jo lahko prevzamejo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. MRL Milan Artiček, Loka pri Žusmu .OB Anja Mavhar, Nova Cerkev Iz naravnih materialov Čokoladni P Klasični i , fj Nežka in Blažka Kovač, Kalobje Kvašeni Elektronski Eva Cotič, Šempeter Kvačkani Milan Simler, Celje Najmla sodelujoči Zdenka Robič, Griže Zvonka Bratina, Trnovlje pri Celju Nejc Zavasnik, 8 let, Arja vas Na Ostrožnem največji adventni venček v Celju Na naš natečaj za izbor najlepšega adventnega venč-ka so se odzvali tudi v PGD Ostrožno. Tim Ratajc nam je v njihovem imenu posredoval fotografije venca, ki ima 6 metrov premera in tehta okrog 500 kilogramov. Kot pravi, pri postavitvi sodeluje celotna krajevna skupnost Ostrožne-ga, v ožjem organizacijskem odboru, ki začne delati približno 10 dni pred prvo adven-tno nedeljo, pa je 25 ljudi. »Gasilci zbirajo material, ki ga podarijo lastniki okoliških gozdov, nabrati pa ga je treba za zvrhano traktorsko prikolico. Za pletenje poskrbijo pretežno starejše krajanke, ki se na ta način tudi rade družijo in poklepetajo,« je zapisal Ra-tajc, ki še dodaja, da je idejni oče Igor Ratajc, vendar ima zadnja leta vso organizacijo v rokah Alojz Ocvirk. Letos so ga na Ostrožnem postavili že desetič. MRL Foto: PGD Ostrožno Setveni koledar ^ Čas za presajanje je od 25.12. do 31.12. 24. ČE korenina 25. pe plod; polna Luna ob 12. uri 26. SO cvet 27. ne list 28. PO list 29. TO plod 30. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. ŽIVALSKI SVET 43 Skrbi za ljudi in živali Dragico Mirnik poznajo številni delovni invalidi iz regije - Za nabiranje energije se najraje druži z vnukoma in s svojima psičkama Pred dnevi, ko je Voj-nik prejel listino Občina po meri invalidov, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije, je na slovesnosti na Frankolo-vem posebna zahvala veljala tudi Dragici Mirnik. Kot predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje je aktivno sodelovala pri izvedbi projekta, ki ne pomeni le boljših pogojev za življenje invalidov, temveč tudi pomaga osveščati ljudi o njihovih potrebah. Dragica dobro pozna različne tegobe invalidov, saj je že desetletje predsednica omenjenega društva, ki povezuje člane iz občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Zadnje leto je tudi v upravnem odboru slovenske zveze društev delovnih invalidov in je hkrati predsednica koordinacije devetih društev v regiji, ki imajo skupaj kar deset tisoč članov. Vse te aktivnosti ji vzamejo kar nekaj časa, vendar ji ni težko pomagati ljudem, jim svetovati in si prizadevati za to, da bi jim bilo lažje in lepše. Več časa za vnuka in psički Sama se je po menjavi kolkov pred dvanajstimi leti znašla v družbi invalidov. »Kot medicinska sestra sem vedela, kaj me čaka, a vendar je bil to šok. Takrat sem rekla, da bom ljudem pomagala, če bom še lahko kdaj hodila,« se spominja. Včlanila se je v društvo in kmalu prevzela njegovo vodenje. Če se mnogi člani, ki nimajo služb, marsikdaj ubadajo s eksistenčnimi težavami, je sama na srečo ves čas delala in bo bližnjo upokojitev dočakala na medicini dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu. To bo čas, ki se ga posebej veseli, saj bo imela še več možnosti za delo v društvu, za druženje z vnukoma Tajo in Galom in seveda za urice s svojima psičkama Zaro in Nely. LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI Zara: »Se bo že kdo prišel igrat z mano?« »Živali imajo svojo karmo, izboljšajo nam življenje, nekaterim ljudem pa niti te ne pomagajo, da bi bili boljši.