24. 12. 1941 Cene na vajetih Družbeni dogovor o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji za leto 1980 temelji predvsem na izvajanju politike ekonomske stabilizacije in počasnejši rasti cen in življenjskih stroškov kot v letu 1979. Osnovna misel družbenega dogovora je v tem, da si proizvajalci izdelkov ne bodo smeli dvigovati dohodka z zvišanjem cen, ampak z večjo produktivnostjo, gospodarnostjo, boljšo organizacijo dela, uveljavljanjem dohodkovnih odnosov in boljšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti. Seveda velja to načelo tudi za storitve, kjer bodo cene rasle počasneje od rasti cen proizvajalskih cen industrijskih izdelkov. Politika cen bo izvajana selektivno in diferencirano, odvisno od specifičnosti pogojev in razmer v občini. Tako bodo pri rasti cen obrtnih storitev imele prednost tiste storitve, pri katerih bo vloženo več ročnega dela. Pri cenah gostinskih storitev pa bo upoštevana vrsta in kategorija gostinskih lokalov ter oznaka kvalitete (število zvezdic). Tudi v naši občini bomo morali upoštevati določila zvezne resolucije za leto 1980, ki nas obvezujejo predvsem v naslednjem: rast drobnoprodajnih cen med 19 in 20 %, industrijski izdelki do 13 %, kmetijski pridelki do 13 %, storitve do 12 %, cene obrtnih, komunalnih, prometnih, kulturnih in PTT pa bodo morale rasti bistveno počasneje kot lani. Občinski organi bodo spremljali in s svojimi ukrepi pospeševali organizirano preskrbo ter v okviru svojih pristojnosti skrbeli za nemoteno preskrbo z osnovnimi živili ob tesnejšem sodelovanju z organizacijami potrošnikov. Izvršni svet občinske skupščine pa bo do konca marca izdelal program za oblikovanje tržnih rezerv posameznih živil v naši občini, prav tako pa bo sprejel predpis o oblikovanju blagovnih rezerv. Vse eventuelne nepravilnosti bodo odkrivali republiški in občinski organi tržne inšpekcije in izvršni svet o svojih ugotovitvah obveščali najmanj 3-krat letno. j g SKLAD ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE JE KORISTNA OBLIKA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN POSPEŠEVANJA RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI Uspešno delo sklada Izvršni odbor skupščine sklada za gospodarski razvoj je v preteklosti aktivno sodeloval pri uresničevanju sprejetih planskih usmeritev. Tudi v prihodnje bo sklad imel aktivno vlogo pri uresničevanju plana. JLani je izvršni odbor sklada zlasti spremljal poslovanje PKT delovne organizacije v Litiji, ki je bila ustanovljena leta 1978. Prihodki sklada so bili lani 8.297.500 din, kar je le 83 % realizacija. Nekatere OZD namreč niso poravnale svojih obveznosti, zato vse naloge ni bilo možno realizirati. Ob koncu lanskega leta so OZD skladu dolgovale še nekaj čez 1.616.000 din. Obveznosti niso poravnale še TOZD Industrija apna Kresnice, TOZD Usnjarna, delno pa Lesna industrija Litija in Mesarija. Lani so bili iz sklada dani krediti nekaterim OZD, ki so izredno močno vplivali na nadaljnji razvoj teh organizacij. Tako Gozdni požari pretijo Smo v času intenzivnega urejanja oz. čiščenja ledin in travišč, odpadki, ki pri tem nastanejo, pa se pogostokrat sežigajo, velikokrat tudi nekontrolirano. Zaradi takšnega ravnanja je v preteklih letih prišlo do večjih ali manjših gozdnih požarov. Posebno pogost pojav požarov je v sušnih obdobjih, škoda, ki pri tem nastane, pa je precejšnja. Pri vsem tem je potrebno poudariti samozaščitno kulturo občanov, ki kljuh opozorilom in zakonskim prepovedim sežigajo ledine in travišča ali odpadke čiščenja v neposredni bližini gozdov. Pravilnik o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom prepoveduje vsakršnokoli kurjenje v bližini gozdov (50-metiski varovalni pas), ta, pas pa se ob neugodnih pogojih kot so veter, suha trava in podobno še povečuje. Poleg navedenih vzrokov požarov pa beležimo tudi druge. Radi se sprehajamo po svežem gozdnem zraku, odvržena cigareta pa je že lahko vzrok požara. Vsebolj priljubljeni pikniki v naravi se tudi pogostokrat spremene v nekontrolirano kurjenje in s tem tudi v uničevanje gozdnega bogastva. Vsi občani smo dolžni varovati naše gozdove. Izogibajmo se kurjenja v njihovi bližini, opozar- jajmo neodgovorne na posledice, ki bi lahko nastale pri takih dejanjih, dolžni pa smo jih tudi prijaviti Postaji milice ali požarni inšpekciji. V kolikor opazite požar v gozdu, ga čimprej pogasite, z vejami listavcev ali drugimi priročnimi sredstvi, v kolikor pa se je požar že razširil, takoj obvestite najbližjo gasilsko enoto ali postajo milice, aktivirajte bližnje prebivalstvo in nadaljujte z "ašenjem oz. z omejevanjem požara. Če se bomo v zadostni meri samozaščitno obnašali, bomo uspešno zmanjševali število požarov ali pa jih celo ne bo, s tem pa bomo očuvali naše veliko bogastvo, t. j. gozdove. R. Petje je Kmetijska zadruga Litija prejela 600.000 din, Kovina Šmartno 2.587.000 din za nakup strojne opreme in odkup zemljišča s pripadajočimi objekti od Lesne industrije Litija, Kovinarska Krško 760.000 din, KZ Gabrovka - Dole 1.500.000 din (realizirano je bilo le 500.000 din) za modernizacijo opreme, PKT Litija pa je prejela 1.700.000 din za nabavo strojne opreme. Poleg tega je sklad realiziral tudi svoje obveznosti (200.000 din) za pridobivanje poslovnih prostorov za malo gospodarstvo in — dajal kratkoročne kredite posameznim OZD. T.B. Skoraj polovica ima štipendije Lani se je iz naše občine v raznih šolah šolalo 835 dijakov in študentov. Največ jih je bilo na poklicnih Nšolah (340) in srednjih šolah (335), na višjih in visokih šolah pa jih je bilo 160. Od 835 dijakov in študentov pa je štipendije in učne nagrade prejemalo 390 učencev ali 47 %, od tega je 182 štipendistov prejemalo kadrovsko štipendijo. V srednjih šolah se največ štipendistov šola na pedagoških (50) in tehniških (48) šolah, sledijo pa zdravstvene (28), ekonomska (18), gimnazije (15) itd. Na višjih šolah prevladujejo naši študenti - štipendisti na pedagoških smereh (18), na visokih pa v tehniških smereh (15). Največ štipendistov je iz delavskih družin (187), sledijo kmetije (114), upokojenci (39), obrtniki (8) in iz družin osta- lega socialnega porekla (42). Učni uspeh naših štipendistov je povprečno 2,95, oz. dober. Razveseljiva pa je tudi ugotovitev, da le redki štipendisti ponavljajo razred oz. letnik ali prenehajo s šolanjem. V šolskem letu 1979/80 prejema štipendijo iz Titovega sklada pet štipendis*ov, in sicer: Stanko Miklič (ekonomska fakulteta), Milena Končar (pedagoška akademija), Martina Ulčar (višja šola za zdravstvene delavce), Rada Hostnik (pedagoška akademija) in Jože Dol-šek (strojna fakulteta). Za štipendije je bilo lani v občini namenjeno 1.916.711 din. T. B. Končno sprejeta Resolucija o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija za leto 1980 je bila na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 3. po skoraj maratonskih usklajevanjih končno le sprejeta. Zadnje sporno vprašanje v resoluciji je bilo, ali nove dejavnosti nekaterih SIS v resoluciji vnesti ali ne. Na predlog izvršnega sveta so celegati sprejeli besedilo resolucije, v katerem novih dejavnosti nekaterih SIS ni, in bomo tako sredstva za izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kulturo in telesno kulturo lahko povečali le za 16 % glede na lansko leto. To pomeni, da bo potrebno vse nove naloge, zajeti znotraj SIS v okviru 16% povečanja sredstev. Izjema je le. zdravstvo, ki ga bomo morali obravnavati zunaj tega določila. T. B. ŠTEVILKA 3 - LETO 8 MAREC 1980 UREDNIKOV STOLPEC To se objavi v Glasilu občanov! Takšne „ukaze", kot je naslov, nemalokrat dobivam na mizo in potem ne vem točno, kaj bi. Ali gradivo, ki ga dobim s tem „ukazom", objaviti, aH sklicati na posvet uredniški odbor, ali pa spMi ne objaviti. Pri tretji varianti tvegam, da padiem v nemilost pri pošiljateljih gradiva, tki s« (žal) največkrat pri tem sklicujejo na avtoriteto posameznikov in organov, češ saj ta pa ta stoji za tem. da se to objavi, Takšna gradiva so največkrat silno nepomembna, lahko bi rekel celo ozka. Obravnavajo zgolj en sam problem, ki oajčešče ni mogel prodreti med delovnimi ljudmi in občani, nato pa želijo, da prek časopisa prikažejo ..resnico" vsemu prebivalstvu. So pa, tudi gradiva drugačne vrste. Pomembna in tudi širino "' V*mVt imafe ta gradiva' ns • ■ ili »naslov ■ „pore čilo", „samoupravni sporazum", „družbeni dogovor", „zapisnik itd. Običajno so napisana na S •- 10 straneh in pošiljatelj se ni v nobenem primeru pripravljen potruditi, da bi iz teh dolgih in učenih listin izdelal mnogo krajšo sopis. Celo nasprotno. Č več prispevkov prihaja v urei ništvo, tem kvalitetnejši časo> pis lahko sestavimo, ker v tem primeru prispevke selekcioniram^), vsaka selekcija pa seveda izloči najboljše. Seveda pa je popolnoma jasno, da vse, kar pride na urednikovo mizo, tudi ne more biti objavljeno. In zaradi tega ni potrebno potem zganjati takšnega hrupa, kot ga nekateri, ki jim pisanja nismo objavili. Za časopis navsezadnje govarja uredniški odbor in govorni urednik. Pa še nekaj: časopis urejamo in pišemo vanj sami amaterji- Če bi pri časopisu zaposlili novinarja1 ali urednika, bi bil nedvomno mnogo bolj kvaliteten in pester. Mi amaterski delavci pač rje uspemo dobiti prav vseh informacij, ki bi utegnile zanimati občana. Za letos to ne pride v poštev, ker je stabilizacija, drugo leto pa boste o tem vi, delavci in občani, povedali svoje mnenje. Pa iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela se Oglasite s kakšno krajšo pisno informacijo. 23535323484889482323234823234823532353235323 Modernizacija Mercatorjevih trgovin Da bi v večji meri zadovoljili potrebe potrošnikov, so se delavci Mercatorja TOZD Golovec odločili, da v letošnjem letu modernizirajo nekatere trgovine tudi na območju naše občine. Za smotrnejšo prodajo gradbenega materiala in ostale opreme bodo ustrezno preuredili trgovino Pri mostu. V prvi fazi nameravajo urediti skladiščno prodajne prostore, tako da bo kupec lahko dobil gradbeni in drugi material na enem mestu. Postavili bodo tudi streho dvo-kapnico nad samopostrežno trgovino v Šmartnem. Načrtujejo tudi obnovitev podov in skladiščnih prostorov v trgovini na Polšniku. Toplovod v Litiji V vseh treh zasavskih občinah Zagorju, Trbovljah in Hrastniku se ta čas intenzivno ukvarjajo s pripravami na izgradnjo termoelektrarne ter toplarne v Trbovljah, ki bo s toplotno energijo oskrbovala vse tri zasavske občine. Glede na to, da je tudi Litija velik porabnik toplotne in druge energije, je Izvršni svet Skupščine občine Litija sklenil, da se prouči možnost priključitve na zasavski toplovod. V ta namen so bili sklicani predstavniki potencionalnih porabnikov toplotne energije. Udeleženci sestanka so podprli pobudo IS za pristop k družbenemu dogovoru o proizvodnji, prenosu in uporabi toplotne energije, proizvedene v termoelektrarni toplarni Trbovlje. Od nadaljnjih razgovorov pa bo odvisno, ali nas bo po letu 1985 ogrevala „zasavska" toplota ali pa se bo našel drug vir energije. Lep napredek Probleme v veterinarstvu bo treba rešiti Ta mesec se je na prvi ločeni seji sestal zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija in obravnaval poročilo veterinarske postaje Posavje za lansko leto. Glede na številne pripombe in vprašanja, ki so se nanašala na delo veterinarske službe v naši občini — postavljali so jih delegati iz domala vseh koncev občine - je bilo pričakovati, da bo seja precej burna in da bodo imeli predstavniki veterinarske postaje kar precej dela, da bodo pojasnili vso problematiko. Seja pa je bila v celoti mirna, na njej pa so bili sprejeti nekateri sklepi, ki bodo nekatere probleme na tem področju skušali odpraviti. V naši občini so lani delali trije veterinarji in en veterinarski tehnik. Iz poročila veterinarske postaje je razvidno, da je bilo lani opravljenih 1116 cepljenj proti steklini, 1558 proti svinjski rdečici, 2.619 proti tuberkulozi in kar 76.131 proti kokošji kugi. Cepljenje je bilo izvedeno se proti slinavki in parkljevki (189), prašičji kugi (903) in brucelozi (520). Proti slinavki in