Ljubljanski Zvon dr Rapsodije bolgarskega goslača. Slike iz zgodovine bolgarske vstaje. I. Vasil Levski. (Obešen v Sofiji dne 6. februarja 1873.) „Tom, kohto naji,He bt> 6om 3a CBoGo/ja, tok He y.MHPa; Hero JKarbafL 3eMa h ne6e, sb-ep-b h nrupona, a ntBii,H nbcHH 3a nero irBarb..." Xphcto BoTeBi. J^Jveti Nikola v Karlovu belem! Oj, kaj luči spet v čast ti gori, in kaj zbralo spet v cerkvi je tvoji k službi božji se danes ljudi! Pa saj danes je sveta nedelja. Rad praznuje jo verni Bolgar, rad gre molit tja s srcem pobožnim, pred Gospodov pokleknit oltar. In bas v svetega Nikole cerkvi, ah, kako se pač moli lahko, kadar mladi diakon Tgnatij tak nebeško prepeva lepo. »Ljubljanski Zvon« 1. XXII. 1902. 2 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. O, diakon Ignatij! Dar petja tebi krasnega dal je sam Bog. Kdo bi takraj in onkraj Balkana lepše peti znal v cerkvah okrog! Ko zapoješ ti pesem presveto, ves zamaknjen molilcev je zbor; kakor zvon se srebrni razlega v slavo božjo tvoj čisti tenor. Na bolgarski ti zemlji ni para med pobožnimi pevci nikjer. Ti si mojster, diakon Ignatij, slavec karlovski, ti kaludžer! O, zapoj, zapoj skoro, diakon! Glej jih, kaj se je zbralo ljudi danes zopet v svetišču prelepem, ki bi radi te slišali vsi! . . . In zaorila pesem je krasna. Znani glas pa je pesem zapel in namah je začaral vso srenjo, tisoč src je navdušil, razvnel . . . Kakor angel na svojih perutih dviga pevec vsa srca v nebo . . . Kakor danes prepeva diakon, nikdar pel še doslej ni tako! Ali, kaj je to? Kdo je ta pevec? Saj diakon Ignatij to ni! To ni pevec v obleki meniški — pred oltarjem drug pevec stoji! Kakor listje šepeče po drevju, kadar veter zapihne črez gaj, med molilci šepet zašuštel je, gre od ust do ust dalje sedaj . . . A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 3 »Kdo si pevec v obleki posvetni na Ignatija mestu ti tam ?« . . . In vihar, ki se dvignil je v cerkvi, potolaži ta pevec ga sam: »»Jaz sem pevec vaš, bratje predragi! v Culi danes ste zadnjič moj glas. Nisem več pa diakon Ignatij, kaludžer sedaj nisem več jaz! »»Slekel haljo meniško sem danes, dal ostric sem si dolge lase . . . In proklel sem vso svojo preteklost . . . Vasil Levski mi zdaj je ime! »»Pesmi svetih ne bom več prepeval, ne drugod in ne v cerkvi več tej . . . Peval pesmi bolgarske bom naše po očini okoli poslej! »»Pel o jarmu sramotnem bom našem, ki se roga svobodni mu svet; o verigah bom peval železnih, ki že tisoč jih nosimo let! »»Pel o raji bom sužnji balkanski, ki v verigah in v jarmu trpi; in trpi, onemaga in hira in umira in samo — molči . . . »»To sem htel vam povedati danes: Ni meniha Ignatija več! Hajduk Levski stoji zdaj pred vami, a molitvenik zdaj mu je meč! . .«« Dvignil Levski je glavo ponosno in odišel iz cerkve molče . . . In ozirali so se moliici za diakonom svojim strme. i* 4 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Po deželi bolgarski, kjer rože cveto, a pod jarmom vzdihuje še raja, popotujejo tajno junaki trije dan za dnevom, od kraja do kraja. Kešiš Prvan — to prvi je, pevec slovit. Pesmi narodne sladke prepeva. Kamor pride, vse glas navdušuje njegov, poslušalcem vsem srca ogreva. In povsod ga je dosti. Podunavje zdaj sluša grlo njegovo sloveče; tam sofijsko ga polje posluša sedaj, zdaj pobrežje Marice šumeče. Po Balkanu visokem potuje povsod. Po vseh gozdnih srečavaš ga potih. Petja takšnega culi še niso doslej po teh soteskah gorskih in kotih. Danes pevec naš tu bogatinov je gost in piruje vam v hiši veljaka, jutri druži s pastirji planinskimi se in prestopa tam prag siromaka. In še v konakih turških tak mimogrede Kešiš Prvan se pevec oglasi; kajmakamom in pašam pokloni se rad, za zabavo zapoje jim včasi . . . Bil tam v Plevni sem zadnjič . . . Novembrska noč . ., . V Anastasija-Popa mehani1) Kešiš Prvan med nami pri vinu sedi. Vsi smo dobri prijatelji zbrani. Vsi molčimo zamišljeni . . . Prvan pa nam pesem svojo najlepšo zapoje: »Vstani, raja bolgarska! Že svita se dan! Zdrobi sužnje verige že svoje!« *) krčma. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 5 In s solzami v očeh smo mu segli v roko: »»Vasil Levski! Na naše desnice! Tvoji, pevec, smo vsi! S tabo pojdemo v boj za svobodo, za naše pravice! . .«« Potnik drugi — Vasilij Ivanov je to. Po vseh sejmih bolgarskih potuje; konje iskre in vole rej ene — vse vprek za zlato ta trgovec kupuje. ¦ Nakupuje živino, gredoč pa čudak razpečava še knjižice svete. V njih življenje svetnikov se čita lepo in pobožne molitvice vnete. Na Podunavju srečaš sedaj ga lahko, a sedaj ob Marici šumeči, zdaj v Sofiji, zdaj v Burgasu vidiš ga tam sredi trga, v poulični gneči. Pod Balkanom seznanil bil jaz sem se ž njim, v Kazanliku, v predmestni gostilni. Tu sedeli s trgovcem do pozne noči smo sodrugi njegovi številni. In skrivnostno Vasilij Ivanov veli: »Pijmo, bratje! Nalijte si vina! »Saj kupčija cvete . . . Skoro naša bo že po Bolgarskem vsa turška živina! »Ali znate že, bratje, iz mojih vi knjig mi na pamet molitvice svete ? »Sram pred tabo nas je, o svobode ti Bog, da verige še nosimo klete!« »»Znamo tvoje molitve«« — prisegli smo vsi — »»Vasil Levski, naš vodja častiti! Za očine svobodo mi čemo s teboj hrabro vsi se do smrti boriti! . .«« A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. In še tretji popotnik vam roma okrog! Oglu-Aslan to, derviš je mladi; po postavi atletski, po sivih očeh in po ruši sem spoznal ga bradi. Vso Bolgarsko prehodil že derviš je naš, nočeval po vseh skritih je kotih. Po gorovju balkanskem je kakor doma, po vseh cestah ga vidiš in potih. Po sofijskem zdaj polju nabira darov, zdaj berači v Podunavju ravnem; ob Marici ubogaj me prosi sedaj, po Plovdivu potice se slavnem . . . Oglu-Aslan, naš derviš, je velik čudak! On ogiblje se vseh muslimanov; paš in kadijev, begov ne mara nikjer; hodi samo okoli kristjanov. Oglu-Aslan bil zadnjič pri meni je spet. Pa mu rečem zaupno med vrati: »Vasil Levski! Mar rajši si derviš sedaj, nego bil si diakon Ignatij?!