Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj Kažipot #VITRza2030 Izobraževanje 1 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot UNESCOV Sektor za vzgojo in izobraževanje Globalna Agenda 2030 na področju vzgoje in Kot temeljna človekova pravica ter osnova, na kateri izobraževanja se gradi mir in spodbuja trajnostni razvoj, je vzgoja UNESCU je kot agenciji Združenih narodov, specializira- in izobraževanje glavna prednostna naloga ni za področje vzgoje in izobraževanja, zaupano UNESCA. UNESCO je agencija Združenih narodov, vodenje in koordiniranje Agende 2030 na področju specializirana med drugim tudi za področje vzgoje vzgoje in izobraževanja, ki je del globalnega gibanja za in izobraževanja. Sektor za vzgojo in izobraževanje, izkoreninjenje revščine s17-imi cilji trajnostnega razvoja ki deluje znotraj UNESCA, zagotavlja globalno in (CTR) do leta 2030. Izobraževanje ima znotraj globalne regionalno vodenje v vzgoji in izobraževanju, krepi Agende 2030 tudi svoj lastni cilj 4 z namenom »vsem nacionalne vzgojno-izobraževalne sisteme ter se zagotoviti enakopravno kakovostno izobraževanje prek vzgoje in izobraževanja odziva na sodobne ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja«. globalne izzive, med katerimi posebno pozornost Akcijski okvir 2030 za vzgojo in izobraževanje ponuja posveča enakosti spolov in afriškemu področju. smernice za implementacijo tega ambicioznega cilja in zavez. Izobraževanje Izdala leta 2022 Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, Slovenija. ISBN 978-961-93589-9-3 (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, PDF) Publikacija je na voljo z odprtim dostopom pod licenco Attribution-ShareAlike 3.0 IGO (CC-BY-SA 3.0 IGO) (http://creativecommons.org/ licenses/by-sa/3.0/ igo/). Z uporabo vsebine tega dokumenta uporabniki sprejmejo pogoje uporabe odprtega arhiva organizacije UNESCO Open Access Repository (http:// www.unesco.org/open-access/terms-use-ccbysa-en). Naslov izvirnika: Education for Sustainable Development: A roadmap Dokument je leta 2020 prvič objavila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), 7, place de Fontenoy, 75352 Paris 07 SP, Francija. Oznake in predstavitev gradiv v tem dokumentu na nikakršen način ne odražajo mnenja organizacije UNESCO glede pravnega statusa katere koli države, teritorija, mesta, področja ali njihovih organov oziroma razmejitve njihovih meja ali omejitev. Zamisli in mnenja, izražena v tem dokumentu, pripadajo njihovim avtorjem. To pomeni, da morda ne odražajo tudi zamisli in mnenj organizacije UNESCO ter, da se organizacija k njim ne zaveže. Zasnova in naslovnica: Aurélia Mazoyer in Olivier Marie Ikone (str. 22-23, 54): https://thenounproject.com/ Ikona “Government”: Rflor – na voljo pod CC BY Ikona “Reading”: Vectors Market v zbirki “Education Cool Vector Icons Collection” – na voljo pod CC BY I Ikona “Teacher”: Gregor Cresnar v zbirki “Business: Solid Vol. 6 Collection” – na voljo pod CC BY Ikona “Successfulyoung man”: Gan Khoon Lay v zbirki “Freelancer and Self Employed Collection” - na voljo pod CC BY Ikona “Community”: ProSymbols, US v zbirki “People Group And Community Symbols Glyph Icons Collection” - na voljo pod CC BY Založnik: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik izdajatelja: dr. Vinko Logaj Prevod: Ensitra, d. o. o. Strokovni pregled prevoda: dr. Gregor Torkar, ddr. Barica Marentič Požarnik, Saša Kregar, Ksenija Bregar Golobič Jezikovni pregled prevoda: Valentin Logar Grafična priprava: Design Demšar, d. o. o. Spletna izdaja Ljubljana, 2022 Publikacija je dostopna na povezavi: www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 99756291 ISBN 978-961-93589-9-3 (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, PDF) 2 UNESCOV Sektor za vzgojo in izobraževanje Globalna Agenda 2030 na področju vzgoje in Kot temeljna človekova pravica ter osnova, na kateri izobraževanja se gradi mir in spodbuja trajnostni razvoj, je vzgoja UNESCU je kot agenciji Združenih narodov, specializira- in izobraževanje glavna prednostna naloga ni za področje vzgoje in izobraževanja, zaupano UNESCA. UNESCO je agencija Združenih narodov, vodenje in koordiniranje Agende 2030 na področju specializirana med drugim tudi za področje vzgoje vzgoje in izobraževanja, ki je del globalnega gibanja za in izobraževanja. Sektor za vzgojo in izobraževanje, izkoreninjenje revščine s17-imi cilji trajnostnega razvoja ki deluje znotraj UNESCA, zagotavlja globalno in (CTR) do leta 2030. Izobraževanje ima znotraj globalne regionalno vodenje v vzgoji in izobraževanju, krepi Agende 2030 tudi svoj lastni cilj 4 z namenom »vsem nacionalne vzgojno-izobraževalne sisteme ter se zagotoviti enakopravno kakovostno izobraževanje prek vzgoje in izobraževanja odziva na sodobne ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja«. globalne izzive, med katerimi posebno pozornost Akcijski okvir 2030 za vzgojo in izobraževanje ponuja posveča enakosti spolov in afriškemu področju. smernice za implementacijo tega ambicioznega cilja in zavez. Vzgoja in Izobraževanje izobraževanje za trajnostni razvoj Kažipot #VITRza2030 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Predgovor Pandemija covida-19, ki je v letu 2020 izbruhnila po vsem Temelječ na pobudah Desetletja VITR (2005–2014) svetu, ne pomeni le globalne zdravstvene krize. Gre za (UN Decade on ESD (2005-2014)) in na Globalnem akcijskem krizo, ki vpliva na vse vidike našega življenja, obenem pa programu VITR (2015–2019) (Global Action Program on ESD razkriva tudi krhkost naše soodvisnosti z naravo. Spoznali (2015-2019)), je 206. Izvršni odbor UNESCA na 40. zasedanju smo, da uničevanje gozdov ne ogroža samo divjih živali Generalne konference UNESCA sprejel nov izvedbeni in ekosistemov, temveč da tudi ljudje postanemo ranljivi okvir, VITR za 2030 (ESD for 2030), potrjen na 74. zasedanju za neznane povzročitelje okužbe, ki lahko ogrozijo naša Generalne skupščine ZN. življenja. VITR za 2030 gradi na Globalnem akcijskem programu Povprečna globalna temperatura planeta se je od poznih let (GAP), katerega cilj je bil preusmeriti ter okrepiti vzgojo devetnajstega stoletja dvignila za približno 1 °C, pri čemer in izobraževanje ter učenje, s tem pa prispevati k vsem se je večji del otoplitve zgodil v zadnjih petintridesetih aktivnostim, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Večjo pozornost letih. Poročilo Medvladne znanstveno-politične platforme namenja osrednji vlogi vzgoje in izobraževanja pri doseganju o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta ciljev trajnostnega razvoja (CTR). Izvedbeni okvir neposredno 2019 (2019 Intergovernmental Science-Policy Platform prispeva k 4. cilju Agende 2030 za trajnostni razvoj (CTR 4) on Biodiversity and Ecosystem Services (IPBES) report)1 o kakovostnem in vključujočem izobraževanju, zlasti opozarja, da je kar milijon vrst v nevarnosti, da bodo k podcilju 4.7, kot tudi k drugim ciljem trajnostnega razvoja, izumrle ter da bodo imele te izgube in neuspešna ohranitev z namenom zagotavljanja ustrezne vzgoje in izobraževanja, ekosistemov katastrofalne posledice tako za ljudi kot tudi za ki v središče postavlja odgovornost za prihodnost. naravo. Glede na to, da naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo s 7,7 na 9,7 milijarde in da so naravni viri Ta kažipot opredeljuje specifična področja delovanja in zaradi človekovih aktivnosti ogroženi, se nam po besedah posredovanja za izpeljavo konkretnih dejanj v okviru generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa obeta nič manj zagotavljanja sprememb, ki jih lahko razvijejo in podprejo kot »bitka za naša življenja«. države članice skupaj s posameznimi deležniki, vključno z nevladnimi organizacijami ter razvojnimi partnerji na Da bi zagotovili svoje lastno preživetje, se moramo naučiti regionalni in globalni ravni. trajnostnega sobivanja na tem planetu. Spremeniti moramo način razmišljanja in delovanja – kot posamezniki in kot VITR za 2030 sovpada z začetkom Desetletja delovanja družba. Sočasno se mora spremeniti tudi izobraževanje, in (Decade of Action) z namenom pospešenega uresničevanja sicer v smeri razvoja miroljubnega in trajnostnega sveta za vseh CTR. Zdaj je pravi čas, da vsak vzgojno-izobraževalni preživetje ter blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. sistem vodi preobrazbo, ki jo potrebujemo za pravičnejšo in bolj trajnostno smer razvoja za vse, saj naša skupna Področje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) prihodnost temelji na sedanjih dejanjih. se je razvilo iz potrebe po soočanju z vse večjimi trajnostnimi izzivi tudi v vzgoji in izobraževanju. VITR uporablja k aktivnosti usmerjene, inovativne pedagoške pristope, s katerimi učečim se omogoča, da pridobijo znanje, postanejo bolj ozaveščeni ter aktivno prispevajo k preobrazbi v bolj trajnostno družbo. Stefania Giannini pomočnica generalnega direktorja za izobraževanje pri UNESCU 1 Https://ipbes.net/global-assessment. iii ya obi, Ken , Nair ess a Expr , Chanukns esig anda D © Jacar Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Vsebina Predgovor iii Povzetek 3 1. Nujni poziv k ukrepanju 5 1.1. Kje smo 6 1.2. Kaj moramo narediti 8 2. VITR za 2030 11 2.1. Kaj je VITR za 2030 ? 12 2.2. Cilj in namen 14 2.3. Ključni poudarki 16 3. Prednostna področja delovanja 25 Razvoj politik 26 Preoblikovanje učnih okolij 28 Krepitev kompetenc izobraževalcev 30 Opolnomočenje in mobilizacija mladih 32 Pospeševanje delovanja na lokalni ravni 34 4. Implementacija 37 4.1. Implementacija VITR za 2030 na ravni držav 38 4.2. Spodbujanje partnerstev in sodelovanja 40 4.3. Komuniciranje za ukrepanje 42 4.4. Spremljanje vprašanj in trendov 44 4.5. Mobilizacija virov 46 4.6. Spremljanje napredka 48 4.7. Načrtovanje za naslednjih 10 let 52 Priloge 53 A. Kratek povzetek izvedbenega okvira VITR za 2030 54 B. Izvedbeni okvir vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) po letu 2019: VITR za 2030 55 C. Izbrani odstavek iz Resolucije Generalne skupščine ZN 72/222 (2017) o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj 64 D. Izbrani odstavek iz Resolucije Generalne skupščine ZN 74/223(2019) o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj 64 E. Pregled zgodovine vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj 66 1 Vse bolj se sprašujemo, ali je to, kar se učimo, zares pomembno za naša življenja, ali nam bo pomagalo zagotoviti preživetje našega planeta. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj lahko zagotovi znanja, ozaveščenost ter delovanje, ki opolnomoči ljudi, da preobrazijo tako sebe kot družbo. - Stefania Giannini, Pomočnica generalnega direktorja za izobraževanje pri UNESCU O GREEN CITIZENS or UNESC ession/Sipa f © Guillaume Br Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Povzetek UNESCO je vodilna agencija Združenih narodov na področju spodbujanju celostnega institucionalnega pristopa, ki vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) vse od zagotavlja, da se učimo o tem, kar živimo, in živimo, kar se pobude ZN Desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni učimo. Prednostno področje delovanja 3, ki se nanaša razvoj (2005––2014). VITR je splošno priznan kot sestavni na krepitev kompetenc izobraževalcev, se osredotoča na del Agende 2030, zlasti v povezavi s 4. ciljem trajnostnega opolnomočenje izobraževalcev z znanjem, spretnostmi, razvoja (CTR 4), in ima ključno vlogo pri uresničevanju vseh vrednotami in stališči, potrebnimi za prehod na trajnost. drugih CTR. Prednostno področje delovanja 4, ki se nanaša na mlade, terja pripoznanje mladih kot ključnih akterjev pri soočanju Kažipot VITR za 2030 opredeljuje nujne izzive, s katerimi s trajnostnimi izzivi in z njimi povezanimi procesi sprejemanja se sooča naš planet, ter raziskuje nadaljnje korake UNESCA odločitev. Prednostno področje delovanja 5, ki se nanaša pri odzivanju nanje s pomočjo vzgoje in izobraževanja na delovanje na lokalni ravni, poudarja pomembnost z novimi poudarki in prednostnimi nalogami. Sprejet je bil ukrepanja v obstoječih skupnostih, kjer se pomenljive izvedbeni okvir Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: preobrazbe najverjetneje zgodijo. Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (VITR za 2030), ki na poti uresničevanja Agende 2030 in njenih 17-ih ciljev Kažipot izpostavi tudi ključna področja izvedbenega okvira nadaljuje in nadgrajuje prizadevanja Globalnega akcijskega VITR za 2030. Pobude VITR za 2030 na ravni držav bodo programa (GAP) (2015–2019). VITR za 2030 je bil sprejet usmerjale sistematično integracijo VITR na področju tako z namenom povečati prispevek vzgoje in izobraževanja vzgoje in izobraževanja kot trajnostnega razvoja. Novi okvir h gradnji pravičnejšega in bolj trajnostnega sveta. ima za cilj spodbuditi močna partnerstva in sodelovanja VITR za 2030 bo pospešil delovanje na petih prednostnih med državami članicami in deležniki različnih skupnosti področjih ter s tem poudaril nadaljnjo ključno vlogo VITR s področij vzgoje in izobraževanja ter trajnostnega razvoja pri uspešnem doseganju 17-ih CTR in veliki preobrazbi tako tako na globalni kot regionalni ravni, in sicer z mrežo na ravni posameznikov kot družbe, ki jo zahteva naslavljanje VITR za 2030 ( ESD-Net). Okrepljena bodo prizadevanja, nujnih trajnostnih izzivov. povezana s komuniciranjem in zagovorništvom, vključno z nagrado VITR, ki jo skupaj podeljujeta UNESCO in Japonska; Dokument VITR za 2030 jasno določa, kaj morajo narediti s spremljanjem vprašanj in trendov, ki se porajajo na države članice v povezavi z vsakim od prednostnih področju izobraževanja in trajnostnega razvoja, ter hkrati področij delovanja. Prednostno področje delovanja 1, z mobiliziranjem medsektorskih in multidisciplinarnih ki se nanaša na razvoj politik, narekuje integracijo VITR virov UNESCA ter njegovih raznovrstnih partnerjev, se v globalne, regionalne, nacionalne ter lokalne politike, bo nadalje krepila na dokazih temelječa implementacija povezane z izobraževanjem in trajnostnim razvojem. okvira VITR. Potekala bodo tudi različna prizadevanja za Prednostno področje delovanja 2, ki se nanaša na okolja za spremljanje napredka z namenom, da bi podcilj 4.7 dosegli izobraževanje in usposabljanje, namenja posebno pozornost do leta 2030. 3 om.c ock erst v/Shutt enko Oleg S 1. Nujni poziv k ukrepanju 5 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 1.1. Kje smo Trenutne podnebne razmere in druge okoljske krize so ter preprečiti porast temperature na 2 °C, kar bi imelo posledica človekovega vedenja. Ljudje smo s svojim katastrofalne posledice.3 delovanjem spremenili ekosisteme na Zemlji do te mere, da je zdaj ogroženo naše lastno preživetje. Spremembe so To pomeni, da se je treba lotiti ne le okoljskih izzivov, temveč hitrejše, občutnejše, vidnejše in z vsakim dnem jih bo teže tudi kompleksne kombinacije družbenih in gospodarskih zaobrniti. Dve tretjini globalnega porasta temperature za vprašanj, kot je neenakost, ki se prepletajo z vzroki in 1 °C v zadnjih 100 letih sta se zgodili po letu 1975, medtem posledicami teh problemov. ko se je globalna količina obnovljivih in neobnovljivih virov, To, kar vemo, kar verjamemo in kar delamo, se mora izkoriščenih letno, po letu 1980 podvojila.2 spremeniti. Povsem jasno je, da prihaja do dramatičnih sprememb brez To, česar smo se naučili do zdaj, nas ne pripravlja za soočanje primere in da je zanje neposredno odgovorno človeštvo. s tem izzivom. Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) opozarja, Tako ne gre več naprej. Čas, ki je na voljo, se hitro izteka. da so potrebne »hitre in daljnosežne spremembe brez primere v vseh vidikih družbe«, če želimo zaustaviti učinke Nujno se moramo naučiti živeti drugače. globalnega segrevanja pri 1,5 °C do konca tega stoletja Slika 1. Kako blizu smo globalnemu porastu temperature za 1,5 ºC? Segrevanje, ki ga je povzročil človek, je do leta 2017 doseglo 1 °C glede na predindustrijsko raven.23 Globalne spremembe temperature v primerjavi z obdobjem 1850–1900 (°C) 2,00 Segrevanje, ki ga je povzročil človek, je do leta 2017 doseglo 1 °C glede na predindustrijsko Trenutna stopnja raven. Glede na trenutno rast bi se lahko globalne 1,75 segrevanja temperature do leta 2040 povečale za 1,5 °C. Krivulja porasta temperature za 1,5 °C, prikazana na Sliki 1, vključuje takojšnje zmanjšanje emisij 1,50 ter doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2055. Viri: Pogosto zastavljena vprašanja 1.2 Slika 1 1,25 2017 v C poglavju 1 iz Allen, M. R., O. P. Dube, W. Solecki, Opaženo F. Aragón-Durand, W. Cramer, S. Humphreys, segrevanje, M. Kainuma, JJ. Kala, N. Mahowald, Y. Mulugetta, 1,00 R. Perez, M. Wairiu in K. Zickfeld, 2018: Okviri in ki ga povzroča kontekst. V: Globalno segrevanje za 1,5 °C. Posebno poročilo IPCC o učinkih globalnega segrevanja za človek Podnebna negotovost 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem 0,75 pri 1,5-stopinjski poti in povezanih poteh globalnih emisij toplogrednih rasti temperature plinov v kontekstu krepitve globalnega reševanja groženj podnebnih sprememb, trajnostnega 0,50 razvoja in prizadevanj za izkoreninjenje revščine [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P. R. Shukla, A. Pirani, 0,25 W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, B. R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M. I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor in T. Waterfield (eds.)]. 0,00 1960 1980 2000 2020 2040 2060 2080 2100 2 https://earthobservatory.nasa.gov/world-of-change/DecadalTemp. 