parkljevki so bila cepljena vsa goveda v družbenem sektorju, goveda v privatnem sektorju pa niso bila zaščitno cepljena, ker ni bilo nevarnosti za to bolezen. Proti steklini so bili cepljeni psi, stari več kot 4 mesece. Vendar pa je dosti tudi takšnih lastnikov psov, ki jih zaradi borih 150 din niso dali cepiti in s tem povzročajo veliko potencialno nevarnost za razširitev stekline. Proti rdečici je bilo cepljenih okoli 80 % prašičev v zasebnem sektorju z vakcino, ki ustvarja 8-mesečno imuniteto. Veterinarji opravljajo tudi preglede živali in mesa v klavnici v Šmartnem. Lani so pregledali 2.020 govedi, 1.164 telet in 8.688 prašičev, skupno pa so pregledali preko 1.200 ton mesa. Veterinarji pri tem strogo kontrolirajo celoten postopek zakola živine in obdelave mesa. Lani so zaplenili 6.400 kg drobovine in 3.400 kg mesa, predvsem zaradi slabe izkrvavitve, vodenosti mesa, pljučnic, meti-ljavosti in drugih bolezni. Lani so veterinarji zdravili 1.324 goved, 2.911 prašičev in 3o psov, veterinarji pa opozarjajo, da bo potrebno higieni hlevov v bodoče posvetiti več pozornosti, saj zaradi tega nastopa dosti obolenj. Poseben problem pri zdrav- NEODGOVORNOST Najbrž je to še preblaga ocena za vse tiste lastnike psov, ki jih ne dajo cepiti proti steklini kljub odredbi in predvsem zaradi izjemno velike nevarnosti stekline. Vzrok za to neodgovornost pa je menda v tem, daje treba pri cepljenju plačati 150 din. Če je že samo denar vzrok za to neodgovornost, naj ti lastniki psov premislijo tole: ali se bolj izplača psa cepiti in plačati 150 din, ali pa se cepljenju izogniti in nato sodniku plačati - 700 - 900 din in se dober glas izgubiti. stvenem stanju živali v zasebnem sektorju predstavlja kosto-lomnica in metiljavost. Metilja-vost bi lahko uspešno odpravljali le z agromeliorizacijo vseh zamočvirjenih območij v občini, glavni vzrok za kosto-lomnico, ki se pojavlja predvsem v hribovitih predelih pa je v neustrezni mineralni sestavi krme. Veterinarska postaja je predlagala, da bi bilo potrebno pridobiti stanovanje za enega veterinarja, kar je zbor krajevnih skupnosti sprejel. Tudi telefonska povezava med Litijo in Gab-rovko je slaba in predstavlja zaradi tega problem. Veterinarska postaja je tudi dogovorjena z KZ Litija za pridobitev dveh sob za dežurstvo na Grmačah, kjer bo potem sedež dežurnih veterinarjev. Tudi skrb za pridobitev rejcev merjascev za naravni pripust bo ena izmed nalog v prihodnje. Nedvomno pa bi tudi strokovna predavanja in podobne akcije za živinorejce pomagala k nadaljnjemu napredku na tem področju. T. B. BOMO SPET PRIČELI OBJAVLJATI IMENA PIJANIH ŠOFERJEV? KAKO URESNIČUJEMO PROGRAM II. SAMOPRISPEVKA? Analizi gospodarskih in drugih gibanj v letu 1979 kaže, da smo dokaj uspešno nadaljevali z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah. Iz rezultatov gospodarjenja za leto 1979 je razvidno, da se gospodarska moč litijskega gospodarstva krepi, vzporedno pa se razvijajo tudi družbene dejavnosti. Vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva so leto 1979 zaključile brez izgube. Te organizacije so ustvarile 2.317.016 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 29 % več kot v letu 1978. Največji porast celotnega prihodka beležimo v PKT Litija, kar 244 %, sledijo pa LIL TOZD Mizarstvo 65 %, IUV-TOZD Usnjarna Šmartno 55 %, Kovina Šmartno 53 %, TOZD Gozdni obrat Litija 39 %, Splošna mizarska delavnica Gabrovka pa je ustvarila za 12 % manjši celotni prihodek kot v letu 1978. V letu 1979 so organizacije združenega dela porabile za 21 % več sredstev kot v letu 1978, vendar je v globalu rast porabljenih sredstev za 8 % nižja kot rast celotnega prihodka, kar ima bistven vpliv na višino ustvarjenega dohodka, ki je v globalu za 28 % višji kot v letu 1978, in je znašal 697.292 tisoč din. Rezultat takega povečanja je vsekakor posledica vlaganj v kapitalno intenzivnejšo proizvodnjo in postopnega prestrukturiranja proizvodnje ter odpiranja novih delovnih mest. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se v organizacijah združenega dela posveča več pozornosti zagotavljanju lastne akumulacijske sposobnosti, ki je temelj stabilnega in skladnega gospodarskega razvoja. Ob proučevanju teh razmerij ugotavljamo, da so organizacije združenega dela v globalu povečale delež za akumulacijo za 41 %, medtem ko je bil delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na ravni rasti dohodka. Rezultati take politike se kažejo v precej močni investicijski dejavnosti tako na področju industrije (Predilnica Litija, Mesarija in prekajevalnica Šmartno, Kovina Šmartno, SCT TOZD IAK Kresnice), kot tudi na področju gradbeništva in ostalih dejavnosti. Ob tem je bila ugodna tudi struktura virov financiranja, saj je bila lastna udeležba OZD prek 80 %. Pozitiven premik je dosežen tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino. V mednarodno menjavo je bilo vključenih šest organizacij združenega dela; največji delež v izvozu pa vsekakor predstavljajo LIL Litija, IUV-TOZD Usnjarna Šmartno in Predilnica Litija. Tako so v letu 1979 dosegli cca 45 % pokrivanja uvoza z neposrednim izvozom. Ob splošno zaostrenih pogojih gospodarjenja v letu 1979 kot posledici na domačem in svetovnem trgu, so le-ti vplivali tudi na razmere v litijskem gospodarstvu. Tako se gospodarstvo litijske občine pogostokrat sooča z likvidnostnimi težavami, kar skuša reševati s pomočjo najemanja kreditov. S tem pa se zadolženost povečuje. Problemu bo treba vnaprej posvečati več pozornosti. . , . _ . Andrej Repina Oprostitve tudi za poslovne prostore Občinska skupščina Litija je sprejela odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin, ki oprostitev plačila prometnega davka razširja še na poslovne prostore. Sodnik ima veliko dela Lani je občinski sodnik za prekrške prejel 1276 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Poleg tega pa je bilo v začetku leta nerešenih še 271 zadev iz leta 1978. Doslej je bil prometnega davka oproščen tudi promet stanovanjskih prostorov, zgrajenih z družbenimi sredstvi, odlok pa oprositev razširja še na poslovne prostore s tem da se davek ne plača samo pri prvi prodaji, pri naslednjih pa ga bo že treba plačati. S temi olajšavami bo možno še hitreje razvijati malo gospodarstvo, kot tudi nakup poslovnih prostorov za deficitarne dejavnosti v občini. x. B. Poleg tega pa je sodnik prejel še 288 prošenj za pravno pomoč, v 35 primerih pa se je pričel postopek za izvršitev zaporne kazni. To pa je že toliko Nove takse Občinska skupščina Litija je sprejela odlok o novih turističnih taksah v naši občini, ker te takse že več let niso bile spremenjene. Takšen odlok kot ga je sprejela litijska občinska skupščina, bodo sprejele tudi vse ostale občine naše (ljubljanske) regije, tako da bodo takse usklajene Turistične takse bodo zaračunavali gostinske, turistične in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo prenočišča, in jo odvajale na ustrezni račun. Turistične takse bodo znašale 10 din -».a nočitev v hotelih, motelih in gostiščih ter 5 din v zasebnih sobah. Takse bodo oproščeni otroci do 15. leta, invalidi, vojaki, če prebivajo v občini, slepi, šolske ekskurzije, člani počitniške zveze in zveze tabornikov. Če organizacija ne bo obračunavala in odvajala te takse, bo kaznovana z denarno kaznijo do 2.000 din, posameznik pa do 500 din. Odlok bo začel veljati 1. 1. 1981 T. B. dela, da bi ga morala opravljati dva sodnika, ne pa eden, kot je sedaj v naši občini, pa še ta je zaposlen pogodbeno. Kljub temu pa je bilo lani rešenih kar 990 zadev, 577 pa jih je iz leta 1978 in 1979 ostalo nerešenih. V preteklem letu je bilo z denarno kaznijo kaznovanih 781 oseb, od tega 17 mladoletnikov. Mladoletnikom je bilo izrečenih tudi 81 vzgojnih ukrepov opomina, v 15 primerih strožjega nadzora staršev, ukor pa je bil izrečen enemu mladoletniku. Z zaporom je bilo kaznovanih 19 kršiteljev javnega reda in mira, sicer pa je bilo zaradi kršitve javnega reda in mira kaznovanih 156 oseb, zaradi varnosti cestnega prometa pa 509 oseb. Zanimivo je, da se je število voznikov pod vplivom alkohola glede na leto 1978 zmanjšalo od 100 na 62. Sodnik za prekrške meni, da ima zaslugo za to tudi naš časopis in predlaga, da ponovno pričnemo objavljati imena in prekrške teh šoferjev v Glasilu občanov. Sicer pa so največ predlogov za uvedbo postopka posredovali s Postaje milice (991) in inšpekcijski organi (249), občani in druge organizacije pa so postopek predlagali v 56 primerih. Mladoletnikom je bilo lani izrečenih 117 kazni in vzgojnih ukrepov (v letu 1978 pa 163), največ teh kazni in ukrepov (106) pa se je nanašalo na kršitev varnosti v cestnem prometu. Sodnik meni, da je število teh' kazni in ukrepov pri mladoletnikih kljub zmanjšanju glede na leto 1978 še vedno dokaj veliko. T. B. Lani vloženih blizu 80 milijonov Iz poročila, ki ga je izdelala SIS za realizacijo II. občinskega samoprispevka za leto 1979, je razvidno, da je bilo lani vloženih v realizacijo programa blizu 80 milijonov dinarjev. Skoraj 60 milijonov din je bilo zbranih lastnih sredstev (samoprispevek), skupno s krediti pa nekaj več kot 83 milijonov din. Največ sredstev je bilo lani vloženih v gradnjo novega zdravstvenega doma, in sicer 30.784.906, takoj za tem pa v otroški vrtec na Graški Dobravi 7.366.270 din. Za prizidek k šoli v Gabrovki s telovadnico in igrišči je bilo treba vložiti Proračun sprejet Občinska skupščina Litija je 14. marca sprejela proračun občine za leto 1980. Bistvenih razlik glede na osnutek proračuna — o tem smo pisali v naši prejšnji številki — ni, saj je sprememba nastala samo pri financiranju OO ZZB NOV Litija, ki je namesto predlaganih 248.980 din sredstev prejela 342.562 din, zmanjšala pa so se sredstva za sofinanciranje Temeljnega sodišča Ljubljana. Prihodki proračuna občine Litija v letu 1980 bodo tako znašali 46.884.000 din, prav toliko pa odhodki, kar je za 16 % več kot lani. T. B. 3.336.474 din, za ambulanto v Gabrovki pa 788.049 din. Lani so pričeli graditi tudi igrišče pri osnovni šoli na Graški Dobravi, kar je stalo 1.470.574 din, popravilo šole v Jevnici pa je stalo 311.760 din. Manjša dela v vrednosti 67.930 din so bila opravljena tudi pri urejevanju okolice pri osnovni šoli Šmartno. Kreditne obveznosti so znašale 11.872.591 din, obveznosti do skladov pa 105.710 din. Skupaj je bilo torej lani vloženih v realizacijo programa II. samoprispevka 79.092.293. din, od tega nekaj manj kot tri petine za zdravstveni dom. T. B. POPRAVEK V februarski številki Glasila občanov sta v prispevku „Kdo je kaj" na 3. strani nastali dve napaki, ki jih popravljamo: 1. Tone Pavliha je načelnik za ljudsko obrambo in ne za notranje zadeve 2. Vid Praunseis od aprila lani ni več predsednik odbora za prostorsko planiranje pri izvršnem svetu 2. STRAN IZ POROČILA ZAVODA ZA ŠOLSTVO - ORGANIZACIJSKA ENOTA LJUBLJANA Telesna vzgoja, učila, zunanji sodelavci... Iz poročila Zavoda za šolstvo SR Slovenije — organizacijske enote Ljubljana, kamor spadajo tudi naše šole, povzemamo nekatere podatke in ugotovitve, ki se nanašajo na šolsko leto 1978/79 Redni oddelki nacijo. Kar 18 % učencev je obiskovalo razredni pouk v kombinaciji, kar je zelo visok odstotek. V naši občini je bilo v šolskem letu 1978/79 91 oddelkov z 2090 učenci. 