« »»Molči! Samo pomagaj, da spravimo brž v raj prorokov vse turške te paše! Ah, potem vse, kar vidiš pod solncem ti tod, to svobodno bo, to bo vse naše! . .«« Pod snegom spi Kakrinska plan. »Kdo trka?«... »»Jaz, prijatelj tvoj! Utihnil je samotni han.*) Pri tebi prenočim nocoj . . .«« Noč črna ga pokriva. »Ah, ti, Vasilij Levski!?« Krčmar le stari še bedi »»Jaz sam, baj-Hristo! To je mraz! in pri ognjišču sam sedi, Skoz žamete sem delal gaz denarje šteje svoje ... si do pasu do tebe . . .«« *) gostilna s prenočiščem na kmetih. EA. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 7 »Segrej, apostol, se, segrej in, kod si hodil, brž povej! Potem, potem — pobegni! »Pobegni, skrij se še nocoj! Vohunov turških divji roj te tod že dolgo išče! . .« »»Kaj ?.. Ti me že črez prag podiš! Sovražnikov se ti bojiš? A jaz se ne bojim jih! »»Dvanajst let nisem se jih bal, dvanajst let sem jim kljuboval po vsej bolgarski zemlji . . . »»Baj-Hristo! Narod je z menoj! Pripravljen je, da plane v boj, ko le z rokoj mu mignem. »»Ti sam veš, nisem baš zaman budil jaz raje noč in dan, da naj zdrobi okove . . . »»Zdaj tu, zdaj tam ko Ahasver... počitka in mini nikjer . . . brez doma in brez strehe . . . »»In danes ta teptani rod poln strelnega prahu je sod in čaka, da užgem ga . . . »»In jutri vržem iskro vanj, ki strese padiša iz sanj, da hlapci smo njegovi! . . .«« v »Cuj! Zunaj tam ta votli vdar!..« »»Ej, to božični je vihar, ki lomi staro drevje! . .«« »O beži, beži, Levski moj! Odtod se reši še nocoj! To turški so vojaki! . .« »»Baj-Hristo, ti se res bojiš ? In ti me v sneg in led podiš o polnoči iz hiše! »»Ah, nimam res mini nikjer? Preganjan sem ko divja zver, ki skriva se pred lovci . . . »»Vsak dan drug kazati obraz na potovanju moram jaz ko tat, ki je utekel . . . »»Zdaj pevec sem, vesel goslar, trgovec konj sem in knjigar, a jutri derviš turški! . .«« »A kaj je spet tam zunaj to? .. . v Ce Turki v han sedaj vdero! Oj, beži, beži, Levski! . . .« »»Ne, Hristo! Jaz se ne bojim, in tu ostanem, obsedim — pa naj se svet podere! »»Naj pride sam peklenski črt, naj pride pome sama smrt! Pripravljen sem umreti . . . »»Nekdaj sem vrh Balkana stal. Tam v zvezdah sem polnočnih bral usodo temno svojo . . . »»Jaz v grobu bodem prah, pepel, nad mano bo Bolgar vesel pel pesem o svobodi. 8 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. »»Svobode solnčni bode dan »»»Odpri, baj-Hristo, nam, odpri! obseval takrat naš Balkan ... Pri tebi gost se ljub mudi . . . Minula noč je robstva! Poznali bi ga radi!««« »»Jaz solnca videl več ne bom, In v han se vsuje Turkov roj . . . ki bo sijalo na moj dom, In kratek je obupni boj . . . svobode zlate solnca . . .«« Ujet je lev in ranjen . . . * * * O Sofija ponosna! Kaj nič te ni sram? Kaj godi se na trgu zdaj strašnega tam! Krasen zimski nad mestom razpenja se dan. Jata črnih podi pa po zraku se vran. Vasil Levski na turških vešalih visi.1) Truma Turkov, Ciganov krog njega stoji. Rabelj Durmuš reži se mu v mrtvi obraz: »Kaj tak bled si, diakon moj ? Je li ti mraz ? »Vrat z vrvjo ti zadrgnil ciganski je sin. Za plačilo dobil je žolt turški cekin! »Haha, bratje! To danes bo praznik in ples! Hvala lepa za to ti, o Levski, zares! . .« Said-paša pred mrtveca gre za korak: »»Iz pasti zdaj uidi, če moreš, lisjak! »»Oglu-Aslan ti derviš, med narod spej svoj! Na upor ga spet ščuvaj in goni ga v boj! »»Kešiš-Prvan, balkanskih hajdukov glavar! Kaj ti raje zatirane nič več ni mar? . .«« *) Na mestu, kjer je bil Levski obešen, postavili so mu leta 1895. dne 22. oktobra (st. st.) svobodni Bolgari veličasten spomenik. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 9 A na strani tam raja bolgarska stoji, in od daleč na Golgato svojo strmi. Tam prijatelji Levskega zvesti stoje, in upornikom krči se v prsih srce. Sije solnce prejasno na vrhu neba . . . Okrog puntarjev sama je črna tema . . . In nobeden ne joče v trenotku se tem. Posušilo trpljenje že solze je vsem . . . Samo stiskajo svoje junaške pesti, vzdih obupa iz prsi jim tajen kipi: »Zbogom, Levski, apostol, veliki svetnik! Za svobodo bolgarsko junak-mučenik! »Ne, diakon, ti nisi umrl nam zaman! Nepozabljen ostane današnji nam dan! »Občudujemo te, obožujemo te, Vasil Levski! Ej, mi še maščujemo te!« A. Aškerc. / A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 93 Rapsodije bolgarskega goslarja. S 1 i k: e iz zgodovine bolgarske vstaje. II. Tabor v Oborišču. (12. aprila 1876.) ,,HacxaHe Betiept, Mtceifb H3rpfce, 38^311,11 oocHnari) cbo^ttj HeoeceHb . . . Topa 3amy.MH, BBfpeirb noBte, EaiKaff&Ti niie xafiji,yuiEa ntceHb! . . .-l Xphcto BoreBL. J-uiso zbrali nocoj se sokoli, a sestali hajduki so hrabri se sredi gozda balkanskega na posvet. Oborišče, ti divji pogorski kot! Tebe videle niso še turške oči,'1, tod hodila še turška ni noga nikdar. Samo medved in volk sem zahajata pa lisica in zajec poznata te, a najboljše pozna te bolgarski hajduk! Mahovite se dvigajo skale navpik, in po njih se razpenja zeleni bršljin. In te bukve stoletne! Ni štirje možje ne obsežejo debla nobeni iz njih. Oborišče, ti krasni balkanski gozd! . . Pri kurišču kurišče gori in žari, in rudeči plameni obsevajo zagorele, bradate obraze možem . . . V gostih gručah stoje, in stoje in sede sred doline hajduki med bukvami. Na nabasane puške naslanjajo se, a za pas si zataknil je handžar vsak. Ko na bitev pripravljeni čakajo, razgovarjajo živo se med seboj. Tu pa tam je pocenil kateri na štor, glava ruša mu zlezla na prsi je in omahnile roke so žuljave ob straneh mu. Utrujen zadremal je . . . 