« Igriva Zara komaj čaka, da se lahko zapodi po vrtu ali gre s kom od svojih sprehajalcev odkrivat novo okolje. Dragica Mirnik se boji prihodnjih dni, ko jo bo treba zapreti v garažo, da se bo manj bala pokanja petard, ki so menda še hujši problem v času velikonočnih praznikov. Brez psa ne gre Osemletna zlata prinašalka Zara zagotovo sodi med najbolj prijazne in igrive psičke tega sveta. Niti zalajala ni na nas, ko smo se pripeljali, in takoj je bila pripravljena za igro in božanje. »Pri nas imamo psa za svojo dušo, ne za čuvaja,« razloži gostiteljica, ki smo jo obiskali na njenem domu v Višnji vasi, kjer živi s hčerko Majo in z zetom Borutom. Pravi, da so imeli pri hiši vedno psičke. Posebej težko je bilo, zlasti za hčer in sina Damjana, ko so se zaradi bolezni morali posloviti od koker španjelke Belle. Mož je trdil, da noče več psa pri hiši, Dragica pa je z otrokoma naredila načrt in nekega dne, ko je bil mož v hribih, je s hčerko šla po Zaro, ki jo je našla s pomočjo oglasa. »Ko je prišel mož domov, je rekel, da psička ne bo smela v hišo, kmalu pa ji je že postlal v garaži in še večji pesjak je dobila. Najraje je zunaj, spremlja nas pri vsem, kar delamo okrog hiše.« Sprehajalcev ne manjka Zara je šla v pasjo šolo in se naučila osnov lepega obnašanja, sicer pa je bila vedno zelo vodljiva, umirjena in neproblematična. Vitka in elegantna, kakršna je, sploh ne kaže svojih let, morda se zgleduje po svoji lastnici, za katero bi tudi težko verjeli, da bo čez mesec že upokojenka. Zagotovo je za Zarin lep in zdrav videz zaslužen tudi zet Borut, ki skrbi, da ima pravilno prehrano, in je pri tem zelo dosleden. Sicer pa se Dragici sploh ni treba vsak dan truditi s sprehodi, saj je Zara zelo »iskana« sopotnica tako za soseda Vojka in Janjo kot za zetovo mamo Vero, ki je menda čisto nora nanjo. Vsi trije jo radi vzamejo s seboj v naravo in psička seveda neizmerno uživa. Kape za sorodnike, puloverji za Nely Pred malo manj kot tremi meseci je Dragica kupila še Nely, psičko pasme mini pe-kinezer, ki jo zaradi njene majhnosti lažje vzame kam s seboj. Na njej pa lahko preizkuša še en svoj konjiček, in sicer pletenje, saj je zmrzljiva Nely zelo zadovoljna v pletenih puloverjih in še celo spi oblečena. Ker ima Dragica zelo rada ročna dela, nenehno ustvarja, ob večerih ob gledanju televizije je lani spletla kar petdeset kap za praznično obdarovanje. S čim bo letos presenetila, ni razkrila, zagotovo pa bo spet kaj izvirnega. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA »Če bi imela besedo, v blokih ne bi dovolila velikih psov, ki se ne morejo dovolj razgibati in so večino časa zaprti med štirimi stenami.« www.vb-sentj ur.si veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net Simpatične Nely ob našem obisku nismo srečali, saj je šla na sprehod, je pa zato iz svojega arhiva Dragica Mirnik prispevala njeno fotografijo. - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! ™ NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 44 SPOROČILA ALBUM S CELJSKEGA Moč uniforme za voščilo Fotografijo je poslala Jozefa Kolarič iz Laškega kot božično-novoletno voščilnico gospodični Alojziji Lesjak v Središče ob Dravi 24. decembra 1921. Ob voščilu ji med drugim sporoča, da so že v teku priprave na skorajšnjo pustno nedeljo v Laškem. Prispeval: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Laški igralci komedije Moč uniforme (1921), katere avtor je slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in tržaški založnik Jaka Štoka (1867-1912) museumof recenthistory\celje тпчг muzej novejšezgodovine | celje Muzej novejše zgodovine Celje in fotograf Borut Peterlin OŽIVLJATA PORTRETIRANJE IZ ČASA FOTOGRAFSKEGA MOJSTRA PELIKANA Vabimo vas na UMETNIŠKO PORTRETNO FOTOGRAFIRANJE 26. decembra od 9. do 13. ure v Fotoateljeju in galeriji Pelikan Portretno fotografiranje in izdelava fotografij v starih fotografskih tehnikah v edinem steklenem fotografskem ateljeju v Sloveniji - Fotoateljeju in galeriji Pelikan. Mojstra Peterlina bodo lahko obiskovalci spremljali tudi v temnico, v kateri podobe počasi in skrivnostno razvije. Potrebna