69 oddelkov z 1713 učenci je bilo čistih, 19 oddelkov je imelo dvojno kombinacijo, trije oddelki pa so imeli trojno kombi- Kadri V šolskem letu 1978/79 je v osnovnih šolah v naši občini delajo 113 pedagoških delavcev. Od tega jih je bilo 51 s srednjo strokovno izobrazbo, 42 z višjo in 11 z visoko strokovno izobrazbo, 9 pedagoških delavcev pa še ni imelo zaključene strokovne izobrazbe. Učni uspehi so bili boljši Lani je od 2090 učencev v naši občini napredovalo v višji IZ PREDLOGA ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Odslej usmerjeno izobraževanje Litijska občinska skupščina je pričeja obravnavati tudi gradiva iz programov republiške skupščine. Nedvomno bb tak način dela še nadalje izboljšal delegatske odločitve, saj bo s tem v odločanje vključenih še več delovnih ljudi in občanov. Prva tema iz republiškega programa, ki jo je obravnavala litijska občinska skupščina, je bila predlog zakona o usmerjenem izobraževanju. Že naziv zakona pove.da bo slo odslej za izobraževanje, ki bo usmerjeno. To pa predvsem pomeni, da bomo mladino usmerjali v tiste izobraževalne smeri, ki jih naše (tudi občinsko) združeno delo potrebuje. Seveda bodo v teh procesih izredno pomembno vlogo odigrale strokovne službe poklicnega usmerjanja in kadrovske službe v OZD, ki bodo usklajevale želje in interese posameznikov z njihovimi sposobnostmi in potrebami združenega dela. Gre torej za izredno tesno sodelovanje OZD z vzgojnoizo-braževalnimi organizacijami oziroma med uporabniki in izvajalci, ki bodo v posebnih izobraževalnih skupnostih po načelih svobodne menjave dela s samoupravnim sporazumom zagotovili izvajanje celotnega vzgojnoizobraževalnega progra- ma. V sedanjem usmerjenem izobraževanju se bomo srečali s tremi vrstami programov, in sicer s skrajšanim programom, srednjim in nadaljevalnim. Po skrajšanem programu sedanjega izobraževanja bo izobraževanje potekalo največ dve leti, po srednjem najmanj dve in največ štiri leta, po nadaljevalnem pa največ dve leti. Nadaljevalni program predstavlja nekaj podobnega, kot so sedanje delo-vodske šole. V izobraževanje po skrajšanem programu se bodo lahko vključili tudi učenci, ki niso končali osnovne šole, v izobraževanje po programih srednjega izobraževanja pa le tisti učenci, ki so zaključili osnovno šolo. Med samim šolanjem bo seveda tudi možno preusmeriti učence iz srednjega programa v skrajšanega glede na njihove sposobnosti oziroma uspešnost. Ponavljanje razreda oziroma letnika bo možno samo enkrat. Tudi pri prehodu oziroma nadaljevanju šolanja po srednjem usmer- In v Litiji? Prej bi lahko rekli slabo, kot kaj drugega. Vzrokov za takšno oceno je več. Med njimi je tudi dejstvo, da v Litiji tudi doslej nismo imeli srednjih šol, razen krznarske v Šmartnem, pa bi neučinkovitost in mrtvilo na tem področju deloma lahko pripisali tudi temu dejstvu. Drugi, bistvenejši vzrok, pa je nedvomno v tem, da v naših OZD niti sami točno ne vedo, kakšne in koliko kadrov bodo rabili v nekoliko dolgoročnejšem obdobju. Niti ena OZD v naši občini namreč nima takšne kadrovske službe, kot bi jo morala imeti in zaradi tega je tudi težko govoriti o kvalitetnih in reničnih kadrovskih planih, ki bi bili usklajeni s proizvodnimi plani in sploh z razvojem OZD. Nekaj aktivnosti zaznavamo le pri povezovanju naše Delavske univerze s Kovinarskim centrom v Zagorju za pridobitev dislociranega oddelka kovinarske stroke v Litiji, vendar vse skupaj ne kaže na najboljše. Zaradi predavateljev, nikakršnih možnosti za praktični pouk in tudi zaradi zahtevnih verifika-cijskih pogojev ti tudi v primeru dislociranega oddelka, bodo naši učenci morali večini pouka prisostvovati izven Litije, v tem primeru v Zagorju. Krznarska šola v Šmartnem bo verjetno dislocirani oddelek tega centra v Domžalah, na kaj več pa v bližnji prihodnosti tudi ne moremo računati. Tako bodo učenci iz naše občine tudi v nekaj prihodnjih letih še vedno vezani na izobraževanje v srednjem usmerjenem šolstvu predvsem v Ljubljani. jenem izobraževanju, na višjih šolah (program za pridobitev višje strokovne izobrazbe) bo namesto sedanje mature potrebno delati poseben nadaljevalni izpit pred posebno komisijo, v kateri bodo tudi učitelji iz vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki izvajajo programe za pri- Izobraževanje ob delu bo v prihodnje dobivalo vse večji obseg. Za izobraževanje ob delu štejemo tisto izobraževanje, ko je oseba, ki se izobražuje,' obenem \udi v delovnem razmerju. Tudi izobraževanje iz dela bo v prihodnje pridobivalo večji pomen. Za izobraževanje iz dela se šteje tisto izobraževanje, ko oseba, ki se izobražuje, preneha delati ne glede na to, ali ostane v delovnem razmerju ali ne. dobitev višje oz. visoke izobrazbe. Konkretno pa bo šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju izgledalo takole: prvo leto bodo imeli vsi učenci 60 do 70 % skupnega programa, ostali del programa pa bo že usmerjevalni za tisti poklic, kamor se učenec usmerja. V nadaljnjih letih se bo delež skupnega programa zmanjševal, usmerjenega pa povečeval. Zakon prinaša tudi nekatere druge novosti. Naziva profesor na primer ne bo več, odslej bodo samo še učitelji izobraževalnih organizacij, ki izvajajo program za višjo in visoko izobrazbo. Srednjih šol torej ne bo več, odslej bo srednje usmerjeno izobraževanje, ki ga bomo pričeli izvajati že letos jeseni. T. Brilej razred ali uspešno izdelalo 8. razred 2059 učencev, ali 98,52 %. Ta uspeh je za 0,07 % boljši od uspeha v prejšnjem šolskem letu. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so vsi učenci, ki so bili vključeni v oddelke podaljšanega bivanja v osnovni šoli Litija, napredovali v višji razred. Oddelki podaljšanega bivanja Oddelki podaljšanega bivanja so bili v Šmartnem in Litiji. V šestih oddelkih je bilo vključenih 110 učencev, ali 7,82 %. Zanimivi so tudi vzroki za vključevanje učencev v podaljšano bivanje. 78 učencev se je vključilo v podaljšano bivanje zaradi zaposlenosti obeh staršev, 17 zaradi pomoči pri učenju, 9, ker so otroci samohranilk, 4 zaradi odsotnosti staršev, 2 pa zaradi vzgojne ogroženosti in slabih gmotnih razmer. Samouprava in podružb- ljanje vzgoje in izobraževanja Sveti staršev v šolah so delegatska baza delegatov, ki so jih delegirali v svete osnovnih šol in naj bi omogočili pretok informacij in pobud od sveta staršev do sveta šole in strokovnih organov šole. Oddelčni sveti staršev se kot oblika samoupravnega delovanja staršev v osnovnih šolah še prepočasi uveljavljajo. Sveti šol kot osrednji organi upravljanja so določeni s statuti vseh naših šol. Vendar pa je iz poročila razvidno, da se je svet šole v Gabrovki sestal lani samo 2 krat, kar bi bilo najboljše, saj s tem ni mogel delati ažurno in zunanjim delegatom ni najbolje omogočil vpliv na življenje in delo šole. Pedagoška svetovalka Pavla Zadobovšek je na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine tudi poudarila izredno pomembnost in nujnost povezovanja šole s svojim neposrednim okoljem, torej s krajevno skupnostjo in vsem življenjem v njej. Premalo zunanjih sodelavcev Šolske organizacije in prostovoljne dejavnosti je vodilo 121 učiteljev in le 10 zunanjih sodelavcev. Pomoč zunanjih sodelavcev se v šolah vsekakor prepočasi uveljavlja in se bodo morale šole zaradi tega bolj povezovati s svojo okolico (krajevno skupnostjo, društvi, družbenimi organizacijami itd.) pri pridobivanju večjega števila zunanjih sodelavcev. Razvite prostovoljne dejavnosti -sodelujočih pa premalo Lani je v raznih sekcijah ŠOLSKIH športnih društev aktivno sodelovalo 1671 učencev. Med šolskim letom je bilo 293 različnih akcij oziroma tekmovanj, kar je zelo veliko. Glede na razvijanje oz. usposabljanje mladine za družbeno samozaščito pa bi bilo prav, da bi razvijali tudi taborništvo kot pomembno obliko dela na področju usposabljanja mladine za družbeno samozaščito. Tudi v okviru šolskih kulturnih društev je lani sodelovalo 1220 učencev, ki so imeli v šolskem letu 299 raznih nastopov oziroma manifestacij svojega delovanja (šolska glasila, likovne razstave itd.) Če pa štejemo sodelujoče v več interesnih dejavnostih samo enkrat, pa ugotovimo, da jih je sodelovalo le 1779, ali 85 % od vseh učencev v občini. Zato bi kazalo smoter o usmerjenem izkoriščanju prostega časa učencev izvajati bolj zavzeto. Učenci naših šol so imeli možnost sodelovanja še v drugih občasnih dejavnostih. Tako jih je za bralno značko tekmovalo 947, v jugoslovanskih pionirskih igrah je sodelovalo 51 učencev, v veseli šoli 733 učencev, v akcijah za varstvo okolja 640 učencev in v humanitarnih akcijah 187 učencev. Preveč brezplačnih prevozov Lani je imelo 774 učencev brezplačni prevoz do šole. To je 36 % vseh učencev v občini, kar je izredno veliko, najbrž pa celo mnogo preveč, saj republiški normativ določa oddaljenost 4 km, preko katere imajo učenci brezplačen prevoz. No, veliko učencev pa se vozi brezplačno tudi iz krajev, ki so manj kot 4 km oddaljeni od šole. Litijska šola ima 216 vozačev, šmarska 316, gabrovška pa 242. Dopisujte v naše glasilo v. Problemi so še prisotni Zavod za šolstvo SRS -organizacijska enota Ljubljana meni, da bodo morale šole v sodelovanju s širšo družbeno skupnostjo rešiti še naslednje probleme: — ureditev zunanjih površin za pouk telesne vzgoje pri vseh podružničnih šolah, — dopolnitev opremljenosti šol z učnimi sredstvi in učno tehnologijo za kemijo, biologijo, tehnično vzgojo in gospodinjstvo (prostori), — z načrtno štipendijsko politiko usmeriti več mladih v pedagoške poklice, — akcijo „brezplačni učbeniki" organizirati v sodelovanju s sveti staršev in sveti osnovnih šol, — pridobiti čim več zunanjih sodelavcev za vodenje prostovoljnih dejavnosti in zainteresirati vse učence za aktivno sodelovanje. r Trinajst prošenj in pritožb Občinska komisija za prošnje in pritožbe je v lanskem letu prejela 13 prošenj in pritožb. Le tri prošnje oziroma pritožbe pa so bile posredovane neposredno občinski komisiji. Od ostalih 10 pa jih je bilo 5 naslovljenih na kabinet predsednika republike, 4 na republiško komisijo za prošnje in pritožbe, ena pa neposredno na republiške funkcionarje- Največ - šest vlog se je nanašalo na stanovanjske zadeve, štiri na premoženjsko pravne, po ena pa na komunalno in socialno problematiko. Ena vloga je bila posredovana v zvezi z dejavnostjo OZD posebnega družbenega pomena. Od trinajstih vlog je komisija lani uspela devet vlog dokončno rešiti. T. B. PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ Ali so sredstva zagotovljena? Delegacija Predilnice je občinski skupščini postavila vprašanje, če so zagotovljena sredstva za nadaljevanje del na poslovno-stano-vanjskem objektu med Jerebovo ulico in Zasavsko cesto. Investitor in izvajalec del na tem objektu GD? Beton Zagorje je v zvezi s tem posredoval naslednjo informacijo: vsi prostori v zgradbi, razen kletni prostori, so prodani. Vrednost objekta je 62 milijonov din, od tega so sredstva za nakup prostorov že vložili: uprava SO Litija (9 milijonov din), Ljubljanska banka (4,5 milijona din), Zavarovalna skupnost Triglav (3 milijone din), SIS za zaposlovanje (2 milijona din), Getaldus (600 tisoč din). Pripravljena je pogodba s Tekstilom za odkup prostorov v vrednosti 5,12 milijona din in s Stanovanjsko komunalno banko v vrednosti 4,5 milijona din, Kletni prostori še niso oddani. GIP Beton vodi razgovore s Tobakom za 70kv. m površin, za druge uporabnike pa ostaja še 50kv. m površin. Tudi prostor 150 kv. m za eno trgovino in 400 kv. m za drugo trgovino še ni prodan. Od 16 stanovanj je 12 že prodanih (pogodbe so podpisane za 7 milijonov din). Razliko od vrednosti investicije pokriva GIP Beton. Kakšni komunalni prispevki? Nova vozniška dovoljenja Vozniška dovoljenja je treba zamenjati do konca leta Na osnovi določb pravilnika o obrazcu vozniškega dovoljenja morajo imetniki vozniških dovoljenj le-te zamenjati do konca letošnjega leta. Gre za zamenja- vo starih tridelnih vozniških dovoljenj ne glede na rok veljavnosti. Zamenjava se opravi na oddelku za notranje zadeve pri SO Litija. Vlogi za za- menjavo je treba priložiti tudi dve fotografiji 3,5 x 4,5 cm. Pomembno je tudo to, da bomo morali vsi tisti imetniki vozniških dovo- ljenj, ki zamenjave starih tridelnih dovoljenj ne bodo opravili do konca leta, na, ponovno preizkušnjo pred izpitno komisijo. T. B. Kadrovske vesti Občinska skupščina Litija, je dala soglasje k imenovanju Staneta Jeraja za predstojnika Organizacijske enote Ljubljana pri Zavodu SRS za šolstvo. Marjan Pintar, sedanji načelnik davčne uprave pri SO Litija, bo s 15. aprilom prevzel novo dolžnost vodje Beogradske banke v Litiji Občinska skupščina Litija je sprejela odlok o ustanovitvi 22-članske komisije občinske skupščine za spremembo statuta občine. Člane v komisijo bodo posamezni organi in organizacije izvolili kasneje. Zbori občinske skupščine so to nalogo že opravili, in sicer je družbenopolitični zbor v komisijo imenoval Staneta Pungerčarja, zbor združenega dela Vojka Medveda, zbor krajevnih skupnosti pa Kokalj Heleno. Glavna naloga komisije bo priprava osnutka spremeb občinskega statuta, ki se nanašajo na pobudo predsednika Tita in sklepe CK ZKS o kolektivnem delu in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov. Predlog za ustanovitev te komisije je podalo Predsedstvo OK SZDL Litija. Nova predsednica Planinskega društva Litija je postala Ana Mohar, ki je bila izvoljena na občnem zboru Planinskega društva, 14. 