94 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Že minula na nebu je davno polnoč, a pogovorom burnim ni konca še. Kak skrivnostno odmeva od strmih skal in od bukovih debel prepirov zvok! Zdaj utihnili vsi so za hip. Črn čuk preko glav jim od nekod je prifrfral. Vsi zamišljeni v ognje strmijo molče . . . A tu dvigne postava visoka se, izmed tolpe ponosno pokoncu se vzpne. Gavril Benkovski vstane, pogumni glavar. v Sapko svojo kosmato in kodrasto, narejeno iz črnih koštrunovih run, si pomakne z desnicoj za tilnik nazaj in sred taborja gromko spregovori: »Omahujete? Kaj? Ni napočil še čas? Ni dovolj še trpljenja, ni dosti gorja? In posoda ni zvrhana zdavnaj že? Ni ožulil nas jarem že turški dovolj ? Ali nimamo že mučenikov dovolj, ki so padli za dom in svobodo vsi ?! Iz grobov nas pozivajo bratje ti, da osvetimo mi se za njih sedaj. Kliče Levski iz groba, diakon-junak, kliče Botev iz groba nas, pesnik-hajduk . . Kaj je raja? Preganjana divja zver! Po pogorju potice nesrečna se, zasledujejo lovci — Turčini jo, ah, stoletja, stoletja že brez miru . . . Kaj je raja bolgarska? Mar nismo ljudje? In pokaj bi prenašali sužno igo, ko ga lahko otresemo se sami! Kdor sam hoče, je rob, a kdor noče, ta ni! In jaz nočem več biti Turčinu rob! Saj ustvaril Bog glavo mi bistro je in ustvaril mi v prsih je vroče srce, ki gori za svobodo in žeja po njej. Bog ustvaril desnico mi močno je, ki za handžar nabrušeni zgrabiti zna . . . ki nabasano puško držati zna . , , A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 95 Sram me je, da sem raja! . . Tovariši, sotrpini in bratje! Napočil je dan! Glejte, stari naš Balkan brsti, zeleni! Bukov gozd se stoletni pomlaja že, in ubita že zima tiranka je; solnce žarko jo je premagalo. Hej, junaki! Turčina sedaj mi tako iz očine predrage preženemo, a okove sramotne zdrobimo v prah! Slišal nas je v nebesih edino Bog in stoletne so bukve nas slišale; cule skale so stare pogovor naš, a te ne izdado nas! Med nami ni izdajalca nobenega podlega; če bi bil — naj ubije ga z jasnega grom! Predno pa se, hajduki, razidemo, predno planemo v boj na tlačitelja tam za zlato svobodo, za dragi dom, še pokleknimo, molimo! Popi vi pa mašujte za vspešni nam vstaje izid! . .« In zaoril iz grl je junaških »ura!« in odmeval je jek od samotnih skal po kotlini balkanski tja v pozno noč . . . Sredi taborja, glej, pa mašuje že Grujo Banjski, goreči hajduški pop. Gosta truma mu streže duhovnikov in diakonov, vnetih upornikov v črnih dolgih talarjih. Za pasom vsak izmed njih si zataknil je handžar svoj . . . V krasni cerkvi mašuješ, pop Grujo, nocoj, v katedrali največji, najslavnejši! Veličastnejše cerkve ne najdeš nikjer na vsem svetu širokem, prijatelj moj! Bog sezidal bil sam je svetišče to, to svobode svetišče svobodnim ljudem. Oboriška dolina tej cerkvi so tla, a nebo je visoko njen modri obok. 96 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Pod obokom svetiljka srebrna gori, mesec bledi velika je večna luč. Milijon sveč po hramu tem krasnem gori, zvezde zlate leskečejo, svetijo se. In oltar tvoj, o Grujo, tam kakšen je ? Skala siva z bršljinom ovenčana. Bukve masne na kamnu mu golem leže, in pred njimi stoji svečenik-hajduk, a kostanjevi kodrasti, dolgi lasje mu črez tilnik v valovih se vsipljejo na ogoljeni črni njegov talar . . . Bukve svete odprl je, v levico vzel križ, a v desnici pop brušeni handžar drži; in zapoje mi z basom mogočnim iz njih nenavadno, a krepko antifono: »Smrt tiranu Turčinu! . . .« In »amen!« vsi odgovarjajo popi tovariši, odgovarjajo v zboru hajduki vsi. In pristopili vsi k žrtveniku so, a pred njimi sam Gavriil Benkovski, in položil tam roko hajduk je vsak zapored na svetinje mogočne tri, pa prisegel je vsak na svetinje tri; vsak prisegel na sveti je evangelj, vsak prisegel na handžar je brušeni, na revolver nabasan prisegel je . . . Niso zbrali nocoj se sokoli, a sestali hajduki so hrabri se v oboriški dobravi na tajen posvet. A. Aškerc. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 187 Rapsodije bolgarskega goslarja. Slike iz zgodovine bolgarske vstaje. III. Batak. (1.—5. maja 1876.) „ . . . *Iyemb jih, Krna iiJia'ian. capoMncn? 3a T03i> raacfe mh Korurbe jiyuiara . . . Ta\n», ji,'li 3eMfi n»PMH h n>MHe OTT) BHISOBe CTPaUlHH H 3JI00HH . . Tain>, ,n,Ii e cc ct> KtPBe ooiit.Ho ..." Xphcto BoreB-L. »JDej, vstani, dvigni se, Batak! Kaj nisi tudi ti junak ?.....« Odkod ta klic? Odkod ta glas, ki drami tiho gorsko vas iz tisočletnega mi spanja? Vihar li je z Rodopskih gor, ki ščuva selo na upor in k borbi strašni ga priganja? Prispel li smel je kak hajduk v ponočnem, tajnopolnem mraku bodrit sobrate vas v Bataku, da rešite se robskih muk? Je li pomladnja sapa maja, ki vzbuja te, zaspana raja? . . . Odkod poziv, odkod ta glas —-ne vpraša več samotna vas. Zasvital je usodni dan! Nabasane se puške same junakom dvigajo na rame in handžar sam se sili v dlan. S sosedom sosed le šepeče, oči le govore iskreče in roka govori z rokoj, ki drug jo drugemu podaja. Vsak čuti tajnost v dnu srca, ki je nikomur ne izda. 188 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Vsak sluti: nekaj tam prihaja . . . In temno vsak na dom zre svoj, krepkeje stisne handžar svoj. Soparen dan je, težek zrak. Kdaj za gorami se zabliska ? Ko pred nevihtoj že pritiska grozeča mora ves Batak . . . A kratek bojni je načrt: »Svoboda zlata ali smrt! . . .