STROKOVNA SREČANJA Izobrazba revirnega gozdarja Posvetovanje- Postojna, 2. aprila 1993 GDK: 945.3:684 Sklepi in vtisi s posvetovanja Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva Slovenije je 2. 4. 1993 organizirala že svoj drugi letošnji posvet. Temo posveta je izbral gozdarski odbor zaradi mnogih nedorečenosti pri oblikova- nju prihodnje organiziranosti gozdarstva, ki bo, kot današnja, temeljila na čvrstem mo- zaiku gozdnih revirjev. Prizorišče vročega soočenja mnenj je bil tokrat Gozdarski šol- ski center v Postojni. Referenti so bili izbrani tako, da bi poja- snili stališča države, srednje in visoke šole do srednjega poklicnega izobraževanja v gozdarstvu ter preverili to mnenje z izkuš- njami iz gozdarske operative. Izoblikovala se je dvoje stališč , ki jih lahko zelo poeno- stavljeno povzamemo z: 1) znanja gozdarskega tehnika so zado- voljiva osnova za revirnega gozdarja, po- trebno pa jih je še izboljševati, nadgrajevati, izpopolnjevati in dodati še praktične izku- šnje; 2) v gozdarsko srednjo šolo vstopajo čedalje slabši učenci (enako velja za fakul- teto), na ravni revirja pa potrebujemo do- brega izvajalca dobro zamišljenih načrtov, ki je lahko edino inženir oziroma diplomirani inženir gozdarstva. Razumljivo je, da so v razpravi mnogi povezovali ukinitev Gozdarske srednje šole s sprejetjem drugega stališča, čeprav je očitno, da so današnje težave te šole pove- zane z usodo vsega gozdarstva in ne le predvidene razmeroma skromne javne go- zdarske službe, ki bo edina odjem alka revir- nih gozdarjev. ZOlT GL naj bi skrbela za izmenjavo mnenj in iskanje skupnih imenovalcev pri reševanju strokovnih vprašanj. Tokrat je skupni imenovalec dveurne razprave težko zapisati, razen nekaj splošnih deklaracij, 218 Gozd V 51 , 1993 kot npr.: znanja ni nikoli premalo. Vseeno bom poskusil, torej : 1. znanja ni nikoli premalo. Vsi smo se strinjali , da so dela v revirju zahtevna in da višja izobrazba pomeni prednost; 2. za opredelitev potrebnih znanj in s tem tudi izobrazbe bo potrebno poznati zahtevnost del v bodočih revirjih in druge njihove značilnosti (tudi velikost je zelo važna). To bomo spoznali, ko bo postav- ljena nova organizacija. Povsem nejasna je tudi prihodnja vloga revirnih gozdarjev v odnosu do zasebnih lastnikov gozdov. 3. Nujno potrebno je nenehno dopolnilno izobraževanje revirnih gozdarjev (tudi tistih, ki so inženirji). V tem pogledu so gozdarske izobraževalne ustanove naredile premalo. Mnogi so bili mnenja, da moramo v gozdarstvu ohraniti srednješolsko izobraže- vanje, tembolj zaradi trenutne vel ike krize gozdarstva. Pestrost profilov in oblik izobra- ževanja je pri tem kvečjem prednost, pri čemer je potrebno skrbeti (na srečo bodo za to poskrbeli lastniki gozdov) predvsem za racionalnost. Nerealni in oddaljeni cilji, katerih uresničljivost danes ni mogoče za- nesljivo preveriti , imajo pa takoj pomembne materialne posledice, pri tem nikomur ne koristijo, razen nasprotnikom stroke. Zaradi zahtevnosti gospodarjenja z go- zdovi so potrebni kakovostni gozdarski ka- dri. Vzrok zahtevnosti je tudi večnamenska vloga gozda in njeno uresničevanje. Vendar je sklicevanje na večnamensko gospodarje- nje z gozdovi lahko tudi dvorezno. če je res, da je to načelo že nekaj desetletij med nami (prispevek v razpravi posvetovanja), pa se ni še nič spremenilo (sam dvomim v to), potem je mogoče to razložiti s povsem nasprotnih stališč: 1) inženirjev ne potrebu- jemo, saj v vseh teh letih, ko so imeli v Posvetovanje: Izobrazba revirnega gozdarja rokah prav vsa sredstva, niso uspeli z večnamenskim gospodarjenjem, ali pa' 2) inženirje je treba poslati v gozd in naj tam poprimejo za sekire in vejnike (že deset generacij inženirjev na fakulteti ni prijelo v roke motorne žage), ali pa 3) če ne bi imeli inženirjev, si večnamenskega gospodarje- nja še izmislili ne bi (torej jih potrebujemo) - inženirje dajmo v revirje, pa se bo uredila še ta malenkost. Razprava na posvetu je odprla več pro- blemov, kot jih je rešila. Pokazala je tudi GDK: 945.3:684 na negotovost gozdarjev pri določevanju svojih lastnih potreb, vendar je to tudi razumljivo glede na vse spremembe, ki so v teku. ZOlT GLin Gozdarski šolski center sta kot soorganizatorja posveta vznemirila strokovno javnost in opozorila na problem, o katerem se je vse premalo govorilo, čeprav mnogi revirni gozdarji- tehniki- že pričenjajo živeti tako, kot da je eno izmed mnenj v razpravi že bilo soglasno sprejeto. Dr. Boštjan Košir Revirni gozdar je ključen strokovnjak pri uresničevanju sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi Franc FERLIN' Spoštovani predsednik, spoštovane ude- leženke in udeleženci posvetovanja, kole- gice in kolegi, lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, v imenu ministra dr. Osterca in v svojem imenu. Ko smo prejšnji teden kritično razpravljali o t. i. strategiji razvoja slovenskih gozdov in gozdarstva, nismo posebej razmišljali, kdo, s kakšnim znanjem, izkušnjami in s kak- šnimi sposobnostmi bo te naše usmeritve oziroma naš sistem zahtevnega sonaravne- ga, večnamenskega gospodarjenja lahko uresničeval. Revirni gozdar je prav gotovo odločilen, rekel bi celo ključen, za uresničevanje ta-. kega zahtevnega koncepta. O problematiki njegove zahtevnosti dela pa smo pravza- prav že imeli posvetovanje (v oktobru leta 1991 ). Danes ga lahko dopolnimo z novimi, zrelejšimi spoznanji, pa tudi z nekaterimi dejstvi. Velika zahtevnost in celovitost sonarav- nega- ekosistemskega ravnanja z gozdom • Mag. F. F., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Par- mova 33, SLO ter sočasne krepitve številnih njegovih funk- cij bodo, posebno v zasebnih gozdovih, terjali veliko dodatnega znanja in sposob- nosti revirnega gozdarja - oblikovalca in usme~evalca nadaljnje usode in večna­ menskega delovanja gozda. Dosedanjim nalogam se bodo pridružile nove; naj ome- nim nekatere najpomembnejše: - sočasno uresničevanje oziroma po- speševanje različnih funkcij pri vsakem gozdnogojitvenem ukrepanju (v smislu: re- virni gozdar - gospodar celotnega gozd- nega ekosistema); - sočasno opazovanje, zaznavanje in spremljanje razvojnih procesov in zbiranje informacij o njih v moderni informacijski sistem; - sposobnost komuniciranja z javnostjo; - ključno: sodelovanje z lastniki gozdov, njihovo izobraževanje in usmerjanje. Za- sebni gozdovi bodo namreč popolnoma prevladovali. Težišče dela ne bo več na čisto strokovnem, temveč na drugem - psihosociološkem področju. Ob uspešnosti slednjega pa bo odvisna uspešnost sloven- skega sonaravnega gospodarjenja. Pri tem bodo izredno dobrodošle izkušnje tistih re- GozdV 51, 1993 219