je predhodna najava na info@mnzc.si. Podarite spomine ... Vse se spreminja, ostaneta pa nam spomin in - fotografija! OTROŠKI VRTILJAK 45 \ Prazniki so najlepši zaradi tistih daril, ki se jih ne da zaviti pod drevesce. Otrolkt vrtiljak je nova , - Novega - tednika, kjer bodo ' prostor II pašle- j pisane' - aktivnosti j predšolskih otrok. Ce se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. vesejem' vas bomo obiskali. Škratove skrivnosti so nam razkrili starejši otroci iz skupine vzgojiteljic Monike Kolarič in Tine Maček. V škratovem kotičku se najdejo njegova pisma in namigi za prijetno vzdušje v skupini ne samo za praznike, ampak za vsak dan v letu. Škratki so skrivnostna bitja, ki se prikazujejo v različnih oblikah. Skrivnostni škratek prazničnega duha USTVAR.TAINfCA Priprave na praznike smo spremljali v vrtcu na Ponikvi Okraski za božično drevesce ponujajo neomejene možnosti za ustvarjanje. Otroci so nam tokrat pokazali, kako naredimo kroglice iz volne. Balonček namažemo z lepilom, ga obvijemo z odpadno volno in počakamo, da se posuši. Ko balonček poči, je treba okrasek samo še navezati na drevo. Prazniki resda pridejo kar sami od sebe. Zares lepi pa so, če se zanje tudi potrudimo. Kot nam je zaupala vzgojiteljica Petra Skale, se je v njihovem vrtcu na Ponikvi že ves december dogajalo nekaj čudnega. Potem je nekega dne iz zvočnikov zadonel prav poseben glas. Za trenutek je utihnil cel vrtec in prisluhnil škratovemu sporočilu. In kaj je škratek naročil? Brez muje se še čevelj ne obuje! Praznike si je treba enostavno narediti. Za vsak dan posebej je škratek pripravil posebno nalogo in otroci so zjutraj komaj čakali, da so skupaj pogledali v poštno vrečko. V tednu, ki je sledil, je bilo dela čez glavo. Otroci so morali izdelati okraske, jih obesiti na smrečico, se naučiti pesmic, razmisliti o prijateljih in darilih, nabrati kondicijo za finalni pohod, se pogovoriti s starši, z dedki in babicami in še in še ... Spotoma so se naučili, da se najlepša darila ne dajo zaviti in da se čarobnost praznikov ne skriva v novih igračah. Skriva se v nasmehu, ki ga podariš prijatelju, in v topli dlani, s katero te pobožajo domači. In vse to jim je škratek še enkrat položil na srce tudi na koncu, ko so se otroci, vzgojiteljice, starši in stari starši zbrali na hribčku ob cerkvici sv. Jošta na Ponikvi. Za lepši razgled na življenje je namreč včasih dovolj že globok vdih svežega zraka. StO Foto: SHERPA V enem od vrtcev imajo tudi bošnjaško deklico, ki se slovenščino šele uči. Vsake toliko časa malčica pove vzgojiteljici, da mora »pišat«, ob čemer seveda še vljudno doda »molim«. Štiriletnik ta protokol opazuje nekaj dni, potem pa se razjezi proti vzgojiteljici: »Daj ji že barvice al' pa svinčnik, da bo lahko pisala!« Deklici pa navrže: »In moli se pri maši v cerkvi.« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. 46 RAZVEDRILO NA SVOJ RAČUN Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ženski moraš neprestano dokazovati ... Če je bogata, da nisi z njo zaradi denarja. Če je mlada in lepa, da nisi z njo zaradi njene mladosti in lepote. Če vse dneve delaš, da bi čim več zaslužil, nisi nikoli z njo, se ji ne posvečaš dovolj. Če si mnogo z njo, si ničvrednež in si le v napoto, namesto da bi bil koristen. Če doma skrbiš za vse, si copatar in samo zgleda, da si moški, ona pa bi rada frajerja, zaradi katerega bi ji kar same padle hlačke, če bi jo le pogledal. Če jo pogledaš tako, da bi ji kar same padle hlačke, si takšen, ki se ga je treba izogibati, ker si namazan z vsemi žavbami. Če jo ljubiš, si dolgočasen, le katera ženska potrebuje fra-jerja, ki skoči na vsak njen migljaj. Če ne skočiš na vsak njen migljaj, si sebičnež, ki skrbi le zase, in te ne zanimajo njeni občutki in potrebe. Če ji hočeš razložiti najenostavnejše