« Priplaval črni je oblak, ki točo vsuje na Batak. To ni oblak z neba višave, a turške čete tisočglave prihrule so izza gore, krog sela se utaborile, izhode vse mu zaklenile . . . Gorje, Batak, ti zdaj, gorje! v Ze privihralo v tiho selo Turčinov pestro je krdelo. Sam Ahmed paša tam stoji, vaščanom zbranim govori: »Vsem milost! , . . Las vam ne skrivi se, uporstvo vsem vam odpusti se, če koj se spokorite mi, orožje izročite mi! . . .« In paša čaka, suče brke, poglede meče svoje mrke po selu. Sivec hrska mu, s kopiti bije, brska mu in z jezdecem se smelo vzpenja, rezgeče, ognja poln, življenja . . . Nikar ne daj, nikar ne daj orožja dušmaninu, raja! Turčin lokavi te zavaja! Orožje last je, tvoja čast, in Ahmed ti nastavlja past . . . A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 189 Orožja mu nikar ne daj! . . . A kdor svetuje ti drugače, o raja, ta je Iškarjot! Kar pravi ti, so le zvijače! Turčinu tvoj izdaje rod! . . . * * * V dolino pada nočni mrak, zavija v črni plašč Batak. V šatoru se grohoče paša: »O, ta neumna raja naša! Orožje izročili so, nam v tabor ga zvozili so! Kako so se zahvaljevali! Življenje sem jim daroval! . . . Pred mano v prahu so ležali . . . Kdo tukaj bi se ne smejal! ? Te sužnje duše! . . . Taki so! Robje povsod enaki so! Pretepaj jih, v obraz jim pljuvaj! In brcaj jih, teptaj in suvaj in vihti jim po hrbtih bič —¦ o, to ne de, ne škodi nič! Le reci jim besedo sladko, obetaj vse jim, nič ne daj! In ti spoznaš njih pamet kratko, spoznaš njih suženjski značaj! Spet bode rada te imela, vse hlimbam tvojim bo verjela ta raja abotna! . . . Haha! Je vredna boljše li usode ? Ah, prej mini nikdar ne bode, da vsa namah se pokonča! . . . Dovolj! . . . Tovariši naprej! Vsak bašibozuk hrabri glej, da raje več — osvobodi mi, z junaštvom sam se proslavi mi! . . .« In planili so v vas Cerkesi, med krotko rajo divji besi. 190 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Na desno stran, na levo stran že seka, kolje jatagan. In v jasno noč vzdih, krik in stok od mož odmeva, žensk, otrok in kri v potokih teče vroča . . . v Cerkeski nož divja, mori . . . Umreti mora, kar živi! . . . Preiskana je vsaka koča . . . Čarobna noč, ti majska noč! Prirodo giblje tajna moč, praznuje sveti god vstajenja. Ah, vse brsti in zeleni! Kdo zdaj se pač ne veseli pomladi svoje in življenja! . . . A v majsko noč, v pomladnjo noč od cest odmeva in iz koč umirajočih zdaj hropenje in k zvezdam gor puhti trpljenje . . . Al nič ne vidiš ti, nebo ? Kaj gluho tvoje je uho? . . . Zaman! Zaman! . . . Ah, krik robov ne sega nikdar do bogov . . . v Ce pod bodalom rob umira, nebo nad njim oči zapira . . . Kdaj mir v Bataku bo nocoj ? Skončala, smrt, že pir si svoj ? Glej, kraj vasi ob cesti tam vaščanov poln je božji hram. Kako so vsi na glas molili, Boga so na pomoč prosili! »Svetnik-patron, ti brani nas! da nihče tu ne rani nas! Usmili se nas, večni Bog! Usmili naših se otrok! . . . O, Kristus! . . . Allah! . . . Ljuti besi! v v Cerkesi že so tu, Cerkesi! . . .« Na desno stran, na levo stran že kolje, seka jatagan . . . A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 191 In krik in jok se v noč razlega, do zvezd polnočnih gori sega . . . Glej strah in grozo v teh očeh! Drget, trepet po udih teh! . . . * * Nad selom vzhaja jutra žar in maj razliva ves svoj čar. Batak je miren . . . Vse minulo! . . . Trpljenje strašno je odplulo na veke ko mrzličen san. Oči ne zro nič več boječe, srce nobeno ne trepeče, nič več ne čuti smrtnih ran. Iz ust jim več ne slišiš stoka. Nič več ni vzdihov, nič več joka . . . Skrij danes, solnce ti, svoj žar! Kaj Batačanom mar tvoj čar! Po ulicah sedaj vaščani leže postreljeni, poklani. Leži tam mlad in čil junak in zraven starčka dete vznak. Cvetoče deve, mlade žene oskrunjene in pomorjene . . . Tako po njivi k snopu snop žanjic je porazmetal trop. In v cerkvi vaški krasni tam svetnik-patron s prestola sam pred sabo srenjo svojo gleda — krvava, mrtva trupla bleda . . . In solnce gleda iz višine na okajene ruševine. Ko grob Batak molči, molči . . . In sivi dim se v zrak vali . . . Vran, jastrebov pa jata mračna • nad selom kroži plena lačna . . . A. Aškerc. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 237 v 0 Kapsodije bolgarskega goslarja. Slike iz zgodovine bolgarske vstaje. IV. Bracigovski topovi. (30. aprila 1876.) „ . . . j\i\ ce ooph koh Kain. Moase Cb ^ymMaHHT'b Ha rnipona . . . " Xphcto BoreBb. ibuk puši Ahmed paša, čibuk puši, kavo pije, črno kavo po obedu pod šatorom belim svojim. Zraven njega mlada sužnja, lepa Rada je, Bolgarka. Gleda paša lepo Rado in ovija okrog vrata desno svojo ji laskavo pa šepeče na uho ji: »Nič ne jokaj, Rada moja! Jaz te ljubim, jaz te ljubim, akoravno si le raja. Prav, da vjeli te Cerkesi pa privedli so te k meni! . . Kaj trepečeš? Kaj te straši to grmenje zunaj bojno ? v Cuješ puške in topove? To Bracigovo, uporno. rojstno selo tvoje, dekle, draži me in me jezi! Moram li jih postreliti in poklati vse do kraja in požgati tvojo vas?!« »»Nikdar, paša, Ahmed paša, nikdar raja ne uda se! Ej, Bracigovo junaško branilo se bo pogumno! Misliš, paša, v selu mojem handžarjev in pušk ni tamkaj ? Misliš, da smo brez smodnika ? Misliš, da smo brez topov?!«« »Kaj? Topove vi imate!? Ne verjamem, Rada moja . . . Kdo pač bi bil vam jih vlil ?« . . Kaj je to !? . . Glej, ko bi trenil, paša roko je odmaknil od Bolgarke, sužnje svoje. Cibuk padel mu iz ust je in razlila se je drobna pozlačena časa kave . . . Ahmed zre pred sabo plah . . . Kaj je to? . . Pred noge njemu padla klada je nekaka, okajena in razklana; padla je skoz šator beli z groznim treskom, puhom silnim. Po šatoru pa razširil duh smodnikov se je grd . . . »»Hahaha!