3. 1980. T. B. Delegacija KS Jevnica je občinski skupščini postavila vprašanje, zakaj se še ni pristopilo k pripravi in sprejemu odloka o komunalnih prispevkih graditeljev — stanovanjskih in počitniških hiš v krajevnih skupnostih, ki se urejajo z urbanističnim redom. Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Litija je pojasnil, da je izvršni svet SO Litija že imenoval posebno komisijo, ki bo pripravila osnutek odloka o komunalnih prispevkih graditeljev stanovanjskih in počitniških hiš v krajevnih skupnostih, ki se urejajo z urbanističnim redom. Komisija je tudi pričela s proučevanjem pozitivne zakonodaje s tega področja. Bodo vlaki v Renkah še ustavljali? Delegacija KS Polšnik je občinsko skupščino Litija prosila za posredovanje, ker ŽTP Ljubljana namerava v letošnjem letu ustavljati le še štiri vlake v Renkah. Doslej je ustavljalo osem vlakov, kar pa je že minimalno. Občani ne dovolijo ukiniti štirih vlakov, saj je v Renkah postajališče že 32 let in pričakujejo kvečjemu boljše ukrepe, ne pa slabše. Odelek za gospodarstvo je pojasnil, da bo glede na modernizacijo proge Ljubljana — Zidani most težko doseči, da bi v Renkah ustavljali več kot 4 vlaki, saj bi zaradi tega nastopilo precej tehničnih problemov, ki bi ovirali avtomatizacijo prometa. Oddelek za gospodarstvo si prizadeva, da bi omogočili postanke še vlakom, ki proti Zidanemu mostu odpeljeta ob 5.13 in 23. 14., ter vlaku, ki proti Ljubljani odpelje ob 12. 31. Avtobusna proga Delegacija KS Kostrevnica se je zanimala za možnosti za novo avtobusno progo Šmartno-Kostrevnica—Lupinica, ker bi s tem omogočili delavcem nemoten prevoz na delo. SAP Viator je odgovoril, da bi bilo možno to progo vpeljati le v času šolskega pouka. Avtobus bi iz Lupinice odpeljal ob 5.30 po-vratek iz Litije oz. Šmartna pa bi bil ob 14.30. Ta prevoz bi opravljali s šolskim avtobusom. Če pa se bo osnovna šola Šmartno odločila za prevoze učencev s svojim avtobusom, pa seveda tudi ta možnost odpade. T. B. IZ ODLOKA O URBANISTIČNEM REDU Kako bomo gradili? Za tista območja naše občine, ki jih ne urejajo urbanistični ali zazidalni načrti je občinska skupščina Litija sprejela odlok o urbanističnem redu, ki se torej nanaša na vse krajevne skupnosti razen Litije - levi breg, Litije — desni breg, Šmartna in Kresnic. 0 Osnutek odloka o urabnističnem redu je bil predhodno dan v javno razpravo, vendar pa so le tri krajevne skupnosti posredovale pripombe na osnutek. Sedanji odloki o urbanističnem redu je v bistvu dopolnjen prejšnji odlok iz leta 1976, saj so se med tem časom pokazale mnoge pomanjkljivosti. V odloku je poudarek predvsem na tem, da se za granjo lahko uporabljajo le manj razredna zemljišča, glede con za počitniške hiše pa bo veljalo določilo, da naj se najprej pozidajo obstoječe cone, šele nato bi lahko razpravljali o možnih novih conah za gradnjo počitniških hiš. Kakšna glasbena šola? Glasbena šola pri Delavski univerzi Litija je edina glasbena šola na območju organizacijske enote Ljubljana, ki deluje kot notranja organizacijska enota druge organizacije. Iz poročila Zavoda za šolstvo SRS - organizacijske enote Ljubljana, ki ga je izdelal za lansko leto, je razvidno, da v litijski glasbeni šoli nastopajo nekateri problemi, tako kadrovski kot organizacijski in finančni. Glasbena šola ima prostore v zgradbi stare osnovne šole v Li- Obvezno radiografiranje Letos od 27. avgusta do 3. septembra se bomo občani naše občine zvrstili na opaznem radiografiranju. Zadnje radiografiranje v naši občini je bilo pred štirimi leti, leta 1976. Namen radiografira-nja je v pravočasnem odkrivanju bolezni prsnega koša, predvsem tuberkuloze in pljučnega raka. Za občane bo radiografiranje brezplačno. Vse stroške bo pokrila občinska zdravstvena skupnost. Stroški za eno slikanje znašajo 21,10 din, kar pomeni, da bo občinska zdravstvena skupnost morala zagotoviti okrog 177.000 din. Potrebno pa bo pokriti še stroške v zvezi z vabili, plakati in delom pomožnega osebja, ki pa po dogovorjenih merilih ne smejo presegati 7,50 din na preiskano osebo. Kdor se ne bo odzval slikanju, bo kaznovan z denarno kaznijo do 2.000 din, za preprečevanje udeležbe na slikanju pa je kazen do 3.000 din. Radiografirani bodo občani starejši od 29 let. vsi T. B. tiji, zaposlenih pa ima 7 učiteljev, od katerih pa je le eden v delovnem razmerju za nedoločen čas - to je vodja šole -vsi ostali pa so zunanji sodelavci v pogodbenem razmerju. Poročilo ocenjuje, da glasbena šola z enim samim stalnim pedagoškim delavcem ne more odigrati svoje vloge v občini. V glasbeni šoli je 74 učencev (klavir 23, pihala 15, trobila 5, harminika 18, balet 11, nauk o glasbi 2), ki so lani imeli 22 raznih nastopov. Financiranje glasbene šole šole je potekalo iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti (70 %) in prispevkov učencev (30 %) Poročilo ocenjuje, da so bile visoke šolnine kritične in da previsoki prispevki učencev predstavljajo problem. Nadalje poročilo navaja tudi problematiko neustreznih prostorov oz. opremljenosti, kadrovske probleme in status glasbene šole. Poročilo daje namreč tudi možnost, da glasbena šola Litija postane samostojna. Koliko pa bi bila takšna rešitev dobra, pa je seveda vprašanje. Gradnja objektov izven naselij, kot tudi na njivah, melioriranih površinah in na zemljiščih, ki so zavarovana ter rezervatih ne bo možna. Maksimalna oddaljenost novih objektov pa bo smela biti 40 m od zadnjega objekta v strnjenem naselju. V primeru nestrnjenega naselja pa je ta maksimalna oddaljenost 30 m. Dovoljena je gradnja visokopritličnih oziroma enonadstropnih objektov pri oblikovanju objekta pa se morajo upoštevati značilnosti naselja in okolja. Dopustne so le dvokapne strehe, naklon pa se določi z ozirom na arhitektonski značaj naselja in klimatske razmere. Ravne strehe niso dovoljene. Tudi salonitna kritina ni dovoljena, fasade pa morajo biti obdelane z naravnimi materiali v temnejših tonih tako, da se objekt čim bolj vključi v okolje. Vsak graditelj je dolžan okolico objekta tudi hortikulturno urediti z zasaditvijo avtohtonega drevja (lipa, kostanj, oreh, gaber itd.). Rastline, tuje temu podnebju niso primerne. Nove hiše morajo biti od obstoječih objektov odmaknjene 8 do 10 m, od vaških proti pa 5 m od zunanjega roba obstoječe ceste. Tudi oddaljenost ograj in opornih zidov mora biti najmanj 2 m od zunanjega roba poti, Ograje morajo biti oblikovane tako, da se čim bolj vklopijo v okolje in izdelane iz naravnih materialov (les, kamen, živa meja). Pomembno je tudi določilo, da mora vsak investitor pred naročilom parcelacijskega in stimulacijskega načrta pridobiti pismeno mnenje o zazidljivosti parcel pri pristojnem organu za urbanizem. Odlok tudi določa postopke za pridobitev lokacijskega dovoljenja in določa oprostitve pri katerih lokacijsko dovoljenje ni potrebno oziroma kjer zadostuje samo gradbeno dovoljenje. Urbanistični red točno določa tudi pogoje za gradnjo počitniških hiš. Ti objekti morajo biti oblikovani v skladu z značilnostjo pokrajine, urbanistična služba pa glede na to določi pogoje za gradnjo. Strešna konstrukcija mora biti dvokapnica z naklonom 35 do 450. Na vinorodnih območjih je dovoljena obnova zidanic in hramov pod pogoji, da objekt ne spremeni prvotnega videza, kot tudi osnovne funkcije. Gradnja novih objektov v teh področjih je možna le, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 500 m2 vinorodnih površin, ki jih tudi obdeluje. T. B. Kje je dovoljeno graditi počitniško hišo? Gradnja počitniških hišic je možna le znotraj meja naslednjih con: Slivna, Cvetež, Mačkovec, Zg. Hotič, Bitiče, Kre-sniški vrh, Veliki vrh, Širmanski hrib, Podšentjur, Grilovec, Jazbine, Tepe, Preveg, Jelenski reber, Za-gozd, Gradišče (pri Dolah), Moravska gora, Štorov-je, Gobnik, Mihelca, Sevno, Primoskovo, Stara gora, Kresniški vrh in pri Bržončku, Goliša, Mala Štanga, Dragovško, Stranski vrh pri Sladiču. Kardeljevo ime bo ostalo kot datum — je zapisal Miroslav Krleža. V spominu naših ljudi bo trajnejši od kakršnegakoli nagrobnega marmorja. 70-letnica rojstva tov. Edvarda Kardelja, njegove besede in misli bodo dajale vsebino vsem letošnjim proslavam in manifestacijam, zato je ta datum eden izmed tistih, kateremu bomo posvetili tudi v našem glasilu nekaj prostora. V obliki kratkega orisa boste lahko v nekaj nadaljevanjih spoznali življenje in delo Edvarda Kardelja, ki ga je pripravila učiteljica zgodovine v osnovni šoli Litija, Fani Kosmač: Kratek oris življenja in dela Piše: Fani Kosmač Edvard Kardelj, jugoslovanski revolucionar, družbenopolitični delavec, državnik in marksistični teoretik, seje rodil 27. februarja 1910 v Ljubljani v delavski družini. Njegova starša sta bila delavca. Oče je bil krojač, pozneje pa hišnik, mati pa delavka v tobačni tovarni. Oče je bil član socialnodemokratske stranke, mati pa zagrizena sindikalna funkcionarka. Tako se je že v rani mladosti opredelil za delavsko gibanje. Pri tem mu je predvsem pomagala mati, ki je odobravala' njegovo politično delo in mu na razne načine pomagala. Kot devetletni deček je sodeloval z materjo pri prvomajskih demonstracijah in nosil transparent. Kot deček je zelo rad prebiral pustolovske romane, zelo zgodaj pa je vzljubil književnost nasploh, bral Cankarja in celo sam pisal pesmi o tovarniških dimnikih in nekakšne črtice v Cankarjevem slogu. Ko je bil star ±i let, ga je oče odpeljal v ,.Svobodo" v delavsko prosvetno in telovadno društvo, ki je imelo sekcijo tudi za otroke. V „Svobodi" so bili komunisti in socialni demokrati, med katerimi seje bil boj za prevlado, ki ga je spoznal tudi Kardelj in se odločno opredelil za komuniste. Leta 1924 je prišlo do krvavega obračuna - oboroženega spopada med delavci in orju-naši v Trbovljah. Takrat je hodil Kardelj v meščansko šolo (podobno sedanjim štirim višjim razredom osemletke). V šoli so obširno razpravljali o dogodkih v Trbovljah in se tudi razcepili zaradi različnega političnega prepričanja v dva tabora ter se med seboj stepli. Takrat jih je prvič zaradi svojega političnega prepričanja dobil. Kljub temu pa so mu ravno Trboveljski dogodki utrdili globoko prepričanje o zgodovinskem poslanstvu delavskega gibanja in komunistične partije, porodila se mu je pravzaprav jasna orientacija in odločitev, tako da lahko rečemo, da so trboveljski dogodki dokončno začrtali njegov nadaljnji politični razvoj. Po končani meščanski šoli se je vpisal na učiteljišče, zato ker je bila to zanj najkrajša pot do kruha, ker so doma težko živeli. Kot dijak učiteljišča je nabiral prva teoretična znanja v ilegalnih marksističnih krožkih in prve praktične izkušnje v skojevskih vrstah. Komaj 19. letnemu je bila zaupana odgovornost -naloga sekretarja pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. V tem času je sodeloval tudi v Mladini. Toda že naslednje leto ob koncu šolanja so ga zaprli in obsodili na dve leti strogega zapora. Toda kot večina takratnih komunistov - zapornikov je na robiji razširjal in poglabljal svoje teoretično znanje. Sodeloval je pri izdajanju ilegalnih Sartijskih publikacij (Književnost, ova knjiga, Ljudska pravica) in se tudi sam intenzivno ukvarjal s publicističnim delom. Svoja dela je objavljal pod raznimi psevdonimi (Tone Brodar, Ivan Kovač, Jože Bevc, Ivan Ukmar). V KP Jugoslavije je bil sprejet leta 1928. Po aretaciji v začetku februarja 1930. leta so ga odpeljali v Beograd na Obilićiev venac v specialno upravo. S tepežem in raznimi mučenji na občutljivih delih telesa