tehnične stvari, se obrne stran, ker je ženska, ker ni njena naloga, da se muči s tehničnimi zadevami, saj ima zato tebe. Če je ne upoštevaš pri obravnavi tehničnih zadev, ne upoštevaš njene emancipacije in podcenjuješ njeno inteligenco. Če razumno ravnaš z denarjem, si skopuh. Če si kaj kupiš, za kar ona meni, da ne potrebuješ, si raz-sipnež. Če ji pomagaš v hiši, si ji le v napoto, saj tako nič ne narediš, kot je treba, raje si najdi kakšen konjiček. Če imaš kakšen konjiček, je vsaka takšna neumnost ovira pri tem, da bi ji pomagal v hiši. Če ji rečeš, da je lepa, si cenen blefer s skritimi nameni. Če ji ne rečeš, da je lepa, se bo nek trenutek tega spomnila in se razjokala, ker ji tega nisi rekel. Če si nežen ljubimec, si neodločen mlačnež. Če si strasten ljubimec, si grobijan, ki ne razume, da ženska potrebuje nežnost. Če si vesel in dobre volje, si neresen in ne razumeš težavnosti življenja. Če nisi vesel in dobre volje, jo spravljaš v še večjo žalost, ko je položaj že brez tebe težak, ona pa potrebuje nekoga, ki je vesel in dobre volje. Če se lepo oblečeš in nadišaviš, preden greš ven, imaš zagotovo ljubico. Spraševali smo vas, o katerem problemu, ki se pokaže zlasti v prazničnih dneh, smo pisali v Naši temi prejšnji teden. Pravilen odgovor se glasi: pokanje petard oziroma pirotehnika. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Stanka Glaserja iz Dramelj, ki mu bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Od kod smo prejeli fotografijo zmagovalnega adven-tnega venčka? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 29. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC. Če se ne oblečeš lepo in nadišaviš, preden greš ven, ji delaš sramoto. Če jo ob vsem navedenem poskusiš razumeti, si kandidat za norišnico ... Brezžični internet Po službi pride mama po otroka v vrtec. Vrata velikega otroškega igrišča so odprta, vsi otroci so v peskovniku vsak s svojim mobilnikom, vzgojiteljica pa poležava na klopci. Mama: »Kako lahko spite, vrata so odprta, vam bodo otroci ušli.« Vzgojiteljica: »Nič ne bodo ušli. Pri nas je brezžični internet samo v območju tega peskovnika.« Abeceda Vpraša policist: »Gospod, a ste kaj pili?« »Ne, nič!« »Bova preverila. Povejte abecedo nazaj.« »Žzvutšsrponmlkjihgfedčcba!« »Neverjetno, jaz tega ne bi mogel niti trezen!« »Saj jaz tudi ne .« Riše: MILAN ALASEVIC ANEKDOTE Publij Kornelij Scipion, rimski vojskovodja (185-129 p. n š.), je šel na obisk k prijatelju Enniju. Ko je prišel do hiše, je služabnica rekla, da gospodarja ni doma. Pri odhodu pa je zaslišal Ennijev glas, kako kliče služabnico. Kljub temu je odšel. Čez nekaj dni je Ennio prišel k Scipionovi hiši, on pa mu je z okna rekel, da ga ni doma. »Kako te ni doma,« je rekel Ennio, »če pa te vidim na oknu?« »Če ti rečem, pač moraš verjeti. Tudi jaz sem zadnjič verjel tvoji služabnici, ko je rekla, da te ni doma, ti pa ne verjameš, ko ti jaz to rečem!?« radio celie 7 4 9 7 2 2 5 8 4 6 9 3 8 4 8 9 5 7 4 6 7 5 5 1 3 6 4 Dekliški in poročni priimek Tina Strmčnik ima srečo, saj je pred dnevi prejela na svoje ime kar dve enaki voščilnici. Ni bila pomota, temveč je pošiljatelj skrbno poslal voščilo tako Tini Strmčnik kot Tini Vengust, očitno ne vedoč, da gre za isto osebo. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV < Tudi glasba gre skozi želodec Včasih se mi zdi, da človeka v življenju doletijo prav tiste naloge in preizkušnje, ki so mu namenjene. Sama sem v zadnjem obdobju iz lokalne politike z eno nogo stopila še na dve kultni področji - kulturno in kulinarično. Prav po zaslugi kulinarike se v zadnjih tednih prijazno spoznavam z vrhunskimi chefi, takšnimi, ki se lahko pohvalijo celo z Michelinovo zvezdico. Pa z mladimi kuharskimi navdušenci, ki skrbijo za performanse in doživetja na krožniku. Spoznavam pa tudi izkušnje tistih, ki so se odločili za pripravo presne hrane. Ko se srečujemo v njihovih sijočih kuhinjah in ko v družbi fotografa opazujem njihove umetelno pripravljene krožnike, si ne morem kaj, da se ne bi spomnila na to, da povsod po svetu hrane ne častijo tako zelo. Če bi morala predstavljati kulinariko z ulic Indije ali Kitajske, bi me verjetno hitro minila moja kulinarična »eskapada«. Kakšen HA-CCP-sistem oziroma skrb za varnost živil sta tam najverjetneje znanstvena fantastika. A šarmprehranjevanja v milijonskih prestolnicah mora biti - tako verjamem - v nečem drugem, če že ni neoporečne higiene. Oni dan, ko sem razmišljala o tem, se mi je pred očmi naslikala podoba kolega, ki je med potovanjem po Sarajevu odšel na pleskavico. Ni izbral kakšne ugledne restavracije, ampak se je ustavil pred kioskom, kjer je bila dolga vrsta domačinov. Ko je prišel na vrsto, ga je kuhar vprašal po tem, katere priloge bi želel v le- REŠITEV SUDOKU 183 5 9 2 4 7 3 8 6 1 1 7 6 8 5 2 9 3 4 4 8 3 6 1 9 2 7 5 8 5 7 1 2 6 4 9 3 9 3 1 7 4 8 6 5 2 2 6 4 3 9 5 1 8 7 7 4 8 5 6 1 3 2 9 3 1 9 2 8 7 5 4 6 6 2 5 9 3 4 7 1 8 pinji. »Bi kajmak?« »Prosim,« je odvrnil moj znanec. V tistem trenutku je kuhar s kazalcem in sredincem iz posodice zajel soljeno smetano in jo z roko razmazal po kruhu. »Gorčico?« »Prosim,« je prikimal moj prijatelj. Zdaj že veste, da je bil postopek mazanja gorčice na hrustljavo testo enak kot prej. Nič drugačne ni bilo pri ajvar-ju. A ko je Slovenec sredi Sarajeva ugriznil v pleskavico, mu je možgane prešinila misel, da boljšega sesekljanega zrezka v življenju še ni jedel. Sarajevo je Sarajevo in tamkajšnji kulinariki v luči balkanskega šarma pač pripišemo kakšen odpustek. A za svojo domovino česa takšnega ne bi pričakovali, saj smo vendar tako napredni, natančni in delamo vse po predpisih. Mar ne? Da so to le pobožne sanje, sem ugotovila, ko sem v prestolnici med čakanjem na začetek koncerta zaslišala kruljenje v želodcu. Ker sem od lokalnega kmeta pred dnevi kupila domače koline, med ponudbo na stojnicah nisem izbrala kranjske klobase. Odločila sem se za nekaj hitrega in ne preveč zdravega. »Zlu-štalo« se mi je vroče hrenovke ali hot doga. Najprej sem kupila kuponček, nato sem se lepo postavila v vrsto. Stranka pred menoj je naročila pleskavico s kajmakom. Slednjega je kuhar prav lepo po evropsko iz posodice zajel z lično zajemalko, malo manj okusna pa je bila videti temno rjava voda, v kateri je spral svoj kuhinjski pripomoček. Ko sem prišla na vrsto, je na lepo očiščeni napravi grel štručko, nikjer pa nisem opazila kuhalnika za klobase. V tistem trenutku pa je s prijemalko zabredel po že prej omenjeni rjavi brozgi, po kateri so v družbi oljnih madežev plavali neznani meseni predmeti, in iz nje izvlekel hrenovko. Ko mi je v roke potisnil svojo kulinarično mojstrovino, nisem vedela, ali naj se smejem ali jočem. Hot dog je končal v smeteh, mojo lakoto pa je potešil dobri stari rokenrol. GURMANKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Oprosti David, vendar potrebujem moškega, v katerega ... LESNO PODJETJE V STRAŽI NEKDANJI VODIČ OPIC POTEG Z NOŽEM REKA V ALBANIJI OBMEJNA STRA-ŽARNICA HITER LJUDSKI PLES KRAJ PRI SEŽANI NAJSEVERNEJŠI RT EVROPE DEL ČELADE PISEC ČLANKOV LADO LESKOVAR 16.IN 4. ČRKA RJAVA BARVA DRUŽINA ZVERI 18 GLAGOL (LAT.) RIMSKI HIŠNI BOG HRV. IGRAL. BEGOVIĆ ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA 22 CIRKUŠKI UMETNIK 5. SOL-MIZACIJSKI ZLOG EVROPSKA REKA GRŠKI BOG LJUBEZNI JUŽNI SADEŽ Ne potrebujemo jedilnih listov. Samo prinesite karkoli že imate skuhano. Pojedli bodo in . KRAJ V JUŽNI ANGLIJI 15 VIOLINIST OZIM PRVA ŽENSKA UČINEK NA NEKOGA STREHA (STAR.) 19 ILUSTRATOR SMREKAR GOROVJE V SREDNJI GRČIJI ORGANIZACIJA, KI JE NASLEDILA KOMIN-TERNO TED DANSON KRAJ PRI N. MESTU AM. PROF. HOKEJSKA LIGA FIZIKALNA ENOTA MANJŠAL- NICA OD ŽENA IGRALEC ŠAHA PERNATA ŽIVAL HRVAŠKI PEVEC DRAGOJEVIC PRIDOBITEV Z ŽENITVIJO STRUPEN IGLAVEC KRISTUSOV UČENEC SAŠO (LJUBK.) FIZIKALNA ENOTA AM. IGRALEC (ROBERT DE) PREDPONA, KI POMENI 1000 KABELSKA TELEVIZIJA ODPRTINA V STENI STARO-EGIPČANSKI BOG SLOVENSKI TEDNIK GR. MITOL. REKA PROSTOR ZA LISTJE NIČLA (POG.) ZABAVNA ODDAJA IVO SVETINA SADNO DREVO HUNSKI POGLAVAR TRADIC. JAP. OBLAČILO TALISOVA PIJAČA IGRALKA RINA ROJEVANJE PRI ŽIVALIH PREBIVALEC LOŽA PLUG (STAR.) SOCIALNI DEMOKRATI OKUSEN MORSKI RAK GRŠKA ALKOHOLNA PIJAČA SLOVENSKI POLITOLOG (ANTON) OPROSTITEV (ZASTAR. 10 13 ITALIJANSKA NOVINARKA FALLACI Nagradni razpis 1. nagrada: bon za refleksno masažo stopal v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju in bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 2. nagrada: bon za pedikuro v Lepotnem studiu Kristal v Petrovčah 3. nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 29. decembra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 50 Vodoravno: KUMANOVO, APOTEKAR, LOKA, TRG, IRA, NENA, FA, ZATON, KOBUDO, SZ, DRAŽ, ČETA, PIGMALI-ON, IRAK, UDARNIK, INTERVAL, LENA, KOZJAK, KAVA, ZNAČKA, USTA, ADAM, AT, NART, KARO, ONA, RIZIK, OMIŠ, MARTI, FAKT, MAZALEC, GT, PIJ, EMONA, ANIKA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 SVET čas za KRIŽANKAH 40m»^mSBBf v KRIŽANKAH ■ * AvstraCiia . križanke in zabavo. Ona: Še najbolje bo, da svojemu srčnemu izvoljencu naravnost poveste, kaj vas moti. Kompromis sploh ne bo tako zelo težak, saj je vajina ljubezen veliko močnejša od razlik, ki vaju ločujejo. Kar pogumno. On: Najraje bi ustregli vsem okoli sebe, vendar to enostavno ne bo mogoče, tako da boste morali naredite nekakšno prednostno listo. Kljub temu bo teden minil več kot prijetno, saj vam bodo prijatelji priredili veselo presenečenje. Ona: Vse ima svoje meje -vaš problem pa je, da jih ne znate pravilno določiti. Partner si lahko hitro premisli in potem vam bo še žal za izrečene besede. Odidite raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmislite. On: Po naključju boste prisostvovali prepiru, ki vas bo zelo prizadel, čeprav ne boste neposredno vpleteni. Posledice bodo bolj indirektne narave, vendar vseeno karseda boleče. TEHTNICA Д Ona: Ni se vam treba bati, da se vam bodo neprijetnosti ponavljale, saj ste storili prav vse, da bi to preprečili. S partnerjem se boste podali v precej delikatno poslovno avanturo, ki obeta precej velik zaslužek. On: Pred vami je precej naporen teden, vendar boste tokrat v delu celo uživali, ponudila se vam bo tudi nepričakovana priložnost, da izboljšate svoje finančno stanje. Tako se bodo začele zadeve končno postavljati na pravo mesto. ШЖШ Ona: Malo več resnosti vam sploh ne bo škodovalo. Partner vas vidi v precej drugačni luči, kot si želite. Predvsem si nikar ne domišljajte, da imate vse niti v svojih rokah, saj sploh ni tako. On: Opazili boste, da ste se predolgo instinktivno umikali iz družabnega življenja, kar vas je stalo prenekatere priložnosti. Seveda boste to zlahka nadomestili, a nikar ne pričakujte preveč dobrega v enem samem tednu. DVOJČKA ** ■ STRELEC # Ona: Čaka vas prav prijetno presenečenje sodelavcev, ki se bodo spomnili vaših zaslug iz preteklih dni. Pripravite se na manjše praznovanje, na katerem boste spoznali tudi nekoga, ki vam bo nekoč veliko pomenil. On: Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želite. Toda nikar se ne prepustite zmagovalni vzhičenosti, ampak ohranite čim treznejšo glavo. To vam bo pomagalo tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Ona: Ne poskušajte obračati besed, ki niso bile izrečene v slabem pomenu. Raje pretehtajte situacijo in videli boste tudi tisto, kar ste do zdaj spregledali. Zato le odprite oči in se nikar ne zaletavajte, da vam ne bo žal. On: Ne boste se mogli pritoževati nad pomanjkanjem nežnosti in pozornosti partnerke, kar vam bo na vsak način zelo godilo. Obeta se vam prijeten pogovor v mesečini, ki vam bo prinesel tudi manjše presenečenje. Ona: Igrali se boste skrivalnice s partnerjem, kar se bo zelo hitro spreobrnilo v vroče ljubezensko doživetje. Na težave boste kar nekako pozabili in si privoščili docela sproščen konec tedna. On: Prijateljica se bo sicer trudila, da bi vas razvedrila, in čeprav ji to ne bo uspelo, tega nikar ne pokažite. Ves teden se boste dolgočasili, vendar bodite nekoliko taktni, sicer se vam bo maščevalo. KOZOROG Ona: Premislite, preden se odločite za nakup, saj vam trenutna situacija ne dovoljuje prevelike svobode pri teh stvareh. Torej je dobro poznati mejo, čez katero ne smete, da vam kasneje ne bo žal. On: Proti koncu tedna se vam obeta vesela zabava, iz katere boste odnesli težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin na dogodek pa bo ostal. Za kaj več se boste morali precej potruditi... AKCIJA, LIK, DIRK, JA, LATINIZEM, EDA, ETUI, AGAVA, IZLIV, KOKA, DOB, IDOL, ZI, RADIO, ODJEMALEC, ZAIR, RMAN, TEMA. Geslo: Ste že pripravili darila? Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Ivanka Užmah, Planina pri Sevnici. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe in brisača NT&RC, prejme: Nuša Dobnik, Šmartno ob Paki. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Doroteja Križnik, Laško. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko v mesecu dni prevzamejo na oglasnem oddelku NT&RC. Ona: Rešiti boste morali situacijo, v katero so vas namenoma zapletli prijatelji. Vendar nimate vzroka za zaskrbljenost, saj je vse skupaj precej bolj preprosto, kot izgleda na prvi pogled. Le pogumno, uspelo vam bo. On: Pojavilo se bo izredno zanimanje za vaše proste trenutke, zato se nikar ne izogibajte tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazite na zdravje, saj se vam bližajo manjše težave. DEVICA Ona: Preplavila vas bodo silovita čustva in kar verjeti ne boste mogli, kako zelo se boste spremenili v odnosu do partnerja. Ta bo takšno spremembo vsekakor znal ceniti in vam jo tudi povrniti. On: Pogovor s pravo osebo vam bo povsem razblinil dvome glede partnerke, katere obnašanje se vam je zadnje čase zdelo precej čudno. V resnici vam samo pripravlja prijetno presenečenje, zato ji nikar ne pokvarite veselja. VODNAR Ona: Poskusite razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boste končno spregledali, da je popolnoma drugačen, kot ste si ga zamišljali. Zato nikar ne rinite z glavo naravnost v zid, saj se lahko podre ... On: Kar sijali boste od zadovoljstva, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse po načrtih, še posebej na ljubezenskem področju. Spoznali boste nekoga, ki bo v vašem življenju več kot samo senca. Ona: Zaradi preobremenjenosti se vam lahko hitro zgodi, da boste naredili napako, od katere si ne boste zlahka opomogli. Zato si raje vzemite malo več časa za počitek, saj si boste s tem naredili največjo uslugo. On: Prijeten pogled neznanke vam enostavno ne bo šel iz misli, zato je najbolje, da ji to tudi poveste. Na začetku bo sicer precej presenečena, vendar se bo na koncu vse skupaj izšlo povsem po vaših pričakovanjih. 