3 https://www.ipcc.ch/sr15/ 6 Smo v bitki za naša življenja, toda v tej bitki lahko zmagamo. - António Guterres, generalni sekretar ZN om.c ock erst ei//Shutt Kolidz Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 1.2. Kaj moramo narediti Za premik v smeri trajnostne prihodnosti moramo ponovno celovitost, gospodarsko uspešnost in pravično družbo, ki razmisliti, kaj se učimo ter kje in kako razvijamo znanje, krepi moč in vlogo ljudi vseh spolov, za sedanje ter prihodnje spretnosti, vrednote in stališča, ki nam bodo omogočili generacije, obenem pa spoštuje tudi kulturno raznolikost. sprejemanje informiranih odločitev (informed decisions) ter delovanje na lokalni, nacionalni in globalni ravni kot VITR je vseživljenjski proces ter sestavni del kakovostne posamezniki in kot družba. vzgoje in izobraževanja, ki izboljšuje kognitivne, socialne, emocionalne ter vedenjske vidike učenja. Gre za celostni in Kako lahko učeče se vseh starosti pripravimo na »bitko za transformativni proces, ki vključuje učne vsebine in učne naša življenja«, kot je to poimenoval generalni sekretar ZN? dosežke (learning outcomes), pedagoške pristope kot tudi samo učno okolje. VITR je dobro uveljavljen okvir za to. VITR je prepoznan kot ključni dejavnik pri doseganju vseh VITR učeče se opolnomoči z znanjem, spretnostmi, ciljev trajnostnega razvoja (CTR) in dosega svoj namen vrednotami in stališči, ki jim omogočajo sprejemanje s preoblikovanjem družbe. informiranih odločitev ter odgovorno delovanje za okoljsko Družbena transformacija: Omogočiti uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, da bi zgradili bolj trajnostni svet. Pedagogika in učno okolje: Učni dosežki: Opolnomočiti posameznike za Uporabiti interaktivne oblike dela, prevzemanje odgovornosti za projektno učenje, na učečega sedanjo in prihodnje generacije se osredotočeno poučevanje in ter aktivno prispevanje učenje. Preoblikovati učno okolje z k družbeni transformaciji. vidika c omogoča, da živijo, kar se učijo, elostnega institucionalnega pristopa k VITR, kar učečim se Učne vsebine: Vključiti vprašanja s področja in se učijo, kar živijo. trajnosti, zlasti tista, ki so opredeljena v 17-ih ciljih trajnostnega razvoja, kot je vprašanje podnebnih sprememb, v vse različne oblike učenja. Generalna skupščina ponovno poudarja vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj kot sestavni del ciljev trajnostnega razvoja o kakovostnem izobraževanju in kot ključni dejavnik pri doseganju vseh drugih ciljev trajnostnega razvoja. Resolucija Generalne skupščine ZN 72/222 (2017) 8 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Več držav sicer navaja, da se VITR odraža v njihovih izobraževalnih politikah, izobraževanju učiteljev ter kurikulu. Vendar pa je pojmovanje VITR pogosto zoženo na posamezna tematska vprašanja, ne uporablja pa se celostnega pristopa k učnim vsebinam, pedagoškim pristopom ter učnim dosežkom, ki bi omogočili bistvene premike v vedenju v smeri trajnostnega razvoja. Slika 2. Odstotek držav, ki v svojih izobraževalnih politikah, izobraževanju učiteljev ter kurikulu upoštevajo načela Priporočil UNESCA 1974, 2012–2016 Latinska Amerika in karibske države o Evropa in Severna Amerika voljiv evanja Azija in Pacifik Arabske države Afrika Kurikul: Zado evilo ur poučšt Svet v Latinska Amerika in karibske države elje Evropa in Severna Amerika Azija in Pacifik vnem mestu Arabske države Afrika sposabljanje učit na delo U Svet e Latinska Amerika in karibske države Evropa in Severna Amerika Azija in Pacifik virji Arabske države evalne politik in ok až Afrika Izobr Svet 02 04 06 08 0 100 Ne upoštevajo Delno upoštevajo V celoti upoštevajo Vir: Poročilo UNESCA o globalnem spremljanju vzgoje in izobraževanja 2019 (UNESCO, 2018), str. 205. Slika 3. Odstotek sklicevanja na kognitivno, socialno, Kako lahko učeče spodbudimo k transformativnemu emocionalno in vedenjsko učenje v vsebinah VITR delovanju s ciljem doseganja večje trajnosti in oblikovanja drugačne prihodnosti preden bo prepozno? 48 % ESD Da zagotovimo, da posamezniki razumejo trajnostne izzive, 23 % (N = 1643 ) se zavedajo njihove stvarnosti v okolju, ki nas obdaja, ter so 27 % pripravljeni delovati za spremembe. Da sprožimo strukturne spremembe v današnjih ekonomskih Kognitivno Socialno in emocionalno Vedenjsko in socialnih sistemih s spodbujanjem drugačnih vrednot ter Vir: Educational content up close: Examining learning dimensions of ESD and GCE metod, ki upoštevajo okoliščine, (UNESCO, 2020), str. 26. in da naslovimo nove priložnosti in tveganja v povezavi Na primer, nedavna raziskava UNESCA, ki je vključevala s trajnostnim razvojem, ki jih prinašajo nove tehnologije, pregled dokumentov politik desetih držav, razkriva, da je VITR povezan predvsem s poučevanjem znanstvenih moramo izobraževanje spremeniti. spoznanj o okolju, kar pa ni dovolj, da bi se transformacijska moč izobraževanja uveljavila na polno. Nov globalni okvir UNESCA za VITR – VITR za 2030 – vas poziva, da se pridružite temu nujnemu poslanstvu. 9 om.c ock erst Ivan Smuk/Shutt 2. VITR za 2030 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ( VITR za 2030) je globalni okvir za implementacijo VITR v obdobju 2020–2030. 11 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 2.1. Kaj je VITR za 2030? Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Uresničevanje izobraževanja ter preusmeriti poučevanje in učenje po ciljev trajnostnega razvoja ( VITR za 2030)* je globalni okvir za celotni vertikali izobraževanja k trajnostnemu razvoju implementacijo VITR v obdobju 2020–2030. ter okrepiti vzgojo in izobraževanje ter učenje pri vseh aktivnostih, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Glede na to, VITR za 2030 temelji na spoznanjih, pridobljenih iz da je za doseganje CTR ostalo zelo malo časa, je za njihovo Globalnega akcijskega programa VITR (GAP, 2015–2019) in uspešno uresničitev ključna pospešitev uveljavljanja VITR je hkrati odziv na vse večjo vlogo VITR pri oblikovanju učnih v Desetletju delovanja.4 vsebin za zagotavljanje preživetja in blaginje človeštva. VITR za 2030, kot nadaljevanje programa GAP, so potrdili VITR za 2030 poudarja, da področje vzgoje in izobraževanja na 40. zasedanju Generalne konference UNESCA in na prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (CTR). 74. zasedanju Generalne skupščine ZN leta 2019. Njegov cilj je pregledati namene in vrednote vzgoje in ODPRAVA REVŠČINE ODPRAVA PARTNERSTVA ZA LAKOTE DOSEGANJE CILJEV ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE MIR, PRAVIČNOST IN MOČNE INSTITUCIJE KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE ŽIVLJENJE NA KOPNEM ENAKOST SPOLOV ŽIVLJENJE V VODI ČISTA VODA IN SANITARNA UREDITEV PODNEBNI UKREPI CENOVNO DOSTOPNA IN ČISTA ENERGIJA ODGOVORNA PORABA IN PROIZVODNJA DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST TRAJNOSTNA MESTA INDUSTRIJA, IN SKUPNOSTI INOVACIJE IN INFRASTRUKTURA ZMANJŠANJE NEENAKOSTI 4 https://www.un.org/sustainabledevelopment/decade-of-action/ * Education for Sustainable Development: Towards achieving the SDGs ( ESD for 2030) 12 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ( VITR za 2030) je globalni okvir za implementacijo VITR v obdobju 2020–2030. om.c ock erst an/Shuttik nar Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 2.2. Cilj in namen VITR je sestavni del ambicioznih ciljev za trajnostni razvoj Cilj (CTR), zlasti podcilja 4.7, ter gradi na viziji ZN Desetletja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (2005–2014) in Cilj VITR za 2030 je zgraditi bolj pravičen in programu GAP (2015–2019). trajnosten svet s krepitvijo VITR in prispevanjem VITR prispeva k uresničevanju vseh 17-ih CTR, še posebej k uresničitvi 17-ih CTR. veliko vlogo za globalno agendo vzgoje in izobraževanja pa ima CTR 4. VITR je ključni element kakovostnega izobraževanja. Njegove prečne kompetence v kognitivnih, socialno-emocionalnih in vedenjskih razsežnostih učenja Namen so pomembne v vseh delih vzgoje in izobraževanja. Namen VITR za 2030 je v celoti vključiti VITR in 17 CTR S posebnim poudarkom na kompetencah, povezanih v politike, učna okolja, krepitev kompetenc izobraževalcev, z empatijo, solidarnostjo in aktivnim delovanjem, lahko opolnomočenje in mobilizacijo mladih ter lokalno delovanje. pomaga pri uresničitvi CTR 4 ter oblikovanju prihodnosti, kjer vzgoja in izobraževanje prispevata ne le k uspehom posameznikov, temveč tudi k skupnemu preživetju in blaginji globalne skupnosti. Poleg tega bo VITR prispeval tudi k temu, da se globalna agenda vzgoje in izobraževanja preneha osredotočati izključno na dostopnost in kakovost, ki se merita predvsem v smislu učnih dosežkov, ter nameni več pozornosti učnim vsebinam in njihovemu prispevku k trajnosti ljudi in planeta. Tako VITR povezuje CTR 4 z vsemi drugimi CTR. PODCILJ Podcilj trajnostnega razvoja 4.7 Podcilj trajnostnega razvoja 4.7 je eden od ključnih ciljev trajnostnega razvoja, ki opredeljuje namen ter kakovost vzgoje in izobraževanja. Podcilj trajnostnega razvoja 4.7: Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učeči se pridobili znanje in spretnosti, potrebne za VZGOJA IN spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TER GLOBALNO načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, DRŽAVLJANSTVO državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju. 14 VITR za 2030 se bo zavzemal za vključitev trajnostnega razvoja in njegovih ciljev v vzgojo in izobraževanje in zagotovil vključitev VITR v vse vzgojno-izobraževalne aktivnosti, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter njegove cilje. om.c ock erst en/Shutt yChildr Happ Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 2.3. Ključni poudarki Globalna prizadevanja tvorcev politik, izobraževalcev, učečih se, praktikov in mladih v okviru programa GAP, Desetletja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter drugih pobud so omogočila velik napredek v vseh delih sveta. VITR za 2030 se opira na njihova spoznanja ter se loteva novih, aktualnih izzivov, in sicer s tremi ključnimi nalogami: s poudarkom na vlogi vzgoje in izobraževanja pri uresničevanju 17-ih CTR, s poudarkom na obširni preobrazbi in s poudarkom na vodilni vlogi držav članic (Member States’ leadership). Poudarek na vlogi vzgoje in izobraževanja pri uresničevanju 17-ih CTR Prva glavna naloga globalnega okvira VITR za 2030 je poudarek na vlogi vzgoje in izobraževanja pri uresničevanju medsebojno povezanih 17-ih CTR. Generalna skupščina ZN v Resoluciji 72/222 (2017) VITR opisuje kot »sestavni element CTR 4, ki se nanaša na vzgojo in izobraževanje, ter kot ključno vez z vsemi drugimi CTR«. Z Resolucijo 74/233 (2019) je to še dodatno podkrepila ter pozvala države k pospešitvi implementacije VITR. Kako lahko VITR prispeva k uresničitvi 17-ih CTR?  VITR povečuje ozaveščenost o 17-ih ciljih v vzgojno-  VITR spodbuja ukrepanje v smeri doseganja ciljev izobraževalnih okoljih: VITR širi razumevanje učečih trajnostnega razvoja: Prizadevanja VITR naslavljajo se in splošne javnosti o tem, kaj so CTR ter kako se vprašanja trajnostnega razvoja, natančneje CTR. povezujejo z življenjem posameznika in globalne Ta prizadevanja spodbujajo delovanje za trajnostni razvoj skupnosti. na področju vzgoje in izobraževanja, še posebej znotraj skupnosti, prek celostnega institucionalnega pristopa.  VITR spodbuja kritično razumevanje CTR, ki upošteva okoliščine: Trajnostni razvoj pogosto zahteva uravnoteženo delovanje glede na različne poglede in prednostne naloge. VITR zastavlja vprašanja o medsebojnih povezavah in neskladjih med različnimi CTR ter s svojimi celostnimi in transformativnimi pristopi učeče se usmerja v uravnoteženo in celostno delovanje. 16 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj izobraževanja za trajnostni razvoj je krepitev znanja, ozaveščenosti in ukrepanja za: ODPRAVO PARTNERSTVA ZA REVŠČINE DOSEGANJE CILJEV ODPRAVO MIR, PRAVIČNOST IN LAKOTE MOČNE INSTITUCIJE Spodbujanje življenjskih veščin Mobilizacijo za trajnostne partnerjev in virov možnosti preživetja ŽIVLJENJE ZDRAVJE IN NA KOPNEM Zagotavljanje za transformacijo in naslavljanje Naslavljanje DOBRO POČUTJE pravičnosti, miru družbe v smeri neenakopravne vzrokov in in vključenosti kot trajnosti porazdelitve posledic temeljev trajnosti bogastva revščine ter podhranjenosti Spodbujanje ohranitve Zagotavljanje in obnove biotske psihološke in fizične raznovrstnosti kot temelja za V Z G O J A I N I Z preživetje in blaginjo ljudi ŽIVLJENJE odpornosti ter O dobrega počutja KAKOVOSTNO V VODI Kognitivni vidik učenja: IZOBRAŽEVANJE B Razumevanje trajnostnih 3 0 / R Zaščito oceanov in izzivov in kompleksnosti 0 A Poudarjanje kakovosti morskih virov z oceansko medsebojnih povezav, učnih vsebin ter njihovega Ž pismenostjo ter iskanje inovativnih zamisli in 2 prispevka k preživetju in ukrepanjem alternativnih rešitev E A blaginji človeštva V Z A Boj proti podnebnim Socialni in emocionalni PODNEBNE spremembam z izboljšanjem R Spodbujanje enakosti vidik učenja: Oblikovanje N ENAKOST UKREPE spolov, še zlasti pri vzgoje in izobraževanja, krepitvijo Vedenjski vidik učenja: temeljnih trajnostnih vrednot SPOLOV T Praktično delovanje v smeri J specifičnih, s spolom ozaveščenosti ter zmožnosti I in stališč, spodbujati empatijo trajnostnih preobrazb E povezanih trajnostnih posameznikov in institucij ter sočutja za druge ljudi V na osebni, družbeni in izzivih / in planet ter motivirati za politični ravni Z vodilno vlogo A pri spremembah J Preobrazbo Pospeševanje ustreznega in O T enakopravnega dostopa do proizvodnje in kulture V R potrošništva Z A vode kot skupne globalne ODGOVORNO dobrine A J ČISTO VODO IN PORABO IN R N I N T S O PROIZVODNJO Spodbujanje SANITARNO UREDITEV Podporo ključne vloge trajnostne, čiste in mest in skupnosti kot Spodbujanje dostopne energije ter okolij, pomembnih alternativnih vrednot zelenih življenjskih Odpravljanje za delovanje v smeri Spodbujanje in gospodarskih slogov neenakosti vseh sprememb enakopravnega modelov krožnega TRAJNOSTNA oblik, s posebnim MESTA IN SKUPNOSTI prehoda k zelenim gospodarstva, poudarkom na CENOVNO DOSTOPNO IN ČISTO ENERGIJO tehnologijam zadostnosti, okoljski pravičnosti in trajnostnim pravičnosti ter industrijam solidarnosti ZMANJŠANJE DOSTOJNO DELO IN NEENAKOSTI GOSPODARSKO RAST INDUSTRIJO, INOVACIJE IN INFRASTRUKTURO 17 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Poudarek na obširni preobrazbi VITR se mora osredotočiti na obširno preobrazbo, potrebno za trajnostni razvoj, in zagotoviti ustrezne izobraževalne posege. Zamisel o obširni preobrazbi vključuje spremembe na ravni delovanja posameznikov v povezavi z reorganizacijo družbenih struktur, pri čemer mora VITR začrtati preobrazbo v bolj pravično in trajnostno smer. Katera so ključna razmišljanja, na katerih temelji VITR za 2030?  Transformativno delovanje: Temeljne spremembe, strukturni pogled na to, kako pristopiti k VITR ki bodo zagotovile trajnostno prihodnost, se začnejo v okoliščinah skrajne revščine in občutljivih razmer. na ravni posameznika. VITR mora poudariti načine, kako lahko vsak učeči se deluje v smeri sprememb  Tehnološka prihodnost: VITR se mora odzvati na za trajnost, vključno s priložnostmi, ki mu razkrijejo priložnosti in izzive tehnološkega napredka. Nekatere trenutno resničnost, kot tudi načine, kako lahko vpliva na »stare« probleme bo mogoče rešiti z uporabo družbeno preobrazbo, ki vodi v trajnostno prihodnost. tehnologije, toda pojavili se bodo novi izzivi in tveganja. VITR v akciji pomeni državljanstvo v akciji. Zaradi iluzije, da lahko s tehnologijami rešimo večino trajnostnih problemov, lahko postane naloga poučevanja  Strukturne spremembe: VITR mora nameniti pozornost VITR bolj zahtevna, zato so kritično mišljenje ter globokim strukturnim vzrokom netrajnostnega razvoja. trajnostne vrednote vedno bolj pomembne. Treba je vzpostaviti ravnovesje med gospodarsko rastjo in trajnostnim razvojem, zato bi moral VITR učeče se spodbujati k odkrivanju vrednot, ki se razlikujejo od vrednot potrošniških družb, obenem pa zagotoviti […] spremembe med drugim zahtevajo določene motnje, ki ljudi prepričajo, da zapustijo varnost statusa quo oziroma običajnega načina razmišljanja, vedenja ali življenja. To terja pogum, vztrajnost in odločnost, ki po navadi izhajajo iz osebnega prepričanja, vpogledov ali preprostega občutka za to, kar je prav. (Odstavek 4.2, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 18 om.c ock erst v/Shuttilo Par Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Poudarek na vodstvu držav članic Resnost trenutnih izzivov je poziv državam članicam k prevzemanju odločnega vodenja za integracijo VITR na državni ravni v vse aktivnosti, povezane z vzgojo in izobraževanjem ter trajnostnim razvojem, kot del njihove implementacije CTR 4 in vseh drugih trajnostnih ciljev. V ta namen se VITR za 2030 osredotoča na pobude držav članic za doseganje CTR. Kaj bi morale narediti države članice?  Nasloviti pet prednostnih področij delovanja: trajnostnega razvoja. Ta oblika vključitve različnih Države članice se poziva, da se osredotočijo na krepitev deležnikov je pomembna na lokalni, nacionalni, državnih pobud na petih prednostnih področjih regionalni ter globalni ravni, saj zagotavlja partnerstvo in VITR za 2030, tj. razvoj politik, spreminjanje učnih okolij, sodelovanje med vsemi deležniki. krepitev kompetenc izobraževalcev, opolnomočenje in mobilizacija mladih ter ukrepanje v skupnostih, kot tudi  Zagovarjati in mobilizirati vire: Za zagotavljanje na spremljanje njihovega napredka. učinkovite implementacije VITR na državni ravni je pomembno tudi, da države članice z učinkovitim močnim  Vključiti vse ustrezne deležnike: V skladu z večplastno komuniciranjem in zagovorništvom VITR dosežejo širšo naravo VITR se države članice poziva k mobilizaciji, javnost, hkrati pa naj si prizadevajo okrepiti vpliv tudi vključitvi in podpori različnih deležnikov v koordinirani s povečano mobilizacijo virov za VITR. strategiji, povezani z nacionalnimi okviri ciljev Prispevek VITR h globalnim prednostnim področjem UNESCA Prednostno VITR podpira inovativne rešitve za trajnostni Male otoške države v razvoju področje: razvoj v povezavi s potrebami in priložnostmi Afrika in VITR v Afriki, eni od celin, ki so najbolj občutljive na Male otoške države v razvoju (države SIDS) so najbolj podnebne spremembe. izpostavljene podnebnim spremembam, saj se soočajo z dvigom morske gladine, umirajočimi koralnimi grebeni Še posebej je VITR bistvenega pomena za in morskimi ekosistemi ter vse pogostejšimi naravnimi prebivalstvo, ki živi v skrajni revščini in je nesrečami. Okoljski izzivi ogrožajo socialno in ekonomsko pogosto tudi žrtev katastrof ter naravnih trajnost, pri čemer ženske pogosto bolj trpijo. Skupnostim nesreč. grozijo selitve in prisilno preseljevanje, medtem ko je Prednostno VITR uporablja interdisciplinarni in sistemski pomorsko industrijo prizadelo čezmerno izkoriščanje področje: pristop, ki enakost spolov povezuje pomorskih virov. Enakost spolov in VITR s specifičnimi s spolom povezanimi izzivi 5 VITR mora zagotoviti znanje, spretnosti in vrednote za ljudi vsakega od CTR; vidik spola je na primer vseh spolov, s katerimi se bodo lahko odzvali na spremembe povezan z občutljivostjo na nevarnosti, ki jih ter nadgradili tradicionalno znanje ter prakse svojih lokalnih povzročajo podnebne spremembe. VITR za skupnosti. Vseživljenjsko učenje, vključno s tehničnim in 2030 se aktivno zavzema za enakost spolov poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, lahko pomaga in ustvarja pogoje za opolnomočenje žensk. zagotoviti, da bodo strokovnjaki ter skupnosti dobro Pri implementaciji okvira VITR za 2030 bi za pripravljeni na spremembe. pet prednostnih področij morali upoštevati enakost spolov. 5 Glej Akcijski načrt UNESCA za prednostno področje enakosti spolov UNESCO Priority Gender Equality Action Plan (2014–2021). Https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/ pf0000370905.locale=en and https://en.unesco.org/genderequality. 