so mu hoteli zlomiti voljo do naprednega političnega delovanja. Med drugim so ga mučili tudi tako, da so ga obešali za noge in mu zatikali igle za nohte. Zapor in udarci ga niso prestrašili, čeprav ni bilo lahko prenašati vsega tega, volja do političnega dela mu niti za trenutek ni odpovedala. Po sedmih mesecih policijskih preiskav je preživel dve leti težke ječe v Zabeli'pri Požarevcu. V tem zaporu ie poblobljeno študiral marksistično literaturo ter druge knjige s področja družbenih ved, filozofije, zgodovine in ekonomike. V Zabeli so se zaporniki večkrat uprti, prirejali so gladovne stavke, zato je ta zapor pomenil zanj zelo dobro šolo. Po vrnitvi iz kaznilnice sta skupaj z Borisom Kidričem začela obnavljati partijsko organizacijo v Sloveniji, ki je bila v dobi velikih aretacij razbita. Po aretaciji Kidriča je bil kmalu ponovno aretiran tudi Kardelj, vendar so ga izpustili, ker niso imeli točnih podatkov o njegovem delovanju. Kardelj in Kidrič sta študirala markstistično - leninistično literaturo. Vsak od njiju je imel za seboj več srečanj s policijo. Bila sta si podobna kot le kaj, vsak po svoje pa je bil izreden. Pri skupnem delu sta se dobro ujemala in med njima ni bilo rivalstva. Bila sta v stikih z vsemi družbenimi plastmi v Sloveniji, vštevši kmete. Na septembrski pokrajinski partijski konferenci leta 1934 je prišlo tudi do prvega srečanja med tov. Titom in Kardeljem, ki je kot sekretar pokrajinskega komiteja sodeloval pri pripravah te konference. To srečanje je imelo za njegovo delo velik pomen. Ker je bila policija Kardelju stalno za petami, se je CK KPJ odločil, da naj odide na partijsko delo v Sovjetsko zvezo. Tam je ostal dve leti in hodil v mednarodno Leninovo šolo, intenzivno študiral filozofijo in zagodovino, nato pa tudi predaval na Leninovi šoli, kakor tudi na Komunistični univerzi narodnostnih manjšin Zahoda. Predaval je zgodovino delavskega gibanja in kominterne,zgodovino naše partije, kakor tudi nekatere ožje predmete s področja politične prakse. V Moskvi je delal od jutra do noči, intenzivno študiral po dvanajst do štirinajst ur na dan. V tem času je prevedel znano Leninovo delo ..Imperializem in empiriokri-ticizem". Med svojim bivanjem v Moskvi je imel tov. Kardelj ponovno priložnost srečati se s tov. Titom, ki je prispel tja kot predstavnik naše KP. Na Titovo zahtevo, posredovano še istega leta je deloval v pripravah na ustanovni kongres KPS 17. aprila 1937 načebinah. Kardelj je bil avtor Manifesta ustanovnega kongresa KPS, v katerem je razložena programska usmeritev slovenskega revolucionarnega gibanja, zasnovana na združitvi boja proti fašistični nevarnosti od zunaj z bojem za globoko notranje demokratične spremembe. Na kongresu je bil izvoljen za člana CK KPS. Maja 1938. leta je postal član začasnega vodstva KP, ki ga je ustanovil tov. Tito in tako je od vsega začetka pomagal pri reorganizaciji in krepitvi partije, pri boju zoper sektaštvo in oportunizem v partiji. Leta 1939 je izšla pod psevdonimom Sperans njegova znana študija „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja". Kljub prepovedi in za- plembi cenzure so skoraj vso naklado razširili po domovini in tako omogočili komunistom, da so jo proučevali. S tem delom je Kardelj dokazal, da je rešitev nacionalnega vprašanja Slovencev, majhnega ogroženega naroda, in s tem tudi drugih jugoslovanskih narodov, možna samo v okviru splošnega protifašističnega in protiimperialističnega gibanja na čelu z ljudskimi množicami. Marca 1939 je Kardelj sodeloval na prvi seji C K KPJ, ki jo je tov. Tito sklical po vrnitvi iz Moskve in po ureditvi krize v zvezi s položajem KPJ v kominterni. Tedaj je bil izvoljen v sekretariat politbiroja in zaupano mu je bilo urejanje „Proletera". Od začetka leta 1940 je živel v glavnem ilegalno v Zagrebu, sodeloval v delu nacionalnih in pokrajinskih partijskih konferenc (v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji) in v pripravah pete konference KPJ, na kateri je bil vnovič izvoljen v CK KPJ in politbiro partije. Napad Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo ga je zatekel v Beogradu, kjer je kot delegat CK KPJ sodeloval v pokrajinskem komiteju KPJ za Srbijo. Takoj po napadu se je vrnil v Zagreb, kjer je že 10. aprila sodeloval na seji C K KPJ, na kateri je bilo sklenjeno nadaljevati odpor Ero t i okupatorju, nato je odšel v jubljano in neposredno sodeloval pri ustanavljanju OF slovenskega naroda, 27. aprila 1941, in pri oblikovanju njenega programa. V vseh štirih letih vojne je bil Titov neposredni sodelavec, član Vrhovnega štaba NOV POJ, član predsedstva AVNOJ, podpredsednik NKOJ. Bil je eden od avtorjev odločitev, sprejetih na drugem zasedanju AVNOJ-a. Od takrat naprej je vodil delo za organizacijo zakonodaje, narodne oblasti in problematiko družbenopolitične prakse KPJ. V tem obdobju je izdal več pomembnih del in člankov, ki se ukvarjajo z osnovnimi vprašanji strategije in taktike narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter še posebej izgradnje narodne oblasti in nove državne organizacije. Junija 1944. leta je skupaj s tov. Titom sodeloval na pogajanjih med NKOJ in kraljevsko vlado Ivana Šubašiča. Od tedaj se je nenehno neprestano udejstvoval v boju za mednarodno priznanje in utrditev položaja nove Jugoslavije. V začasni vladi DFJ je bil podpredsednik in minister za konstituanto. Po vojni je prevzel najvažnejše državne in politične funkcije, bil je podpredsednik vlade FLR J-, minister za zunanje zadeve, predsednik zvezne skupščine, član CK KPJ in ZKJ. Na vseh povojnih kongresih je sodeloval s pomembnimi referati in diskusijami ter pri izdelavi najvažnejših dokumentov ZKJ, posebej programa sedmega kongresa KPJ. V celotnem povojnem obdobju je sodeloval pri izgradnji družbenoekonomskega in političnega sistema. Vodil je delo pri ustavi FLRJ 1946, Ustanem zakonu 1953, bilje predsednik ustavne komisije, ki je pripravljala ustavo 1953, od 1970 je bil predsednik koordinacijske komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja in pripravo nove ustave, sprejete 1974. Aktivno je sodeloval tudi na mednarodnem področju kot vodja delegacije na mednarodnih zasedanjih, v svetu ministrov petih sil za pripravo delegacije in mednarodnih zasedanjih, v svetu ministrov petih sU za pripravo mirovnega sporazuma v Londonu in Parizu, na zasedanju OZN. Še posebej se je ukvarjal z družbenim razvojem, z ekonomsko in politično izgradnjo socialistične Jugoslavije in tudi mednarodnega delavskega gibanja in mednarodnih odnosov. Sodeloval je na večini konferenc neuvrščenih držav in še na nekaterih drugih mednarodnih zborovanjih, kot predstavnik socialistične Jugoslavije pa je obiskal tudi številne države Afrike, Azije, Evrope in Latinske Amerike. (nadaljevanje prihodnjič) GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM - Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p..p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Pred nami je nova rubrika, v kateri bi našli predvsem nasvete in napotke, ki nam koristijo v vsakdanjem življenju. Zato bi želela, da to ne bi bila rubrika enega, temveč čim več ljudi, saj dobro poznamo rek: „Več glav — več ve". Zato le pogum in oglasite se. Za danes sem iskala temo: Vrt spomladi Ker smo že zajadrali v pomlad, moramo pohiteti z nekaterimi vrtnimi opravili. Če bi radi uredili vrt s čim manj stroškov in napora, se morate naprej odločiti, kaj bi pravzaprav radi. Pri tem ne smete pozabiti, da lahko tudi v majhnem vrtu uredite pravi rastlinski raj. Ravno tak vrt si lahko sami zamislite, nasadite in negujete. Najprej je treba narediti načrt. Ne samo v glavi, treba je zapisati. Predvideti ograjo, stezice, prostor za travnik, nasade, grmovje, drevesa in zelenjavni vrt. Za živo mejo, drevje in grmovje je letos že pepozno. Zato morate pustiti prazen prostor, kamor boste vse to zasadili jeseni. Skoraj vsak ima v vrtu rad vrtnice. Vrtnice poganjajo spomladi zato je bolje, če jih sadimo jeseni ali vsaj zgodaj spomladi. Vendar še tudi aprila ni prepozno. Del vrta pustite za travnik. Mirna zelena površina je kot ustvarjena za vrtno garnituro. Če hočete imeti lep in čist travnik mu morate zagotoviti dovolj hrane. Kupite samo dobro in sveže travno seme. Najbolje je, če sejete v drugi polovici aprila, ko je zemlja še vlažna in ko ni več hladno. Sejte v suhem in nevetrovnem vremenu. Konec aprila pa je treba začeti z rednim koše-njem starih trat. Če imatev načrtu nov skalnjak, izberite nekaj lepih iskanih kamnov. Pri tem pa ne pozabite, da mora kamenje skalnjak poživiti, ne pa da nastane kup kamenja. Zavedajte se, da je skalnjak nasad iskanih rastlin. Izbira rastlin za skalnjak pa je velika. Posebno pripravne so trajnice, april pa najboljši mesec za sajenje vseh vrst trajnic. Najbolje je če rastline sadite v večjih skupinah - najmanj tri rastline iste vrste, ker bo učinek pri cvetenju večji in manj pisan. Ko sestavljate nasade trajnic, pazite, da bodo cvetele v vseh letnih časih in, da se bodo po možnosti barve cvetov ujemale. Ne pozabite na nizke blazinaste trajnice, ki pokrivajo tla med visokimi sorodnicami in nam s tem prihranijo okopavanje in borbo s plevelom. Toliko za danes pa veliko veselja pri delu. Mojca : w i •i 11! lili t H 1111 ■ FILMSKI KAŽIPOT - V aprilu bodo v šmarskem kinu zavrteli štiri filme, od katerih bo privabil največ obiskovalcev ameriški glasbeni film ,.Vročica poletne noči", odkupila ga je ljubljanska Vesna, na sporedu pa bo drugi teden v tem mesecu. Pred njim bodo zavrteli italijansko komedijo „Demoni avtostopa", za njim pa „Kaskaderje" ameriški akcijski film. Domači film „Tren", ki bi moral biti na sporedu kot zadnji v aprilu, so predvajali že v februarju; zamenjal ga bo film „Bruce Lie" proti upornikom". KONCERT MLADIH TRBOVELJCANOV - V petek, 23. februarja, je bil v dvorani na Stavbah celovečerni koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj; pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt je navdušil maloštevilne poslušalce, ob klavirski spremljavi Jožeta Skrinarja pa so se predstavili štirje solisti. Slab obisk Litijanov in okoličanov je toliko bolj nerazumljiv, ker sta organizatorja prireditve; KS in ZKO Litija - nameravala z njo počastiti 70-letnico rojstva in prvo obletnico smrti Edvarda Kardelja ter 30-letnico smrti pisatelja slovenske Koroške Prežihovega Voranca. O vlogi obeh revolucionarjev je spregovoril predsednik skupščine Kulturne skupnosti Litija prof. Jože Sevljak, mlade Trboveljčane pa so pozdravili ob zaključku koncerta predstavniki mladinskih pevskih zborov litijske in šmarske osemletke. ZBOR DELEGATOV ZASAVSKE PEVSKE SKUPNOSTI - V soboto, 23. februarja, so se v Litiji zbrali delegati ZPS, ki vključuje 28 odraslih pevskih zborov od Jevnice do Radeč. Najbolj je zborovska dejavnost razvita v naši občini, kjer deluje letos 10 pevskih zborov, še vedno pa se pojavljajo želje po novih vokalnih ansamblih. Na zboru predstavnikov vseh zasavskih pevk in pevcev so izvolili nov izvršni odbor ZPS, ki ga bo vodil Riko Majcen iz Trbovelj, dogovorili pa so se še o organizaciji letošnje XII. revije, ki bo zadnjo soboto aprila v Litiji; srečanje mladinskih in otroških zborov Zasavja pa bo sredi maja v Hrastniku. POGOSTI NASTOPI - Šmarski oktet, ki ga vodi Rudi Vidic, vse pogosteje sodeluje na raznih prireditvah. Letos je še posebno delaven; naštudiral je celovečerni koncert, s katerim se je predstavil vaščanom Velike Štange, predvideni nastop v Smartnem pa je moral preložiti. BOGATO PRAZNOVANJE - Ob dnevu žena so zvrstile kulturne prireditve v vseh šolah in krajevn. skupnostih; pripravili so jih šolarji, mladina ter kulturna društva. V Smartnem so se predstavili učenci litijske glasbene šole in harmonikarski orkester, v Litiji pa je osrednjo proslavo ob dnevu žena, kjer so nastopili cicibani, pionirji, mladinci in baletna skupina iz Ljubljane, organizirala komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Litija. Omenim naj še uspel čitalniški večer na Vačah in gledališko predstavo, ki jo je podarila ženam Kulturna skupnost. Pred skoraj