«« — se smeje Rada, po šatoru skače, pleše in z rokama maha, ploska . . . »»Al si videl zdaj, si videl, Ahmed paša? . . . Hahaha!«« 238 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. »Gromska strela! Je mogoče? »»Da, moj paša! To naš top je, Iz Bracigova je to-le? top ustaški, top leseni, S tem li strelja raja tvoja?!« ali pošten — črešnjev top!«« V. Teohana Čistemenska. (2. maja 1876.) „Th HMami) rjiacb ^AeHT) — suiana en . . OlCL CPU,e M^UIKO, K)HaiUKO . . . H CMT)PTvra ft Tasit MMa ycMDBKa . . X P H C T 0 B O T e B 1). ,0 dbila ura naša je poslednja! Zgubljena je Peruščica . . . Gorje! Arhangel sveti, v cerkvi tvoji zdajle poslednjikrat povzdigamo roke! „In ne zaman? . . Glej, ljudstvo verno tvoje kleči pred tabo v prahu tu na tleh! Kako se trese pred krvnikom svojim! Glej smrtni strah in grozo mu v očeh! v »Cimdalje bolj divjajo zunaj Turki . . . v v Cimdalje bliže . . . Cujte grom na grom okoli nas grme topovi, puške . . . Pred njimi trese ves se božji dom . . . v »Cimdalje bliže in cimdalje bliže . . . In zdaj — pred vrati je sovražnik tam! Umreti bode treba, bratje, sestre . . . Gomila naša bo ta sveti hram! . . »Pa z Bogom, Teohana ljuba moja! Pa z Bogom, hčerka mila moja zdaj! Z revolverji pozdravimo sovrage . . . Vas ženske sam Bog brani, čuva naj! . .« »»Ne, ne! Nikdar! . . Tako mi ne govori! Brez mene v smrt ne pojdeš, Kočo moj! Brez tebe jaz ne maram več živeti . . . Ne, soprog moj! Ti vzames me s seboj! A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 239 »»Naj živa padem v pest pohotnim tujcem ? Zaplenijo naj živo tvojo hčer! . . Kaj ? Ti prepuščaš mlado ženo svojo, da ti oskruni jo osmanska zver?! »»Ne, ne! Nikdar! . . V tej cerkvi, pred oltarjem podala roko sem nevesta ti . In samo tvoja sem, in v smrtni uri ostanem Teohana zvesta ti! »»Bolgarka sem! Svobodo ljubim zlato . . . Umrjem zanjo naj še jaz s teboj! . . i Tu, na-ti prsi moje! . . . Tu je hčerka! . . Ustreli naju, Kočo, zdaj takoj! . .«« v In nagnil se je Kočo Cistemenski, poljubil ženo, strastno jo objel . . . Poljubil hčerko . . . Na obe izprožil in nase je naposled smrtni strel . . . v In Koča Cisternenskega posneli ta hip Bolgari so junaški vsi . . . Odpro se vrata . . . Ostrmijo Turki: Tu zanje dela, žal, že nič več ni! . . VI. Mati Tonka Obretenova. (1878.) . . . IrMraPCKa MaiiKa lOHauiKa KaKBH e MOMIJH XPaHHJia! fIJ,e H3Jirli3e crapa MaiiKa, Aa nocpiimHe MBJia CHHa . . . „CHH'b ii,oiiai;axT> on. liya;6iiHa l" X p ne t o Bo Te Bi. ¦ati Tonka, stara mati Tonka! Kaj tak pusta zdaj je hiša tvoja? V Ruščuku je ni bolj tihe hiše. Osamela ti stoji na bregu, ob širokem Dunavu ponosnem. 240 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. »Ni hajdukov več, junakov mladih! Kje so dnevi, kje noči so tiste, ko jih polna bila hiša moja! Kdor je koli šel na dušmanina, vsak oglasil se je prej pri meni, z mojimi se družil je sinovi . . . Mati Tonka, ti hajduška mati! Kje sinov je tvojih zdaj petero? Poznal sem jih dobro vseh petero . Vsak junak od glave do temena! »Mene vprašaš? Vprašaj rajši Turke! Vprašaj jih, pa morda povedo ti! Kakor levi vsi so se borili po Balkanu za svobodo zlato . . . Tri ubili so mi Turki ljuti, dva trpita še v temnici daljni, dva ječita še v okovih strašnih . . .« Mati Tonka, ti junaška mati! Ne žaluješ li po teh sinovih? »Ne žalujem, da sem osamela, da sinove vse sem izgubila, žal mi je le to edino danes, da imela sem jih le petero!« Mati Tonka, ti bolgarska mati! Jutri sin tvoj Juri se povrne, se povrne ti iz ječe turške! Domovina naša je svobodna . . . To sem prišel ti nocoj povedat! . . . Ni ničesar rekla mati Tonka. Le na čelo me je poljubila, od veselja se je razsolzila. Od veselja vso noč ni zaspala, od veselja plakala je reva. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 241 Ko je zjutraj posijalo solnce po ponosnem Dunavu širokem, šla na breg je stara mati Tonka, čakat šla na breg je parobroda. V rokah, nese velik rožni šopek, a oči ji resno zro in moško. In priplaval parobrod je beli sem od morja je priplula ladja, ko labod je videti ogromen. Glej ves Ruščuk pestri je na nogah! Gledat prišli so hajduka Jurja, ujetnika, Tonkinega sina, ki svoboden k materi se vrača. Vidiš, mati Tonka, sina Jurja ? V beduinski halji stopa beli, fes arabski mu pokriva glavo! Stopila je k sinu mati Tonka, vanj ozrla se izpod obrvi, šopek rožni dala mu v desnico pa se mu na glas je nasmejala: »Glej oslička, kak mi je osivel! Kje lase si pustil črne svoje? Starši, sinko, si sedaj od majke!« A. Aškerc. 298 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Hapsodije bolgarskega goslarja. Slike iz zgodovine bolgarske vstaje. VIL Panadžuriška slavnost. (22. aprila 1876.) . . . „IIoAf) SafipaKT) jiumhh ioHaijn, Haneiu wl ap'Exh bohhhiukh, ct> uenoBe 3JiaTHH Ha 1igjio ci> urjiaHKH nyuiKH Ha paio II CT> CafiH-3JIHH H3 KPI>CTrbT'I> . . . IInerliTe b'BHU,h h kutkh, na KQ(iiiivn» rjiaBH h immai!*' X p h ct o Boxe b i>. Panadžiirišču danes zvonovi pojo. Kaj ljudje tako trumoma v mesto mi vro? S hiše vsake zastava vihra pri zastavi in po ulicah gnete se glava pri glavi . . . v »Ze gredo, že gredo!