20 om.c ock erst v/Shutt Felix Lipo Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Z zasledovanjem ciljev VITR za 2030 si prizadevamo, da bi v obdobju 10 let ustvarili svet, v katerem … Vlade vključujejo VITR v svoje vzgojno-izobraževalne politike in okvire, da bi zagotovile Učeči se6 vseh preoblikovanje vzgoje in družbenih položajev izobraževanja. in z vseh koncev sveta dobijo priložnosti za pridobivanje znanja, spretnosti, vrednot ter stališč, potrebnih za spodbujanje trajnostnega razvoja in uresničevanje 17-ih CTR, ter izkusijo trajnostni razvoj skozi celostni institucionalni pristop k VITR. 6 Izraz »učeči se« se nanaša na učence in dijake v ustanovah formalnega izobraževanja ter tehničnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja; učence in dijake v zasebnih izobraževalnih ustanovah; slušatelje vseživljenjskega učenja ter učeče se v neformalnih izobraževalnih ustanovah in situacijah; ter učeče se, ki se učijo zunaj izobraževalnih ustanov. 22 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Ljudje v mestih in skupnostih po vsem svetu prepoznajo VITR kot ključno sredstvo in priložnost vseživljenjskega učenja za doseganje trajnosti na lokalni ravni. Izobraževalci7 po vsem svetu imajo priložnosti za krepitev kompetenc, ki jim omogočajo spodbujanje družbenih sprememb za trajnostno prihodnost. Izobraževalne ustanove za usposabljanje izobraževalcev sistematično vključujejo VITR. Mladi dobijo pomembnejšo vlogo kot zagovorniki sprememb. Mladinske organizacije sistematično zagotavljajo usposabljanja za mlade in njihove učitelje s področja VITR. 7 Izraz »izobraževalci« vključuje nosilce vzgoje in izobraževanja v najširšem smislu: učitelje, profesorje, inštruktorje, vodilne posameznike v lokalnih skupnostih, starše in družinske člane. 23 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot om.c ock erst tova/Shutt talia bula 24 na 3. Prednostna področja delovanja Države članice ter regionalne in globalne deležnike pozivamo k razvoju aktivnosti na petih prednostnih področij delovanja. 25 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Prednostno področje delovanja 1: Razvoj politik Tvorci politik so odgovorni za vpeljavanje velikih  Tvorci vzgojno-izobraževalnih politik bi morali vključiti globalnih sprememb, potrebnih za vzpostavitev VITR v kriterije zagotavljanja kakovosti vzgoje in trajnostnega razvoja v današnjem času. Igrajo izobraževanja ter tako zagotoviti spremljanje vzgojno- ključno vlogo pri oblikovanju okolja, ki omogoča izobraževalnih ustanov in vrednotenje učinkovitosti uspešnejšo in obsežnejšo vključitev VITR v vzgojno- njihovega napredka pri razvoju kompetenc učečih se kot izobraževalne ustanove, skupnosti ter druga okolja, zagovornikov sprememb. kjer poteka učenje. Podpora politik je pomembna tako v formalnem kot v neformalnem sektorju ter  Tvorci vzgojno-izobraževalnih politik bi morali za ustvarjanje sinergij med njimi. Poleg tega razvoj v sodelovanju z drugimi ministrstvi, nevladnimi politik (advancing policies), ki podpirajo VITR, ne organizacijami, zasebnimi družbami in akademskimi zadeva samo vzgojno-izobraževalnega sektorja, krogi razviti politike za sistematično krepitev sinergij temveč tudi vse druge, ki so pomembni za trajnostni med formalnimi in neformalnimi oblikami vzgoje in razvoj. izobraževanja ter učenja. To lahko na primer vključuje ukrepe za spodbujanje projektnega učenja o vprašanjih trajnostnega razvoja znotraj skupnosti. Glavni akterji  Tvorci politik iz sektorjev trajnostnega razvoja bi morali v sodelovanju s tvorci vzgojno-izobraževalnih politik, nevladnimi organizacijami, zasebnimi družbami in  Tvorci vzgojno-izobraževalnih politik na institucionalni, akademskimi krogi VITR vključiti v vse politike, ki se lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni, predvsem izrecno nanašajo na doseganje CTR. Na primer, VITR na ministrstvih za vzgojo in izobraževanje bi morali opazneje vključiti v vse politike, ki naslavljajo podnebne spremembe (CTR 13). Ta prizadevanja  Tvorci politik iz sektorjev trajnostnega razvoja, zlasti na bodo zahtevala tesno sodelovanje med tvorci ministrstvih za okolje idr. politik iz sektorjev trajnostnega razvoja ter vzgoje in  Nevladne organizacije, zasebne družbe ter akademski izobraževanja, zlasti med ključnimi ministrstvi, kot tudi krogi, ki prispevajo k razpravam o politikah, povezanih okrepljeno upravljanje. s trajnostnim razvojem ter vzgojo in izobraževanjem Za podporo tem ukrepom so UNESCO, njegovi partnerji iz  UNESCO in njegovi partnerji Združenih narodov in drugi partnerji pripravili program, ki podpira državne pobude VITR za 2030, z namenom vključitve VITR v politike vzgoje in izobraževanja ter trajnostnega razvoja, spodbujanja partnerstev med Predlagani ukrepi deležniki iz različnih sektorjev in vlad prek globalne platforme za tvorce politik ter zagovorništva VITR na globalni ravni skupaj s partnerji iz ZN ter mednarodnimi in  Ministrstva za vzgojo in izobraževanje bi morala nacionalnimi deležniki, vključno z nacionalnimi komisijami revidirati namen vzgojno-izobraževalnih sistemov za UNESCO. glede na CTR in določiti učne cilje, ki so v celoti skladni s temi cilji. Tvorci vzgojno-izobraževalnih politik na T O O L lokalni, nacionalni, regionalni ter globalni ravni bi morali vključiti VITR v vzgojno-izobraževalne politike, B O X vključno tiste, ki se nanašajo na učna okolja, kurikule, on.unesco.org/esdtoolbox izobraževanje učiteljev ter ocenjevanje učečih se, pri čemer se vedno upošteva tudi vidik spolov. 26 om.c ock erst ing/Shutt tspr Ligh Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Prednostno področje delovanja 2: Preoblikovanje učnih okolij Za spodbujanje učečih se k prevzemanju vloge treba nasloviti na ravni institucije. Prizadevanja bi morala zagovornikov sprememb, ki imajo znanje, sredstva, biti usmerjena k spreminjanju kulture institucij v smer pripravljenost in pogum za transformativno delovanje sodelovanja, solidarnosti ter vključevanja oseb vseh spolov (transformative action) v smeri trajnostnega razvoja, in iz vseh okolij. so potrebne spremembe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Z načeli trajnostnega razvoja mora biti  Administrativno osebje vzgojno-izobraževalnih usklajena vzgojno-izobraževalna ustanova v celoti, institucij bi moralo zagotoviti, da prostori in postopki tako da načini upravljanja in sprejemanja odločitev temeljijo na načelih trajnostnega razvoja. To lahko znotraj ustanove podpirajo učne vsebine ter pedagoške na primer vključuje pasivno gradnjo, trajnostne in varne pristope. Celostni institucionalni pristop (whole- možnosti prevoza za osebje ter učeče se, dobavo lokalno institution approach) k VITR terja učna okolja, kjer se učeči proizvedenih trajnostnih izdelkov in revizije trajnosti. se učimo o tem, kar živimo, in živimo, kar se učimo.  Izobraževalci, učeči se ter administrativno osebje bi morali sodelovati z vodji lokalnih skupnosti in družinami, Glavni akterji pa tudi z akterji, ki delujejo v smeri trajnostnega  Vodje vzgojno-izobraževalnih institucij, vključno razvoja v nevladnem in zasebnem sektorju, z namenom z ravnatelji šol, vodstvom na univerzah ter visokošolskih vključevanja lokalne skupnosti kot pomembnega okolja ustanovah, vodje centrov za tehnično in poklicno za interdisciplinarno, projektno naravnano učenje in izobraževanje ter vodje centrov za usposabljanje osebja delovanje za trajnost. v zasebnih podjetjih  Tvorci vzgojno-izobraževalnih politik bi morali ustvarjati  Izobraževalci, učeči se ter administrativno osebje v učnih okolja, ki izobraževalcem omogočajo vključitev ustanovah celostnega institucionalnega pristopa k VITR.  Vodje lokalnih skupnosti, družine v lokalnih skupnostih To na primer vključuje poudarek na VITR kot glavni ter akterji, ki delujejo v smeri trajnostnega razvoja med vsemi prednostnimi nalogami, omogočanje večje v nevladnem in zasebnem sektorju prilagodljivosti, partnerstev ter uporabo celostnega  Tvorci vzgojno-izobraževalnih politik institucionalnega pristopa k VITR, kar naj se odraža pri vrednotenju uspešnosti učnih ustanov.  UNESCO in njegovi partnerji Za podporo tem ukrepom si UNESCO, njegovi partnerji iz Predlagani ukrepi Združenih narodov in drugi partnerji aktivno prizadevajo razviti in razdeliti gradivo s smernicami, ki po  Vodje vzgojno-izobraževalnih institucij, vključno korakih nudijo podporo implementaciji celostnega z ravnatelji šol, dekani in rektorji na univerzah ter institucionalnega pristopa k VITR, ter nuditi deležnikom visokošolskih ustanovah, vodje centrov za tehnično globalno platformo za izmenjavo informacij in izkušenj in poklicno izobraževanje ter vodje centrov za ter gradnjo partnerstev, predvsem prek globalnih mrež, kot usposabljanje osebja v zasebnih družbah bi morali skupaj so mreža UNESCU pridruženih šol (ASPnet), UNESCO centri s svojimi člani in lokalno skupnostjo razviti konkretne, za tehnično in poklicno izobraževanje ter usposabljanje in časovno opredeljene načrte za implementacijo UNESCOVE katedre. celostnega institucionalnega pristopa k VITR.  Na primer, vodje vzgojno-izobraževalnih institucij bi morali T O O L zagotoviti, da sta njihovo upravljanje in kultura skladna z načeli trajnostnega razvoja. Eden od takšnih ukrepov B O X je zagotavljanje demokratičnega odločanja od spodaj on.unesco.org/esdtoolbox navzgor, kjer vsi člani institucije in drugi deležniki prispevajo k odločitvam o specifičnih trajnostnih izzivih, ki jih je 28 o istianoalessandr y/crettG Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Prednostno področje delovanja 3: Krepitev kompetenc izobraževalcev Izobraževalci imajo ključno vlogo pri podpori učečih podjetij bi morali sodelovati pri krepitvi kompetenc se pri prehodu k trajnostnemu načinu življenja tudi izobraževalcev v teh ustanovah ter zasebnih podjetjih, v dobi, ko so informacije na voljo povsod in ko njihova kar vključuje razvoj znanja, spretnosti, vrednot in stališč vloga doživlja velike spremembe. Izobraževalci za uresničevanje trajnostnega razvoja, s poudarkom na v vseh vzgojno-izobraževalnih okoljih lahko učečim se zelenih gospodarstvih ter trajnostni proizvodnji in porabi. pomagajo razumeti zapletene možnosti izbire, ki jih Vodje in osebje ustanov za usposabljanje neformalnih zahteva trajnostni razvoj, obenem pa jih motivirajo izobraževalcev bi tudi moralo vključiti VITR v vse za preoblikovanje tako samih sebe kot družbe. Da bi aktivnosti razvoja kompetenc. učeče se lahko usmerjali in opolnomočili, morajo biti  Učitelji vseh izobraževalcev bi morali sistematično tudi sami opolnomočeni ter opremljeni z znanjem, zagotavljati priložnosti vzajemnega učenja spretnostmi, vrednotami in vedenjem, ki jih zahteva (peer-to-peer learning), kjer lahko drug z drugim delijo ta prehod. To vključuje razumevanje ključnih vidikov svoje uspehe in izzive ter tako dokažejo, da je tudi tako vsakega od 17-ih CTR in njihovih medsebojnih ambiciozni cilj, kot je VITR, mogoče po korakih vključiti povezav kot tudi razumevanje, kako transformativno v dnevno prakso poučevanja. delovanje poteka in s katerimi transformativnimi  Tvorci politik bi morali podpreti, motivirati in pohvaliti pedagoškimi pristopi, ki upoštevajo vidik spola, lahko tiste izobraževalce, ki VITR uspešno vključujejo v svoje to na najboljši način dosežemo. poučevanje ter s tem vzgojo in izobraževanje prilagajajo zahtevam današnjega sveta. To lahko na primer vključuje Glavni akterji različne spodbude in tudi priznavanje pobud za VITR kot del ocenjevanja kakovosti vzgoje in izobraževanja  Vodstvo in osebje ustanov za izobraževanje učiteljev na v ustanovah. vseh ravneh vzgoje in izobraževanja  Izobraževalci bi morali učeče se spodbujati na njihovi  Vodstvo in osebje ustanov za usposabljanje neformalnih poti preobrazbe in jim hkrati v vlogi strokovnjakov izobraževalcev posredovati znanje za trajnostno prihodnost.  Vodstvo in osebje zasebnih podjetij Z inovativnimi pedagoškimi pristopi (innovative pedagogies) jih lahko opolnomočijo, da postanejo  Tvorci politik zagovorniki sprememb.  Izobraževalci  UNESCO in njegovi partnerji Za podporo tem ukrepom UNESCO in njegovi partnerji iz Združenih narodov ter drugi partnerji podpirajo krepitev kompetenc izobraževalcev (capacity-building of educators) Predlagani ukrepi ter zagotavljajo smernice in vire za lažjo vključitev VITR v kurikule, skupaj z globalno platformo za povezovanje  Vodje in osebje ustanov za izobraževanje učiteljev med izobraževalci in ustanovami za usposabljanje, na bi morali vključiti sistematični in celostni razvoj podlagi katere si ti lahko izmenjujejo najboljše prakse in kompetenc VITR v izobraževanje učiteljev pred sodelujejo na globalni ravni. nastopom službe in na delovnem mestu ter v ocenjevanje njihovega dela v predšolskem, T O O L primarnem, sekundarnem ter terciarnem izobraževanju, vključno z izobraževanjem za odrasle. To vključuje učenje B O X specifičnih vsebin za vsakega od CTR ter transformativne pedagoške pristope (transformative pedagogies), on.unesco.org/esdtoolbox ki omogočajo uresničevanje ukrepov.  Vodstvo in osebje tehničnih in poklicnih izobraževalnih ustanov ter ustanov za usposabljanje zasebnih 30 theauntK O/Kea ©UNESC Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Prednostno področje delovanja 4: Opolnomočenje in mobilizacija mladih S posledicami netrajnostnega razvoja se bodo morale  Skupine, ki jih vodijo mladi in so osredotočene na mlade ter v prihodnosti soočiti današnje generacije mladih in organizacije in mreže bi morale ustvarjati priložnosti za prihodnje generacije, kar pomeni, da sta ogroženi mlade in si medsebojno pomagati pri opolnomočenju tako njihova sedanjost kot prihodnost. Ravno mladi s transformativnim znanjem, spretnostmi, vrednotami ter pa so obenem tudi tisti, ki postajajo vse glasnejši in stališči. To vključuje spretnosti zagovorništva in podpore aktivnejši, zahtevajo nujne in odločne spremembe akcij mladih ter pozivanje tvorcev politik in drugih skupin ter odgovornost zanje pripisujejo svetovnim k nujnosti reševanja trajnostnih izzivov. voditeljem, zlasti ko gre za reševanje podnebnih  Skupine, organizacije ter mreže, ki jih vodijo mladi ali so sprememb. Oblikovali so in še vedno oblikujejo osredotočene na mlade, bi morale povezati, mobilizirati vizijo za najbolj ustvarjalne in domiselne rešitve in vključiti mlade z namenom povečanja njihovega trajnostnih izzivov. Poleg tega mladi predstavljajo sodelovanja pri delovanju za trajnostni razvoj. tudi pomembno skupino potrošnikov. Način razvoja To zadeva dvig zavesti o CTR s poudarjanjem zagovorništva njihovih potrošniških vzorcev bo močno vplival na in komunikacije, vključno z akcijami mladih, ki prav njih pot trajnosti v posameznih državah. Opolnomočenje ozaveščajo, kako so ti cilji povezani z najpomembnejšimi in mobilizacija mladih vseh spolov je zato osrednji del vprašanji za mlade v njihovih skupnostih. implementacije VITR.  Tvorci politik ter člani javnih in zasebnih ustanov morajo mlade prepoznati kot ključne sodelavce in akterje v vseh Glavni akterji prizadevanjih za spodbujanje trajnostnega razvoja. Še zlasti mlade se mora polno vključiti v zasnovo, zagotavljanje ter spremljanje politik in programov,  Mladi po vsem svetu povezanih z vzgojo in izobraževanjem ter trajnostnim  Skupine, ki jih vodijo mladi in so osredotočene na mlade, razvojem. Eden od načinov, da se to zagotovi, so sedeži organizacije ter mreže za predstavnike mladih na vseh ravneh odločanja znotraj  Tvorci politik ter člani javnih in zasebnih ustanov ustanov.  Deležniki skupnosti, starši in družine Za podporo tem ukrepom UNESCO, njegovi partnerji iz  UNESCO in njegovi partnerji Združenih narodov ter drugi partnerji podpirajo ustrezne priložnosti ter orodja za usposabljanje mladih, s čimer jim Predlagani ukrepi omogočajo nadgradnjo znanja, spretnosti, vrednot in stališč za izražanje mnenj. Poleg tega jim nudijo tudi globalno platformo za povezovanje in sodelovanje različnih  Mladi ljudje po vsem svetu, ki imajo od tega prednostnega deležnikov ter vzpostavljanje medgeneracijskega dialoga področja koristi in so hkrati spodbujevalci njegovega v skladu s Strategijo Združenih narodov za mlade.8 delovanja, so ustvarjalni in aktivni družbeni inovatorji ter podjetniki in so lahko pobudniki sprememb za trajnostno prihodnost. Mladi lahko uporabijo spletne skupnosti T O O L in druge komunikacijske kanale za širjenje sporočil B O X o nujnosti reševanja trajnostnih izzivov, se zavzemajo za vključitev VITR v svoja vzgojno-izobraževalna okolja, on.unesco.org/esdtoolbox) prevzamejo pomembnejšo vlogo ter aktivno delujejo v smeri družbene preobrazbe. 8 Na podlagi Operativne strategije UNESCA za mladino za obdobje 2014–2021 (https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000227150.locale=en) UNESCO deluje skupaj z mladimi z zavezo podpore pri skupnem delu s ciljem spodbujanja družbenih inovacij in sprememb, polnega sodelovanja pri razvoju družb, odpravljanja revščine in neenakosti ter spodbujanja kulture miru. VITR je sestavni del tega paketa ukrepov UNESCA, ki jih izvajajo mladi skupaj z mladimi in za mlade (https://en.unesco.org/youth). 32 om.c ock erst ichailidis/Shutt os M xandrleA Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Prednostno področje delovanja 5: Pospeševanje delovanja na lokalni ravni Smiselne preobrazbe in transformativno delovanje javnost, ki bi jim pomagali pojasniti CTR ter prispevali za trajnostni razvoj se bodo najverjetneje odvijali k razumevanju konkretnih lokalnih implikacij CTR v na ravni skupnosti. V njihovem vsakdanjem življenju skupnosti. ter na ravni skupnosti se učeči se in drugi ljudje To vključuje neformalno učenje v vsakdanjem življenju, odločajo za trajnostni razvoj in ukrepajo skladno med drugim zagotavljanje infrastrukture za varno s tem. V skupnostih najdejo tudi partnerje za svoja uporabo javnega prevoza in redne informacije prizadevanja na področju trajnostnega razvoja. o trajnostnem razvoju v lokalnih medijih. To so razlogi, zaradi katerih moramo spodbujati aktivno sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi  Formalni in neformalni ponudniki vzgoje in izobraževanja ustanovami in skupnostjo. Tako se zagotovi, da se v skupnosti bi morali koordinirati svoje programe najnovejša znanja in prakse o trajnostnem razvoju za skupno uresničevanje vseh CTR ter za usklajeno uporabijo za napredek programov lokalnih skupnosti. reševanje z njimi povezanih lokalnih trajnostnih izzivov. Učni centri v skupnostih lahko služijo kot centri za vseživljenjsko učenje o VITR. Glavni akterji  Tvorci politik na nacionalni ravni bi morali spodbujati in podpirati prizadevanja lokalnih skupnosti ter jih  Lokalni javni organi, vključno z občinskimi oblastmi, usklajevati kot del državnih pobud za VITR za 2030 in kot mestnimi sveti in uradi za šolstvo, ter tvorci politik na nacionalne prispevke k uresničevanju CTR. To vključuje nacionalni in regionalni ravni spodbujanje lokalnih oblasti k vključevanju lokaliziranih  Nevladne organizacije, zasebna podjetja ter lokalni ciljev in vsebin VITR (localized ESD) v kurikule in mediji programe vseživljenjskega učenja.  