polno dvorano na Stavbah je igralka SNG Maribor Milena Muhičeva izvedla Vučetićevo monodramo ,,Lizika". KULTURA SE PREBUJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH - Mladina šmarske „Usnjarne" je v zadnjem času izvedla dve kulturni akciji. Ob 8. februarju je v klubski sobi organizirala razstavo o življenju in delu našega največjega pesnika Prešerna, ob dnevu žena pa pripravila v tovarniških prostorih svečano proslavo; za uvod je zapel nekaj pesmi Šmarski oktet, nato pa je igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Dare Ulaga zaigral Partljičevo monodramo „Nekoć in danes", s katero je navdušil številne poslušalce. DVOJNO SLAVJE - Prebivalci Primskovega in okolice se bodo še dolgo spominjali nedelje, 9. marca, ko so v prepolni učilnici osnovne šole, bilo je nad 180 obiskovalcev, prvič prisluhnili 16-članskemu domačemu pevskemu zboru, ki ga komaj dva meseca vodi požrtvovalni zborovodja Pavle Žagar iz Stične. Še bolj navdušeno pa so v svoji sredi pozdravili priljubljenega basista Ladka Korošca in harmonikarja Milana Stanteta, ki sta jim predstavila šaljive narodne pesmi in odlomke iz komičnih oper, za zaključek pa jim je Ladko Korošec zavrtel še barvni film, ki ga je posnel na svojih gostovanjih po Japonski, Nemčiji in Grčiji. Srečanje je bilo nepozabno. Še po koncertu se ljudje kar niso hoteli raziti. Čakali so v vrsti, da so lahko dobili za spomin umetnikovo fotografijo z njegovim podpisom. B. Ž. Junija vlak bratstva in enotnosti Medobčinski koordinacijski odbor za povezovanje občin, ki sodelujejo v okviru Vlaka bratstva in enotnosti, obvešča vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da bo letos junija znova pripeljal vlak bratstva in enotnosti v Slovenijo. Pozivamo vas, da vaše medvojne gostitelje in njihove ožje družinske člane čimprej povabite, da vas ob tej priložnosti obiščejo. To je potrebno, da bi lahko pravočasno stekle vse priprave za sprejem in bivanje potnikov vlaka. Prosite vase medvojne gostitelje, da udeležbo oz. potovanje z vlakom bratstva in enotnosti takoj sporočijo občinski konferenci SZDL, na območju katere stanujejo. Rok prijave je omejen in bi zapoznele prijave povzročale dodatne težave organizatorjem. Koordinacijski odbor prosi vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da po sprejemu obvestil sporočijo svoji občinski konferenci SZDL, kdo seje njihovemu vabilu odzval. Medobčinski svet SZDL Ljubljanske regije LJUBLJANA J RAZPIS ZA PODELITEV VALVASORJEVIH MEDALJ V LETU 1980 Koordinacijski odbor za podelitev Valvasorjevih medalj objavlja razpis za podelitev le-teh v letu 1980. Valvasorjeve medalje koordinacijski odbor podeljuje za nadpovprečne uspehe pri delu družbenih institucij in posameznikov na področju: vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovanja in telesne kulture. Po predlogu pravilnika so kriteriji za izbiro prejemnikov Valvasorjeve medalje naslednji: — da je institucija oz. posameznik (v nadaljnjem besedilu: kandidat) s svojim delom oziroma družbenopolitično aktivnostjo dosegel nadpovprečne uspehe, da je kandidat uspehe dosegel s svojim rednim delom ali družbenopolitično oziroma družbeno aktivnostjo v okviru ene od samoupravnih interesnih skupnosti na področju občine Litija, — da so rezultati aktivnosti kandidata nadpovprečno pomembni za delo sredine, kjer kandidat dela, in je zato družbenopolitična skupnost še posebej zainteresirana za tako družbeno priznanje, kot vzpodbudo za druge sodelavce, — da so uspehi določene samoupravne interesne skupnosti, od koder predlog prihaja, takšni, da opravičujejo upoštevanje predloga za kandidata, — da kandidat poleg svojih delovnih uspehov v ožjem pomenu besede praviloma dosega tudi uspehe kot aktiven samoupravljalec v svojem delovnem oziroma življenjskem okolju. Predloge za kandidate lahko pošljejo na ustreznem obrazcu posamezne samoupravne interesne skupnosti ali druge družbene institucije do 16. maja 1980 na naslov: Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih medalj, Valvasorjev trg 9, Litija. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA PODELJEVANJE VALVASORJEVIH MEDALJ KS ŠMARTNO Kratke s šmarske šole KS LITIJA — DESNI BREG KS SAVA TRADICIONALNO SREČANJE - Med polletnimi počitnicami so Šmarski osmošolci povabili na srečanje leto dni starejše vrstnike, ki pbiskujejo prvi letnik srednjih šol. V skoraj dveurnem pogovoru so jim srednješolci povedali veliko koristnih napotkov; le-ti jim bodo v pomoč, da bodo jeseni lahko uspešno premagali težave, ki se porajajo ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. MNOŽIČNA OBRAMBNA VZGOJA - Na šoli uspešno deluje obrambni krožek, ki ga vodi zunanji mentor Marjan Janežič, obiskujejo pa ga skoraj vsi učenci sedmin in osmih razredov, tudi vozači. Pred obrambnim dnem, na katerega se že pripravljajo, izvedli pa ga bodo sredi aprila, bodo organizirali še tekmovanje „Kako pomagati sebi in drugim", v katerem bodo sodelovale razredne ekipe zadnjih dveh razredov. r Komisija za sprejem otroi; v Vzgojno varstveni zavod Litija objavlja Vpis — dojenčkov (starost od 8 mesecev do 2 let) ter — predšolskih otrok (sta-, rost od 2 let - 7 let) za vstop v VVZ v šolskem letu 1980/1981 v sledeče enote: ./Medvedek", Graška Dobrava — Litija „Najdihojca", Rozmanov trg, Litija ..Ciciban", Ustje - Šmartno pri Litiji ..Kresnička", Kresnice — Kresnice 23/b Vpis bo v mesecu aprilu 1980 v prostorih uprave VVZ Litija, Graška Dobrava, vsak dan razen sobote od Z do 14. ure, ob pone-deljskih pa je možen vpis od 7. do 16. ure popoldan. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD LITIJA V. r Obvestilo Obveščamo člane ZB NOV, če želijo na oddih na morje v Banjole, da se prijavijo do 15. maja t.l. v pisarni našega odbora, Litija, Trg na Stavbah št. 1. Istočasno vas obveščamo, da bo dom odprt od 5. 6. 1980 do 5. 1. 1981, ker bo v posezoni odprt pokrit bazen z ogrevano morsko vodo in ogrevanimi sobami. Možnost oddiha sicer v omejeni obliki imamo tudi prek celega leta v Domu VVI v Strunjanu. Občinski odbor ZZB NOV Litija V. Železniška postaja Litija vabi k sodelovanju SNAŽILKO za nedoločen čas. Točne informacije dobite na Železniški postaji v Litiji. SKRB ZA ZDRAVJE DV PREHRANO - Skupni roditeljski sestanek v marcu so posvetili zdravstveni vzgoji. Šolska zdravnica dr. Sikoškova je spregovorila o zdravstvenih pregledih ter o pravilni in zdravi prehrani šolarjev, učiteljica gospodinjstva pa jih je seznanila z rezultati ankete, v kateri so učenci povedali svoje mnenje o šolski prehrani. VESELI TOBOGAN - v nabito polni šolski avli je v torek, 12. marca, potekalo snemanje javne otroške radijske oddaje Veseli tobogan. Poleg otroškega in mladinskega pevskega zbora ter posameznikov z matične šole in podružnic Štan-garske Poljane, Primskovo in Kostrevnica sta v programu sodelovala še lutkar Nace Si-mončič iz Ljubljane ter humorist Toni iz Metlike. B. Ž. KS KRESNICE V novo leto 1980 smo mladinci 00 ZSMS Kresnice stopili polni delovnega zagona. Ob koncu preteklega leta smo sprejeli obširen plan dela, ki je bil razdeljen na delo v sedmih komisijah. V nekaterih komisijah smo takoj začeli z delom, tako tudi v komisiji za kulturo. Za delo na kulturnem področju je v naši 00 največ zanimanja. Rezultati le-tega se kažejo v sodelo-vanju na vseh krajevnih proslavah, pa tudi sami smo že pripravili in izvedli nekaj prireditev. V letošnjem letu smo imeli dva sestanka, na katerih smo reorganizirali dramsko in recitatorsko skupino. Zadnja je imela že deset vaj. Iz osnovne šole Litija Stočlanski kolektiv osnovne šole Litija, ki je po številu zaposlenih šesta največja delovna organizacija v občini, je z zadovoljstvom sprejel odločitev občinske skupščine, da bo gradnja nove šole s telovadnico in igrišči na Ježi prioritetna naloga programa III. občinskega samoprispevka. Učitelji in učenci v stari osnovni šoli namreč delajo v nevzdržnih razmerah in menijo, da je prav, da najprej zgradimo tiste objekte, ki jih nismo uspeli še v okviru II. samoprispevka — to pa je adaptacija šole in gradnja telovadnice. — V šolsko pionirsko knjižnico je vključenih okoli 80 % otrok, odprta pa je 3-krat tedensko v novi šoli, 3-krat pa v stari. Učenci jo radi obiskujejo, saj jo obišče dnevno 50 do 60 otrok, ki si izposodijo okrog 100 knjig. Lani je bilo nabavljenih 900 novih knjig in sicer 710 za učence in 190 za učitelje. Šolska knjižnica ima tudi večino mladinskih revij in časopisov. — V okviru interesnih dejavnosti deluje tudi fotografski krožek. Vsi tisti učenci, ki bodo obvladali osnove fotografske veščine, bodo prejeli diplomo za opravljeni tečaj. — Šolsko pionirsko hranilnico vodijo ob pomoči učiteljev učenci sami, in se tudi s tem usposabljajo za življenje. — Varčevalni ukrepi v šoli ne veljajo samo za učitelje in tehnično osebje. V programe varčevanja so vključeni tudi učenci, ki se navajajo na osebno varčevanje in pravilen odnos do skupne lastnine. — Delovni kolektiv je zadovoljen z oceno gospodarjenja v letu 1979, saj je bilo poslovanje uspešno. Sredstva so usmerjali racionalno in gospodarno, pri čemer so vse odločitve sprejemali v demokra-tičnnih samoupravnih procesih. £. Komotar Pripravljali smo se na proslave ob 8. februarju in 8. marcu. Za proslavitev kulturnega praznika smo se povezali z mladinci iz Jevnice. Z recitalom, ki je bil popestren z igranjem na kitaro in petjem, smo nastopili v obeh KS. Poslušalcev je bilo veliko, posebno v Jevnici, kjer ob kulturnem prazniku že vrsto let niso imeli proslave. K sodelovanju smo povabili tudi moški pevski zbor Hotič-Kresnice, ki je nastopil le v domačem kraju. Vsi smo radi prisluhnili ubranemu petju obeh zborov. Za naše matere smo pripravili recital pesmi tujih in domačih avtorjev na temo „Mati". V njem so se predstavili tudi najmlajši člani recitatorsko skupine. V ostalih točkah programa so nastopili učenci OŠ Kresnice in pevski zbor Hotič-Kresnice. Kresniški mladinci upamo, da bomo z uspehom prebrodili težave, ki nastajajo v zvezi z našim delom, in jih je v zadnjem času vedno več. Največja težava je prostor, saj v Kresnicah ni primerne sobe za naše vaje in sestanke. Se naprej želimo nastopati in sodelovati z 00 ZSMS Jevnica in zborom Hotič-Kresnice. Ce se bomo resnično- potrudili, pa bomo izdali že vrsto let želeno glasilo naše organizacije. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini po naslednjem razporedu: 7/4-1980 Litija - gostilna Kovač ob 7,30 uri Avtobusna postaja - Zg. Log ob 9.30 uri Sp. Hotič - Drnovšek ob 10,00 uri Vače - trgovina ob 11,30 uri Vernek - Babnik ob 12,30 uri Ribče Lovše ob 13,00 uri Jevnica - zadružni dom ob 13,30 uri Goliše - Šuštar - Abtar ob 14,30 uri Kresniške poljane - Kos ob 15,00 uri Kresnice - trgovina ob 15,30 uri Podšentjur - Fakin n.hlev ob 17,30 uri 8/4-H80 Litija - ambulanta Grbin ob 7,30 ur: Zavstnik - gostilna ob 8,30 ur; Štangarske Poljane — trgovina ob 9,30 ur: Vel. Štanga - gostilna ob 10,30 ur Reka Gozd — Štucarjevina ob 11,30 ur Cerovica - Zavrl ob 13,30 ur Zg. Jablanica - Baje ob 14,30 ur Vel. Kostrevnica - trgovina ob 15,30 ur Litija — ambulanta Grbin ob 17,00 uri 9/4-1980 Šmartno pri Gabru ob 7,30 ur: Vintarjevec - Hauptman ob 9,00 ur: Vrata - Gorišek ob 10,30 ur: Sobrače - Fajdiga ob 11,30 ur Primskovo - Kopačija ob 12,30 ur Ješče - Adamlje ob 14,00 uri 10/4-1980 Vel. Preska - Nograšek ob 8,00 uri Polšnik - Majcen - ob 9,30 ur: Preveg - Košir obl0,30ur Konjščica - gostilna ob 11,30 ur Renke — cestna baza ob 12,30 ur Tepe — Poznajelšek ob 13,00 ur Sp. Log - gostilna ob 14,00 ur Sava - Berdajs ob 15,00 ur Ponoviče - Grad ob 16,00 ur: 11/4-1980 Javorski Pil - koča ob 8,00 uri Moravče - trgovina ob 8,30 ur Gabrovka - trgovina ob 10,00 uri Tihaboj - Jerič ob 11,30 ur: Brezovo - Rismondo ob 12,00 ur Dole - Gostilna Povše ob 13,30 ur Dobovica - gostilna ob 14,30 uri Gradišče - Oblak ob 15,30 uri Mamolj - šola ob 17,00 uri ZAMUDNIKI 12. aprila 1980 Gabrovka - trgovina ob 8,00 uri Dole - gostilna Povše ob 10,00 uri Polšnik - gost. Majcen ob 11,00 uri Litija - ambulanta Grbin ob 13,00 uri Cepljenje je obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece do 30. aprila 1980. Psi položeni do 31. avgusta 1980 pa morajo biti cepjeri v novembru in decembru 1980, po odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1980, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Litija dne 27/2-1980. Pristojbina o registraciji in vakcinaciji psa oz. podaljšanje veljavnosti potrdila se plača 150,00 din pri cepljenju. (Ur. 1. SRS, št. 2-III/78). Vsi lastniki psov, ki ne bodo pripeljali psov na cepljenje, bodo predlagani sodniku za pre-krtke, necepljeni psi pa bndo odstemjeni. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Ob dnevu žena Na pobudo Krajevne organizacije SZDL Sava smo letošnji praznik žena v KS Sava počastili na več načinov. V soboto, 8. marca, so se vrstile kulturne prireditve. Na proslavi se je zbralo toliko ljudi, da ni bila dvorana še nikoli tako pretesna. Gledalci so z navdušenjem ploskali pionirjem in cicibanoni, ki so igrali, peli in deklamirali. Čisto na svojstven način so prikazali delo žensk in otrok, ki pomagajo pri domačih opravilih in tako prispevajo k družinski sreči. ov \\Ul.,'., Ob zaključku proslave je nastopil moški pevski zbor, ki je prvič nastopil v svečanih oblačilih z metuljčki in tako vizualno in slušno privlačil, zato je zaslužil močan aplavz poslušalk, ki so prišle iz vseh vasi in si ta dan utrgale nekaj ur časa tudi zase. Pionirji so pripravili likovno razstavo z naslovom: „Kaj dela mama",Mar- . sikatera mama se je od srca nasmejala, ko je zagledala sebe pri vsakdanjih opravilih. Iz risb je bilo čutiti veliko hvaležnosti in spoštovanja do svojih mater, ki se trudijo od jutra do večera in so enkrat žalostne, drugič pa zopet vesele in srečne v svojem družinskem krogu. Veliko pozornost je vzbudila razstava ročnih izdelkov. Občani so z zanimanjem občudovali ročne izdelke iz lesa in volne, gobeline, tapiserije, vezenine in kvačkane prte. V treh prostorih so bili razstavljeni številni izdelki, ki so pričali o profinjeni natančnosti, vestnosti in občutku za estetiko naših občanov, ki znajo pravilno izrabljati svoj prosti čas. Tu so se združevale ideje moških in žensk, starejših in mlajših. V knjigo vtisov so obiskovalci razstave zapisali mnogo pohvalnih besed in želja. Skoraj vsi so si edini, da je razstava zelo lepa in so tako spoznali delo ljudi v krajevni skupnosti. Želijo, da bi se vsako leto razstava ponavljala. Moški so zatrjevali, da bodo prikazali, kaj znajo izdelati. Izražena je bila tudi želja po kulinarični razstavi. Aktivistke Rdečega križa Sava so ob dnevu žena obiskale po domovih štirideset žensk, ki so stare nad 70 let. Nesle so jim tudi skromna darila in čestitke, ki so jih izdelali mladi člani RK. Marsikateri stari ženici se je orosilo oko, ko je spoznala, da še ni čisto pozabljena v svoji hiši. Pionirji so se spomnili s svojimi čestitkami in šopki spomladanskega cvetja vseh družbenopolitičnih delavk v KS, partizanskih mater in delavk v trgovini in na pošti. Tako smo počastili dan žena delovno in veselo. Angelca Ocepek Z razstave ročnih izdelkov na Savi (Foto: Zofka) GIP Beton— Zasavje TOZD GR^DMETAL Litija razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJA SKLADIŠČNO—NABAVNE SLUŽBE Pogoj: končana srednja aH višja izobrazba strojne, gradbene ali ekonomske smeri 5 let ustreznih delovnih izkušenj 2. OBRATNI KLJUČAVNIČAR Pogoj: končana poklicna šola kovinske smeri 2 leti delovnih izkušenj 3. VOZNIK VILIČARJA Pogoj: končan tečaj za voznike viličarja 2 leti delovnih izkušenj 4. VARILEC Pogoj: končana poklicna šola kovinske smeri 2 leti ustreznih delovnih izkušenj / 5. STRUGAR Pogoj: končana poklicna šola kovinske smeri 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za opravljanje navedenih del naj dostavijo pismene vloge v kadrovski oddelek TOZD-a na Ponoviški c. 2 v Litiji najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa. 6. STRAN IZ POSTAJE MILICE LITIJA V FEBRUARJU Ureja: Tone Praprotnik NADALJEVANJE Z NEPRIMERNO HITROSTJO PO SREDINI CESTE Dne 20/2-1980 ob 14.50 je mladoletni M.K. vozil kolo z motorjem, na katerem je imel sopotnika, iz Litije proti Šmart-nemu. Ko je pripeljal na Ustju po klancu navzdol z neprimerno hitrostjo in po sredini ceste, mu je nasproti ^pripeljal Milan RESNIK iz Gabrovke z osebnim avtomobilom in hotel zavijati levo. Ko je bil še na svoji polovici cestišča, je opazil nasproti vozeče kolo z motorjem, zato je močno zavrl in vozilo ustavil za belo črto na svojem voznem pasu, takrat pa se je M.K. že zeletel v levi prednji del avtomobila. Oba s sopotnikom sta padla po cestišču in se hudo telesno poškodovala. Materialna škoda se ceni na približno 6.000,00 din. V MALJAKU S CESTE Dne 17/2-1980 ob 16.50 je Franc ČEBIN iz Zagorja vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Litije proti Zagorju pod vplivom alkohola. Ko je pripeljal v kraj Maljak, je zaradi neprimerne hitrosti vozilo začelo zanašati po cesti, ga zaneslo preko cestišča, kjer je z zadnjim desnim blatnikom zadelo v rob drsne ograje, jo izruvalo, vozilo pa potegnilo pod cesto, kjer se je prevrnilo na desni bok in obstalo na robu brega reke Save. Pri nesreči je bil sopotnik v vozilu lažje telesno poškodovan, materialna škoda na vozilu in ograji pa se ceni pribl. na 18.000,00 din. PREHITRO V ZOŽENI DEL CESTE V STRMOLAH Dne 25/2-1980 ob 15.15 je Pavel KONČINA iz Litije vozil avtobus iz Ljubljane proti Litiji. Ko je pripeljal v Litijo, kjer se v kraju Strmole cesta zoži, je vozil z neprimerno hitrostjo in v slabo preglednem delu ovinka z levim prednjim delom avtobusa trčil v levo prednjo stran nasproti vozečega osebnega avtomobila, tako da je osebni avto obrnilo poševno prek ceste in ga z zadnjim delom pritisnilo ob podporni kamniti zid med cesto in železniŠKO progo. Pri nesreči se je sopotnik v osebnem avtomobilu lažje telesno poškodoval, materialna škoda pa znaša na obeh vozilih pribl. 50,000,00 din. Z AVTOM S CESTE PO NASIPU Dne 29/2-1980 ob 20. uri je Zdenko JERIN iz Gradiških Laz vozil osebni avtomobil iz Gabrovke proti Litiji z neprimerno hitrostjo in brez potrebnega vozniškega dovoljenja. Ko je pripeljal v bližino kraja Pusti Javor po cesti navzdol v levi ostri ovinek tega zaradi hitrosti ni mogel izpeljati in je zapeljal v desno s ceste. Vozilo se je nato kotalilo po nasipu pribl. 20 m, kjer je obstalo na kolesih. V avtomobilu sta bila dva sopotnika, ki sta dobila hude telesne poškodbe in so ju z rešilnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. NEPREVIDNO ZAŽIGANJE TRAVE Bliža se pomlad. Ljudje so začeli delati na polju in travnikih in pri tem marsikdo požiga tudi suho travo. Spomladi piha veter, zato se ta požig trave često konča nepredvideno. Veter zanese ogenj v bližnji gozd in tako je tu požar. Bodimo pri tem zelo pozorni, saj škoda, ki jo v gozdu povzroči ogenj, nemalokrat ni majhna. V februarju je na tak način kar dvakrat zagorelo. NAJDENA DENARNICA ŠE VEDNO NI NAŠLA LASTNIKA Že meseca januarja je pošteni voznik SAPOVE-GA avtobusa prinesel na našo PM denarnico s čedno vsoto denarja, ki jo je našel na avtobusu. Kljub temu, da je v denarnici veliko denarja, tega še ni nihče pogrešil, saj še vedno čaka na lastnika. TUDI VLOŽEK ZA KAVČ ČAKA LASTNIKA Pred kratkim je miličnik PM Litija na ulici v Litiji našel lep tapeciran vložek za kavč. Pripeljal ga je na PM, toda žal, nihče ga še do danes ni pogrešil. Spanje na kavču brez vložka verjetno ni prijetno, zato naj lastnik kar korajžno pride ponj. POJASNILO V februarski številki Glasila občanov je bil v naši stalni rubriki „S postaje milice" objavljen tudi prispevek „Tatvino preprečila miličnika". V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo: pri tatvini je bil udeležen Franc Kremžar 39 iz Gradiških Laz, mizar pri Lesni industriji Litija in ne Franc Kremžar iz Gradiških Laz, ki je šofer pri SAP-u. Savski prehodi med NOB Prva večja enota, ki je organizirano prešla Savo v Jevnici, je bila Ristova četa. Savo je prekoračila začetkoma maja 1942 kot predhodnica II. grupe odredov, da bi na levem bregu Save pripravila vse potrebno za prihod II. grupe odredov. Kot že omenjeno, pa se prehod prek Save II. grupi odredov ni posrečil, pohod se je končal z veliko borbo na Jančah koncem maja 1942. Naslednja večja enota, ki je prekoračila Savo, je bil Zasavski bataljon, ki je pod vodstvom Poglajen Franca - Kranjca začetkom februarja 1943 krenil prek Save na Pugled. Bataljon je v Senožetih v dobrih dveh urah zvozil prek Save brodnik Franc Udovič — Florjan. Bataljon pa se je že čez dober teden po isti Eoti vrnil nazaj. Ker v Jevnici ni ilo brodnika, brod pa je bil v Senožetih, je posebna patrulja prekoračila Savo, odpeljala brod na desno stran Save, nato pa se je bataljon sam do jutranjih ur zvozil na levi breg Save. Začetkom avgusta 1943 je bila na Šipku formirana Šlan-drova brigada. Ker se je bližala kapitulaciji Italije, jo je kmalu po ustanovitvi Glavni štab NOV in POS poklical na Dolenjsko, kjer je hotel zbrati čimveč partizanskih sil za razorožitev italijanske vojske in širitev svobodnega ozemlja. Ko se je brigada odpravljala za odhod na Dolenjsko, jo je zajela velika nemška ofenziva. Bataljoni so se borili v ožjem Zasavju, večkrat obkoljeni ter stalno zasledovani. Zato se je brigada med 20. avgustom in 8. septembrom po delih in grupah prebijala prek Save. Najhujše izgube.je imel Savinjski bataljon. Mnogo njegovih borcey je padlo ali bilo ujetih. Najhujše borbe je vodil na Ciciju in Mura vici. Pri prekoračenju Save je bilo mnogo borcev ubitih prav v Savi ali pa so utonili pri prečkanju Save. Na Dolenjskem je brigada prišla v sestav 15. divizije kot 12. brigada, tudi imenovana „štajerska". Že konec septembra pa je Glavni štab poslal tov. Poglajena - Kranjca z grupo borcev nazaj na Štajersko za obnovitev Šlandrove brigade. Takoj za to grupo pa je krenil proti Savi tudi bataljon iz sestava 12. brigade ter celotni štab Šlandrove brigade pod vodstvom Mitje Ribičiča - Cirila. Enote so poleg lastnega nosile še dodatno orožje in municijo za enote na Štajer- Spomladanske pasti v prometu Kot vsako leto se tudi letos pred koledarsko pomladjo prometna slika močno spreminja. V toplejših dneh se na naših cestah pojavlja vse več kolesarjev in motoristov. Dvokolo kot prometno sredstvo uporablja tudi vse več šoloobvezne mladine. Zato ni slučaj, da prav v tem letnem času opažamo vse več nesreč, v katerih so poškodovani kolesarji. Zaradi večjega prometnega vrveža pa nastaja tako imenovana „prometna konfliktna situacija", ki se pogosto končuje z nesrečo, v kateri potegnejo krajši konec šibkejši udeleženci v prometu (kolesarji in pešci). NA CESTI PREŽI SMRT Pri tem velja upoštevati: Vozniki motornih vozil ne bi smeli prehitevati motoristov in kolesarjev tesno, temveč najmanj 1 m od njih računajoč na to, da so vozniki dvokoles in motorjev več ali manj nestabilni, in da vozijo po skrajno desnem robu cestišča, ki je v večini primerov močno poškodovan in da morajo zaradi tega včasih skreniti nekoliko v levo. Avtomobilisti morajo posebno pozornost posvetiti tem voznikom še posebno v naseljenih krajih in ponoči. Vozniki koles in motorjev pa morajo skrbeti za to, da bodo imeli tehnično brezhibna vozila in po predpisih opremljena s svetlobnimi telesi. Nedopustna je vožnja s kolesi in motorji v nočnem času brez bele luči spredaj in odbijajoče rdeče luči zadaj. V prometu velikokrat vidimo, da vozniki ne nakazujejo pravočasno in dovolj jasno, namena spremembe smeri, kar je v večini primerov vzrok za prometno nezgodo. Zato je izrednega pomena privzgojena varnostna kultura VOZNIKI! ALI SE ZAVEDATE POSLEDIC PREHITRE VOŽNJE? vseh udeležencev v prometu, upoštevajoč svojo družbeno samozaščitno dolžnost in humanost do soudeleženca v prometu. Le na ta način bomo zmanjšali število prometnih nesreč in zavarovali šibkejše udeležence v prometu. Dosledno spoštujemo vsi cestne prometne predpise. skem. Z veliko težav in požrtvovalnostjo so prebrodile naraslo Savo v Kresniških Poljanah. Ta kanal Kresniške Poljane -Ribče je tudi v naslednjem obdobju služil kot edina možnost, kjer se je