o JUGOSLOVANSKEM SEMINARJU ZA TUJE SLAVISTE
V Zadru in Sarajevu je bil letos od 5. do 24. avgusta jugoslovanslii seminar za tuje slaviste, petindvajseti po vrsti. Udeležilo se ga je petinosemdeset slavistov iz Evrope, ZDA in Afrike. Največ jih je prišlo iz ZRN (14) in Francije (12), najmanj pa iz skandinavskih držav, ki so poslale vsaka L0 dva udeleženca. Razveseljivo je, da so prvič prišli na seminar tudi Afričani, in to trije iz Egipta. Največ seminarjev je bilo študentov, čeprav je bilo v letošnjem letu več znanstvenih delavcev kot v preteklem letu.
Značilnost seminarja Zadar—Sarajevo je njegov splošni jugoslovanski značaj: finan-sirajo ga vse republike in pokrajine in v svetu seminarja so predstavniki vseh jugoslovanskih filozofskih fakultet. Sodelavci seminarja, predavatelji in lektorji, so iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skopja, Zadra in Novega Sada in letos prvič lektorji s filozofske fakultete iz Prištine in pedagoške akademije iz Nikšića. Tudi teme nekaterih predavanj so obsegale splošno jugoslovansko problematiko. Tako je bilo predavanje Besedni red v južnoslovan-skih jezikih prof. dr. Stjepana Babica, predavanje prof. dr. Dušana Joviča O socio-lingvistični pogojenosti nekaterih lingvo-stilističnih fenomenov naše sodobne književnosti in predavanje Romantizem v jugoslovanskih književnostih prof. dr. Iva Frangeša. Ob lektorskih vajah iz srbo-hrvatskega jezika sta bila organizirana tu-
di fakultativna lektorata slovenskega in makedonskega jezika, ki pa imata manj ur (vsak delovni dan od 8.—9. ure zjutraj) in bi bilo zato želeti, da se lektorske vaje iz srbohrvatskega, slovenskega in makedonskega jezika časovno izenačijo.
Tako kot drugi seminarji, ima tudi seminar Zadar—Sarajevo dva dela: strokovni in kulturno-turistični. V zadarsko polovico seminarja je v kulturno-turistični del spadal strokovno voden ogled Zadra, celodnevni izlet na Kornate, obiski vsakoletne kulturne prireditve Glasbeni večeri v sv. Donatu in kopanje. V Sarajevu so si semi-naristi lahko pod strokovnim vodstvom ogledali znamenitosti in zanimivosti Sarajeva, obiskali Zemaljski muzej, muzej revolucije, muzej Mlade Bosne in Vijećnico. Celodnevni izlet v Višegrad je bil kljub hudi vročini zanimiv, saj se je večina prvič peljala z ozkotirnim »čirom«. Zanimivost sarajevskega dela seminarja so bili v popoldanskem času organizirani pogovori na teme: Gospodarski sistem v SFRJ, Najnovejša zgodovina narodov Jugoslavije in Prisotnost Hasanaginice v kulturi naših iia-rodov. Ob teh »okroglih mizah«, ki so bile zelo dobro obiskane, se je razvila živa in polemična diskusija in so bili zato ti popoldanski razgovori uspešna vsebinska obogatitev seminarskega dela.
Jasna H o n z a k Filozofska fakulteta v Sarajevu