Formalni in neformalni deležniki s področja vzgoje in  Vsi ljudje v lokalni skupnosti bi morali aktivno sodelovati izobraževanja v skupnosti, vključno z učnimi centri in pri ključnih trajnostnih izzivih, razviti spretnosti za visokošolskimi ustanovami primerjavo različnih scenarijev za prihodnost svoje  Vsi ljudje v lokalni skupnosti skupnosti, sprejeti vrednote in stališča, ki podpirajo  UNESCO in njegovi partnerji trajnejšo prihodnost, se vključevati v postopke javnega odločanja ter delovati kot odgovorni člani skupnosti. Predlagani ukrepi Za podporo tem ukrepom UNESCO, njegovi partnerji iz Združenih narodov in drugi sodelujejo z obstoječimi mrežami mest in skupnosti z namenom integriranja VITR  Lokalni javni organi, vključno z občinskimi oblastmi, v učenje na vseh ravneh lokalnih skupnostih ter povezovanja mestnimi sveti in uradi za šolstvo, bi morali, ob delovanja na nacionalni in lokalni ravni. Poleg tega usklajevanju z vsemi ustreznimi deležniki v skupnosti, podpirajo tudi globalne platforme za lokalne skupnosti, razviti akcijski načrt za to, kako lahko celotna ki krepijo partnerstvo in sodelovanje na področju VITR. skupnost postane učni laboratorij za trajnostni razvoj ter pomemben element državnih pobud za VITR za 2030, ki zagotavlja priložnosti za vse državljane, da postanejo zagovorniki sprememb. T O O L  Lokalni javni organi bi morali, ob usklajevanju B O X z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z nevladnimi organizacijami, zasebnimi podjetji ter lokalnimi on.unesco.org/esdtoolbox mediji, zagotoviti razvoj zmogljivosti za lokalne tvorce politik in mnenjske voditelje kot tudi širšo 34 om.c ock erst ream /Shutt SewC O/C.ALIX © UNESC 4. Implementacija Pet prednostnih področij delovanja VITR za 2030 naj bi države članice ter regionalni in globalni deležniki vpeljali s podporo in pomočjo UNESCA ter njegovih partnerjev. 37 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.1. Implementacija VITR za 2030 na ravni držav Pri implementaciji aktivnosti na prednostnih področjih delovanja države članice pozivamo k mobilizaciji deležnikov, dejavnih na teh petih področjih, in podpori njihovega mreženja v okviru usklajene strategije, povezane z nacionalnim okvirom CTR. Obenem naj bi se okrepila tudi konkretna prizadevanja za razvijanje sposobnosti komuniciranja in zagovorništva s ciljem učinkoviteje vključevati CTR v vzgojno-izobraževalne prakse ter okvire. Vzpostavijo se lahko nacionalne pobude, ki vključujejo iniciative različnih deležnikov in podpirajo VITR za 2030 na državni ravni. (Odstavek 5.19, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 38 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj V državah članicah začeti implementacijo kažipota VITR za 2030 ter njegovih petih prednostnih področij delovanja z vključevanjem v državne pobude za integracijo VITR v vzgojo in izobraževanje ter trajnostni razvoj. Predlagane aktivnosti na ravni držav Za implementacijo VITR za 2030 na nacionalni ravni države  spodbujanju večsektorskih partnerstev in sodelovanja, članice pozivamo k: zlasti s ključnimi deležniki petih prednostnih področij  vključevanju v državne pobude VITR za 2030 (country delovanja, z namenom naslavljanja vseh ustreznih initiatives on ESD for 2030), ki imajo ali bi potencialno sektorjev na področju vzgoje in izobraževanja ter lahko imele vpliv na ravni države. Gradijo lahko na trajnostnega razvoja. Delovna skupina na ravni države obstoječih pobudah, povezanih z VITR, ali oblikujejo bi morala biti odgovorna za skupno koordinacijo novo pobudo, če je to potrebno, v zvezi s prispevanjem načrtovanja, implementacije, mreženja, spremljanja, k CTR 4 ter jih, kjer je to mogoče, razširijo. Praviloma poročanja ter komuniciranja z UNESCOM. Delovno državno pobudo začne in vodi vlada ali nevladna skupino lahko gosti državni upravljalni organ, zadolžen organizacija v sodelovanju z vlado; za CTR, nacionalna komisija za UNESCO ali ustrezno ministrstvo oziroma institucija;  vključevanju aktivnosti VITR za 2030 v nacionalne okvire za uresničevanje CTR, vzgojo in izobraževanje ali druge  krepitvi komuniciranja in zagovorništva CTR z namenom ustrezne okvire z namenom zagotavljanja povezanega mobilizacije ljudi tudi zunaj skupnosti trajnostnega delovanja na državni ravni; razvoja;  naslavljanju enega ali več od petih prednostnih področij  spremljanju in poročanju o napredku državnih pobud delovanja z različnimi aktivnostmi, ki jih je mogoče z jasno zastavljenimi konkretnimi cilji, kjer je to mogoče. vključiti kot del ene krovne državne pobude različnih deležnikov; Aktivnosti UNESCA  UNESCO podpira državne pobude za VITR za 2030 na podlagi predlogov s strani držav članic.  UNESCO podpira partnerstvo in sodelovanje med državnimi pobudami.  UNESCO zagotavlja posebno tehnično podporo za prepoznane državne pobude ter organizira regionalna informativna srečanja z namenom zagotavljanja tehničnih smernic za njihovo vzpostavitev.  UNESCO spremlja napredek prepoznanih državnih pobud z namenom vključitve v globalna poročila o VITR za 2030 T O O L (za več informacij glej str. 48). B O X  Pričakuje se, da bodo državne pobude financirale države same. UNESCO lahko zagotovi začetni kapital za državne on.unesco.org/esdtoolbox pobude držav v razvoju. 39 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.2. Spodbujanje partnerstev in sodelovanja Pri implementaciji aktivnosti na prednostnih področjih delovanja države članice pozivamo k mobilizaciji deležnikov, dejavnih na teh petih področjih, in podpori njihovega mreženja v okviru usklajene strategije, povezane z nacionalnim okvirom CTR. UNESCO bo še naprej podpiral tako mreženje za ključne globalne partnerje kot tudi sam proces mreženja. To vključuje zagotavljanje platform za srečevanje ter izmenjavo informacij in izkušenj ter skupno načrtovanje pobud. Platf orme bodo vključevale predstavnike in akterje iz vladnega in zasebnega sektorja kot tudi iz donatorskih in razvojnih skupnosti ter skupnosti, ki si prizadevajo za CTR, skupaj z deležniki s petih prednostnih področij delovanja na nacionalni, regionalni ter globalni ravni. (Odstavek 5.19, 5.22, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 40 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj Za implementacijo petih prednostnih področij delovanja VITR za 2030 so organizirane različne priložnosti mreženja med državami članicami ter drugimi deležniki, ki spodbujajo meddržavno in medsektorsko sodelovanje ter ustvarjanje sinergij. Predlagane aktivnosti na ravni držav Za spodbujanje partnerstev in sodelovanja, države članice potrebnih za trajnostno prihodnost, ter za mobilizacijo pozivamo h: virov za podporo procesa;  razvoju mrež na državni ravni za deležnike VITR za 2030  krepitvi partnerstev in sodelovanja med formalnim in neformalnim vzgojno-izobraževalnim sektorjem, z namenom usklajevanja aktivnosti državnih pobud, vključno z medgeneracijskim vseživljenjskim učenjem, povezanih z VITR za 2030, ter omogočanja partnerstev in ki poteka v skupnostih; sodelovanja med različnimi deležniki;  uskladitvi ter krepitvi koordinacije in sodelovanja na  razvoju in podpori partnerstev in sodelovanja med področji vzgoje in izobraževanja, trajnostnega razvoja in globalni, regionalni, državni, regijski ter lokalni ravni CTR, vključno z deležniki, povezanimi s CTR 4; glede politik in praks, povezanih z VITR, da bi zagotovili vzajemne sinergije.  krepitvi partnerstev in sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem za doseganje strukturnih sprememb, Aktivnosti UNESCA Globalna Mreža VITR za 2030 (ESD-Net) Kako mreža deluje? UNESCO vzpostavlja globalno Mrežo V ITR za 2030 (ESD-Net)*  Vsaki dve leti UNESCO skliče globalno srečanje mreže za: ESD-Net, pri čemer je prvo predvideno v letu 2023,  vzpostavljanje dialoga, partnerstev in spodbujanje z namenom razprave o napredku implementacije sodelovanja med predstavniki na ravni državnih pobud VITR za 2030. ter drugimi partnerskimi organizacijami;  Za obdobje med srečanji bo vzpostavljeno spletno  izmenjavo spoznanj in najboljših praks, povezanih interaktivno učno okolje, namenjeno sodelovanju med z implementacijo VITR za 2030, za zagotavljanje člani mreže. priložnosti vzajemnega učenja;  opozarjanje o pomenu prispevanja VITR k CTR kot del  Glede na potrebe bodo znotraj mreže vzpostavljene tudi globalnega podpiranja VITR; regionalne ali tematske podskupine. Delo regionalnih podskupin mora potekati na način, ki optimalno krepi  spremljanje in poročanje glede implementacije povezovanje z regionalno koordinacijo CTR 4 ter VITR za 2030. mednarodnimi procesi. Kdo so člani? T O O L  Predstavniki državnih pobud, kot so vladne in nevladne B O X organizacije, institucije, partnerji ZN, člani razvojnih skupnosti ter donatorske agencije. on.unesco.org/esdtoolbox * ESD for 2030 Global Network ( ESD-Net) 41 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.3. Komuniciranje za ukrepanje Z izpostavljanjem ciljev trajnostnega razvoja (CTR) ima lahko VITR bolj proaktivno vlogo pri njihovem uresničevanju. Dober primer teh prizadevanj so aktivnosti komuniciranja in zagovorništva, povezane s CTR, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih okoljih. Aktivnosti vključujejo obveščanje učečih se vseh starosti o obstoju 17-ih CTR ter pomenu teh ciljev za njihovo individualno in skupno življenje, vključno z odgovornostmi posameznikov ter institucij za pomoč pri njihovem uresničev anju. Aktivnosti na področju VITR so zelo zaželene, saj moramo doseči učeče se vseh starosti in splošno javnost ter poglobiti njihovo razumevanje CTR ter vloge vzgoje in izobraževanja pri njihovem uresničevanju. Prizadevanja v komuniciranju in zagovorništvu o vlogi vzgoje in izobraževanja pri podpori uresničevanja CTR se bodo morala okrepiti. Na nacionalni ravni bo to del državnih pobud VITR za 2030, medtem ko bo na globalni ravni UNESCO razvil poseben program, namenjen obveščanju ustreznih skupnosti o CTR ter učečih se in izobraževalcev o ključni vlogi vzgoje in izobraževanja pri podpori uresničevanja teh ciljev. Program nagrad na področju VITR, ki jih skupaj podeljujeta UNESCO in Japonska, bo, če se bo nadaljeval, sestavni del strategije UNESCA za komuniciranje in zagovorništvo. (Odstavek 5.4, 5.24, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 42 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj Da bi izrazili nujnost ukrepanja na petih prednostnih področjih delovanja ter zagotavljanje uspeha VITR za 2030, države članice in druge deležnike spodbujamo k aktivnostim komuniciranja, ozaveščanja ter zagovorništva, pri čemer naj vključujejo širšo javnost ter partnerje s področja vzgoje in izobraževanja ter trajnostnega razvoja. Predlagane aktivnosti na ravni držav V povezavi z zagovorništvom države članice pozivamo k:  poudarjanju pomena vzgoje in izobraževanja  spodbujanju vloge vzgoje in izobraževanje kot v aktivnostih komuniciranja, ozaveščanja ter katalizatorja pri uresničevanju vseh CTR. To dosegamo zagovorništva, povezanih s trajnostnim razvojem in CTR, s ciljno usmerjeno komunikacijo in ozaveščanjem v vseh vključno z javnimi akcijami; dejavnostih VITR, z mobilizacijo deležnikov v vzgoji in  uporabi inovativnih načinov komuniciranja o delu na izobraževanju ter medijev; področju VITR, vključno z digitalnimi forumi, ter dajanju prednosti vključevanju mladih. Aktivnosti UNESCA Opolnomočenje ključnih deležnikov pri njihovi zagovorništvo VITR ter kot priložnost mreženja za komunikaciji ustrezne deležnike; UNESCO sodeluje s ključnimi akterji na petih prednostnih  podporo spletnih kanalov za povezovanje državnih področjih delovanja, tj. z vzgojno-izobraževalnimi pobud in njihovih deležnikov ter organizacijo skupnih ustanovami, izobraževalci in praktiki, mladimi ter tvorci dni za izvedbo ukrepov z namenom pridobivanja zagona politik, pri obveščanju in spodbujanju VITR med njihovimi in spodbujanja delovanja VITR na globalni ravni; deležniki. UNESCO si prizadeva za:  nadgradnjo dosežkov kampanje UNESCA za VITR iz leta  predstavitev najboljših praks na področju VITR, 2020 z vključevanjem javnosti na globalni ravni ki prispevajo k CTR s pomočjo svojih izdelkov in kanalov z namenom spodbujanja posameznikov in skupnosti, za komuniciranje, vključno z mrežo UNESCU pridruženih da prevzamejo odgovornost ter ukrepajo za trajnostni šol (ASPnet); razvoj;  osvetljevanje izjemnih pobud VITR, ki prispevajo  vključevanje v mednarodne procese ZN in druge, k uresničevanju CTR, s programom nagrad VITR, ki jih povezane s trajnostnim razvojem (kot so konference skupaj podeljujeta UNESCO in Japonska (UNESCO-Japan pogodbenic o podnebnih spremembah), kot priložnosti Prize on ESD); za osvetljevanje VITR za 2030 ter v sodelovanju s subjekti ZN, kot so Oddelek Združenih narodov za gospodarske in  zagotavljanje učnih gradiv in virov za CTR z izbiro enega socialne zadeve (UN DESA), mreža okoljskega programa ali več CTR ter poudarjanjem pomembnih učnih ciljev in UNEP One Planet Network ter drugi, odgovorni za pristopov ter povezav in neskladnosti med določenimi upravljanje CTR, skupaj s preostalimi globalnimi partnerji, cilji; npr. regionalnimi strokovnimi centri za VITR. Zagovorništvo na globalni ravni T O O L UNESCO si prav tako prizadeva izpostaviti vlogo VITR na globalni ravni, predvsem njegovo vlogo ključnega dejavnika B O X za doseganje vseh 17-ih CTR. To vključuje: on.unesco.org/esdtoolbox  organizacijo globalnih srečanj vsaki dve leti v okviru mreže ESD-Net kot vodilne platforme za globalno 43 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.4. Spremljanje vprašanj in trendov Implementacija VITR za 2030 mora temeljiti na dokazih. Zagotovljeno mora biti spremljanje novih vprašanj in trendov ter njihova analiza s ciljem ugotoviti morebitne pedagoške implikacije. UNESCU se priporoča izvedba analitičnega dela na teh področjih, zlasti tistih, ki so povezana s preoblikovanjem ravnanja posameznikov, strukturnimi vprašanji, povezanimi z razvojem, trajnostjo ter prihodnostjo VITR v dobi tehnološkega napredka. O rezultatih tega dela bodo obveščeni akterji na terenu. (Odstavek 5.23, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 44 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj Da bi podprli implementacijo petih prednostnih področij VITR za 2030 s konkretnimi dokazi ter strateško napovedjo, je treba pregledati najnovejša dognanja na področju vzgoje in izobraževanja ter trajnostnega razvoja. Predlagane aktivnosti na ravni držav Za spremljanje vprašanj in trendov države članice pozivamo k: tej vrsti raziskovalne aktivnosti, ki je lahko vključena kot  spodbujanju revizije 17-ih CTR v lokalnem, nacionalnem del državnih pobud VITR za 2030; in regionalnem kontekstu v vzgojno-izobraževalnih  širjenju in pregledovanju rezultatov raziskav z namenom okoljih kot delu dejavnosti VITR, da bi prepoznali ustvarjanja učnih priložnosti za postavljanje kritičnih relevantne izzive, trende in vprašanja, ki jih je treba vprašanj, zlasti glede povezav in neskladij med različnimi dodatno preučiti in o njih razpravljati; CTR;  izvedbi tematskih raziskav, povezanih z VITR in CTR,  sodelovanju z drugimi državami z namenom obravnave na podlagi ključnih težav, trendov ter vprašanj glede novih vprašanj in trendov, povezanih s trajnostnim petih prednostnih področij delovanja. Visokošolske in razvojem in VITR v specifičnih okoliščinah, da bi našli raziskovalne institucije bi morale imeti osrednjo vlogo pri primerne pedagoške rešitve. Aktivnosti UNESCA UNESCO izvaja tematske raziskave in strokovna posvetovanja  širjenje najnovejšega znanja z aktivnostmi zagovorništva, ter objavlja pomembna poročila o novih vprašanjih in vključno z organizacijo globalnih dveletnih srečanj in trendih glede ključnih tem, ki se pojavljajo o prispevanju programi usposabljanja. VITR k CTR. UNESCO skupaj s svojimi partnerji zagotavlja:  strokovna posvetovanja z namenom odkrivanja ter pregledovanja novih ključnih vprašanj in trendov; T O O L  raziskave za zbiranje in analizo pomembnih dokazov, B O X ki jih posredujejo države članice; on.unesco.org/esdtoolbox  poročila, ki temeljijo na dokazih (evidence-based reports), za mobilizacijo deležnikov, ki delujejo na področju VITR za 2030; KLJUČNA TEMATSKA PODROČJA Posebna pozornost bo namenjena temam in morebitnim Strukturna vprašanja in VITR vprašanjem, povezanim s ključnimi vsebinami ter razmišljanji à Kako lahko VITR podpre uravnoteženost med gospodarskim o VITR za 2030: in trajnostnim razvojem? VITR in CTR à Kako lahko VITR učeče se spodbudi k odkrivanju drugačnih à Katere pedagoške prakse lahko uspešno prispevajo vrednot, ki se razlikujejo od vrednot potrošniške družbe? k doseganju 17-ih CTR? à Kakšna oblika VITR lahko na najboljši način doseže in podpre à Kako lahko VITR naslovi povezave in nasprotovanja med vsakodnevne izzive učečih se v okoljih skrajne revščine? različnimi CTR? Tehnološki napredek in VITR Ukrepi spreminjanja in VITR à Kakšne so posledice umetne inteligence in četrte industrijske à Kako potekajo preobrazbe na ravni posameznikov in revolucije za VITR? kako lahko izobraževanje učeče se spodbudi, da dosežejo prelomno točko ter se odločijo za delovanje v smeri trajnosti? à Kako lahko VITR naslovi tveganja in prednosti zelenih tehnologij? à Kakšna je vloga skupnosti pri spodbujanju sprememb v delovanju za trajnostno prihodnost? à Kako se lahko izkoristijo nove tehnologije za vzgojo in izobraževanje za trajnost? 