lahko ob primernem vodostaju Sava lahko prekoračila peš. Oktobra 1943 je bila na področju Limbarske gore obnovljena Šlandrova brigada iz obstoječih enot na Štajerskem ter enote, ki se je vrnila z Dolenjske. Ker je brigada dobila zelo široko operativno območje, je štab IV. operativne cone iz sestava brigade odredil četo funkcionarjev, in borcev za izvedbo posebnih nalog, predvsem na področju ožjega Zasavja. Njene naloge so bile sprejemanje prostovoljcev in novincev za NOV, mobilizacija, prehranjevalne akcije, sabotaže, zasede, med drugim pa tudi za funkcioniranje zvez in transporta prek Save v obe strani. Enota se je imenovala terenska četa, v sestavu pa je imela tudi minerski vod za rušenje objektov in železnice. Četa je ob formiranju štela približno 35 mož. Komandant je bil Ivan Belec — Beli, komisar Boris Slapar, namestnik komisarja pa Ante Flamingo, ki je pred kratkim umrl v Zagrebu kot dekan fakultete za sociologijo in politologijo na univerzi v Zagrebu. Bil je predvojni komunist, doma iz Komiže na Visu. Ušel je iz koncentracijskega taborišča in se priključil partizanom v Sloveniji. Enota je takoj pričela dosledno izvrševati odrejene naloge. Približno istočasno je bila na desnem bregu Save formirana enaka enota pod vodstvom Antona Godca-Tomaža. V pozni jeseni 1943 seje politična in vojaška situacija tudi na levem bregu Save temeljito spremenila. Okrepljeno politično delo okrožnega odbora OF ter okrajnih odborov OF v litijskem okrožju je rodilo sadove. Vse več je bilo prostovoljcev za NOV, opravljali so tudi mobilizacijo mož in fantov, kateri bi morali iti v nemško vojsko. Istočasno pa so v večjem številu začeli prihajati v NOV dezerterji iz nemške vojske. Ves ta kader je bilo v takratnem času težko obdržati na Štajerskem največji problem pa je bila oborožitev novincev, ker je na Štajerskem orožja primanjkovalo. Ker v tem času še ni bilo organiziranih stalnih prehodov čez Savo, je terenska četa večino novincev vodila čez Savo v Ribčah." To je pomenilo za četo in novince najtežje breme, prekoračiti Savo in oditi na Dolenjsko. Forsiranje Save je za ta kader predstavljal tudi politični problem, ker bi mnogi radi ostali na domačem terenu, na Dolenjskem pa so bili pogoji takrat težji kot na Štajerskem. Zato je bilo pri prehodih često precej upiranja in „lokalpatriotizma". VS zimskem času so borci pri prekoračenju Save dobesedno oledeneli, ko so peš prebrodili reko, ter so se na pohodu šele na Golišah ali Kresni-škem vrhu malo odpočili in posušili. Terenska četa je v tem obdobju narasla na prek 100 borcev, zato je štab IV. operativne cone februarja 1944 ponovno formiral Kamniško-Za-savski odred z enakimi nalogami, kot jih je imela terenska četa. Da bi vsaj deloma olajšali prehod prek Save, je vodstvo IV. operativne cone naročilo štabu KZO, da organizira stalen prevoz ljudi in materiala s čolni. V Cirkuse je bil poklican Jože Dernovšek st., da izdela primeren čoln za prevoz. Prvi čoln je bil kmalu nared, in sicer sta ga ob potoku v Cirkušah izdelala Jože Dernovšek in Jože Kosmač—Blisk. Pozneje se je „delavnica" čolnov preselila na Spodnji Log. Čolne so izdelovali na kmečkih podih ah pa v gozdu pri Sp. Logu. Potreben les in deske so dobavljali Kunstlerjevi iz Litije, okovje pa je izdeloval kovač Gojko Vido-vič iz Litije. Tako je stekel organiziran prevoz prek Save Mačkovna-Maljak. (se nadaljuje) Pomniki naše revolucije Spominsko obeležje prehoda prek reke Save. Obeležje stoji v Ribčah ob Zasavski cesti Ljubljana — Litija. Na tem prehodu je bilo možno Savo prebresti tudi peš. (foto: GO) Skrb za borce NOV Komisija za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Litija je občinski skupščini posredovala poročilo za leto 1979. Komisija je bila zelo delovna. Obravnavala je 83 vlog udeležencev NOV za dodelitev materialnih oblik pomoči in od tega 36 udeležencem NOV dodelila stalne priznavalnine, 18 pa enkratne pomoči ter en varstveni dodatek. Ob jubilejnem letu bojev za severno mejo v letu 1979 je bila na predlog komisije vsem borcem za severno mejo v letih 1918/19 - teh pa je 13 - dodeljena enkratna pomoč v znesku 1.000 din. V naši občini je 388 borcev NOV s priznano dvojno dobo pred 9.9.1943, 404 imajo priznano dvojo dobo po 9.9. 1943, 67 je osebnih vojaških invalidov, 98 pa je družinskih invalidskih upravičencev. V letu 1979 je prejemalo stalno priznavalnino 105 bor- cev, 31 pa je bila dodeljena enkratna pomoč. Najvišja stalna priznavalnina v letu 1979 je znašala 3.190 din, najnižja 280 din, poprečna pa 1.950 din mesečno. Komisija pa tudi ugotavlja, da sprejetih družbenih dokumentov s področja varstva borcev ne izvajamo v celoti, saj je v glavnem vsa skrb, zlasti za tiste udeležence NOV, ki nimajo pokojnin in kmete borce, na občinskem upravnem organu in Občinskem odboru ZZB NOV Litija. Komisija je obravnavala tudi drugo problematiko borcev, kot zdravljenje v naravnih zdraviliščih, letovanje v Banjolah itd. Občinska skupščina je poročilo komisije sprejela, prav tako pa tudi njen predlog, da se pri vseh tistih SIS, ki se vključujejo v Skupnost socialnega varstva, ustanovijo delovna telesa za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki bi jih sestavljali borci NOV in delegati vseh organizacij, ki bi se morale ukvarjati s to problematiko. T.B. • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ■HlHHHHHHHHHHHHHHHH NOGOMET Pričeli so s tekmami Z enega izmed treningov mladincev NK Litija (Foto: G0) Litijski nogometaši, ki bodo v spomladanskem delu prvenstva v II. republiški ligi - vzhod nastopali izključno z mladimi igralci, so že pričeli s tekmovanjem, seveda velja to za člansko ekipo, ki za prvouvrščenim Kladivarjem zaostaja za 6 točk. Sicer pa so trening tekme pred nadaljevanjem prvenstva pokazale, da je ekipa članov dobro pripravljena in lahko pričakujemo dobre rezultate, predvsem pa dobre igre na litijskem nogometnem igrišču. V pripravah na nadaljevanje prvenstva so Litijani premagali Enotnost iz Jevnice s 5:1, Savo iz Kranja z 2:0 in Kartonažno tovarno s 7:1, neodločeno so igrali s Slovanom (2:2) in Ilirijo (2:2), izgubili pa so le tekmo s Šmartnim, in sicer s 4:1. Spored prvenstvenih tekem članov v marcu in aprilu pa je naslednji: 23. 3. Kladivar: Litija 30.3. Litija:Koroška 6.4. Aluminij:Litija 13. 4. Litija : Domžale 20. 4. Kamnik:Litija 27. 4. Litija:Elkroj V marcu bodo pričeli z nadaljevanjem prvenstva tudi mladinci. Spored tekem v marcu in aprilu je naslednji: 23. 3. Kladivar:Litija 30. 3. Litija:Koroška 6. 4. Aluminij:Litija 13. 4. Litija:Rudar (Velenje) 20.4. Kamnik:Litija 27. 4. Litija:Elkroj T. B. Trenerja mladincev NK Litija Boris Zupančič in Jože Nejedh/ pričakujeta dobre rezultate. (Foto: GO) ROKOIMOBT Poškodbe jih pestijo Rokometaši Usnjarja (člani) se marljivo pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v II. republiški ligi - zahod, kjer po končanem jesenskem delu prvenstva vodijo na lestvici. V marcu potekajo intenzivni treningi, ekipa pa je odigrala tudi veliko trening tekem. Med drugim je sodelovala tudi v zimski ligi, ki je bila izvedena v športni dvorani v Novem mestu in zasedla 2. mesto z enakim številom točk kot prvouvrščena ekipa Črnomlja. V ligi je tekmovalo 8 ekip. Žal pa se je ravno v tej ligi težje poškodoval eden najbolj kompletnih igralcev Kirm, ki v spomladanskem delu prvenstva ne bo mogel nastopiti. Strokovni tandem ekipe Lilo Hauptman in Janez Ši-mončič bo zato pri sestavi ekipe in konceptu igre imel precej težav. Vendar pa fantje upajo, da bodo odsotnost Kirma nadoknadili z borbenostjo, in tako uspeli zadržati prvo mesto v ligi. Za namaček pa se je v prometni nesreči huje po-' škodoval še desno krilo Mahko-vec, ki je tudi član prve postave oz. sedmerke. Tudi mladinci redno trenirajo — treninge obiskuje 15 igralcev — in bodo skušali svoj dober plasma v republiški ligi -jug (4. mesto) spomladi še popraviti. Pri mladinkah ima trener Živko Gnjatič nekoliko težav z ekipo, saj zaradi šolskih obveznosti ekipa redkokdaj trenira kompletna. Rešitev tega problema bo verjetno edinole v vključitvi novih mlajših igralk iz II. selekcije v ekipo. Sicer pa bodo spomladi v okviru kluba nastopili še kadeti, ki so lani jeseni odigrali le en turnir v okviru Zasavja. Za letos spomladi pa v Zasavski območni zvezi načrtujejo organizirati ligo kadetov, tako da bo tudi ta kategorija prišla do bolj kontinuiranega tekmovanja kot doslej. Tako kot v jeseni bodo posamezne ekipe SŠD nastopale v občinskih ligah, ki se bodo pričele aprila. V ligah bodo nastopile 4 ekipe mlajših pionirjev in po tri ekipe mlajših pionirk, starejših pionirjev in starejših pionirk — skupno torej 13 ekip. Člani — rekreativci bodo spomladi nadaljevali s tekmovanjem v Zasavski ligi, kjer so po prvem delu prvenstva na 2. mestu. Bodo obdržali 1. mesto? Rokometaši Usnjarja se marljivo pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v II. republiški ligi — zahod, kjer trenutno vodijo na lestvici. Z leve proti desni stojijo: predsednik kluba Savšek, Pajer, Ključevšek, Starina, Vrhovnik, Kirm, Verbajs, Merzelj, trener Si-mončič; spodaj: Kolar, Lustek, Gradišek, Kokalj, Kralj, Mahkovec. PLANINSTVO Litijski planinci so za letos sprejeli program izletov, ki bo nedvomno zadovoljil številne ljubitelje gora v naši občini, tako skromnejše kot tudi bolj zahtevne. Program izletov za leto 1980je sledeč: Marec 30. III. - Medvednica (2 del) April 13. IV. - TRIM pot Medvode 20. IV. - Predjamski grad-Razdrto-Nanos Maj 2. V. - Izlet po Badjurovi krožni poti 11. V. ali 18. V. - Tabor ljubljanskih planinskih društev 31. V. - Jezersko-Pristovški-Storžič—Železna Kapla Junij 8. VI. - Slivnica 21. VI. - Jezersko - Stegovnik 29. VI. in 30. VI. - Preddvor - dom na Kališču-Storžič-Tol-sti vrh-Kriška gora-Križe Avgust 3.-5. VIII. - Vršič-izvir So-če-Kriški podi—Razor—Škrlati-ca—Vrata September 6. in 7. IX. - Bohinj-Komna-Krn-Vrsno-Kobarid 14. IX. - Osrednja proslava ob dnevu planincev v Vratih 21. IX. - Ratitovec Oktober 5. X. - Peca 12. X. - TRIM akcija 19. X. - Renke-Ostrež-V. Pre- ska-Javorski Pil STRELSTVO Za zlato puščico Gore privabljajo čedalje več ljudi. Saj ni čudno: pravi mir, čist zrak in veličastne lepote najde človek danes le še v naravi, ki je odmaknjena od mestnega vrveža in industrijskih središč. Na sliki: Jalovec od Kugyjdi{foto T. Brilej) Prizadevni strelci Strelske družine Šmartno - Litija so za letošnje leto sprejeli obsežen program dela, ki zajema poleg izvajanja osnovnih nalog strelskih organizacij tudi veliko tekmovanj z zračnim, malo-kalibrskim in vojaškim orožjem za vse kategorije. Prejšnji mesec so izvedli dvoje tekmovanj z zračno puško serijske izdelave za zlato puščico, in sicer družinsko in občinsko za člane. Na družinskem tekmovanju za zlato puščico je bil najboljši Jug Franc s 526 krogi (od 600), sledijo pa Kavčič Jože 515, Nograšek Janez 506, Buljubašič Branko 498, Kokalj Jože 490, Koren Jože 493, Pintar Branko 483, Petrič Janez 481, Štangar Rajko 476, Plaskan Marko 468 itd. Na občinskem članskem prvenstvu za zlato puščico v letu 1980 pa je bil vrstni red naslednji: 1. Petrič Janez 524, 2. Nograšek Janez 519, 3. Kavčič Lojze 516, 4. Buljubašič Branko 514, 5. Štangar Rajko 508, 6. Jug Franc 500, 7. Kokalj Jože 495, 8. Plaskan Marko 490, 9. Groznik Rajko 490,10. Huč Roman itd. Ena izmed večjih nalog strelcev v letošnjem letu je tudi sanacija strelišča za malokalibr-sko orožje v Šmartnem. „ 1 . d. Mirna roka, oster pogled in zbranost so osnovni pogoji za dober strelski rezultat. Seveda brez rednih treningov tudi ni možno dosegati boljših rezultatov. EMONA CENTROMERKUR blagovnica v Litiji obvešča potrošni ke, da širi prodajni prostor s pohištvom. Konec meseca aprila si oglejte razstavo pohištva na 500 kv.m. Ot tej priliki bo vaša odločitev lažja, ker bo razstava obsegala več načinov opremljanja stanovanjskih prostorov. Pohištvo, kupljeno v času razstave, bomo kupcu dostavili brezplačno na relaciji do 30 km od blagovnice. Za obisk se priporoča EMONA CENTROMERKUR blagovnica v Litiji. vi OD emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJