103 Glasnik SED 61|2 2021 Društvene strani Manca Filak* * Manca Filak, mag. etnologije in kulturne antropologije, asistentka – mlada raziskovalka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; manca.filak@zrc-sazu.si. DNEVI ETNOGRAFSKEGA FILMA V KARANTENI: Poročilo posveta Vidiki vizualne etnografije v Sloveniji 2020 in festivala Dnevi etnografskega filma 2021 Obdobje od marca 2020 do marca 2021 sta zaznamova- la dva dogodka »iz karantene«, ki sta se zaradi epidemije novega koronavirusa prestavila na spletno okolje. Prvi, posvet Vidiki vizualne etnografije v Sloveniji s filmskim programom, se je namesto marčevske edicije v Posavskem muzeju Brežice odvijal med 9. in 15. novembrom 2020 na spletni platformi Vimeo. Zanj so govorci in govorke vna- prej posneli predavanja z vizualnimi vsebinami, posnetki pa so bili – skupaj s filmskim programom – prosto dostop- ni za ogled v času trajanja posveta, ki je bil podaljšan za teden dni. Na Vimeu smo si lahko v tem času ogledali 12 videoreferatov in 12 filmskih enot. V vmesnih letih bienalnega mednarodnega festivala Dnevi etnografskega filma si prizadevamo za premislek o vpra- šanjih s področja vizualne etnografije, vizualnih raziskav in etnografskega filma. Posvet Vidiki vizualne etnografije je bil na ta način pregled različnih vidikov produkcije ter rabe filma in fotografije v etnologiji in antropologiji, tako v raziskovalnih ustanovah, v muzejih, arhivih, na univerzi in med ljubitelji, s konkretnim in metodološkim poudarkom. Sarah Lunaček (Filozofska fakulteta) je predstavila izkušn- jo snemanja in različne vidike reprezentacije tuareških po- rok v Nigru; podobno Manca Filak (ZRC SAZU) vizualno etnografijo obiranja tobaka v Bolgariji. O vlogi institucij je govorila Nadja Valentinčič Furlan (SEM), ki je predstavi- la filmsko dediščino Borisa Kuharja in način njegove re- prezentacije v Slovenskem etnografskem muzeju. O insti- tucionalnem pogledu na ljubiteljsko ustvarjalnost kot del slovenske filmske arhivske dediščine v Arhivu Republike Slovenije je govorila Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski film- ski Arhiv); podobno je Naško Križnar razmišljal o najdenih filmskih in videoposnetkih v etnologiji. Njuna referata je dopolnil Davor Lipej, ki je predstavil osebne izkušnje na področju ohranjanja dediščine skozi filmski medij, in sicer v sodelovanju z lokalnim okoljem in prebivalci Kapel. Tri- je prispevki posveta so se osredinjali na uporabo filma in videa v pedagoških kontekstih. Marko Smole je predstavil etnološke delavnice Palčave šiše, Tihana Rubić (Filozofska fakulteta Zagreb), Tanja Kocković Zaborski (Etnografski muzej Zagreb) in Matija Kralj pa so osvetlili svoj pogled Posnetek zaslona s skupnega plenarnega srečanja posveta Vidiki vizualne etnografije v Sloveniji, 15. 1 1. 2021 (foto: Manca Filak). Glasnik SED 61|2 2021 104 Društvene strani Manca Filak na delavnico Pazi što jedeš Laboratorij v Istri. O kratkih filmih in problemih kratke forme na Poletni šoli vizualne etnografije v Ljubljani je govoril Miha Peče (ZRC SAZU). Raziskovalni pomen videogradiva in način njegove doku- mentarne obdelave na primeru iz Ukev v Kanalski dolini je premislila Mojca Ravnik; Špela Ledinek Lozej (ZRC SAZU) pa je predstavila etnografski film Mleko, kafe in sir in skozenj premislila vlogo kamere v raziskovalnem delu. O vlogi participatorne fotografije v