45 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.5. Mobilizacija virov Potrebna so tudi partnerstva z drugimi ključnimi akterji, kot so multilateralne finančne institucije, nacionalne razvojne agencije, zasebni sektor, nevladne organizacije in skupnosti. Nadaljnjo pozornost bo treba posvetiti tudi povezovanju z nacionalnimi mehanizmi, vzpostavljenimi za podporo pri doseganju CTR z vzgojo in izobraževanjem. Pri razvoju partnerstev bo poudarek zlasti na uporabi inovativnih in ustvarjalnih mehanizmov financiranja. Znotraj UNESCA bo Sektor za vzgojo in izobraževanje doda tno okrepil svoje medsektorsko partnerstvo z drugimi sektorji, predvsem s področjem kulture in znanosti, in sicer z implementacijo VITR za 2030 v ustrezne programe teh področij, vključno z območji svetovne dediščine, nesnovno kulturno dediščino, mrežo biosfernih rezervatov, geoparki, malimi otoškimi državami v razvoju ter lokalnim in avtohtonim znanjem. Prav tako bo okrepil tudi svoje sodelovanje na področju VITR znotraj sektorjev ter spodbujal prispevke ustreznih programov in mrež VITR za 2030, vključno z mrežo UNESCU pridruženih šol (ASPnet), UNESCOVIMI katedrami, Centri za tehnično in poklicno izobraževanje ter usposabljanje, Mrežo učečih se mest ter usmerjevalnim odborom Izobraževanje 2030 (Education 2030 Steering Committee). (Odstavek 5.25-5.27, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 46 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj Za uspešno implementacijo petih prednostnih področij delovanja VITR za 2030 je odločilnega pomena mobilizacija potrebnih virov. Predlagane aktivnosti na ravni držav Za mobilizacijo virov za VITR za 2030 države članice kakovostno izobraževanje ter njihovemu prispevku pozivamo k: k skupnemu preživetju in blaginji človeštva;  uporabi ustreznih regionalnih pobud in njihovih virov  pregledu obstoječih sredstev namenjenih vzgoji in za skupna prizadevanja s preostalimi državami glede izobraževanju, za financiranje aktivnosti VITR za 2030, VITR za 2030 na primer proračuna in programa za šolsko podporo, ; usposabljanje učiteljev, opolnomočenje mladih,  mobilizaciji virov v zasebnem sektorju, zlasti pri vseživljenjsko učenje v mestih in skupnostih, ob preoblikovanju ustanov tehničnega in poklicnega razumevanju, da VITR ni samo tema, temveč celostni izobraževanja ter usposabljanja in zasebnih centrov za usposabljanje, da bodo podpirale razvoj znanja in pristop k preoblikovanju vzgoje in izobraževanja z namenom reševanja trajnostnih izzivov; spretnosti na zelenih področjih ter prevzele aktivno vodstvo na področju VITR za 2030;  izkoriščanju obstoječih virov, dodeljenih za trajnostni razvoj, za implementacijo CTR na državni ravni kot tudi  iskanju ustvarjalnih rešitev za učinkovito implementacijo k mednarodnemu sodelovanju, za oblikovanje sinergij VITR za 2030 brez večjih dodatnih virov, na primer med VITR in ustreznimi področji; z vključitvijo VITR v kriterije zagotavljanja kakovosti vzgoje in izobraževanja za ocenjevanje učinkovitosti  razmisleku o novih proračunih, namenjenih VITR za 2030, kot delu državnih prizadevanj za vzgojno-izobraževalnih ustanov. Aktivnosti UNESCA  Mobilizacija virov UNESCA za implementacijo  UNESCO bo implementacijo VITR za 2030 podpiral VITR za 2030 na ravni držav članic. s strani svojih mrež, zlasti mreže UNESCU pridruženih šol (ASPnet), UNESCOVIH kateder, UNESCOVIH centrov, zlasti  UNESCO si bo prizadeval na globalni ravni, da bo našel UNESCO centra za tehnično in poklicno izobraževanje razpoložljiva finančna sredstva za vzgojo in izobraževanje ter usposabljanje, Svetovne mreže biosfernih rezervatov ter trajnostni razvoj in spodbujal k uporabi teh sredstev in geoparkov, mreže območij svetovne dediščine in za podporo aktivnosti VITR za 2030. nesnovne kulturne dediščine ter mreže mest (Globalna  Pričakuje se, da bodo vse aktivnosti okvira VITR za 2030, mreža učečih se mest in Mreža ustvarjalnih mest). vključno z državnimi pobudami, financirane s strani držav. UNESCO bo zagotovil nekaj začetnega kapitala za omejeno število pobud držav v razvoju, predvsem za T O O L najmanj razvite države. B O X  Viri za aktivnosti UNESCA, povezane z VITR za 2030. on.unesco.org/esdtoolbox  Nadaljevanje prizadevanj za mobilizacijo prostovoljnih prispevkov. 47 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.6. Spremljanje napredka Različne oblike spremljanja in vrednotenja, opisane spodaj, bodo še naprej med pomembnimi nalogami UNESCA. Ob upoštevanju spoznanj, pridobljenih z akcijskim programom GAP, je treba izvajati in izboljšati konkretne ukrepe spremljanja uresničevanja podcilja 4.7 do leta 2030. Najprej je treba pozorno spremljati, kako države članice in izbrani partnerji na globalni ravni izvajajo ukrepe na petih prednostnih področjih. /…/. Za merjenje napredovanja izvajanja ukrepov v državah članic ah bo UNESCO revidiral obstoječi anketni vprašalnik za spremljanje podcilja 4.7. V to orodje naj se vključijo tudi izhodišča za merjenje napredka pri izvajanju ukrepov na petih prednostnih področjih delovanja. /…/ Druga oblika spremljanja bo izvedena znotraj opredeljenega obsega programa ali projekta, osredotočenega na zagotavljanje načrtovanih rezultatov ter širjenje njihovega vpliva. /…/ Poleg tega bo UNESCO vpeljal tudi novo obliko spremljanja izvajanja ukrepov. Namenjena bo podpori načela informiranega odločanja, ki temelji na dokazih in je podlaga za implementacijo delovanja po končanem akcijskem programu GAP. UNESCO bo izvajal redne tematske raziskave za ugotavljanje in analizo ključnih vprašanj, trendov ter sprememb. /…/ V obdobju implementacije VITR za 2030 bodo potekala občasna vrednotenja njenega napredka. (Odstavek 5.28-5.33, Izvedbeni okvir VITR za 2030.) 48 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Cilj Za strateško in učinkovito upravljanje ukrepov na petih prednostnih področjih delovanja bo zagotovljeno sistematično vrednotenje napredka VITR za 2030. Predlagane aktivnosti na ravni držav Za spremljanje napredka pri implementaciji VITR za 2030  rednemu spremljanju in vrednotenju napredka na države članice pozivamo k: področju VITR na državni ravni, predvsem z raziskavami za vrednotenje napredka na petih prednostnih področjih  razvoju nacionalnih kazalnikov (national indicators) za delovanja; spremljanje napredka državnih pobud VITR za 2030 ter prispevanju k razvoju smiselne sheme za spremljanje  poročanju o VITR, ki je del globalnega in regionalnega rezultatov VITR; spremljanja CTR, vključno s podciljem 4.7. Aktivnosti UNESCA UNESCO izvaja občasna vrednotenja napredka pri  V obdobju 2020–2030 UNESCO načrtuje dvoje implementaciji VITR za 2030 na podlagi podatkov in vrednotenj: vmesno vrednotenje leta 2025 in končno informacij, zbranih z naslednjimi štirimi aktivnostmi: vrednotenje leta 2030. Vmes bodo objavljena dodatna krajša poročila.  spremljanje skupnega napredka pri implementaciji VITR v državah članicah, T O O L  spremljanje napredka na petih prednostnih področjih delovanja, B O X  spremljanje vpeljave načrtovanih aktivnosti v okviru on.unesco.org/esdtoolbox državnih in drugih pobud,  pregledovanje dodatnih podatkov o napredku VITR. KLJUČNI KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE NAPREDKA OKVIRA VITR ZA 2030 Politike Mladi Obseg vzpostavitve pravnih okvirov in politik za spodbujanje VITR. V kolikšni meri so mladi vključeni v VITR. Učno okolje Skupnost V kolikšni meri učno okolje spodbuja VITR in celostni institucionalni Obseg spodbujanja VITR v lokalnih skupnostih. pristop. Napredek državnih pobud Izobraževalci Obseg implementacije VITR za 2030 v državah po svetu. V kolikšni meri so izobraževalci usposobljeni za poučevanje na področju VITR in uporabo celostnih institucionalnih pristopov k VITR v učnih okoljih. 49 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Tabela 1. Spremljanje in vrednotenje izvedbenega okvira VITR za 2030 Kaj Kdo Kako Kazalniki Skupni napredek v VITR UNESCO kot agencija, pristojna za UNESCO z državami članicami Vsaka štiri leta države članice poročajo UNESCU o implementaciji Globalni kazalnik 4.7.1: V kolikšni meri sta globalni kazalnik 4.7.1 podcilja 4.7, bo Priporočil glede izobraževanja za mednarodno razumevanje, sta 1) vzgoja in izobraževanje za globalno uporabil podatke, zbrane v procesu sodelovanje in mir ter izobraževanja o človekovih pravicah in državljanstvo in 2) vzgoja in izobraževanje poročanja o uresničevanju Priporočil temeljnih svoboščinah, sprejetih na 18. zasedanju Generalne za trajnostni razvoj vključena v a) nacionalne iz leta 1974, za spremljanje napredka konference UNESCA leta 1974. Rezultati napredka na podlagi teh izobraževalne politike, b) kurikule in učne implementacije VITR v državah članicah. priporočil prinašajo pomembne vpoglede v napredek pri doseganju načrte, c) izobraževanje učiteljev ter CTR 4 pod točko 4.7, ki se nanaša na izobraževanje in med drugim d) ocenjevanje učečih se. vključuje tudi VITR. Napredek implementacije Spremljanje dosežkov na petih UNESCO z državami članicami UNESCO bo podpiral države članice, vključene v implementacijo VITR Raziskave, izvedene vsaki dve leti, bodo VITR za 2030 v okviru prednostnih področjih delovanja v okviru za 2030, pri zastavljanju ciljev in osnovnih načrtov za vsako od petih spremljale napredek enega kazalnika za državnih pobud državnih pobud za VITR za 2030 prednostnih področij delovanja, h katerim nameravajo prispevati. vsako prednostno področje delovanja in enega kazalnika splošnega napredka pri Države bodo povabljene k sodelovanju v rednih raziskavah, izvedenih implementaciji VITR za 2030 (glej seznam vsaki dve leti z namenom merjenja relativnega napredka na petih na str. 49). prednostnih področjih delovanja na podlagi osnovnih načrtov, izdelanih na začetku. Rezultati raziskav bodo predmet razprav na globalnih partnerskih srečanjih vsaki dve leti. Po vsaki raziskavi bodo deležniki pozvani k ponovnemu ovrednotenju svojih ciljev in njihovemu postopnemu zviševanju v obdobju 2020–2030. Napredek implementacije Spremljanje dosežkov v okviru aktivnosti UNESCO z drugimi partnerskimi UNESCO bo podpiral druge partnerske organizacije mreže ESD-Raziskave, izvedene vsaki dve leti, bodo VITR za 2030 v okviru VITR za 2030 drugih partnerskih organizacijami mreže ESD-Net Net pri zastavljanju ciljev in osnovnih načrtov za vsako od petih spremljale napredek enega kazalnika za aktivnosti drugih organizacij mreže ESD-Net na petih prednostnih področij delovanja, h katerim nameravajo prispevati. vsako prednostno področje delovanja in partnerskih organizacij prednostnih področjih delovanja enega kazalnika splošnega napredka pri mreže ESD-Net Partnerske organizacije bodo povabljene k sodelovanju v rednih vpeljavi VITR za 2030 (glej seznam na str. 49). raziskavah, izvedenih vsaki dve leti z namenom merjenja relativnega napredka na petih prednostnih področjih delovanja na podlagi osnovnih načrtov, izdelanih na začetku. Rezultati raziskav bodo predmet razprav na globalnih partnerskih srečanjih vsaki dve leti. Po vsaki raziskavi bodo deležniki pozvani k ponovnemu ovrednotenju svojih ciljev in njihovemu postopnemu zviševanju v obdobju 2020–2030. Dodatni kvantitativni Poleg formalnega spremljanja si bo UNESCO UNESCO bo izvajal sekundarne analize obstoječih dokazov in Se ne uporablja in kvalitativni podatki UNESCO prizadeval tudi za selektivno podatkov v sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami ter partnerji o napredku in vplivu spremljanje z namenom pridobivanja ZN z namenom pridobivanja nadaljnjih vpogledov v napredek VITR. VITR za 2030 dokazov o vplivu VITR za 2030. Izvedene bodo tematske raziskave za ugotavljanje in analizo ključnih vprašanj, trendov ter sprememb kot dopolnitev normativnega spremljanja podcilja 4.7 (glej Poglavje 4 o spremljanju vprašanj in trendov). UNESCO bo nadaljeval s spremljanjem kvalitativnega vpliva VITR z zbiranjem ter izpostavljanjem dokazov in najboljših praks. 50 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Tabela 1. Spremljanje in vrednotenje izvedbenega okvira VITR za 2030 Kaj Kdo Kako Kazalniki Skupni napredek v VITR UNESCO kot agencija, pristojna za UNESCO z državami članicami Vsaka štiri leta države članice poročajo UNESCU o implementaciji Globalni kazalnik 4.7.1: V kolikšni meri sta globalni kazalnik 4.7.1 podcilja 4.7, bo Priporočil glede izobraževanja za mednarodno razumevanje, sta 1) vzgoja in izobraževanje za globalno uporabil podatke, zbrane v procesu sodelovanje in mir ter izobraževanja o človekovih pravicah in državljanstvo in 2) vzgoja in izobraževanje poročanja o uresničevanju Priporočil temeljnih svoboščinah, sprejetih na 18. zasedanju Generalne za trajnostni razvoj vključena v a) nacionalne iz leta 1974, za spremljanje napredka konference UNESCA leta 1974. Rezultati napredka na podlagi teh izobraževalne politike, b) kurikule in učne implementacije VITR v državah članicah. priporočil prinašajo pomembne vpoglede v napredek pri doseganju načrte, c) izobraževanje učiteljev ter CTR 4 pod točko 4.7, ki se nanaša na izobraževanje in med drugim d) ocenjevanje učečih se. vključuje tudi VITR. Napredek implementacije Spremljanje dosežkov na petih UNESCO z državami članicami UNESCO bo podpiral države članice, vključene v implementacijo VITR Raziskave, izvedene vsaki dve leti, bodo VITR za 2030 v okviru prednostnih področjih delovanja v okviru za 2030, pri zastavljanju ciljev in osnovnih načrtov za vsako od petih spremljale napredek enega kazalnika za državnih pobud državnih pobud za VITR za 2030 prednostnih področij delovanja, h katerim nameravajo prispevati. vsako prednostno področje delovanja in enega kazalnika splošnega napredka pri Države bodo povabljene k sodelovanju v rednih raziskavah, izvedenih implementaciji VITR za 2030 (glej seznam vsaki dve leti z namenom merjenja relativnega napredka na petih na str. 49). prednostnih področjih delovanja na podlagi osnovnih načrtov, izdelanih na začetku. Rezultati raziskav bodo predmet razprav na globalnih partnerskih srečanjih vsaki dve leti. Po vsaki raziskavi bodo deležniki pozvani k ponovnemu ovrednotenju svojih ciljev in njihovemu postopnemu zviševanju v obdobju 2020–2030. Napredek implementacije Spremljanje dosežkov v okviru aktivnosti UNESCO z drugimi partnerskimi UNESCO bo podpiral druge partnerske organizacije mreže ESD-Raziskave, izvedene vsaki dve leti, bodo VITR za 2030 v okviru VITR za 2030 drugih partnerskih organizacijami mreže ESD-Net Net pri zastavljanju ciljev in osnovnih načrtov za vsako od petih spremljale napredek enega kazalnika za aktivnosti drugih organizacij mreže ESD-Net na petih prednostnih področij delovanja, h katerim nameravajo prispevati. vsako prednostno področje delovanja in partnerskih organizacij prednostnih področjih delovanja enega kazalnika splošnega napredka pri mreže ESD-Net Partnerske organizacije bodo povabljene k sodelovanju v rednih vpeljavi VITR za 2030 (glej seznam na str. 49). raziskavah, izvedenih vsaki dve leti z namenom merjenja relativnega napredka na petih prednostnih področjih delovanja na podlagi osnovnih načrtov, izdelanih na začetku. Rezultati raziskav bodo predmet razprav na globalnih partnerskih srečanjih vsaki dve leti. Po vsaki raziskavi bodo deležniki pozvani k ponovnemu ovrednotenju svojih ciljev in njihovemu postopnemu zviševanju v obdobju 2020–2030. Dodatni kvantitativni Poleg formalnega spremljanja si bo UNESCO UNESCO bo izvajal sekundarne analize obstoječih dokazov in Se ne uporablja in kvalitativni podatki UNESCO prizadeval tudi za selektivno podatkov v sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami ter partnerji o napredku in vplivu spremljanje z namenom pridobivanja ZN z namenom pridobivanja nadaljnjih vpogledov v napredek VITR. VITR za 2030 dokazov o vplivu VITR za 2030. Izvedene bodo tematske raziskave za ugotavljanje in analizo ključnih vprašanj, trendov ter sprememb kot dopolnitev normativnega spremljanja podcilja 4.7 (glej Poglavje 4 o spremljanju vprašanj in trendov). UNESCO bo nadaljeval s spremljanjem kvalitativnega vpliva VITR z zbiranjem ter izpostavljanjem dokazov in najboljših praks. 51 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.7. Načrtovanje za naslednjih 10 let 2030 Končni pregled VITR za 2030 à Peta pregledna raziskava na ravni države o dosežkih na petih prednostnih področjih delovanja in državnih pobudah 2026-2029 Okrepljena implementacija à Tretja pregledna raziskava na ravni države o dosežkih na petih prednostnih področjih delovanja in državnih pobudah à Globalno srečanje mreže ESD-Net à Deveto posvetovanje glede Priporočil iz leta 1974 à Četrta pregledna raziskava na ravni države o dosežkih na petih prednostnih področjih delovanja in državnih pobudah à Globalno srečanje mreže ESD-Net 2025 2025: Vmesni pregled VITR za 2030 à Globalno srečanje mreže ESD-Net 2022-2024 Implementacija VITR za 2030 à Regionalno srečanje VITR za 2030 à Prva pregledna raziskava na ravni države o dosežkih na petih prednostnih področjih delovanja in državnih pobudah à Globalno srečanje mreže ESD-Net à Osmo posvetovanje glede Priporočil iz leta 1974 à Druga pregledna raziskava na ravni države o dosežkih na petih prednostnih področjih delovanja in državnih pobudah 2020-2021 Faza zagona à Sedmo posvetovanje glede Priporočil iz leta 1974 à Spletna regionalna predstavitev kažipota VITR za 2030 in priprava državnih pobud à Globalni začetek implementacije VITR za 2030: Svetovna konferenca UNESCA o izobraževanju za trajnostni razvoj (maj 2021, Berlin, Nemčija) à Opredelitev državnih pobud VITR za 2030 à Vzpostavitev globalne Mreže VITR za 2030 (ESD-Net) 52 Priloge 53 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot A. Kratek povzetek okvira delovanja VITR za 2030 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja: VITR za 2030 GLOBALNI AKCIJSKI PROGRAM VITR za 2030 (2020-2030) (2015-2019) Vizija Strateški cilj Cilj VITR za 2030 je zgraditi bolj pravičen in trajnosten svet s krepitvijo Spodbujanje VITR kot ključnega elementa kakovostnega vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter prispevanjem k uresničitvi izobraževanja in pomembnega dejavnika za uresničevanje vseh 17-ih CTR. vseh 17-ih CTR s posebnim poudarkom na: a) preobrazbi posameznikov, b) preobrazbi družbe ter c) tehnološkem Prednostna področja delovanja napredku. 