REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
Vol. 15, No. 2, pp. 211–239, June 2022 
Potrjeno/Accepted  
16. 7. 2020
Objavljeno/Published 
10. 6. 2022
Ključne besede:
glasbena šola, plesne 
dejavnosti, pevski zbor, 
glasbena umetnost, 
informacijsko-
komunikacijska 
tehnologija 
Keywords:  
music school, dance 
lessons, choir, music 
lessons, information 
and communication 
technology 
UDK/UDC:  
37.091.3:004:78 
POVEZAVA GLASBENE IZOBRAZBE UČITELJEV V
OSNOVNI ŠOLI IN 
UPORABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE
TEHNOLOGIJE PRI POUKU GLASBENE UMETNOSTI 
MATEJA BLATNIK
1 
& BARBARA KOPAČIN
2
 
1
 OŠ Jakoba Aljaža Kranj, Kranj, Slovenija 
2 
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenija 
KORESPONDENČNI AVTOR/CORRESPONDING AUTHOR 
matejaa.verdir@gmail.com 
Izvleček/Abstract Učitelji glasbene umetnosti v osnovni šoli pri poučevanju 
večinoma uporabljajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju 
IKT), saj nam ta omogoča delovanje funkcij zvoka, videa, prenašanja podatkov in 
brskanja po svetovnem spletu, kar služi kot pripomoček pri izvajanju določenih 
glasbenih dejavnosti. Zanimalo nas je, koliko si razredni učitelji pri poučevanju glasbene 
umetnosti pomagajo z uporabo IKT ter ali obstaja povezava med glasbeno izobrazbo 
razrednih učiteljev (formalno glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) 
in uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti. Ugotovili smo, da je uporaba IKT med 
poukom glasbene umetnosti pogojena s predhodno glasbeno izobrazbo učiteljev. 
Connection between the musical education of elementary school teachers and 
the use of information and communication technology during music lessons 
Some teachers take advantage of information and communication technology 
(hereinafter: ICT) in their music lessons, as it enables transmission of sound, video, and 
other data via the Internet. Such technology used during music lessons can serve as an 
accessory for performing specific music activities. The aim of our study was to find 
how much ICT is used by music teachers and whether there is a connection between 
formal music education of primary school teachers (formal music education, choir 
membership, dance activities) and the use of ICT during music lessons. The results 
show that the use of ICT during music lessons is similar among teachers with and 
without music education.  
DOI https://doi.org/10.18690/rei.15.2.211-239.2022 
Besedilo / Text © 2022 Avtor(ji) / The Author(s) 
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons CC BY Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. 
Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, 
dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja 
izvirnega dela. (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). 

212 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Uvod 
 
Tudi slovenski učni načrti si prizadevajo za vključevanje digitalne pismenosti na vseh 
področjih (The National Curriculum 2007, v Stražar, 2015), saj informacijsko-
komunikacijska tehnologija v pouk prinaša sodobnost, pri pouku glasbene umetnosti 
pa pomaga tudi k širjenju in poglabljanju glasbenih doživetij (Borota, 2007). 
Kljub veliki izbiri glasbenih interesnih dejavnosti nas glasba danes na vsakem koraku 
– bolj kot kadar koli do sedaj – spremlja tudi preko sodobne tehnologije. Posledično 
si tudi veliko učiteljev med poukom glasbene umetnosti pomaga kar z informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo. Pod termin informacijsko-komunikacijska tehnologija 
(v nadaljevanju IKT) spadajo vse naprave za komunikacijo, to vključuje televizijo, 
računalnik, radio, mrežno programsko in strojno opremo ter tudi različne storitve, 
povezane z njimi – videokonference (Hvalič Touzery, 2010). Predvsem pa IKT 
učitelju daje možnost, da izboljša proces poučevanja (Borota in Brodnik, 2006, 532). 
 
Interesne dejavnosti 
Učenci imajo možnost, da se po pouku udeležijo interesnih dejavnosti. Glede na kraj 
izvajanja jih ločimo na šolske dejavnosti (pevski zbor, računalništvo, ročna dela, 
šahovski krožek, fotografski krožek ...) in obšolske oziroma izvenšolske dejavnosti 
(glasbena šola, folklora, gasilstvo). Šolske interesne dejavnosti, ki jih organizira šola 
in potekajo izven šolskega urnika, so odvisne predvsem od šole in znanj učiteljev, ki 
poučujejo na šoli. So pa večinoma brezplačne in potekajo pred poukom ali po njem. 
Obšolske ali izvenšolske interesne dejavnosti pa se izvajajo v popoldanskem času, in 
sicer v prostorih šole ali v okolici (kulturne dvorane, glasbene šole ...). Te dejavnosti 
so večinoma plačljive, starši pa morajo kupiti potrebne pripomočke oziroma 
potrebščine. Z interesnimi dejavnostmi in z drugimi izvenšolskimi dejavnostmi se 
spodbuja telesni, gibalni, socialni in čustveni razvoj otrok (Bela knjiga o vzgoji in 
izobraževanju, 2011), zato je za vsakega otroka priporočljivo, da v šolskem obdobju 
obiskuje tiste dejavnosti, ki ga veselijo. 
V nadaljevanju bomo podrobneje opisali šolske in obšolske interesne dejavnosti, ki 
so povezane z glasbo in v katere se lahko otroci vključijo: glasbena šola, pevski zbor 
in plesne dejavnosti. 
 