« — tisoč grl mi kriči . . Nepregledna se množica mimo vali. Sred veselega, burnega vika in krika tam po cesti se pisana četa pomika. Panadžurišče, tihi balkanski ti kot, je li sužnjev to tvojih slavnostni sprevod ? In konjiča to raje ponižne je vaše, ki ponosna, svobodna po ulici jase? To ni raja več! Vstaški to moj je Bolgar! Glej te jezdece čile, pri paru ta par! In kak gizdavo vzpenjajo konji vratove! Sami tudi moči sedaj čutijo nove? Pop Nedeljko! Kak viteško v sedlu sediš! A v desnici se visok leskeče ti križ! Jezdeč, jeli, še nisi procesije vodil? Kakor raja si turška navadno peš hodil! A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 299 Za Nedeljkom dolg jase tovarišev roj, v oblačilih cerkvenih duhovnikov broj; ko junaki hajduki na konjih sedijo, evangelje in handžarje v rokah držijo. Grajo Banski, pogumni vstaš-arhierej, svečeništvu na čelu sam jase naprej; zlatotkani, najlepši plašč danes odel je; le ob velikih praznikih mašo v njem pel je. Slava, Rajka Georgjeva! Prapor ta tvoj prapor svet je, ki z nežnoj držiš ga rokoj! Kak umetno nam v svili si težki ga stkala, domovini, svobodi si ga darovala. Krasna, dražestna, Rajka si mlada zares! Ali danes si resna ko kerub z nebes! In ko jašeš na sivcu, junaška devica, plemenita se zdiš mi bolgarska carica! . . Par za parom . . . Brez konca se vije sprevod. To ni križev — do zmage veseli je pot! Cuj, in pesmi po poti se orijo glasne, o svobodi pojo davorije prekrasne . . . Ognjevite popevke hajduki pojo, na dno pekla proklinjajo sužno igo; a s hajduki vsa ulica živa prepeva, kakor grom do Balkana ta himna odmeva. In brez konca še vrste se vlečejo mi, pod jahači pa konji rezgečejo mi . . . Prapor Rajkin nad četami beli se dviga, žar osvete, navdušenja v srcih podžiga. Par za parom . . . Kdo jezdec pa tam-le je to ? Glej, obrača se vanj sedaj vsako oko! v Zrebec iskri na zadnji se vzpenja mu nogi . . . Kdo junak je ta lepi, oblastni in strogi? 300 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Glavo rušo črn krije mu visok kalpak, lev zlat sveti na njem se mu, narodni znak. Uzdo krepko drži in nateza v levici, handžar brušeni, goli on suče v desnici . . . »Živel, vojvoda Benkovski, vstaški glavar!« »»Ura, duša hajdukov, bodoči naš car! . .«<¦ In ustavil je konja . . . Grmijo pozdravi . . . Reče vojvoda svojim rojakom in pravi: »V boj, Bolgari! Napočil osvete je dan! V prah sedaj mora pasti naš stari tiran! Prikipelo trpljenje je naše do kraja . . . Naprej! V boj za svobodo, podjarmljena raja!« In zvonovi zvonijo in pevci pojo. In razlega krik bojni se v Srednjo goro . . . Lepa Rajka, hajduška junaška je vila v Panadžurišču puntarski prapor razvila . . . VIII. Baj Stančo. (7. maja 1876.) . . . „3amo h K9KT. clmI) 3arHHajn> H KaKBH flJAia H3AyMaJrb IlPlifl,!. CbMPTbTa ---- —----— ---- --------------------- CbMPTb H)HaUIKa . . ." Xphcto BoreBL. umi zeleni Vid, šumi . . . Iz Tetevena sred noči po cesti speje Turkov roj . . . In koga tirajo s seboj ? »Naprej, baj Stančo, le naprej! Kje biva Benkovski, povej!« »»Kaj vojvoda pač naš vam mar ? Jaz ne izdam vam ga nikdar!«« v »Naprej! Se predno vstane dan, dospeti moram v Balkan! A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 301 v »V votlinah Črne skale tam si danes skril ga — kje, veš sam! »Do tja nam zdaj pokažeš pot, pokažeš nam hajdukov kot! »Naš bo upornikov glavar, ki vstaje je podžgal požar, ki kriv potokov je krvi prelite te minule dni! . .« Sumi v prepadu bistri Vid, most črezenj pne se kamenit . . . v »Ce vojvodo nam izročiš, dar bogat ti od nas dobiš! v »Ce ne — na mestu jatagan poseka te! Naprej v Balkan!« »»Ubog pastir sem le, ovčar! a bratov ne prodam nikdar! »»Ne, za zlato jaz ne prodam junaka Benkovskega vam! »»Kam skril sem vojvodo nocoj, ta tajnost pojde v grob z menoj!«« In skočil je v prepad z mostu. Baj Stančo se ubil na dnu. Kje skril je vojvodo, molči . . . In črezenj bistri Vid šumi . . . IX. Baj Vuljo. (12. maja 1876-1886.) „3anlift, Kain> 6parn> 6para npo^aBa! XPHCTO F)OTeB'L. ukaj! . . Tukaj počijmo si, bratje! Ni utrudil li vas že Balkan ? Kakšen krasen izlet v to pogorje, kakšen jasen nam smeje se dan! 302 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. In posedli po trati smo mehki. Bukov gozd okrog nas zeleni; po goščavah prepevajo ptiči, potok globok pod nami buči . . . Vse, ah, vse kakor nekdaj! Nad nami se razpenja še isto nebo! Ah, in iste planine, doline in dobrave mi vidi oko . . . Vse, oj, vse kakor nekdaj ... Le Turek danes tod že ni več gospodar! In nič več ne preganja tod raje . . . Ej, sam svoj je gospod zdaj Bolgar! Je-li, Vuljo, ti sivi baj Vuljo! mnogo videl ti svoje si dni! Videl vstajo si našo in videl, kak preliva naša se kri . . . Si li poznal hajduke -mučence? Hrabri Benkovski bil ti je znan, slavni vojvoda borcev bolgarskih? Znan poslednji njegov ti je dan ? v »Cul o vojvodi našem sem mnogo . . . v Cul sem tudi, kako je bil pal . . . Da, da . . . Pravili so mi sosedje . . . Nekdo bil ga je Turkom izdal!« Veš li, kje je to bilo, baj Vuljo? . . »Tu nekje, se mi zdi, tu nekje ustrelili so bili ga Turki, bašibozuki tistega dne . . « Ali kdo ga izdal je, baj Vuljo ? Kdo bil ta Iškarjotov je sin? Vidiš, to si pozabil nemara . . . Naj pa jaz ti osvežim spomin! A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 303 Pred desetimi bilo je leti! Pred desetimi leti . . . Pomlad Izpod jarma je raja bolgarska htela dvigniti žuljavi vrat. In naš Benkovski vodil junake zoper Turke v krvavi je boj . . . In premagana bila je raja in premagan bil slavni je voj . . . Pred desetimi leti, baj Vuljo! O, če spomnim zdaj strašnih se dni, ves se stresem, telo mi drgeče, ledeni mi po žilah se kri . . . Tudi ti že trepečeš, baj Vuljo! Je-li, grozen pač ta je spomin, ko moril je upornike hrabre in trpinčil jih divji Turčin! . . Pred desetimi leti! . . . Spomladi . . . In pobegnil bil semkaj v Balkan je s prijatelji Benkovski, vodja pa se skrival tod noč je in dan . . . Noč in dan po gozdovih, votlinah ko obstreljena, plašna divjad . . . Bašibozuk povsod za petami in sovražnika hlad in pa glad . . . In tedaj se pridruži beguncem v teh gozdovih prileten ovčar; pogosti jih in vodi po potih jih neznanih ta brat naš, Bolgar . . . Pa jih vodi in vodi . . . Ko pride do brvi na samotni tam laz . . •. Ali kaj mi trepečeš, baj Vuljo? Kaj bledi ti tako zdaj obraz ? 304 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Ko so stali hajduki nesrečni in pa Benkovski sredi brvi, bašibozukov roj iz grmovja na begunce namah ustreli! Vsi so padli — izdani, prodani! Padel Benkovski slavni je tam . . . Samo j eden ušel je svinčenkam in se rešil . . . To jaz sem bil sam! Tukaj, tukaj se to je zgodilo! Da, prav tukaj-le tisti je laz! . . . Ali kaj mi trepečeš, baj Vuljo ? Kaj mrtvaško je bled tvoj obraz ? In kdo bil nas prodal in izdal je? Ne spominjaš že nič več se mar? . . Ti si bil Iškarjot naš, baj Vuljo! Ti si ta izdajalec-ovčar! . . . »Jaz sem bil izdajalec! . . . Resnica! Jaz prodal sem vas vse bil tedaj! Jaz izdal sem bil vojvodo Turkom . . O, gorje mi, gorje mi sedaj! »Vreden nisem, da gledam še solnce Ustrelite na mestu me tu! Kjer izdihnil je Benkovski slavni, duša moja naj najde miru!« Ne, baj Vuljo! Ti moraš živeti! Mi ne maramo tvoje krvi! Kazen bodi življenje ti samo, in do smrti naj vest te skeli! A. Aškerc. Ljubljanski Zvon d) = @) o I I o I I o I I o Hapsodije bolgarskega goslarja. Slike iz zgodovine bolgarske vstaje. X. Boj pri Petriču. (23. aprila 1876.) ». . . H JVBTO CPlillTHaTT. Jl^LlIMaHHHL, cb KypuiyMb ,n,a ro noanpaBarb a nrLKT) Cb caua iiOMMBarb 1 . . .« Xphcto BoTeBi>. Xn počil prvil strel je! . . Turek pozdrav je prvi poslal svoj, za prvim drugi ... In poljubov svinčenih gost se vsiplje roj. Vse vre v nasipe in obkope, vse črno borcev kroginkrog . . . Vihra nad mestom prapor vstaški, na brambo trobi bojni rog . . . Udaj se, raja, ali beži! Upornost svojo obžaluj! Pokorščino obljubi novo, zaman se s Turkom ne bojuj! Kaj ?! . . Raja strelja, raja strelja! Na Turka strelja rob Bolgar! . .'. Grmijo puške in topovi . . . Za bliskom blisk, za vdarom vdar . . . »Ljubljanski Zvon« 6. XXII. 1902. 26 362 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Hej, vstanite, pohlevni sužnji, iz davnih vstanite grobov, vi, ki obupali ste bili, oteti težkih se okov! Vi vsi trpini, bratje mrtvi, vi, ki ste stiskali pesti, proklinjali usodo svojo, vi, ki ste škripali z zobmi! Ne čudiš nič se ti nam danes, visoki stari naš Balkan ? Ne vidiš, kak pred rajoj svojoj trepeče prvikrat tiran ? Na gospodarja strelja suženj in lep ž njim pleše bojni ples; raztrgal robstva je pogodbo. — Ni čudo novo to zares ? . . . »Ura! Za dušmaninom, bratje!« se ori krik skoz bojni hrum, skoz grom in dim, požar, zmešnjavo do turških tam bežečih trum . . . »Ura, ti prva zmaga naša! Ura, današnji Jurjev dan! v Crez petsto let naposled prvič zaklan je zmaj in poteptan!« XI. Hristo Botev. L fta „Hadeckem". (17. maja 1876.) »He njKra, AiafiKo, He tvrjkh, iie CTaHaai) a3ii xaHAyTHH"b, xaiUyTHH7), MafiKo, 6yHTOBHiiKi>!« Xphcto BoTeirb. J o Dunavu tihem bel plava labod, labod ni, ponosni je to parobrod —-»Radeckv« leti po valovih penečih. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 363 Nad parnikom smeje zlat majski se dan, vsa v solncu leskeče se dunavska plan. Ob desni, ob levi cvetijo bregovi. v Crn dim se iz dimnika kvišku vali . . . Naprej, le naprej, saj navzgor se mudi! Do Vrat je železnih še daleč, še daleč. Nemalo popotnikov danes imaš, nemalo blaga, ti »Radeckv«, peljaš! Ni lahka ta vožnja ti, jeli, današnja ? . . Na vsaki postaji, od vsake strani prihaja čim več in čim več jih ljudi — čimdalje več potnikov gnete se novih. In v gručah po krovu sede in stoje in tihoma tu in pa tam govore med sabo v jeziku domačem bolgarskem. In menijo se in kramljajo vse vprek, oči pa na južni obračajo breg; tja srca jih vlečejo vroča, kipeča. Tja vlečejo srca na južno jih stran, tja, tja, kjer v oblake se dviga Balkan, tja, tja jim ko v sanjah vzdihujejo usta: »O zemlja bolgarska! Kaj tam se godi? Kod danes spet naša preliva se kri ? In ali zaman še bojuje se raja? »In res li tam zdaj že poklano je vse ? In mesta, vasi — to požgano je vse? Pomagati bratom ni nič več mogoče ? »In sužnja bo raja na veke Bolgar ? In Turek iznova je naš gospodar ? In padli zaman so hajduki — junaki ? »Ne, ne! Ni mogoče! . . Se živi smb mi! Po žilah se naših pretaka še kri, in handzarjev, pušk mi imamo še dosti! . .« 26* 364 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Oči jim na južno tja gledajo stran, tja, kjer pod oblake se vzpenja Balkan — tja vlečejo srca z močjo jih čarobnoj. »Radeckv« pa plava . . . Vali se mu dim iz dimnika črn in se vije za njim; kolesi lopate vrtita šumeče . . . Nad Dunavom smeje se majski dan zlat, na desni, na levi pa vila pomlad z zelenjem in cvetjem obsiplje bregove . . . In dalje in dalje »Radeckv« leti . . . Veš li, kapitan tam na mostu že ti, kdo potniki danes številni so tvoji ? Veš, kakšne junake vse vozi tvoj brod ? Veš, kdo imenitni je ta-le gospod, ki samozavestno se zdajle ti bliža ? . . »»Radeckv« zdaj naš je, gospod kapitan! Vi sluga ste naš! . . Vsak upor je zaman! Jaz Botev sem, vojvoda vstašev bolgarskih! »Tu bratov hajdukov je mojih tristo! Borit za svobodo se, z mano gredo, umirat gredo za svobodo očine! . . »Mudi se! . . »Radeckv« naprej! . . Kapitan! v Čimprej na bolgarsko tja moramo stran! Na breg Kozlodujski nam vodite ladjo! . .« In vrli »Radeckv« leti in leti . . In tristo hajdukov na krovu stoji, do zob oboroženih mladih junakov. A prapor hajduški na ladji vihra, saj same junake »Radeckv« pelja v boj ljuti nad divje trinoge Turčine . . . »Pri kraju! . . Tu naš Kozlodujski je breg!« . . In stopili z vojvodo Botevim prek Bolgari pogumni na tla so domača . . . A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 365 In dalje in dalje »Radeckv« beži, in dim se za njim ko rep črn mu vali . . . »Pot srečno, »Radecky«!