2 4 PESNIK 5 21 17 12 16 8 20 URIN 9 6 14 3 BIZMUT 7 IRIDIJ 11 RESEN BULA 48 RUMENA STRAN Komu gori? Na obisku pri županu Na prednovoletnem sprejemu, ki ga je tudi letos pripravil celjski župan Bojan Šrot in nanj povabil politike, gospodarstvenike, kulturne delavce in druge akterje v občini, niso manjkali privlačen program ter zanimivi glasbeni in plesni gostje. Med povabljenimi pa smo ujeli nekaj znanih celjskih obrazov. RG, foto: SHERPA Taborniki rodu Bistra Savinja iz Šempetra so se v predbožičnem času, letos že petindvaj-setič, odpravili na Dunaj, kjer so sprejeli plamen Luči miru iz Betlehema. Pred božičnimi prazniki so z dobrimi željami in s poslanico plamen Luči miru ponesli po Spodnji Savinjski dolini. Plamen je zasvetil tudi v prostorih žalske občine, kjer ga je veselo sprejel župan Janko Kos. Upamo, da bo Luč miru v občino v prihodnjem letu prinesla več sprave in složnosti. Te je, vsaj glede na zadnje občinske razprtije in nesoglasja glede občinskih futurističnih projektov, vedno manj. LK, foto: TT Rudolf delil objeme ne glede na stan Naš jelenček Rudolf Celjski je na prizorišču prazničnih dogajanj v Žalcu, Celju in Laškem delil objeme mladim in starim, damam in gospodom, skratka predstavnikom vseh generacij in stanov, torej tudi gospodarstvenikom, politikom, kulturnikom, šolnikom in drugim, ki so znašli v Rudolfovi bližini. LK, RG, foto: GrupA Branko Verdev (levo), svetnik Socialnih demokratov v celjskem mestnem svetu, in Srečko Čater, prekaljen sindikalist, nekdanji predsednik Sindikata živilskopredelovalne industrije Slovenije, sta se na sprejemu živahno pomenkovala. Le koga in kaj sta imela na dnevnem redu? Morda sta si le izmenjala katero od prednovoletnih zaobljub, da se bo v prihodnjem letu še bolj slišal strankarski in sindikalni glas. Novo leto prinaša številne nove preizkušnje, zato še ni čas za odhod v območje udobja. Na rajanju v Praznični deželi v Celju je takole pozdravil družino izvršnega direktorja družbe Celjski sejem Roberta Otorepca. Čeprav se je ta zadnje časa ob sobotah raje zadrževal na domačem terenu in užival v različnih kulinaričnih izzivih, je moral podmladek pripeljati tja, kjer so pravljice doma. Objema Rudolfa Celjskega je bil v domačem kraju očitno vesel tudi Marko Šantej, svetnik v laškem občinskem svetu na listi Mlada moč občine Laško (MMOL), sicer pa tudi podpredsednik Laške godbe na pihala. Marko je namreč iz službenih in zasebnih razlogov kar precej razpet med Novim mestom, Ljubljano in Novo Gorico, zato je vsak prihod v domače Laško še posebej dragocen. In če je potem še deležen objema naše maskote, se res splača priti v domači kraj. V njem je bil tudi na zadnji seji občinskega sveta in bo zagotovo bo tudi v nedeljo, 27. decembra, na božično-novoletnem koncertu Laške godbe na pihala v dvorani Tri lilije. Marko Zidanšek, direktor Simbia in predsednik stranke SLS, ima ob koncu leta dovolj razlogov za dobro razpoloženje. Podjetju je s pomočjo MOC uspela trimilijonska naložba, s katero je posodobilo napravo za mehansko-biološko obdelavo odpadkov v sicer že najbolj popolnem centru za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Letos je Simbio prevzel v upravljanje tudi mestno tržnico, ob kateri postaja vse bolj živahno. V toplejših mesecih je tam Odprta kuhna, danes se tam končuje prvi festival penin. Uspešno je tudi izpeljal programski strankarski kongres, na sprejemu pa sta mu družbo delali še prijetni dami, Maja Papič Lindič (levo), predsednica Nove generacije SLS Celje, in Darja Turk, celjska podžupanja in prva finančnica v Simbiu. Takole strumno sta se na sprejemu postavila prva moža dveh celjskih javnih podjetij, oba magistra. Marko Cvikl (levo) vodi podjetje Vodovod-kanalizacija, Aleksander Mirt pa Energetiko Celje. Če je pred časom prvi poslušal veliko pripomb na račun novega obračuna za odvajanje in čiščenje padavinskih voda s streh, bo januarja verjetno na udaru drugi, saj je začel na državni ravni pred mesecem veljati nov pravilnik o obračunu stroškov za ogrevanje. Popravek V prejšnji številki smo na tej strani napačno zapisali, da je bila ob Barbari Bošnjak, Tadeji Falnoga in Alji Tihle Hren iz Mestne občine Celje tudi direktorica LUC Dubrav-ka Milovanović, kar ne drži, saj je bila zraven Tanja Srdič, urbanistka, ki je tudi pobudnica projekta lampijonov na Savinjskem nabrežju. Za napako se opravičujemo.