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
213 
 
 
 
Glasbena šola 
V Sloveniji se glasbeno izobraževanje na osnovni stopnji izvaja na 64 registriranih 
glasbenih šolah, od tega jih je 51 javnih. V Zakonu o glasbenih šolah (2006) so zapisane 
zahteve, ki omogočajo odkrivanje ter razvijanje glasbenih in plesnih sposobnosti, 
doseganje ustreznega znanja in pridobitev izkušenj. Učenci morajo v nižjih glasbenih 
šolah pridobiti znanje za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje. 
Zakon o glasbenih šolah, ki velja od 31. julija 2006, ureja osnovno plesno ter glasbeno 
vzgojo in izobraževanje v javnih in zasebnih šolah. V osnovnem glasbenem in 
plesnem izobraževanju se izvajajo naslednji programi (Zakon o glasbenih šolah, 2006, 
4. člen): program predšolske glasbene vzgoje, ki traja eno leto, program pripravnice, 
ki tudi traja eno leto, program plesne pripravnice, ki traja tri leta, glasbeni program, 
ki traja štiri leta, šest oziroma osem let, in plesni program, ki traja štiri leta oziroma 
šest let. 
Glasbeno šolo lahko obiskujejo predšolski otroci, učenci, ki obiskujejo osnovne šole, 
pa tudi starejši, saj jim je omogočeno izobraževanje glede na program. Učenci, ki na 
sprejemnem izpitu izkažejo potrebno nadarjenost, jim glasbena šola omogoča 
vključitev v glasbeni ali plesni program osnovnega izobraževanja. Učenci imajo 
zagotovljeno možnost optimalnega razvoja individualnih sposobnosti in specifične 
nadarjenosti (prav tam). 
V programih glasbenega in plesnega izobraževanja se v zadnjih nekaj letih število 
vpisanih otrok in mladostnikov giblje okoli 25 500, od tega jih je bilo vpisanih nekaj 
manj kot 23 400 osnovnošolcev, to predstavlja 14 % osnovnošolske populacije. V 
šolskem letu 2015/2016 je bilo v predšolsko glasbeno pripravnico vpisanih 567 
učencev, v glasbeni in plesni pripravnici jih je bilo skupaj vpisanih 2947, program 
glasba je obiskovalo 20 635 učencev, v program ples pa je bilo vpisanih 1299 
učencev. V tem šolskem letu je bilo največ učencev vpisanih na glasbila s tipkami, 
sledijo pihala, godala in brenkala. Izbira glasbenega in plesnega programa je precej 
odvisna od spola. Dekleta se pogosteje vključujejo k petju, plesu, igranju na pihala, 
godala in glasbila s tipkami, medtem ko dečki prevladujejo pri igranju na tolkala in 
trobila (SURS, 2016). 
 

214 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Zborovsko petje 
Zborovsko petje je ustvarjalno-poustvarjalna umetniška dejavnost, ki v šolskem in 
zunajšolskem prostoru posreduje posebne glasbene vrednote (Kralj, 2012). Pevski 
zbor je skupina pevcev, pri kateri so različni glasovi večkrat zasedeni. Razlikuje se 
glede na zasedbo ali glede na funkcijo. Šolski pevski zbori delujejo po večini na vseh 
slovenskih osnovnih šolah, običajno v otroški in mladinski zasedbi (Kljun, 1999). 
Odrasli pevski zbor sestavlja skupina pevcev in je običajno sestavljen iz štirih skupin 
glasov: najvišji glas je sopran, nižji je altovski glas, sledi mu tenor, ki je še malo nižji, 
in najnižji je basovski glas. Kadar zbor izvaja zahtevnejše partiture, ki so napisane za 
še več glasov, so ti glasovi še enkrat razdeljeni – m e d s o p r a n i n a l t s e d o d a š e 
mezzosopran, med tenor in bas pa bariton (Helsby, 2010).  
Pevski zbor v slovenskih osnovnih šolah spada med interesne dejavnosti, ki so 
pomemben del vseživljenjskega učenja. Otroci si interesno dejavnost izberejo in se 
zanjo odločijo prostovoljno. Otroke preko zborovskega petja seznanjamo z lepoto 
slovenske ljudske in umetne zborovske pesmi ter pesmi drugih narodov. Navajamo 
jih na delo v skupini in na to, da je za doseganje enakih, skupnih ciljev potrebno 
medsebojno reševanje problemov (Žvar, 2001). 
 
Plesna dejavnost 
Neubauer (1999) pravi, da je ples umetnostna zvrst, kjer učenci sodelujejo z lastno 
aktivnostjo ter ustvarjalnostjo v skupini in kot posamezniki. Otroci se med drugim 
lahko ukvarjajo z baletom, ki ga obiskujejo v javnih glasbenih šolah, ali pa se vpišejo 
v zasebne plesne šole, katerih je v Sloveniji vedno več. Veliko pa je tudi zvrsti plesa, 
ki jih poučujejo plesne šole: hip hop, rumba, salsa, valček, latino, jazz balet, samba 
... Glede na okolje, kjer se ples odvija, pa zvrsti razdelimo na: športni ples, umetniški 
ples, dvorni ples, obredni ples, ljudski ples in drugo. 
Veliko posameznikov se odloči tudi za obiskovanje ljudskih plesov. »Veda o plesnem 
izročilu nekega naroda smatra ples za vsako človekovo ritmično gibanje, ki ni 
pridobljeno, ampak služi ali je služilo kultnemu ali magičnemu namenu, izražanju 
neke vsebine ali ideje in zabavi.« (Ramovš, 1980, str. 13). Fuchs (2004) pravi, da je 
ljudski ples del slovenske kulturne dediščine. Če gledamo s tega vidika, je pravilno, 
da ga spoznajo tudi naši potomci. Ljudski ples ljudje imenujemo »folklora«, saj ta 
ples vidimo le še v izvedbah folklornih skupin. Ljudski plesi so značilni za najširše 
plasti ljudstva v določenem obdobju.