« odmeva od brega. 2. fla Stari planini. (20. maja 1876.) »Ako th KaHtarb, lie ase naAHajii> ct>mt> ct> Kypniy.\n> iiPOHH3aHi>, h Torasi., MaftKO, He iiJia^H! Ta Kora Bi>3CTaHe počiti., Bi. pe^oBere Ha Sopoara ,i,a en Hafina h a3b rpo6b rb!« X p h c t o B o t e b -b. »vJ Stara planina, o Stara planina! Poslavlja se solnce od tvojih vrhov, poslavlja s poljubi od trat se zelenih, od gabrov, od smrek in od temnih borov. »In tudi od nas že poslavlja se danes to solnce, tovariši, tudi od nas! Ko jutri prikaže se zarja rumena ---kdo pač izmed nas ji bo gledal v obraz? »Sami smo ostali! . . Poslednja smo četa, hajdukov junaških poslednji smo roj . . . Kje zdaj za očino soborci so naši? Vse mrtvo! Pogubil jih strašni je boj! »Sami smo ... In v boj nas spet kliče sovražnik. V boj zadnji nemara zdaj poj demo vsi . . . Rog turški že trobi . . . Tovariši moji: Bolgariji kapljo poslednjo krvi! »Kaj mar nam življenje! V svoj handžar veruje in v puško nabasano, v črni smodnik; v patrone zaupa in v močno pest svojo in ljubi svobodo hajduk-mučenik! . .« 366 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Globoko zamisli se vojvoda Botev v tišino večerno . . . Okroginokrog stojijo tovariši mračni njegovi . . . v Cuj, v drugič zatrobil tam bojni je rog! »Naprej! Za menoj bašibozukov iskat, Cerkesov po Stari planini lovit! . .« In puška tam poči ... In vojvoda Botev omahne molče med skalovje, ubit. XII. Hajdukova vizija. (Epilog.) »3a upaBU,a n 3a CBooo^a!« X p i c t o E o t e b t>. rh Balkana stojim, in stojim in strmim po Bolgariji tužni . . . Srce me boli . . . Handžar ostri čerkeski, nabrušeni ti, bašibozuška puška nabasana ti in top turški, ej dalekostrelni ti top! Neusmiljeni vsi ste in kruti ste vi! Ah, pokaj ste živeti pustili me pač, mene samega izmed tovarišev vseh? Težka mora mi danes na prsih leži, težka žalost teži mi ubogo srce. Gaber grčav nad mano šumi in šušti, vetrič rahel po vejah zelenih hlidi. Prileti k meni vran, črni vran od nekod pa mi sede na ramo, zakroka v uho: »Vidiš, vse je končano! . . Požgane vasi, upepeljena mesta . . . Okroginokrog razmesarjena trupla — naš plen in naš pir! Domovina to tvoja je, stari hajduk! Ah, izbij si svobodo iz glave, izbij! Trpi, nosi pokorno na vratu igo! Raja, bratec, je raja in ni gospodar!« In odletel je vran. Sokol siv prileti pa mi sede na ramo, zapoje tako: A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. 367 »Kamorkoli se ozreš z Balkana odtod, glej, hajduki že vstajajo izpod gomil, mučeniki svobode gredo iz grobov! Na osveto, čuj, vpije prelita vsa kri onečaščenih žen, pomorjenih otrok . . . In čimdalje glasneje se ori ta krik! Kaj ne sliši jih nihče? Kaj gluh je ves svet?« In odletel je sokol, priletel drug ptič. Iz višav k meni orel ko blisk prileti pa mi sede na ramo, zapoje tako: »Ne obupaj, junak moj! Pokoncu glavo! Tja na sever se ozri! Kaj vidiš zdaj tam?« In ozrl sem se tja proti polunoči . . . Kaj je to? Kaj je to? . . Oživela je step, oživela step ruska široka je vsa, nedogledna in tiha in sanjava step! Ko iz tal rasto polki nešteti iz nje . . . Vedno več, vedno več oboroženih mož se pomiče na jug ko na morju tam val, ki ga žene vihar do bregov, do obal . . . Kakor listja in trave borilcev je teh! Je Igor li iz groba stoletnega vstal, ali slavni Oleg, al junak Svjatoslav? Ni Igor, ne Oleg niti Svjatoslav to — beli car je, ki polke je svoje sezval pa jih vodi na jug na pomoč, na Balkan . . . Vedno bliže in bliže jih vidim . . . Sedaj že veslajo prek Dunava tihega tam! Bajoneti leskečejo v solncu se že in topovi grmijo in puške povsod . . . In bojišče pokriva siv dima oblak. Iz oblaka pa bliska se blisk na blisk, hej, in strele ognjene že krešejo se! To je boj, to je boj, da se trese Balkan! In na levi, na desni smrt strašna kosi . . . Kakor trava po travniku padajo mi drug za drugim borilci tam mrtvi na tla . . . Kaj je smrt? Ah, junak se ji v lice smeji, za svobodo se bratovo sveto bori . . . 368 A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. Le naprej, le naprej! . . . Padla Plevna je že . . . A sedaj črez Balkan! . . . Ko božični vihar čete hrabre dero in po soteskah mro, pokopane pod zameti snežnimi tam. v Kaj zato! Kaj je Sipka? Nič! Kepa snega! Raztopili topovi so ruski jo že . . . Le naprej za sovražnikom dalje na jug, kjer Marica šumi, proti morju hiti! . . . Slava, slava! Ura! . . . Turški zmaj je na tleh. In na prsi mu stopil kazak je junak in prebodel mu s sulicoj ostroj srce . . . In moj orel ponosno peruti razpne pa se dvigne v višave nad temni Balkan, nad svobodni, visoki slovanski Balkan . . . A. Aškerc. Pripomnja. Posamezne dele teh rapsodij naj si sestavi sedaj citatelj po kronološkem redu. Viri. a) 3 a x a p n a C t o a h o b i>: 3anucKii no 6-bJirapcKHrfe BT»3CTa-hhh (1870-1876). (Tri knjige, po 534, 389 in 352 str.) Sofija in Ruščuk. 1894, 1888 in 1892. — b) C t. 3aflMOBi»: BacHJTb JleBCKH. Sofija 1897. (192 str.) — c) C t. 3aft.vioiri>: MraaiOTO. Sofija. 1895 (227 str.) -- č) j\. C tp a m h m hpob : Xphcto BoTeEfb, Karo noerb h a^PHajiHCTT.. Plovdiv. 1897. (334 str.) — d) 3. Ct obrobi.: Xpicto BoTeBt. Ruščuk. 1891. (473 str.) — e) C t. BoSneBi.: PyccKO-'rypcKa BoiiHa. Plovdiv. 1898. (167 str.) — f) Hhmbtpob^: OcBOČofflfteHie/ro Ha BbJiraPHa npe3i> 1878—78 ro,n,'b. Sofija. 1899. —¦ g) B. Bepema-rBHi: Ha bouhb bi. A3in h bt> EBPon-L Moskva. 1898. — h) BoreBarh CTHKOTBOPeHia. (Pesmi Hr. Boteva.) Kiistendil 1901. Vse te knjige se dobijo v knjigarni (»Pčela«) našega rojaka, g. Alojzija Bezenšeka v Plovdivu (Philippol). Princa Borisa ploščad. — A. A.