raziskavah z otroki je govorila Barbara Turk Niskač (ZRC SAZU); podobno je o izzivih rabe fotografije v muzejih pri vključevanju pripad- nikov ranljivih skupin razmišljala Urša Valič. Posvet smo zaokrožili s skupnim plenarnim srečanjem vseh sodelujočih govorcev in govork na posvetu, ki nam je omogočil dodaten prostor za skupno refleksijo in razmislek o splošnih razisko - valnih trendih in vidikih v etnologiji in antropologiji. Tudi festival Dnevi etnografskega filma 2021 smo si v lan- skem letu sprva zamišljali v zavetju Slovenske kinoteke, ki je gostila zadnji dve ediciji festivala. Zaradi nepredvidl- jivih epidemioloških razmer smo bili primorani k spletni izvedbi festivala, in sicer med 3. in 6. marcem prek spletne platforme Vimeo. Spletni dogodek DEF je omogočil ogled filmov večjemu krogu občinstva v zavetju domačih »ki- nodvoran«, ogled več filmov iz programa in avtonomno prilagajanje programa posameznikovim vsakdanjim ob- vezam. Na drugi strani je izgubil številne prednosti, kot je neposredna izkušnja gledanja filma in udeležbe ob pri- sotnosti avtorja na projekciji. Slednjo smo nadomestili s posnetimi spletnimi pogovori, kjer so sodelovali avtorji, člani žirije in drugi strokovnjaki s posamičnih področij. Število prijavljenih filmov iz leta v leto narašča, kar nakazuje, da se lahko slovenski festival s svojim pro- gramom primerja z večjimi evropskimi festivali iz mreže Coordinating Anthropological Film Festivals in Europe (CAFFE), katere del je DEF. V letošnjem letu so bili na fes- tival prijavljeni 302 filmi, v sklopu katerih je žirija izbrala 20 različno dolgih filmov za končni program. V postopku izbiranja filmov je sodelovalo pet članov mednarodne žirije, in sicer Tihana Rubić (Filozofska fakulteta v Zagrebu); Nika Senica (magistrski študij vizualne antropologije v Munstru); Sarah Lunaček (Filozofska fakulteta v Ljubljani) ter Manca Filak in Miha Peče (ZRC SAZU). Pri izbiri sta prevladovala kriterija terenskega dela oz. (potencialno) daljše raziskave topik in antropološka senzibilnost – in ne le (a tudi) kako- vost produkcije ali določen pristop. Pri večini prijavljenih filmov namreč še vedno prevladuje observacijska estetika, pogosto pa tudi delno poustvarjeni trenutki vsakdanjega ži- vljenja. Opazen je vpliv senzorične oz. čutne antropologije, nekoliko manj pa je eksperimentiranja v formi. Statistika festivala v spletni obliki je bila nad pričakovanji, saj je bilo zabeleženih okoli 3000 predvajanj. V povprečju si je vsak gledalec oz. gledalka ogledal približno en ali dva filma na dan. Festival je bil v spletni obliki sicer veliko bolj mednaroden, a je bila kljub temu večina ogledov iz Slovenije. Po številu ogledov so sledile Nizozemska, Hr- vaška, Francija, Nemčija itd. Ne glede na nezamenljivost neposredne izkušnje gledanja in srečanj v živo se zahva- ljujemo vsem sodelujočim (predavateljem na posvetu in avtorjem filmov) kot tudi članom organizacije, Našku Kri- žnarju, Mihi Pečeju, Sašu Kuhariču, Sarah Lunaček, Ti- hani Rubić in Niki Senica, ki so pomagali soustvariti oba dogodka in jih na novo premisliti tudi skozi spletno for- mo, ter seveda organizatorjem dogodka, to so Slovensko etnološko društvo, Posavski muzej Brežice in Inštitut za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Videogram iz etnografskega filma Imaginarni fantje / Unreal Boys Karla Anderssena (foto: Solomon Mekonen).