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
215 
 
 
 
Njihov izvor je lahko podedovan iz davnine in se ga časovno ne da natančno 
opredeliti, lahko pa rečemo, da so bili ljudski plesi zavestno prevzeti od drugod in 
so se v določenem kraju prilagajali ter spreminjali. 
Slovenski plesi, z izjemo Bele Krajine, za katero so značilni peti plesi, se plešejo le 
ob instrumentalni spremljavi, ki se je skozi čas zelo spreminjala. V srednjem veku so 
igrali na dude in na različne piščali, za 17. stoletje pa je bilo značilno, da so spremljavi 
dodali še prečno flavto in gosli. V naslednjem stoletju je veljal značilen sestav, in 
sicer gosli, oprekelj, bas, in v 19. stoletju se pojavijo še ostala pihala ter trobila – 
oprekelj je po tem počasi šel v pozabo. Kasneje v tem stoletju se godbi priključi še 
diatonična harmonika. V Beli krajini so znani tudi tamburaški sestavi, ki spremljajo 
folklorne skupine (Ramovš, 1992). 
Ramovš (1992) trdi, da ima pri ljudskem plesu pomembno vlogo instrument. 
Diatonična harmonika je zelo primerna za ples valčka in polke, zato nas ne čudi, da 
je izpodrinila violino in oprekelj (prav tam). 
 
Informacijsko-komunikacijska tehnologija 
V IKT sta zajeti strojna in programska oprema, ki omogočata delovanje funkcij 
videa, zvoka, prenašanja podatkov in brskanja po svetovnem spletu. Za vse to je 
osrednje orodje računalnik, ki je v današnjem času postal del vsakdana v razvitih 
državah in državah v razvoju. IKT zajema velik niz tehnoloških orodij in virov, ki se 
jih uporablja za komunikacijo in upravljanje z milijoni podatkov (Abdullahi, 2014). 
IKT v šolstvu omogoča bistveno večji obseg dostopanja, shranjevanja in razširjanja 
informacij, uporaba pa je v veliki meri odvisna od tehnološke opremljenosti okolja, 
v katerem poteka pouk. Pri otrocih je zagotovljen napredek le s tem, da se šole stalno 
opremljajo z računalniki, pametnimi tablami, projektorji ... To namreč vodi v 
trajnostni razvoj posameznika oziroma ga oblikuje kot tehnološko pismenega (Bela 
knjiga o vzgoji in izobraževanju, 2011). 
IKT se prilagaja posamezniku in njegovim specifičnim potrebam ter vpeljuje nova 
didaktična načela učenja. Ko IKT uporabljamo pri učenju, razvijamo spretnosti, kot 
so: sodelovanje, kritično vrednotenje gradiv, organizacijo in načrtovanje dela. Učitelj 
bi moral najti pot, kjer bo sodobno tehnologijo učinkovito uporabil v učnem 
procesu. Vsekakor pa moramo razumeti, da je sodobna tehnologija le orodje, ki nam 
pomaga pri poučevanju, kot to funkcijo že stoletja opravlja tabla in drugi učni ter 
didaktični pripomočki (Šavli, 2006).

216 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Uporabnost sodobne IKT bi morala biti vedno ovrednotena glede na njeno 
didaktično uporabnost. V vzgojno-izobraževalni proces je ne smemo vpeljati le zato, 
ker je moderna in jo uporablja vsak izmed nas. Naloga učitelja je, da oceni, kakšno 
dodano vrednost prinaša, in jo na podlagi tega tudi uporabi pri pouku (Šavli, 2006). 
 
Uporaba IKT pri glasbeni umetnosti 
Glasbena umetnost učencem ponuja možnosti za aktivno in selektivno poslušanje 
glasbe na različnih prireditvah in v različnih medijih, ki so v glasbenih učilnicah 
prisotni že veliko časa. Tako kot pri drugih urah pouka, se je tudi pri glasbeni 
umetnosti IKT nadgrajevala in spreminjala. V učilnicah so že prisotni računalnik s 
projektorjem LCD, interaktivna tabla in drugi mediji. Pred tem so imeli nalogo 
prenašanja informacij učencem kasetofon, televizija in CD-predvajalnik. Sedanje 
naprave uporabniku hitreje, lažje in varneje dostavijo informacije (Borota in 
Brodnik, 2006). 
Sodobne oblike načrtovanja glasbenih dejavnosti s pomočjo IKT, ki daje pogoje za 
kakovostnejše izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe, zagovarja tudi Ajtnik 
(2001), ki trdi, da je pripravljenost učiteljev za uvajanje sodobnih pristopov pri 
podajanju glasbe in izobraževalnem procesu še zelo majhna (Ajtnik, 2001). 
Tudi Borota (2007) meni, da je ključni dejavnik pri uvajanju IKT v pouk glasbene 
umetnosti ravno učitelj. Kako bo z IKT posodobil način poučevanja, je izključno 
njegova odločitev, pri čemer so pomembne tudi motiviranost, usposobljenost za 
uporabo IKT ter pripravljenost na vseživljenjsko učenje za razvijanje 
kompetentnosti pri uporabi IKT. S pomočjo vodstva šole, drugih učiteljev in 
opremljenosti šole z IKT si učitelj ustvari načrt uvajanja IKT v pouk glasbene 
umetnosti glede na učne okoliščine v razredu. Če je v učilnici en računalnik, je 
smiselna uporaba projektorja LCD, ki vsem učencem hkrati omogoča, da predvajani 
program na ekranu računalnika spremljajo (Borota, 2007). 
 
Prednosti in slabosti IKT pri pouku glasbene umetnosti 
Pri pouku glasbene umetnosti bi nam sodobna tehnologija morala služiti le kot 
pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti pri spoznavanju različnih 
glasbenih slogov, raziskovanju in preverjanju zvokov ter glasbenih struktur, biti vir 
za učenje besedil in pesmi ... (Lango, 2006). 

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
217 
 
 
 
Učenec lahko preko IKT utrjuje glasbena znanja tudi v samostojnem domačem delu, 
učitelju glasbene umetnosti pa uporaba IKT pomaga pri vplivanju na čim več čutil, 
tudi na spodbujanje čustvenih odzivov in na logično mišljenje. Zvočni viri seznanjajo 
učence z originalno zvočnostjo glasbe, ki je ne more izvajati učitelj sam. Zvočno-
vizualni viri nam služijo za spoznavanje instrumentov, materialov, iz katerih so 
instrumenti izdelani, načina drže in igranja ter za spoznavanje glasbeno-scenskih del 
(Črčinovič Rozman, 2000; Hawkridge, 1985). Božnar (2004) govori o slabostih IKT, 
med katerimi izpostavlja predvsem to, da sodobna tehnologija naj ne bi bila 
sposobna odzivanja in prilagajanja tempu dela v razredu, prav tako ni sposobna 
čustvovanja in nudenja človeške topline, ki jo potrebujemo v odnosih med seboj, 
kot jo lahko nudi učitelj s svojo občutljivostjo in se odzove na različne probleme v 
razredu in nato prilagodi potek učne ure in procesa. IKT tudi ni sposobna 
prilagoditve posameznikovemu razpoloženju in ne nudi povratnih informacij. 
Denac (2002) pripisuje vzrok za upad otroškega glasbenega ustvarjanja predvsem 
sodobni tehnologiji, saj se je v današnjih časih zelo spremenil odnos, ki ga imamo 
do glasbenega ustvarjanja, petja in igranja, kar pa je posledica množice akustičnih 
dražljajev iz naše okolice, ki naredijo uporabnika oziroma poslušalca pasivnega. 
 
Metodologija 
 
Problem, namen in cilj raziskave 
V današnjem času nas IKT spremlja že na vsakem koraku, vendar je od učiteljev 
odvisno, koliko jo bodo med poukom uporabljali. Menimo, da ima kar nekaj 
učiteljev, ki poučuje glasbeno umetnost, poglobljene glasbene sposobnosti, zaradi 
česar znajo učencem približati glasbo ter instrumente za otroke. Posledično se med 
poukom glasbene umetnosti manj poslužujejo uporabe IKT. 
Namen raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika pri učiteljih raziskati in 
ugotoviti povezavo med glasbeno izobrazbo razrednih učiteljev in uporabo IKT ter 
glasbil pri pouku glasbene umetnosti. Ugotoviti želimo, ali predhodna glasbena 
izobrazba učiteljev (formalno glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne 
dejavnosti) vpliva na poučevanje glasbe in v kolikšni meri učitelji namesto glasbil pri 
pouku uporabljajo IKT. 

218 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Na podlagi problema smo si zastavili naslednji cilj: 
C1: Ugotoviti želimo, ali učitelji, ki so se med študijem ukvarjali ali se še ukvarjajo z 
glasbo (formalno glasbeno izobraževanje, petje v pevskem zboru, plesne dejavnosti) 
pri pouku glasbene umetnosti manj uporabljajo IKT in v večji meri uporabljajo 
lasten glas ter v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov (lastna glasbila, 
Orffov instrumentarij in mala ritmična glasbila) kot tisti učitelji, ki se med 
izobraževanjem niso ukvarjali z glasbo. 
 
Hipoteze raziskovanja 
Hipoteza 1: Učitelji, ki so se formalno glasbeno izobraževali, pri pouku glasbene 
umetnosti v večji meri uporabljajo lasten glas in v pouk v večji meri vključujejo 
uporabo malih instrumentov (lastna glasbila, Orffov instrumentarij in mala ritmična 
glasbila). 
Hipoteza 2: Učitelji, ki so med svojim šolanjem peli ali še pojejo v pevskem zboru, 
pri pouku glasbene umetnosti v večji meri uporabljajo lasten glas in v pouk v večji 
meri vključujejo uporabo malih instrumentov (lastna glasbila, Orffov instrumentarij 
in mala ritmična glasbila). 
Hipoteza 3: Učitelji, ki so med svojim šolanjem obiskovali plesno dejavnost ali jo še 
obiskujejo, pri pouku glasbene umetnosti v večji meri uporabljajo lasten glas in v 
pouk v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov (lastna glasbila, Orffov 
instrumentarij in mala ritmična glasbila). 
 
Metode raziskovanja 
Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo 
empiričnega pedagoškega raziskovanja. Gre za kvantitativno raziskavo, zato bomo 
uporabili dedukcijo. Vzorec sodelujočih učiteljev v raziskavi je bil namenski in 
neslučajnostni. Podatke smo zbirali s spletnim anketnim vprašalnikom. Vprašalnik 
je zajemal vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa ter lestvico stališč s 
trditvami. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Podatke smo obdelali s 
pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics 22, kjer smo uporabili 
postopke deskriptivne statistike. 
 

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
219 
 
 
 
Predstavitev vzorca 
Raziskavo smo izvedli januarja 2017, in sicer s pomočjo spletne ankete, ki smo jo 
objavili v spletnih forumih, kamor so vključeni učitelji razrednega pouka. Nekaj 
anket smo poslali tudi preko elektronske pošte. 
 
 
Graf 1: Strukturni odstotki (f %) anketiranih glede na spol 
 
Odgovori (graf 1) sodelujočih v anketnem vprašalniku so relevantni le za raziskavo, 
ki smo jo izvedli mi in v katero je bilo vključenih 195 anketiranih (4 ali 2,05 % 
učiteljev in 191 ali 97,95 % učiteljic razrednega pouka). Posledično rezultatov ne 
moremo posplošiti na celotno populacijo razrednih učiteljev, ki poučujejo na 
osnovnih šolah v Republiki Sloveniji. 
 
 
Graf 2: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na končano stopnjo izobrazbe 
 
Z grafa 2 je razvidno, da ima 61,03 % (119 anketiranih) končano univerzitetno 
izobrazbo. To so lahko pridobili od leta 1987 dalje. Enak delež vzorca, 11,79 % (23 
anketiranih) ima končano podiplomsko izobrazbo (znanstveni magisterij ali 
doktorat) in podiplomsko izobrazbo po bolonjskem sistemu; 8,21 % vzorca (16 
anketiranih) ima univerzitetno izobrazbo po bolonjskem sistemu, pri čemer velja 
poudariti, da imajo ti najmanj delovne dobe, saj je bolonjski sistem prenovljen 
program prejšnje univerzitetne izobrazbe. Sledili so tisti, ki imajo končano višjo šolo 
Pedagoške akademije, teh je bilo 6,67 % (13 anketiranih). Le 0,51 % (eden od 
anketiranih) je bilo takih, ki imajo zaključeno učiteljišče in posledično največ delovne 
dobe.
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 % 100,00 %
moški Spol
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 %
učiteljišče
univerzitetna izobrazba
podiplomska izobrazba  (znanstveni…
Končana stopnja
izobrazbe

220 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
 
 
Graf 3: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na razred, v katerem poučujejo v šolskem letu 
2016/2017 
 
Z grafa 3 lahko preberemo, da največ 31,79 % (62 anketiranih) poučuje v prvem 
razredu. V drugem razredu poučuje 17,95 % (35 anketiranih), v tretjem pa 20,51 % 
(40 anketiranih). Enako število, 10,26 % (20 anketiranih), anketiranih poučuje v 
četrtem in petem razredu, kar nekaj, 9,23 % (18 anketiranih), pa je bilo takšnih, ki 
poučujejo v kombiniranem oddelku. 
 
 
Graf 4: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na obiskovanje glasbene šole med svojim 
izobraževanjem 
 
Z grafa 4 lahko razberemo, da je glasbeno šolo obiskovalo 67 anketiranih ali 34,36 
% vzorca.
0,00 % 5,00 % 10,00 % 15,00 % 20,00 % 25,00 % 30,00 % 35,00 %
1. razred
3. razred
5. razred
Poučevanje po
razredih
0,00 % 10,00 % 20,00 % 30,00 % 40,00 % 50,00 % 60,00 % 70,00 %
da
ne
Obiskovanje
glasbene šole v
času
izobraževanja

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
221 
 
 
 
 
Graf 5: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na obiskovanje izobraževalnih programov v 
glasbeni šoli 
 
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, saj se v glasbeni šoli lahko obiskuje 
več kot en program. Z grafa 5 razberemo, da je kar 82,09 % anketiranih od tistih, ki 
so med izobraževanjem obiskovali glasbeno šolo (55 anketiranih), odgovorilo, da je 
obiskovalo program Glasba. V tem programu se posamezniki odločijo za igranje na 
instrument, kar lahko traja največ 8 let. Velik delež, 50,75 %, tistih anketiranih, ki so 
se formalno glasbeno izobraževali (34 anketiranih), je odgovoril, da je obiskovalo 
Glasbeno pripravnico; 8,96 % (šest anketiranih) se jih je vpisalo že na Predšolsko 
glasbeno vzgojo, kjer so se seznanili z instrumenti. Enak delež vzorca, 4,48 % 
anketirancev (trije od anketiranih), je obiskoval Plesno pripravnico in program Ples. 
 
 
Graf 6: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na obiskovanje plesne dejavnosti 
 
Z zgornjega grafa lahko razberemo strukturne odstotke anketiranih, ki so obiskovali 
ali pa še obiskujejo plesne dejavnosti. Izmed 195 vključenih v raziskavo je pritrdilno 
odgovoril 10,26 % (20 anketiranih). Preostalih 89,74 % (175 anketiranih) je 
odgovorilo, da nikoli niso obiskovali plesne dejavnosti.
0,00 % 50,00 % 100,00 %
predšolska glasbena vzgoja
glasbena pripravnica
glasba
plesna pripravnica
ples
Obiskovanje
izobraževalnih
programov v
glasbeni šoli
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 % 100,00 %
da
ne
Obiskovanje
plesne dejavnosti

222 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
 
Graf 7: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na petje v pevskem zboru 
 
Z grafa 7 je razvidno, da je od 195 anketiranih, zelo veliko takšnih, ki so kdaj peli v 
pevskem zboru ali pa še vedno pojejo. Pritrdilno je namreč odgovorilo kar 64,10 % 
(125 anketiranih). Glede na to, da je kar velik odstotek takšnih, ki so kdaj peli v 
pevskem zboru, lahko sklepamo, da ima velik pomen ravno dejstvo, da interesna 
dejavnost 'pevski zbor' poteka po pouku na šoli in je brezplačna. Tudi Fojkar 
Zupančič (2014) trdi, da je pevski zbor dejavnost, v katero je v Sloveniji vključenih 
kar 64 000 pevcev, kar potrjuje, da je petje v pevskem zboru najbolj množična 
ljubiteljska dejavnost pri nas. 
 
 
Graf 8: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti 
 
Graf 8 nam prikazuje, koliko odstotkov vključenih v raziskavo uporablja IKT med 
poukom glasbene umetnosti. To je skoraj večina in znaša kar 96,92 % (189 
anketiranih). Na vprašanje, zakaj v svojem razredu ne uporabljajo IKT, sta dva od 
anketiranih (od šestih, ki so na vprašanje, če uporabljajo IKT, odgovorili z 
odgovorom ne) izbrala odgovor, da v svojem razredu nimata sodobne tehnologije. 
Trije anketirani so označili odgovor, da realizacijo ciljev iz učnega načrta dosegajo 
brez uporabe IKT. Eden je označil, da ne zna uporabljati IKT, še eden pa je označil 
odgovor pod 'drugo' in poleg zapisal, da sta v 1. razredu dva učitelja in da je vedno 
on tisti, ki učence uči nove pesmi, kjer ne uporablja IKT, ampak svoj glas.
0,00 % 10,00 % 20,00 % 30,00 % 40,00 % 50,00 % 60,00 % 70,00 %
da
ne
Petje v
pevskem
zboru
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 % 100,00 %
da
ne
Uporaba IKT pri
pouku
glasbene
umetnosti

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
223 
 
 
 
Vprašanje, zakaj ne uporabljajo IKT pri pouku glasbene umetnosti, je imelo več 
možnih odgovorov. 
 
 
Graf 9: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih glede na pogostost uporabe IKT pri pouku glasbene 
umetnosti 
 
Zgornji graf nam prikazuje, da največ anketiranih skoraj vsako uro uporablja IKT 
pri pouku glasbene umetnosti. Teh je kar 67,69 % (132 anketiranih). Takšnih, ki 
redko uporabljajo IKT, je 14,87 % (29 anketiranih); 14,36 % (28 anketiranih) je 
odgovorilo, da vsako uro pri glasbeni umetnosti uporabljajo IKT; 3,08 % (šest 
anketiranih) pa je takšnih, ki IKT ne uporabljajo. 
 
 
Graf 10: Strukturni odstotki (f v %) glede na uporabo IKT med poukom glasbene umetnosti  
 
Pri vprašanju, kaj od sodobne tehnologije vključeni v anketo uporabljajo pri pouku 
glasbene umetnosti, je bilo možnih več odgovorov. Graf 10 nam prikazuje, da največ 
anketirancev, teh je 181 (92,82 %), uporablja računalnik. S 74,87 % (146 anketiranih) 
j e n a d r u g e m m e s t u C D - oziroma DVD-predvajalnik; 71,79 % učiteljev (140 
anketiranih) med poukom uporablja svetovni splet. 
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 %
vsako uro
skoraj vsako uro
redko
nikoli
Pogostost
uporabe IKT pri
pouku glasbene
umetnosti
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 % 100,00 %
svetovni splet
interaktivno tablo
CD / DVD predvajalnik
drugo
Za uspešno delo pri
pouku  glasbene
umetnosti
pogrešam

224 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Projektor med poukom glasbene vzgoje uporablja 70,26 % (137 anketiranih); 56,41 
% (110 anketiranih) jih je označilo, da uporabljajo glasbeni stolp oziroma CD-
predvajalnik. Interaktivno tablo uporablja najmanjši odstotek učiteljev. Glede na 
podane odgovore, teh je 39,49 % (77 anketiranih), 1,54 % (trije od anketiranih) je 
odgovorilo, da med poukom uporabljajo drugo sodobno tehnologijo (kamera in 
telefon). 
 
 
Graf 11: Strukturni odstotki (f v %) uporabe glasbil za otroke (lastna glasbila, mala ritmična glasbila in 
Orffov instrumentarij) pri pouku glasbene umetnosti 
 
Na grafu 11 je prikazano, kako pogosto vključeni v anketo uporabljajo glasbila za 
otroke pri pouku glasbene umetnosti; 75,90 % (148 anketiranih) jih je odgovorilo, 
da jih uporabljajo pogosto; 15,38 % (30 anketiranih) redkeje uporablja glasbila za 
otroke. Kot razlog bi lahko navedli pomanjkanje instrumentov na šoli. Tistih, ki 
vedno uporabljajo glasbila za otroke (lastna glasbila, mala ritmična in Orffov 
instrumentarij), pa je 8,72 % (17 anketiranih). Nihče ni odgovoril, da nikoli ne 
uporablja glasbil za otroke.
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 %
vedno
pogosto
redko
nikoli
Pogostost uporabe glasbil
za otroke (lastna glasbila,
mala ritmična glasbila in
Orffov instrumentarij pri
pouku glasbene umetnosti

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
225 
 
 
 
 
Graf 12: Strukturni odstotki (f v %) uporabe lastnega glasu brez vključevanja IKT med poukom 
glasbene umetnosti 
 
Iz zgornjega grafa je razvidno, da je 48,21 % (94 anketiranih) takšnih, ki skoraj vsako 
uro glasbene umetnosti uporabljajo lasten glas brez vključevanja IKT; 31,79 % (62 
anketiranih) poje vsako uro brez vključevanja IKT, in 20,00 % (39 anketiranih) je 
takšnih, ki redko uporablja lasten glas brez vključevanja IKT med poukom glasbene 
umetnosti. 
 
 
Graf 13: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih o mnenju glede večje motiviranosti učencev pri igranju 
melodije na instrument (klavir, flavto, kitaro) med poukom glasbene umetnosti  
 
Podatki na grafu 13 kažejo, da se z izjavo zelo strinja kar 55,38 % (108 anketiranih). 
Sledijo jim tisti, ki se z izjavo strinjajo – teh je 39,49 % (77 anketiranih); 2,56 % (pet 
anketiranih) se ni opredelilo, ali se z izjavo strinjajo ali ne; 1,54 % (trije od 
anketiranih) pravi, da se s podano izjavo ne strinja; 1,03 % (dva od anketiranih) pa 
se s podano izjavo sploh ne strinja.
0,00 % 10,00 % 20,00 % 30,00 % 40,00 % 50,00 %
vsako uro
skoraj vsako uro
redko
nikoli
Pogostost lastnega
petja, brez
vključevanja IKT,
med poukom
glasbene umetnosti
0,00 % 10,00 %20,00 %30,00 %40,00 %50,00 %60,00 %
zelo se strinjam
strinjam se
niti - niti
ne strinjam se
sploh se ne strinjam
Učiteljevo igranje
na instrument med
petjem učence bolj
motivira

226 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
 
Graf 14: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih o mnenju glede priljubljenosti petja ob spremljavi 
učiteljevega igranja na instrument pri otrocih 
 
Z grafa 14 je razvidno, da se kar 61,02 % (119 anketiranih) zelo strinja z izjavo, da 
otroci radi pojejo ob spremljavi učiteljevega igranja na instrument; 34,87 % (68 
anketiranih) se jih s to izjavo strinja; 3,08 % (šest anketiranih) pa se ni opredelilo ali 
se strinjajo ali ne. Le 1,03 % vprašanih (dva od anketiranih) se s to izjavo ne strinja. 
Z zgornjega grafa razberem tudi podatek, da ni bilo nikogar, ki se s to izjavo sploh 
ne bi strinjal. 
 
 
Graf 15: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih o mnenju glede priljubljenosti spremljanja svojega petja 
z igranjem na otroška (lastna, ritmična in Orffova) glasbila pri otrocih 
 
Na zgornjem grafu je videti, da se 65,64 % (128 anketiranih) zelo strinja, da otroci 
radi spremljajo svoje petje na otroška (lastna, ritmična, Orffova) glasbila; 32,31 % 
(63 anketiranih) je odgovorilo, da se strinjajo z izjavo, da otroci radi spremljajo svoje 
petje na otroška glasbila. Le 2,05 % (štirje od anketiranih) se ni opredelilo, ali se z 
izjavo strinjajo ali ne. Nihče se s to izjavo ne strinja ali sploh ne strinja, zato lahko 
sklepamo, da otroci res radi spremljajo svoje petje na otroška glasbila in ob tem 
uživajo.
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 %
zelo se strinjam
strinjam se
niti - niti
ne strinjam se
sploh se ne strinjam
Otroci radi pojejo
ob spremljavi
učiteljevega igranja
na instrument.
0,00 % 20,00 % 40,00 % 60,00 % 80,00 %
zelo se strinjam
strinjam se
niti - niti
ne strinjam se
sploh se ne strinjam
Otroci radi spremljajo
svoje petje na otroška
(lastna, ritmična
Orffova) glasbila.

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
227 
 
 
 
 
Graf 16: Strukturni odstotki (f v %) anketiranih o mnenju glede gibnega izražanja otrok ob glasbi 
 
Graf 16 nam prikazuje, da se 50,77 % (99 anketiranih) zelo strinja, da se otroci ob 
glasbi radi gibno izražajo. Kar 38,46 % vprašanih (75 anketiranih) se tudi strinja s to 
izjavo. Graf kaže, da se 9,23 % (18 anketiranih) ni opredelilo, ali se s tem strinja ali 
ne. Le 1,54 % (trije od anketiranih) se s to izjavo ne strinja. Nihče ni označil, da se s 
to izjavo sploh ne strinja. 
 
Postopek zbiranja podatkov 
Raziskavo smo izvedli januarja 2017, in sicer s pomočjo spletne ankete, ki smo jo 
objavili v spletnih forumih, kamor so vključeni učitelji razrednega pouka. Nekaj 
anket smo jim poslali tudi preko elektronske pošte. 
 
Rezultati in interpretacija 
 
V nadaljevanju bomo z χ
2
-preizkusi preverjali, koliko so statistično pomembne 
razlike med tistimi učitelji, ki so se aktivno ukvarjali z glasbo (formalno glasbeno 
izobraževanje, petje v pevskem zboru, plesne dejavnosti), in posledično pogostostjo 
petja brez vključevanja IKT, pogostostjo uporabe malih instrumentov ter 
pogostostjo uporabe IKT med poukom glasbene umetnosti, in med tistimi učitelji, 
ki se med svojim izobraževanjem niso aktivno ukvarjali z glasbo.  
 
0,00 % 10,00 %20,00 %30,00 %40,00 %50,00 %60,00 %
zelo se strinjam
strinjam se
niti - niti
ne strinjam se
sploh se ne strinjam
Otroci se ob glasbi
radi gibno izražajo.

228 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Analiza povezav med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, in pogostostjo uporabe IKT. 
 
Preglednica 1: Število in odstotek učiteljev glede na obiskovanje glasbene šole in pogostost petja brez 
vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti 
Glasbena šola 
Pogostost petja brez vključevanja IKT med 
poukom glasbe 
Obiskovanje glasbene šole 
  Vsako uro Skoraj 
vsako uro 
Redko Skupaj 
Da 
Število 62 5 0 67 
% glede na 
obiskovanje glasbene 
šole 
92,50 % 7,50 % 0,00 % 100 % 
Ne 
Število 0 89 39 128 
% glede na 
obiskovanje glasbene 
šole 
0,00 % 69,50 % 30,50 % 100 % 
Skupaj 
Število 62 94 39 195 
% glede na obiskovanje 
glasbene šole 
31,80 % 48,20 % 20 % 100 % 
 