1) Razvoj politik Ciljne skupine 2) Preoblikovanje učnih okolij 3) Krepitev kompetenc izobraževalcev Tvorci politik, vodje institucij, učeči se, starši, izobraževalci, 4) Opolnomočenje in mobilizacija mladih mladi in skupnosti 5) Pospeševanje delovanja na lokalni ravni AKTIVNOSTI DRŽAV ČLANIC: DRŽAVNE POBUDE Z VEČ DELEŽNIKI 1 2 3 4 5 Razvoj politik Učno okolje Izobraževalci Mladi Skupnost Vključevanje VITR Spodbujanje celostnega Zagotavljanje Zagotavljanje Krepitev vloge lokalnih v globalne, regionalne institucionalnega priložnosti za krepitev priložnosti za skupnosti kot osrednjih ter nacionalne politike pristopa kompetenc vključevanje mladih platform za vsa na področju vzgoje prednostna področja in izobraževanja ter delovanja trajnostnega razvoja Državne pobude Vključujoča mreža Spremljanje in Komuniciranje, Informirana VITR z več deležniki partnerjev vrednotenje ki spodbuja implementacija in k delovanju mobilizacija virov Spremljanje dosežkov na Razvoj posebnega Spremljanje Zagotavljanje programa za Normativne petih prednostnih vprašanj in trendov rednih platform obveščanje o ciljih smernice in podpora področjih delovanja ter mobilizacija za srečevanje in trajnostnega razvoja na ravni držav in pri implementaciji virov za podporo izmenjavo programa v skladu ter vlogi vzgoje in implementaciji VITR s spremljanjem izobraževanja cilja 4.7 PODPORA UNESCA ZA DRŽAVE ČLANICE 54 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot B. Izvedbeni okvir vzgoje in Sočasno je bila sprejeta Deklaracija izobraževanja za trajnostni Aichi-Nagoya o izobraževanju za trajnostni razvoj, ki prepoznava vlogo vzgoje in izobraževanja razvoj (VITR) po letu 2019: za trajnostni razvoj pri opolnomočenju učečih VITR za 2030 se in družb, v katerih živijo.10 Program GAP, ki ga je Generalna skupščina ZN11 potrdila kot uradno nadaljevanje Desetletja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, se je s ciljem Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: nadgradnje prizadevanj za zagovorništvo in Uresničevanje CTR ( VITR za 2030) ozaveščanje, doseženih v Desetletju vzgoje in Okvir za implementacijo vzgoje in izobraževanja za trajnostni izobraževanja za trajnostni razvoj, osredotočil razvoj po letu 2019* na okrepitev ukrepov na terenu. Opredeljenih je bilo pet prednostnih področij za njihovo 1 Zakaj okvir vzgoje in izobraževanja za vpeljavo: razvoj politik, preoblikovanje okolij trajnostni razvoj? učenja in usposabljanja, krepitev kompetenc izobraževalcev in učiteljev, mobilizacija mladih 1.1 Na konferenci Združenih narodov o okolju ter pospeševanje trajnostnih rešitev na lokalni in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 je bila ravni. v Agendi 21, sklepnem dokumentu konference, priznana odločilna vloga vzgoje in izobraževanja 1.3 Petletni cikel programa GAP se zaključi z letom pri prehodu k trajnostnemu razvoju. Leta 2002 2019. Trenutni okvir vzgoje in izobraževanja je Generalna skupščina Združenih narodov za trajnostni razvoj je bil pripravljen kot oznanila, da bo obdobje desetih let od 2005 nadaljevanje dela programa GAP, kar prispeva do 2014 Desetletje vzgoje in izobraževanja k izpolnjevanju Agende 2030. za trajnostni razvoj (DESD), ter pozvala vlade k vključitvi trajnostnih načel v njihove 2 Kako je bil pripravljen ta okvir? izobraževalne strategije in akcijske načrte. UNESCU je bila v 36. poglavju o izobraževanju 2.1 Pregled programa GAP: Pregled implementacije Agende 21 dodeljena vloga upravljanja nalog, programa GAP v obdobju 2015–201812 je pokazal, s čimer je postal vodilna agencija, ki so jo da je prišlo pri vpeljavi ciljev, ki so jih zastavili imenovali ZN. ključni partnerji programa GAP, do napredka.13 Ob dodatnem posvetovanju s ključnimi partnerji 1.2 Po koncu Desetletja vzgoje in izobraževanja za programa GAP in drugimi pa je bila kljub temu trajnostni razvoj leta 2014 je UNESCO na Svetovni izražena potreba po večjem številu povezav med konferenci UNESCA o vzgoji in izobraževanju partnerji, delujočimi na različnih prednostnih za trajnostni razvoj, ki je potekala v Nagoji na področjih delovanja. Pri notranjem pregledu med Japonskem, vpeljal Globalni akcijski program vmesno implementacijo je bilo opozorjeno tudi vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj na premajhna prepoznavnost vključevanja vlad. (GAP) za začetno obdobje petih let (2015-2019).9 * Op. ur. (2022) Pričujoči dokument, v katerem so predstavljeni razlogi, proces, ključne podlage, koncepti in predlog samega izvedbenega okvira VITR za nadaljnje obdobje po letu 2019, v skladu z Agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, je bil sprejet na 40. generalni konferenci UNESCO novembra 2019 v Parizu in uradno promoviran na svetovni konferenci UNESCO za VITR v Berlinu maja 2021 (potem ko je bila svetovna konferenca zaradi okoliščin pandemije za eno leto prestavljena). 9 Program je bil predtem potrjen na 37. zasedanju Generalne konference UNESCA (37 C/Resolution 12). 10 Deklaracija Aichi-Nagoya o izobraževanju za trajnostni razvoj navaja, da VITR lahko opolnomoči učeče se, tako da jih spodbudi k preobrazbi lastnega delovanja ter preobrazbi družbe, v kateri živijo, in sicer z razvojem znanja, spretnosti, stališč, kompetenc ter vrednot, potrebnih za sproprijemanje z izzivi globalnega državljanstva in lokalnega okolja tako v sedanjosti kot v prihodnosti, kot so kritično in sistemsko mišljenje, analitično reševanje problemov, ustvarjalnost, sodelovalno delo ter sprejemanje odločitev kljub negotovosti, obenem pa tudi z razumevanjem medsebojne povezanosti globalnih izzivov in odgovornosti, ki izhajajo iz tega zavedanja. 11 Resolucija A/RES/69/211. 12 Končno vrednotenje implementacije programa GAP bo opravljeno do konca leta 2019. Če se bo rezultat končnega vrednotenja v celoti vključil v post-GAP okvir, bo pred implementacijo novega post-GAP okvira približno enoletna prekinitev, ki zahteva institucionalne postopke vodstvenih organov UNESCA in Združenih narodov. Da implementacije ne bi prekinili, in ker so rezultati vmesnega pregleda pokazali trend rasti, za katerega se ne pričakuje nikakršnega upada, se je postopek priprave novega okvira pospešil. Ta pospešeni postopek podpira odločitev Izvršnega odbora UNESCA 204 EX/Decision 28, ki poziva k neprekinjenemu nadaljevanju prizadevanj programa GAP in vodilnega položaja UNESCA na področju VITR tudi po letu 2019. 13 Raziskava programa GAP iz leta 2018: https://en.unesco.org/themes/education-sustainable-development. Glede na raziskavo ključnih partnerjev programa GAP (2015-2018) se ocenjuje, da so partnerji programa GAP (in njihove mreže partnerjev) podprli več kot 900 strateških sprememb politik ter da je bilo razvitih in vpeljanih več kot 1400 programov za podporo razvoja državnih politik na področju VITR. Ocenjuje se, da so partnerji podprli približno 151.000 šol in 26 milijonov učencev, skupaj z 2 milijonoma izobraževalcev ter 48.400 ustanovami za usposabljanje učiteljev. Partnerji so prav tako podprli približno 3,4 milijona mladih vodij in za približno 762.000 zagotovili tudi usposabljanje. Nazadnje se ocenjuje, da je aktivnosti VITR izvedlo več kot 5600 nevladnih organizacij in da je bilo vzpostavljenih več kot 2300 lokalnih aktivnosti vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. 55 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 2.2 Simpoziji: Za prepoznavanje vprašanj in trendov, izobraževalci, mladi ter lokalne oblasti so ki jih je treba upoštevati in posodobiti po koncu bili imenovani za ključne partnerje, delujoče izvajanja programa GAP, je UNESCO načrtoval in na enem od petih prednostnih področij organiziral štiri simpozije »možganske nevihte« delovanja: razvoj politik (advancing policy), z namenom zbiranja zamisli, ki se jih je udeležilo spreminjanje učnih okolij (transforming več kot 250 strokovnjakov in deležnikov. learning environments), krepitev kompetenc Simpoziji so bili organizirani v Braziliji, Nemčiji, izobraževalcev in učiteljev (building capacities na Japonskem ter v Južni Afriki v obdobju med of educators and trainers), opolnomočenje letoma 2016 in 2018 ter so vključevali obiske in in mobilizacija mladih (empowerment and pogovore z akterji o njihovih praksah na terenu. mobilizing of youth) ter pospeševanje trajnostnih Razprave so se osredotočale na razloge, zakaj rešitev na lokalni ravni (accelarating sustainable so ljudje, ki živijo v različnih okoljih, delovali solutions at local level). Njihovo sektorsko v smeri trajnostnega razvoja, ter nudile mreženje je bilo podprto s petimi partnerskimi pomembne vpoglede v opažanja, opisana v mrežami, vzpostavljenimi za teh pet področij. razmišljanjih, ki so del tega okvira. 3.3 Vmesni pregled implementacije programa GAP 2.3 Postopek posvetovanja: Na podlagi opažanj (Global Action Programme on ESD) leta 2017 iz omenjenih postopkov in več notranjih je pokazal dober napredek ključnih partnerjev pregledov UNESCOVIH tekočih aktivnosti VITR pri izpolnjevanju njihovih ciljev za okrepitev je le-ta pripravil predhodni osnutek tega okvira. implementacije. Mehanizem mreženja se Prvo različico so dobili in pregledali ključni je pokazal za uporabnega pri vzajemnem partnerji programa GAP na srečanju, ki ga je učenju, manj pa pri zbiranju sredstev in razvoju UNESCO organiziral aprila 2018 v San Joséju skupnih projektov. Spoznanja kažejo, da mora v Kostariki. Druga različica je bila predstavljena na biti mreženje v kombinaciji s konkretnimi tehničnem posvetovanju z vladnimi predstavniki aktivnostmi programa, ki partnerje povezujejo, in strokovnjaki iz 116 držav članic, organiziranem in da bi morali partnerji iz različnih sektorjev julija 2018 v Bangkoku na Tajskem. Nato sta okrepiti medsebojno sodelovanje na prednostnih do konca leta 2018 sledili še širše spletno področjih delovanja. posvetovanje z agencijami Združenih narodov in drugimi mednarodnimi telesi ter spletno javno 3.4 Kljub temu da je bil razvoj politik eno od posvetovanje z večjim številom deležnikov. prednostnih področij delovanja in da so tvorci politik pokazali aktivno držo pri implementaciji programa GAP s svojim sodelovanjem 3 Ključne podlage v partnerski mreži za razvoj politik, pa se 3.1 Desetletje vzgoje in izobraževanja za vodenje, ki so ga prevzemale vlade, v trenutni trajnostni razvoj in program GAP: Cilj pobude fazi implementacije programa GAP ni vidneje Desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni izkazalo. Delni razlog za to je bilo dejstvo, razvoj je bil vključiti načela in prakse trajnostnega da je bilo globalno spremljanje osredotočeno razvoja v vsa področja vzgoje in izobraževanja predvsem na skupno delovanje, okrepljeno na ter učenja. Glavni prispevek pobude je bilo terenu, ki ne vključuje nujno tudi vrste akterjev. ozaveščanje, ki je pripomoglo k oblikovanju 3.5 To je še toliko bolj obžalovanja vredno, ker zanimivih praks in projektov. Na podlagi podatki dejansko kažejo, da si vlade pravzaprav vrednotenja njenih prispevkov so za krepitev vedno bolj prizadevajo za izražanje trajnostnih in nadaljevanje zagona teh prizadevanj med načel v svojih politikah. Na primer, glede na drugim priporočili institucionalno podporo. raziskavo, ki jo je UNESCO izvedel leta 2016,14 je 3.2 Program GAP (2015–2019) je zapolnil te več kot 91 % držav članic, ki so se nanjo odzvale, vrzeli. Akterji, odgovorni za politike, vzgojo in poročalo o večjem poudarku na VITR na področju izobraževanje ter ustanove za usposabljanje, 14 Kot del šestih posvetovanj o Priporočilih UNESCA glede izobraževanja za mednarodno razumevanje, sodelovanje in mir ter izobraževanje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah iz leta 1974, ki vključujejo vprašanja glede VITR. Za spremljanje upoštevanja Priporočil iz leta 1974 je bilo uporabljeno isto raziskovalno orodje kot za spremljanje uresničevanje podcilja 4.7, ki je del CTR 4, kjer VITR predstavlja sestavni del. 56 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot politik. Sledi torej, da mora imeti okvir, vpeljan po Generalna skupščina ZN priznala VITR kot programu GAP, posebno okno za spremljanje in »sestavni element CTR 4, ki se nanaša na poročanje o vodstvu vladnih akterjev. izobraževanje, in kot ključno vez z vsemi drugimi CTR«. Sedemnajst CTR pokriva ključne okoljske 3.6 Cilji trajnostnega razvoja (CTR): Leta 2015 izzive (npr. podnebne spremembe, vodo, oceane je globalna skupnost vpeljala 17 CTR, ki in kopno) ter tudi temeljne probleme, kot so naslavljajo vprašanja, povezana z revščino, revščina, enakost spolov16 in pravičnost,17 lakoto, zdravjem, izobraževanjem, energijo, ki morajo biti vključeni v razprave o razvoju. delom, industrijo, neenakostmi, mesti, porabo, podnebjem, morskim življenjem, ekosistemi, 3.10 Na kritike glede nejasnosti VITR, ki delno izvirajo mirom in partnerstvom. Doseganje teh ciljev iz njegove široke in vključujoče perspektive zahteva korenite spremembe v načinu življenja, ter stalno spreminjajoče se narave trajnostnih razmišljanja in delovanja, pri čemer je izjemno izzivov, bo mogoče bolj konkretno odgovoriti, velik poudarek na vlogi vzgoje in izobraževanja ko bo to področje povezano s CTR. Pri 17-ih CTR pri uresničevanju vseh 17-ih CTR. se lahko upošteva določanje prednosti glede na nacionalne in lokalne potrebe. Na primer, 3.7 VITR se zavzema za vključitev trajnostnih podnebne spremembe (climate change) ostajajo načel v izobraževalne politike, kurikule in učne eno od ključnih področij. VITR lahko naslovi tudi načrte, usposabljanje ter prakse kot sredstvo za medsebojne povezave med CTR, za katere se že opolnomočenje posameznikov pri sprejemanju dolgo časa poudarja, da so bistvene za resnični informiranih odločitev (informed decisions). napredek v smeri trajnostnega razvoja. Združitev Po drugi strani pa je potreben nadaljnji kritični VITR in CTR ni le nujnost, temveč prinaša koristi razmislek o dejstvu, da ko gre za njegovo za obe strani. vpeljavo, se VITR, kljub zagovarjanju celostnega pristopa na ravni celotnih sistemov, pogosto 4 Razmišljanja, potrebna za transformativno obravnava kot tematsko področje. To se mora delovanje spremeniti in VITR mora prerasti svoje tematsko razumevanje ter delovati bolj proaktivno na 4.1 Transformativno delovanje: Vprašanje, kako sistemski ravni kot del CTR 4, ki se nanaša na spodbuditi učeče se k transformativnemu izobraževanje, natančneje na podcilju 4.7. delovanju za trajnost, je bilo glavna skrb vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Simpoziji, 3.8 VITR in globalna državljanska vzgoja (Global organizirani po svetu med letoma 2016 in 2018 Citizenship Education) sta jedro podcilja 4.7, kot del priprav za ta dokument, so razkrili nekaj opredeljenega pod CTR 4, katerega namen je pomembnih vpogledov v načine, kako poteka vsem učečim se zagotoviti znanje in spretnosti, transformativno delovanje. potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, kar med drugim vključuje vzgojo in 4.2 Preobrazbe v prvi vrsti zahtevajo določeno raven izobraževanje za trajnostni razvoj ter trajnostni motenj, ki ljudi prepričajo, da zapustijo varnost način življenja, na katerem temeljijo človekove statusa quo oziroma »običajnega«, utečenega pravice, enakost spolov, spodbujanje kulture načina razmišljanja, vedenja ali življenja. Zanje miru in nenasilja, globalno državljanstvo ter so v različni meri potrebni pogum, vztrajnost spoštovanje kulturne raznovrstnosti in prispevek in odločnost, za kar je najbolje, da izhajajo iz kulture k trajnostnemu razvoju. osebnega prepričanja, vpogledov ali preprostega občutka za to, kar je prav. 3.9 CTR so odlična priložnost za krepitev našega pogleda na VITR. Z Resolucijo 72/22215 je 15 VITR je ravno tako del drugih mednarodnih dogovorov o trajnostnem razvoju, kot so tri »Konvencije Rio« (o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in širjenju puščav), Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč, 10-letni okvir programov o trajnostni porabi in proizvodnji (2012-2021) ter drugi. 16 Na primer, VITR je orodje za doseganje vseh CTR in vsak od teh ciljev prinaša specifične izzive, povezane s spolom. VITR uporablja meddisciplinarni in sistemski pristop, ki omogoča povezavo vprašanja enakosti spolov z različnimi področji trajnostnega razvoja. Vidik spola je na primer povezan z občutljivostjo na nevarnosti, ki jih povzročajo podnebne spremembe. V primeru nesreč umre več žensk kot moških, kar je posledica družbenih pravil ravnanja; v primeru poplav, na primer, ženske pogosto ne znajo plavati in imajo vedenjske omejitve, ki omejujejo njihovo mobilnost v nevarnih situacijah. Zagotavljanje dostopa do VITR za ženske bi zato morala postati prednostna naloga. S tem namenom VITR aktivno spodbuja enakost spolov ter ustvarja pogoje in strategije za opolnomočenje žensk. 17 Upošteva naj se, da trajnostni razvoj in njegovi izzivi vključujejo širok nabor zapletenih vprašanj ter pogledov, ki morda niso v celoti predstavljeni v ciljih trajnostnega razvoja. 57 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.3 Preobrazbe nato potekajo v različnih fazah. razmišljanje o posameznih vrednotah, stališčih in S pridobitvijo znanja in informacij se učeči se vedenjih ter izbiri življenjskega sloga. zavejo obstoja določenih resničnosti. Na podlagi kritične analize začnejo razumeti kompleksnost 4.6 Ne nazadnje razmišljanje o delovanju v smeri teh resničnosti. Izkustveno doživljanje teh preobrazb (transformative action) nakazuje na resničnosti jih globlje poveže s problemi, kar absolutni pomen skupnosti. V skupnosti, ki jo je lahko vodi tudi k empatiji do tistih, ki so jih te mogoče opredeliti ne le v fizičnem, ampak tudi resničnosti prizadele. Empatija (emphaty) se v virtualnem, družbenem, političnem ali lahko spremeni v sočutje (compassion), če imajo kulturnem smislu, učeči se najdejo vrednote te resničnosti pomen za njihova lastna življenja ter področja, ki jih zadevajo kot posameznike in njihov občutek identitete. Do prelomne točke in družbo. Obenem je skupnost tudi okolje, pride, ko se sočutje usmeri na pot krepitve moči kjer najdejo ter se povežejo z drugimi člani, kar za delovanje.18 prispeva k solidarnosti in skupnemu delovanju v smeri preobrazb in kulture trajnosti. 4.4 To razumevanje ima številne in različne pedagoške posledice. Priložnosti za kritično 4.7 VITR v akciji je v osnovi aktivno državljanstvo preiskovanje, izpostavljenost resničnosti, pomen (citizenship in action). VITR kliče k perspektivi za naša lastna življenja ter prisotnost vplivnih vseživljenjskega učenja, ki ne poteka le vrstnikov, mentorjev ali vzornikov kot tudi v šoli, temveč tudi zunaj šolskega okolja skozi prelomne točke imajo pomembno vlogo pri vse življenje. Sloni na človekovih pravicah in opolnomočenju (empowering) posameznikov načelih, kot so vključevanje, nediskriminacija za odločno delovanje. Pomembno je tudi, da ter odgovornost, se povezuje z družbenim imajo učeči se prostor za preizkušanje novih, in kulturnim okoljem skupnosti ter spodbuja »motečih« zamisli, saj to lahko pripomore socialno učenje znotraj nje. Kulturna identiteta k oblikovanju kritičnih pogledov ter pripelje do ima lahko pomembno vlogo. Za tesnejše prelomne točke. Formalno izobraževanje samo povezovanje s skupnostmi bi se moralo šolam po sebi ni dovolj. Neformalno izobraževanje podeliti večjo avtonomijo pri implementaciji in učenje, vključno z medgeneracijskim učnih načrtov in kurikulov ter upravljanju vseživljenjskim učenjem v skupnosti, učečim se njihovih dnevnih aktivnosti. VITR v akciji (ESD in zagotavlja kritične priložnosti za povezovanje action) potemtakem zahteva novo perspektivo z resničnostmi, ki vplivajo na njihova življenja, glede vlog in funkcij šol. in jih spodbuja k nujnemu delovanju. 4.8 Strukturne spremembe: Res je, da moramo 4.5 Več pozornosti mora biti na posameznikih in v povezavi z odločitvami in izkušnjami, ki vodijo na njihovi preobrazbi. Korenite spremembe, k spremembam, pozornost nameniti temu, kar potrebne za trajnostno prihodnost, se začnejo se dogaja na ravni posameznikov, kljub temu pa s posamezniki in s spremembami njihovega se mora VITR v večji meri osredotočiti na globlje vedenja, stališč ter življenjskega sloga, medtem strukturne vzroke. ko okoliščine in institucionalna podpora 4.9 V tem pogledu je eden od pomembnih zagotavljajo spodbudno okolje ter lahko zaščitijo problemov odnos med gospodarsko rastjo in posamezne prispevke. To še zlasti velja za mlajšo trajnostnim razvojem. Obstaja širše soglasje, generacijo, kjer mladi začnejo delovati v smeri da bo usklajevanje gospodarske rasti z načeli sprememb, če so jim pomembne vrednote in trajnostnega razvoja zahtevno, če se bodo življenjski slog, ki se ujema z njihovim občutkom trenutni industrijski in proizvodni vzorci identitete. Pri tem je treba zagotoviti vzgojo in nadaljevali. Stalno pospeševanje proizvodnje izobraževanje za trajnostni razvoj, saj jim bo to in porabe izčrpava naravne vire, povzroča omogočilo razvoj veščin kritičnega mišljenja za neobvladljive količine odpadkov ter vodi k dvigovanju globalnih temperatur. 18 Ni nujno, da je napredovanje po fazah (zavedanje, razumevanje zapletenosti, empatija, sočutje, moč za delovanje) linearno. Posamezniki lahko preskočijo določene faze, na primer iz prve faze zavedanja lahko preidejo neposredno v zadnjo fazo, kjer so pripravljeni za delovanje, oziroma namesto, da bi začeli s fazo zavedanja, začnejo z empatijo ali sočutjem in šele nato pristopijo k vprašanju z razumevanjem. Proces in hitrost napredovanja po fazah se lahko med posamezniki razlikujeta. 58 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Obstajajo sicer številne hvalevredne in medsebojnih povezav ali skupne identitete. verodostojne pobude za spodbujanje trajnostne Begunci in prebivalstvo, ki živi v konfliktnih proizvodnje ter porabe, toda njihov vpliv je bil okoljih, so pogosto v podobnem položaju. doslej omejen. Zanje bi morala skupnost kot uporabno okolje delovanja upoštevati poseben dejavnik skupne 4.10 V prihodnje bo moral VITR učeče se spodbuditi identitete. k odkrivanju vrednot, kot so zadostnost, pravičnost in solidarnost, ki lahko potrošniški 4.14 Poleg tega bi moral pristop za prebivalstvo, družbi ponudijo drugačne možnosti. Naraščajoče ki živi v razmerah skrajne revščine, morda več zanimanje za krožno in delitveno gospodarstvo pozornosti nameniti tudi osnovam. Izhodišče predstavlja eno od teh možnosti.19 VITR lahko bi moralo biti predvsem zagotavljanje in zagotovi usposabljanje za ključne deležnike povrnitev človekovega dostojanstva ter pravice v zasebnem sektorju ter poveča finančno do dostojnega življenja. Prednostna naloga je pismenost za podporo trajnostnih gospodarskih ljudem zagotoviti osnovne in druge ustrezne praks. Obenem mora bolj neposredno vplivati veščine za življenje oziroma veščine, ki jim na netrajnostne vzorce proizvodnje obstoječih omogočajo sredstva za preživljanje, s katerimi ekonomskih struktur. To pomeni, da morajo biti se bodo lahko soočili s skrajno revščino ter jo ljudje opolnomočeni za neposredno vključevanje premagali. To pa ni mogoče brez soočanja v politične procese in zagovarjanje predpisov, s širšimi političnimi, zgodovinskimi, družbenimi kot so na primer ustrezni okoljski predpisi za ter gospodarskimi okoliščinami, iz katerih izhaja podjetja. in zaradi katerih se nadaljuje njihovo trpljenje. 4.11 Strukturni pogled je potreben tudi za 4.15 Tehnološka prihodnost: Glede na poročilo, ki ga vključevanje VITR v razmerah skrajne revščine. je leta 2015 objavil Svetovni gospodarski forum, Nekateri menijo, da je VITR »razkošje« v primerih bomo do leta 2025 ali v manj kot desetih letih skrajne revščine ali drugih problematičnih priča velikim tehnološkim premikom, ki bodo razmerah, kjer gre za preživetje ljudi (npr. spremenili vse vidike naše družbe. Prelomne konfliktne situacije ali situacije, ki vključujejo točke bodo sčasoma spremenile ne le naša begunce). V tem je nekaj resnice, in sicer v smislu, življenja in okolja, temveč tudi naše razprave da ljudem, ki se dnevno borijo za preživetje, vsa o trajnosti. Nekateri od »starih« problemov kompleksnost in pomen koncepta trajnostnega bodo rešeni, toda pojavili se bodo novi izzivi in razvoja nista takoj blizu, vendar to ne pomeni, tveganja. VITR za prihodnost ne sme spregledati da VITR nima pomena za prebivalstvo v stiski. posledic tehnološke dobe. 4.12 Prebivalstvo, ki živi v razmerah skrajne revščine, 4.16 Povsod prisotna internetna povezava z našimi je pogosto tudi žrtev katastrof in naravnih nesreč okolji bo pripomogla k boljšemu spremljanju ter je mnogo bolj neposredno izpostavljeno in upravljanju energijske porabe. Na primer, vplivom uničevanja okolja ter pomanjkanja tehnologije pametnih mest bodo povečale gospodarske in družbene trajnosti. Pristopi VITR, učinkovitost upravljanja energije, prometa in ki so lahko uspešni za prebivalstvo, ki živi v bolj logistike. Inovacije, kot je 3D-tiskanje, lahko ugodnih razmerah, morda ne bodo učinkoviti zmanjšajo okoljski vpliv prevoza, potrebnega za ljudi v stiski, zato morajo biti prilagojeni za dostavo materialov. Nekatera od dolgotrajnih resničnosti ciljnega prebivalstva. prizadevanj VITR za spreminjanje vedenja ljudi v povezavi z varčevanjem z energijo, 4.13 Skupnost, na primer, ki je zgoraj opisana kot upravljanjem virov ter zelenim okoljem morda ne področje delovanja, bo v razmerah skrajne bodo več relevantna. Hkrati se bodo odprle nove revščine morda zahtevala drugačen pristop. priložnosti VITR, kot so zagotavljanje potrebnih Skrajna revščina se pogosto nenadzorovano zelenih veščin za pospeševanje prehoda širi med migranti, kjer so posamezniki združeni k zelenim tehnologijam. v skupine na podlagi okoliščin in nimajo 19 Krožno gospodarstvo spodbuja premik od modela »vzemi, izdelaj in zavrzi« k pristopu »od zibelke do zibelke«, ki temelji na trajnostni zasnovi izdelkov, popravilih, ponovni uporabi, obnavljanju in recikliranju. Navaja, da potrošniki lahko tudi v trajnostnem svetu uporabljajo podobne izdelke in storitve. Na primer, mobilne telefone je mogoče zasnovati na drugačen način, ki omogoča lažjo ponovno uporabo kakovostnih delov, in medtem ko so velike količine oblačil zavržene zaradi trenda »hitre mode«, se nekatera tekstilna podjetja odločajo za prestrukturiranje svojih sistemov, da bi zmanjšala porabo primarnih surovin ter omogočila večjo uporabo recikliranih vlaken. 59 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 4.17 Po drugi strani pa bo nastopil val novih izzivov. delovanje, strukturne spremembe, tehnološka Na primer, 3D-tiskanje lahko povzroči porast prihodnost). odlaganja odpadkov in večjo porabo. Digitalno samodejni in povezani svet omogoča udobno 5.3 Vse aktivnosti VITR prispevajo k doseganju CTR. ter kakovostno življenje, vendar lahko pomeni Aktivnosti VITR, ki so jih izvedli države članice in tudi tveganje za varnost in zaščito ter pripelje UNESCO, tudi brez izrecne omembe CTR, so se do novih vrst katastrof, katerih vplivi so lahko lotile številnih vprašanj, ki so zdaj specifični cilji še širši kot tisti v manj povezanem svetu. trajnostnega razvoja. Ti med drugim vključujejo Uporaba umetne inteligence že zdaj močno podnebne spremembe, opredeljene pod CTR vpliva na vedenje ljudi v potrošnji ali socialnih 13 o podnebnih ukrepih, morsko življenje pod interakcijah.20 Neenakomerna delitev koristi CTR 14, biotsko raznovrstnost pod CTR 15, tehnološkega napredka lahko ravno tako čisto energijo pod CTR 7, trajnostna mesta in poveča razkorak med tistimi, ki imajo, in tistimi, skupnosti pod CTR 11, odgovorno porabo in ki nimajo. VITR za prihodnost mora pripraviti proizvodnjo pod CTR 12 ter izobraževanje pod naslednje generacije na budno spremljanje novih CTR 4. Prispevki teh dolgoročnih aktivnosti VITR problemov. k uresničevanju CTR so razvidni ter si zaslužijo stalno podporo. 4.18 Pomemben in potreben je kritičen pogled na ohranjanje pomena tradicionalnih trajnostnih 5.4 Z izpostavljanjem ciljev trajnostnega razvoja vrednot. Na primer, vrednota varčevanja (CTR) ima lahko VITR bolj proaktivno vlogo z energijo bo morala ostati pomembna kljub pri njihovem uresničevanju. Dober primer opremljanju stavb s senzorji, kjer ugašanje luči ni teh prizadevanj so aktivnosti komuniciranja več potrebno in bo morda opuščeno. Ironično bo in zagovorništva, povezane s CTR, ki potekajo naloga poučevanja trajnostnih načel morda celo v vzgojno-izobraževalnih okoljih. Aktivnosti zahtevnejša, saj bodo tehnologije dale iluzoren vključujejo obveščanje učečih se vseh starosti občutek, da so rešile ali da lahko rešijo večino o obstoju 17-ih CTR ter pomenu teh ciljev trajnostnih problemov. za njihovo individualno in skupno življenje, vključno z odgovornostmi posameznikov ter 4.19 Upoštevajoč dejstvo, da so poslovni, proizvodni institucij za pomoč pri njihovem uresničevanju. in podjetniški sektor ter znanstvena skupnost Aktivnosti na področju VITR so zelo zaželene, saj pogosto osrednji nosilci in prejemniki moramo doseči učeče se vseh starosti in splošno tehnoloških inovacij, je za VITR izjemno javnost ter poglobiti njihovo razumevanje CTR pomembno, da se tesneje poveže z deležniki ter vloge vzgoje in izobraževanja pri njihovem v teh skupnostih. Usmerjanje VITR k podpori uresničevanju. CTR bo dalo priložnosti za tesnejše sodelovanje z akterji v omenjenih skupnostih, ki so glavni 5.5 Povezovanje VITR s CTR gre lahko še globlje deležniki, delujoči na področju teh ciljev. ter dlje od komunikacije in zagovorništva. Aktivnosti VITR lahko odprejo kritična vprašanja o medsebojnih povezavah med različnimi 5 Izvedbeni okvir CTR, kar lahko vključuje nasprotovanja in 5.1 Naslov: Za okvir, ki podpira prizadevanja nejasnosti. Te oblike aktivnosti VITR se ne programa GAP, se predlaga ime Vzgoja in ustavijo pri naslavljanju tem, povezanih s CTR, ali izobraževanje za trajnostni razvoj: Uresničevanje komunikaciji o CTR, temveč najdejo svoj raison CTR ( VITR za 2030). Njegov cilj je osvetliti d’étre v postavljanju kritičnih vprašanj, povezanih neprekinjenost med trenutno fazo in tisto po s samim razvojem ali trajnostnim razvojem, zaključku programa GAP ter poudariti skladnost z medsebojnimi povezavami med različnimi CTR. z Agendo 2030 za trajnostni razvoj 5.6 CTR 12 o odgovorni porabi in proizvodnji, na 5.2 Cilj: VITR za 2030 si prizadeva zgraditi bolj primer, mora biti obravnavan v povezavi s CTR 8 pravičen in trajnosten svet s krepitvijo VITR in o dostojnem delu in gospodarski rasti, obenem s prispevanjem k uresničevanju 17-ih CTR, in pa morajo biti rešene strukturne težave sicer s tridelnim pristopom (transformativno med njima. CTR 19 o industriji, inovacijah in infrastrukturi mora upoštevati vprašanja, povezana s CTR 11 o trajnostnih mestih in 20 Potrebno je preučevanje odnosa med inovativnimi tehnologijami, kot sta digitalizacija in umetna inteligenca, ter vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj. 60 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot skupnostih, kar pomeni, da doseganje obeh ciljev 5.10 Prvič, pet prednostnih področij delovanja – zahteva iskanje ravnovesja. V okviru VITR za 2030 razvoj politik, spreminjanje okolij izobraževanja mora VITR predstaviti uravnoteženo perspektivo in usposabljanja, krepitev kompetenc razvoja. izobraževalcev in učiteljev, opolnomočenje in mobilizacija mladih ter pospeševanje trajnostnih 5.7 Poskus postavljati kritična in strukturna vprašanja rešitev na lokalni ravni – ostane veljavnih. Služijo ter videti perspektivo razvoja v iskanju ravnovesja kot uporabne vstopne točke za razvoj aktivnosti sta v skupnosti VITR (ESD community) prisotna že okvira VITR za 2030. nekaj časa. Od Desetletja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj in med implementacijo 5.11 Drugič, pet partnerskih mrež (Partner Networks) trenutne faze programa GAP je glavni cilj VITR je imelo ključno vlogo pri povezovanju ostal preusmerjanje družb v smer trajnostnega z množičnimi akterji ter si zasluži neprekinjeno razvoja. Sedemnajst CTR, ki znotraj enega podporo.21 Vendar mora biti sodelovanje med samega okvira zajemajo vprašanja, povezana partnerji mrež okrepljeno, zato naj bo podpora z razvojem in trajnostjo, globalni skupnosti nudi za vsako od mrež zagotovljena za aktivnosti, ki novo okno priložnosti za okrepitev te temeljne vključujejo različne skupine partnerjev znotraj naloge VITR. mreže.22 Nadalje naj se pet partnerskih mrež združi v eno vključujočo mrežo partnerjev 5.8 Medtem ko VITR prispeva k vsem 17-im CTR, pa (Network of Partners), znotraj katere je pet skupin ima še zlasti velik pomen za agendo globalnega partnerjev specializiranih na petih prednostnih izobraževanja, opredeljeno pod CTR 4, kjer ima področjih delovanja, ki sodelujejo med sabo. VITR posebno mesto. VITR je ključni element Nadaljnja prizadevanja bodo vključevala kakovostnega izobraževanja. Njegove prečne predstavnike vlad, lokalnih skupnosti, zasebnega kompetence, ki vključujejo kognitivni, socialno- sektorja, nevladnih organizacij, donatorskih emocionalni in vedenjski vidik učenja, imajo in razvojnih skupnosti ter skupnosti, ki si pomen za vsa področja izobraževanja. S posebnim prizadevajo za CTR, v mrežo partnerjev. poudarkom na kompetencah, povezanih z empatijo, solidarnostjo in ukrepanjem (action- 5.12 In tretjič, program nagrad VITR, ki jih skupaj taking), lahko pripomorejo k uresničevanju CTR 4, podeljujeta UNESCO in Japonska (UNESCO-Japan tj. k prihodnosti, kjer izobraževanje prispeva ne le k Prize for ESD), si kot sestavni del strategije uspehom posameznikov, ampak tudi k skupnemu GAP (Globalnega akcijskega programa VITR preživetju in blaginji globalne skupnosti. VITR 2015-2019) ter eden od najuspešnejših bo prispeval tudi k temu, da se globalna agenda programov podeljevanja nagrad UNESCA zasluži izobraževanja preneha osredotočati izključno na nadaljnjo podporo, saj je pomembno orodje dostop in kakovost, ki se merita predvsem v smislu zagovorništva za VITR in prizadevanj v obdobju učnih dosežkov (learning outcomes), ter nameni po programu GAP. pozornost tudi vedno večjemu poudarku na učnih vsebinah in njihovemu prispevku za človeštvo. 5.13 Aktivnosti držav članic: VITR je sestavni del podcilja 4.7, ki je del CTR 4 o izobraževanju. 5.9 Strukture: Glavni cilj trenutne faze programa Vključen je kot eden od globalnih ciljev GAP je podpora povečanju delovanja na terenu. izobraževanja, za katerega bo zagotovljeno redno Vmesni pregled je pokazal, da so ključni spremljanje napredka. Zdaj se dobro razume, da partnerji programa GAP (GAP Key Partners) ta cilj je VITR nujni pogoj za kakovostno izobraževanje uspešno dosegli z vpeljavo številnih aktivnosti. v povezavi z nujnostjo gradnje mirnega in Glede na to, da je skupni pristop trenutne faze trajnostnega sveta za preživetje ter blaginjo programa GAP dokazano učinkovit, okvir sedanjih in prihodnjih generacij. Za nadaljnjo VITR za 2030 priporoča ohranitev njegovih podporo VITR kot ključnega za doseganje vseh glavnih sestavnih delov ter predlaga nekaj drugih CTR, zlasti CTR 4 o izobraževanju, bi si prilagoditev in posodobitev na podlagi spoznanj, morale države članice prizadevati na naslednjih pridobljenih med implementacijo. področjih. 21 Trenutno članstvo mreže ključnih partnerjev je sicer treba obnoviti, saj se je njihov mandat s koncem leta 2019 končal. Nov postopek za priznavanje partnerjev in mandata za to mrežo bo določen v skladu z okvirom VITR za 2030. 22 Partnerji, omenjeni v tem dokumentu, se nanašajo na 95 partnerjev, določenih na globalni ravni v trenutni fazi programa GAP, katerega aktivnosti znotraj partnerske mreže podpira UNESCO. 61 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 5.14 Na prvem prednostnem področju delovanja za trajnostnega razvoja. Med njihovimi prednostmi razvoj politik mora biti VITR vključen v globalne, so ustvarjalnost in inovativnost, kar bi aktivnosti regionalne in nacionalne politike, povezane za mlade morale izkoristiti. Za odkrivanje z vzgojo in izobraževanjem ter trajnostnim najboljšega načina moramo natančno spremljati razvojem. Tako lahko te politike ustvarijo trende med mladimi, povezane z njihovimi spodbudna okolja za pedagoške pristope, ki vedenjskimi vzorci in vrednotami. podpirajo opolnomočenje posameznikov ter zagotavljajo veščine za družbenopolitično 5.18 Na petem prednostnem področju delovanja za vključevanje. Z usklajenimi prizadevanji se mora skupnosti je najprej treba jasno razumeti, da zagotoviti, da se VITR vzajemno poveže z drugimi so pomembne spremembe in transformativni ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi ukrepi najbolj izvedljivi na ravni skupnosti. programi ter politikami na področju vzgoje in Glede na zgoščenost svetovnega prebivalstva izobraževanja ter trajnostnega razvoja. na urbanih območjih je opolnomočenje lokalnih oblasti v urbanih predelih še posebej pomembna 5.15 Na drugem prednostnem področju strategija, kljub temu pa ne gre spregledati preoblikovanja učnih okolij ter usposabljanja resnih potreb ruralnih skupnosti. V tem pogledu moramo nameniti pozornost spodbujanju VITR za 2030 priporoča, da se peto prednostno celostnega institucionalnega pristopa področje delovanja vpelje ne samo kot eno od (whole-institution approach), s poudarkom na petih prednostnih področij delovanja, ampak, kar pomembnosti in nujnosti sodelovanja med je še pomembneje, tudi kot osrednje prednostno šolami ali drugimi izobraževalnimi ustanovami področje delovanja (nodal priority action area), na vseh ravneh, od zgodnjega otroštva do ki mora biti tesno povezano z vpeljavo vseh visokošolskega izobraževanja ter vseživljenjskega drugih področij, zlasti z mladimi. učenja v skupnostih. Vpeljani morajo biti strateške politike in ukrepi za krepitev interakcije 5.19 Pri implementaciji aktivnosti na prednostnih ter sodelovanja med formalnimi in neformalnimi področjih države članice pozivamo k mobilizaciji izobraževalnimi okolji. ustreznih deležnikov na teh petih področjih, in podpori njihovega mreženja v okviru 5.16 Na tretjem prednostnem področju delovanja, usklajene strategije, povezane z nacionalnim ki vključuje izobraževalce, moramo zagotoviti okvirom CTR. Obenem naj bi se okrepila tudi več priložnosti za izobraževalce, da si razvijejo konkretna prizadevanja za razvoj aktivnosti kompetence za opolnomočenje učečih se. s področja komuniciranja in zagovorništva Razumevanje poteka delovanja v smeri s ciljem učinkoviteje vključevati CTR v vzgojno- sprememb mora biti vključeno v programe izobraževalne prakse ter okvire. Vzpostavijo se razvoja kompetenc za formalne in neformalne lahko nacionalne pobude, ki vključujejo iniciative izobraževalce. To jim bo omogočilo jasno različnih deležnikov in podpirajo VITR za 2030 na zavedanje prednosti in pomanjkljivosti različnih državni ravni. pedagoških pristopov, ki jih uporabljajo. Izobraževalci morajo imeti pri učenju vlogo 5.20 Aktivnosti UNESCA: Kot v primeru trenutne faze spodbujevalcev učenja (facilitators of learning), programa GAP morajo države članice sprejeti ki vodijo učeče se skozi proces sprememb, kot ukrepe, ki vključujejo različne deležnike in se tudi vlogo strokovnjakov, ki jim posredujejo povezujejo z njimi. Naloga UNESCA bo podpora znanje (expert transmitters of knowledge). in pomoč za države članice, kar vključuje tehnične smernice, platforme za deljenje 5.17 Četrto prednostno področje delovanja za mlade informacij in mreženje ter programsko podporo, je osredotočeno na zagotavljanje priložnosti za ki lahko spodbudi nadaljnjo okrepitev na terenu. vključevanje mladih. Mlade moramo priznati kot VITR za 2030 bo obdržal isti položaj, znotraj enega od ključnih akterjev pri spoprijemanju katerega bo UNESCO podprl naslednja področja s trajnostnimi izzivi ter jih vključiti v pomembne dela.23 postopke sprejemanja odločitev na področju 23 Popolna implementacija okvira, ki nadaljuje prizadevanja programa GAP, bo zahtevala veliko zunajproračunskih virov. 62 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 5.21 Prvič, UNESCO bo še naprej krepil nacionalne 5.25 Petič, za izpolnjevanje teh nalog mora UNESCO zmogljivosti za razvoj politik. Poleg tega bo nadalje razviti svoja partnerstva, ne le s vzpostavil program za podporo izbranih državnih skupnostjo VITR, temveč tudi s širšo skupnostjo, pobud (nationwide iniciatives) okvira VITR za 2030 ki deluje na področju trajnostnega razvoja in si na nacionalni ravni, ki bi lahko vključeval kažipote prizadeva za CTR. Okrepiti mora sodelovanje in držav za implementacijo VITR in izmenjavo usklajevanje z Oddelkom Združenih narodov izkušenj ter rezultatov z drugimi državami. za gospodarske in socialne zadeve (UN DESA) ter drugimi subjekti Združenih narodov, 5.22 Drugič, UNESCO bo še naprej podpiral tako odgovornimi za upravljanje CTR24 na globalni in mreženje ključnih globalnih partnerjev kot tudi regionalni ravni. sam proces mreženja. To vključuje zagotavljanje platform za srečevanje ter izmenjavo informacij 5.26 Potrebna so tudi partnerstva z drugimi ključnimi in izkušenj ter skupno načrtovanje pobud. akterji, kot so multilateralne finančne institucije, Platforme bodo vključevale predstavnike in nacionalne razvojne agencije, zasebni sektor, akterje iz vladnega in zasebnega sektorja kot nevladne organizacije ter skupnosti. Večjo tudi iz donatorskih in razvojnih skupnosti ter pozornost bo zahtevalo tudi povezovanje skupnosti, ki si prizadevajo za CTR, skupaj z nacionalnimi mehanizmi, vzpostavljenimi z deležniki s petih prednostnih področij za podporo pri doseganju CTR z vzgojo in delovanja na nacionalni, regionalni ter globalni izobraževanjem. Pri razvoju partnerstev bo ravni. poudarek zlasti na uporabi inovativnih in ustvarjalnih finančnih mehanizmov.25 5.23 Tretjič, implementacija VITR za 2030 mora temeljiti na dokazih (evidence-informed). 5.27 UNESCOV Sektor za vzgojo in izobraževanje bo Zagotovljeno mora biti spremljanje novih dodatno okrepil svoje medsektorsko partnerstvo vprašanj in trendov ter njihova analiza z drugimi sektorji, predvsem s področjem kulture s ciljem ugotoviti morebitne pedagoške in znanosti, in sicer z implementacijo okvira implikacije. UNESCU se priporoča izvedba VITR za 2030 v ustrezne programe teh področij, analitičnega dela na teh področjih, zlasti tistih, kjer je to mogoče. Ta med drugim vključujejo ki so povezana s preoblikovanjem ravnanja območja svetovne dediščine, nesnovno kulturno posameznikov (individuals’ transformational dediščino, mrežo biosfernih rezervatov, geoparke, process), strukturnimi vprašanji, povezanimi male otoške države v razvoju ter lokalno in z razvojem, trajnostjo ter prihodnostjo VITR avtohtono znanje. Prav tako bo okrepil tudi svoje v dobi tehnološkega napredka. O rezultatih sodelovanje na področju VITR znotraj sektorjev tega dela bodo obveščeni akterji na terenu. ter spodbujal prispevek ustreznih programov in mrež VITR za 2030, vključno z mrežo UNESCU 5.24 Četrtič, prizadevanja pri komuniciranju in pridruženih šol (ASPnet), UNESCOVIMI katedrami, zagovorništvu o vlogi vzgoje in izobraževanja Centri za tehnično in poklicno izobraževanje pri podpori uresničevanja CTR se bodo morala ter usposabljanje, Mrežo učečih se mest ter okrepiti. Na nacionalni ravni bo to del državnih usmerjevalnim odborom Izobraževanje 2030 pobud VITR za 2030, medtem ko bo na globalni (Education 2030 Steering Committee). ravni UNESCO razvil poseben program, namenjen obveščanju ustreznih skupnosti o CTR ter učečih 5.28 In zadnjič, različne oblike spremljanja in se in izobraževalcev o ključni vlogi vzgoje vrednotenja (monitoring and evaluation), in izobraževanja pri podpori uresničevanja opisane spodaj, bodo še naprej med teh ciljev. Program nagrad VITR, ki jih skupaj pomembnimi nalogami UNESCA. Ob upoštevanju podeljujeta UNESCO in Japonska, bo, če se bo spoznanj, pridobljenih s programom GAP, je cilj nadaljeval, sestavni del strategije UNESCA za izvedba in izboljšanje konkretnih ukrepov za komuniciranje in zagovorništvo. doseganje podcilja 4.7 do leta 2030. 24 To vključuje tudi povezane okvire, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah. 25 Ti mehanizmi so lahko opredeljeni na različnih forumih, kot je UNESCOV Strukturirani finančni dialog. 63 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 5.29 Predvsem se mora zagotoviti natančno rezultatov vpeljave programske podpore za vlade spremljanje ukrepov na petih prednostnih ter globalne partnerje, vzpostavitve platform in področjih delovanja, ki so jih izpostavili države ene vključujoče mreže za akterje ter izvajanje članice in izbrani partnerji na globalni ravni. aktivnosti komuniciranja in zagovorništva, Napredek se bo meril na podlagi izhodišč, vključno z upravljanjem programa nagrad VITR, določenih na začetku. Za merjenje povečanja ki jih skupaj podeljujeta UNESCO in Japonska, ukrepov s strani partnerjev bo UNESCO uporabil pri čemer bodo potrebni kazalniki določeni na raziskovalni pristop, uporabljen za vmesni začetku. pregled, ki bo uporabljen tudi za končni pregled implementacije programa GAP. 5.32 Poleg tega bo UNESCO vpeljal tudi novo obliko spremljanja. Namenjena bo podpori načela 5.30 Za merjenje okrepitve ukrepov v državah informiranega odločanja, ki temelji na dokazih članicah bo UNESCO revidiral obstoječi (evidence-informed principle) in je podlaga za raziskovalni vprašalnik za spremljanje podcilja implementacijo po končanem programu GAP. 4.7.26 Predlaga se, da se v to orodje vključijo UNESCO bo izvajal redne tematske raziskave za tudi izhodišča za merjenje napredka v izvajanju ugotavljanje in analizo ključnih vprašanj, trendov ukrepov v državah članicah na petih prednostnih ter sprememb. Namen je vključitev kritičnih področjih delovanja. To je konceptualno vpogledov, skupaj z dokazi in podatki, v najbolj izvedljivo, obenem pa bo odpravilo potrebo po strateške in učinkovite pedagoške pristope povečanju števila vprašalnikov za ugotavljanje za implementacijo VITR za 2030. To tematsko različnih namenov spremljanja v državah spremljanje (thematic monitoring) bo dopolnilo članicah. normativno spremljanje (normativ monitoring) napredka držav članic ter bo podprto 5.31 Druga oblika spremljanja bo izvedena znotraj z raziskovalnim orodjem za podcilj 4.7. opredeljenega obsega programa ali projekta, osredotočenega na zagotavljanje načrtovanih 5.33 V obdobju implementacije VITR za 2030 bodo rezultatov ter širjenje njihovega vpliva. potekala periodična vrednotenja njenega Zagotovljeno bo spremljanje dosežkov in napredka. 26 Vprašalnik ima določene omejitve pri merjenju napredka implementacije VITR. Teme vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih pokriva, se medsebojno ne izključujejo niti niso celostne, obenem pa ne namenja dovolj pozornosti neformalnemu izobraževanju. UNESCO namerava odpraviti te omejitve ter vprašalnik revidirati na način, da bo odražal bolj celostne vidike VITR. 64 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot Resolucija 40 C/Resolucija 14 Generalne konference C. Izbrani odstavek iz Resolucije UNESCA Generalne skupščine ZN 72/222 Izvedbeni okvir vzgoje in izobraževanja za trajnostni (2017) o vzgoji in izobraževanju razvoj (VITR) po letu 2019 za trajnostni razvoj v okviru Generalna konferenca, Agende 2030 za trajnostni ob sklicevanju na sklepa 204 EX/Sklep 28 in 206 EX/Sklep razvoj 6.II, ter na Resolucijo 72/222 Generalne skupščine Združenih narodov, ki ponovno potrjuje vlogo UNESCA kot Generalna konferenca, […] vodilnega na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) ter prepozna VITR »kot sestavni 2. Ponovno potrjuje vzgojo in izobraževanje za trajnostni element CTR o kakovostnem izobraževanju in kot razvoj kot ključno sredstvo za vpeljavo trajnostnega ključno vez pri doseganju vseh drugih CTR«, razvoja, kot je navedeno v Deklaraciji Aichi-Nagoya o izobraževanju za trajnostni razvoj, ter kot sestavni po preučitvi dokumenta 40 C/23, izjavlja, da: element CTR o kakovostnem izobraževanju in kot 1. je seznanjena s široko podporo, ki so jo izrazile države ključno vez z vsemi drugimi CTR ter pozdravlja članice za osnutek VITR za 2030; povečano mednarodno prepoznavnost vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v kakovostnem 2. podpira VITR za 2030 ter poziva države članice izobraževanju in vseživljenjskem učenju; […] k njegovi aktivni implementaciji in mobilizaciji sredstev za aktivnosti ter programe vzgoje in izobraževanja za Https://undocs.org/en/A/RES/72/222. trajnostni razvoj (VITR) na nacionalni, regionalni in globalni ravni, kot je smiselno; 3. naroča generalnemu direktorju, naj predloži okvir VITR za 2030 v obravnavo in ustrezno ukrepanje D. Izbrani odstavek iz Resolucije Generalni skupščini Združenih narodov na njenem Generalne skupščine ZN 74. zasedanju; 74/223(2019) o vzgoji in 4. spodbuja generalnega direktorja k mobilizaciji izobraževanju za trajnostni vseh UNESCOVIH programskih sektorjev in mrež za povečanje njihovih prispevkov k vzgoji in razvoj v okviru Agende 2030 izobraževanju za trajnostni razvoj (VITR) ter aktivno za trajnostni razvoj vključevanje v izvedbeni okvir VITR za 2030; 5. izraža svojo hvaležnost nemški vladi za njeno podporo in velikodušno prispevanje h gostovanju Generalna konferenca, […] mednarodnega predstavitvenega dogodka 7. Spodbuja vlade k okrepitvi prizadevanj za sistemsko VITR za 2030 junija 2020 v Berlinu. vključevanje in institucionalizacijo vzgoje in Resolucija, sprejeta po poročilu komisije ED Commission na izobraževanja za trajnostni razvoj v vzgojno- 16. plenarni seji 15. 11. 2019. izobraževalnem sektorju ter drugih ustreznih sektorjih, kjer je to smiselno, in sicer, med drugim, z zagotavljanjem finančnih sredstev, vključitvijo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v ustrezne politike, razvojem kompetenc za tvorce politik, vodje institucij in izobraževalce ter krepitvijo raziskav in inovacij kot tudi spremljanja in ocenjevanja na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj z namenom podpore razvoja dobrih praks; […]. Https://undocs.org/en/A/RES/74/223. 65 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot E. Pregled zgodovine vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj 1972 Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju, Stockholm (Švedska)  Deklaracija Konference ZN o človekovem okolju razglaša, da sta »zaščita in izboljšanje okolja za sedanje ter prihodnje generacije postala nujni cilj za človeštvo«.  Priporočilo 96 Stockholmske konference iz leta 1972 vidi okoljsko izobraževanje kot kritično sredstvo za naslavljanje globalnih okoljskih kriz. Načelo 19 Stockholmske deklaracije med drugim navaja, da je »izobraževanje o okoljskih zadevah bistveno tako za mlajše generacije kot za odrasle, ob upoštevanju prikrajšanih, saj širi osnovo za mnenja, ki temeljijo na obveščenosti, in za odgovorno ravnanje posameznikov, podjetij in skupnosti pri zaščiti in izboljšanju okolja v polni človeški razsežnosti«. 1977 Prva medvladna konferenca o okoljski vzgoji in izobraževanju v Tbilisiju (Gruzija)  Konferenca je opredelila vloge, cilje in značilnosti okoljske vzgoje in izobraževanja ter vrsto ciljev in načel za okoljsko vzgojo in izobraževanje.  Deklaracija v Tbilisiju je poudarila »pomembno vlogo okoljske vzgoje in izobraževanja za zaščito in izboljšanje okolja po vsem svetu ter za zanesljiv in uravnotežen razvoj svetovnih skupnosti«. 1987 »Naša skupna prihodnost« (Poročilo Svetovne komisije za okolje in razvoj, znano tudi kot Poročilo Brundtlandove)  Trajnostni razvoj je opredeljen kot »razvoj, ki izpolnjuje potrebe sedanjih in ne ogroža možnosti prihodnjih generacij za izpolnjevanje njihovih potreb«. 1992 Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju (Svetovni vrh o okolju v Riu)  Poglavje 36 Agende 21 je utrdilo razprave o kritični vlogi vzgoje in izobraževanja, usposabljanja in javnega ozaveščanja pri doseganju trajnostnega razvoja.  »Izobraževanje je kritičnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja in izboljšanje zmožnosti ljudi za reševanje okoljskih in razvojnih vprašanj.«  Podnebne spremembe: 6. člen Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah se osredotoča na vzgojo in izobraževanje, usposabljanje, javno ozaveščanje ter dostop do informacij o podnebnih spremembah.  Biotska raznovrstnost: 13. člen Konvencije o biotski raznovrstnosti poziva k »razvoju programov za področje vzgoje in izobraževanja ter ozaveščanja javnosti«, povezanih z ohranjanjem in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti« in svojemu programu delovanja na področju komunikacije, vzgoje in izobraževanja ter javnega ozaveščanja, zlasti k Prednostni aktivnosti 10: Krepitev formalnega in neformalnega izobraževanja o biotski raznovrstnosti. 2002 Svetovni vrh o trajnostnem razvoju (Svetovni vrh v Johannesburgu)  Predlog za Desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj je bil vključen v načrt implementacije na svetovnem vrhu v Johannesburgu. Resolucija 57/254 Generalne skupščine ZN je določila obdobje med letoma 2005 in 2014 kot Desetletje vzgoje in izobraževanja ZN za trajnostni razvoj (DESD) in imenovala UNESCO za vodilno agencijo. 2005 Desetletje vzgoje in izobraževanja ZN za trajnostni razvoj (2005–2014, DESD) je »aktiviralo več sto tisoč ljudi, ki so vzgojo in izobraževanje globalno preusmerili k osrednjemu cilju: učenju o trajnostnem življenju in delu«.  Zmanjšanje tveganja nesreč: Hyoški akcijski okvir 2005–2015: Krepitev odpornosti držav in skupnosti na nesreče ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč 2015–2030 66 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 2009 Svetovna konferenca UNESCA o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj v Bonnu (Nemčija)  Bonnska deklaracija je poudarila VITR kot »preživetveni ukrep« za prihodnost, ki opolnomoči ljudi za spremembe, ter priporočila spodbujanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj kot »naložbo v prihodnost«. 2012 Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio +20)  »Za spodbujanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj in aktivnejše vključevanje trajnostnega razvoja v vzgojo in izobraževanje tudi po Desetletju vzgoje in izobraževanja ZN za trajnostni razvoj.«  Trajnostna poraba in proizvodnja: Program za trajnostne načine življenja ter vzgojo in izobraževanje v 10-letnem okviru programov za trajnostno porabo in proizvodnjo 2012–2021 2014 Svetovna konferenca UNESCA o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj v Nagoji (Japonska)  Vpeljava Globalnega akcijskega programa VITR (2015–2019). Cilj Globalnega akcijskega programa je »zagotoviti in okrepiti delovanje na vseh ravneh in področjih vzgoje in izobraževanja ter učenja za pospeševanje napredka v smeri trajnostnega razvoja«. Osredotoča se na pet prednostnih področij, ki so ključne točke delovanja za spodbujanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.  Deklaracija Aichi-Nagoya o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, sprejeta na Svetovni konferenci UNESCA leta 2014, ponovno potrjuje VITR kot ključno sredstvo za vpeljavo trajnostnega razvoja. 2015 Cilji trajnostnega razvoja (CTR) in Agenda 2030 za globalne spremembe  Cilj 4.7 poziva, naj »do leta 2030 vsi učeči se pridobijo znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja …«.  Cilj 12.8 poziva k »zagotavljanju, da bodo ljudje povsod po svetu ustrezno seznanjeni in ozaveščeni za trajnostni razvoj in sonaraven način življenja«.  Cilj 13.3 poziva k »izboljšavam vzgoje in izobraževanja, ozaveščanja ter človeške in institucionalne zmogljivosti za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje, omejevanje posledic in zgodnje opozarjanje nanje«. Incheonska deklaracija o vzgoji in izobraževanju do leta 2030: »Naša vizija je spreminjanje življenj z vzgojo in izobraževanjem, ob prepoznavanju pomembne vloge vzgoje in izobraževanja kot glavnega nosilca razvoja in uresničevanja drugih predlaganih CTR.« Globalni akcijski program VITR (2015–2019): »Program GAP gradi na dosežkih Desetletja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj s ciljem zagotavljanja in krepitve konkretnih ukrepov na področju VITR.« Pariška konferenca o podnebnih spremembah (COP 21). Člena 11 in 12 Pariškega sporazuma, končnega dokumenta konference COP 21. Člen 12: »Stranki bosta sodelovali pri ukrepih … za izboljšanje vzgoje in izobraževanja, usposabljanja, javne ozaveščenosti, javnega vključevanja in javnega dostopa do informacij na področju podnebnih sprememb …« 2016 Trajnostna mesta in skupnosti: Nova agenda za urbana okolja na Konferenci ZN o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju (Habitat III) 67 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Kažipot 2017 Resolucija 72/222 Generalne skupščine ZN – Vloga vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj kot sestavnega elementa CTR o kakovostnem izobraževanju ter kot ključne vezi z vsemi drugimi CTR je izrecno priznana. Oceani: Poziv k delovanju Oceanske konference ZN in Desetletje oceanskih znanosti ZN za trajnostni razvoj (2021–2030).  »Za podporo načrtov za spodbujanje izobraževanja o oceanih, pismenosti glede oceanov ter kulture ohranjanja, obnove in trajnostne rabe oceanov.« 2019 40. zasedanje Generalne konference UNESCA: Sprejetje izvedbenega okvira vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj po letu 2019 »VITR za 2030« (2020–2030) Resolucija 74/223 Generalne skupščine ZN – »Spodbuja vlade k okrepitvi prizadevanj za sistematično vključevanje in institucionalizacijo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v vzgojno-izobraževalnem sektorju ter drugih ustreznih sektorjih.« 68 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj Kažipot #VITRza2030 Priročnik opredeljuje neizogibne izzive življenja na našem planetu ter poudarja implementacijo novega okvira, Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ( VITR za 2030), sprejetega s ciljem povečati prispevek vzgoje in izobraževanja h gradnji pravičnejšega in bolj trajnostnega sveta. VITR za 2030 bo okrepil ukrepe na petih prednostnih področjih delovanja, ki vključujejo politike, izobraževalna okolja, krepitev kompetenc izobraževalcev, mlade ter delovanje na lokalni ravni, in dodatno osvetlil ključno vlogo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj za uspešno doseganje 17-ih CTR ter velike individualne in družbene spremembe, potrebne za soočanje z nujnimi trajnostnimi izzivi. Priročnik poudarja tudi ključna področja implementacije VITR za 2030. Področje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) je splošno priznano kot sestavni del Agende 2030, zlasti CTR 4, in kot ključna vez z vsemi drugimi CTR. KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE Cilji za trajnostni razvoj