Preglednica 1 nam prikazuje podatke, da je kar 92,5 % (62 anketiranih), ki so 
obiskovali glasbeno šolo, označilo, da pri pouku glasbene umetnosti vsako uro 
pojejo brez vključevanja IKT. Tisti učitelji, ki nikoli niso obiskovali glasbene šole, 
tudi niso označili, da bi vsako uro peli brez vključevanja IKT med poukom glasbene 
umetnosti. Vrednost χ
2
 je statistično pomembna na ravni α = 0,000 (χ
2 
= 174,010; g 
= 2), to pa nam prikazuje statistično pomembne razlike glede na obiskovanje 
glasbene šole in petja brez vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti. Tako 
lahko del hipoteze 1, da tisti učitelji, ki so se formalno glasbeno izobraževali, v večji 
meri uporabljajo lasten glas brez uporabe IKT potrdimo. 
Preglednica 2 nam prikazuje, da je 25,4 % (17 anketiranih), ki so obiskovali glasbeno 
šolo, označilo, da pri pouku glasbene umetnosti vedno uporablja glasbila; 74, 6 % 
(50 anketiranih), ki so obiskovali glasbeno šolo, pogosto uporablja glasbila med 
poukom glasbene umetnosti. Vrednost χ
2
 je statistično pomembna na ravni α = 
0,000 (χ
2 
= 48,202; g = 2), in to nam prikazuje statistično pomembne razlike glede 
na obisk glasbene šole in uporabo glasbil med poukom glasbene umetnosti. Tako 
lahko drugi del hipoteze 1, ki pravi, da tisti učitelji, ki so se formalno glasbeno 
izobraževali, v pouk v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov, potrdimo. 
 
 

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
229 
 
 
 
Preglednica 2: Število in odstotek učiteljev glede na obiskovanje glasbene šole in pogostost uporabe 
glasbil med poukom glasbene umetnosti 
Glasbena šola 
Pogostost uporabe glasbil med poukom glasbene 
umetnosti 
Obiskovanje glasbene šole 
 
 Vsako uro 
Skoraj 
vsako uro 
Redko Skupaj 
Da 
Število 17 50 0 67 
% glede na 
obiskovanje glasbene 
šole 
25,40 % 74,60 % 0,00 % 100 % 
Ne 
Število 0 98 30 128 
% glede na 
obiskovanje glasbene 
šole 
0,00 % 76,60 % 23,40 % 100 % 
Skupaj 
Število 17 148 30 195 
% glede na obiskovanje 
glasbene šole 
8,70 % 75,90 % 15 % 100 % 
 
Med tistimi učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, in med tistimi, ki je niso, opazimo 
statistično pomembne razlike. Učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, v večji meri 
uporabljajo lasten glas in v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov med 
poukom glasbene umetnosti. Glede na statistično pomembne razlike, lahko prvo 
hipotezo, s katero smo trdili, da učitelji, ki so se formalno glasbeno izobraževali, pri 
pouku glasbene umetnosti v večji meri uporabljajo lasten glas in v pouk v večji meri 
vključujejo uporabo malih instrumentov (lastna glasbila, Orffov instrumentarij in 
mala ritmična glasbila), potrdimo. 
 
Analiza povezav med učitelji, ki so peli ali še pojejo v pevskem zboru, in pogostostjo uporabe IKT. 
Preglednica 3 nam prikazuje, da je 49,6 % učiteljev (62 anketiranih), ki so obiskovali 
pevski zbor ali ga še vedno obiskujejo, označilo, da vsako uro pojejo brez 
vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti; 50,4 % (63 anketiranih), ki so 
odgovorili, da obiskujejo ali so obiskovali pevski zbor, pojejo skoraj vsako uro brez 
uporabe IKT med poukom glasbene umetnosti. Po dobljenih podatkih je 0,0 % 
takšnih, ki pojejo vsako uro brez vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti 
in niso obiskovali pevskega zbora. 
 
 

230 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Preglednica 3: Število in odstotek učiteljev glede na obiskovanje pevskega zbora in pogostost petja brez 
vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti 
Pevski zbor 
Pogostost petja brez vključevanja IKT med 
poukom glasbene umetnosti 
Petja v pevskem 
zboru 
  Vsako uro Skoraj 
vsako uro 
Redko Skupaj 
Da 
Število 62 63 0 125 
% glede na petje v 
pevskem zboru 
49,60 % 50,40 % 0,00 % 100 % 
Ne 
Število 0 31 39 70 
% glede na petje v 
pevskem zboru 
0,00 % 44,30 % 55,70 % 100 % 
Skupaj 
Število 62 94 39 195 
% glede na petje v pevskem 
zboru 
31,80 % 48,20 % 20 % 100 % 
 
Vrednost χ
2
 je statistično pomembna na ravni α = 0,000 (χ
2 
= 104,711; g = 2), to 
nam prikazuje statistično pomembne razlike glede na obiskovanje pevskega zbora in 
petja brez vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti. Tako lahko potrdimo 
del hipoteze 2, ki pravi, da tisti učitelji, ki so med šolanjem peli ali še pojejo v 
pevskem zboru, v večji meri uporabljajo lasten glas pri pouku glasbene umetnosti. 
 
Preglednica 4: Število in odstotek učiteljev glede na obiskovanje pevskega zbora in pogostost uporabe 
glasbil med poukom glasbene umetnosti 
Pevski zbor 
Pogostost uporabe glasbil med poukom glasbene 
umetnosti 
Petje v pevskem 
zboru 
  Vsako uro Skoraj 
vsako uro 
Redko Skupaj 
Da 
Število 17 108 0 125 
% glede na petje v 
pevskem zboru 
13,60 % 86,40 % 0,00 % 100 % 
Ne 
Število 0 98 30 128 
% glede na petje v 
pevskem zboru 
0,00 % 57,10 % 42,90 % 100 % 
Skupaj 
Število 17 148 30 195 
% glede na petje v pevskem 
zboru 
8,70 % 75,90 % 15,40 % 100 % 
 
Preglednica 4 nam prikazuje, da tisti učitelji, ki so pritrdilno odgovorili, da so 
obiskovali pevski zbor ali da ga še obiskujejo, v 13,6 % (17 anketiranih) vedno 
vključujejo uporabo malih instrumentov v pouk glasbene umetnosti; 86,4 % (108 
anketiranih) je odgovorilo, da pogosto vključujejo male instrumente v pouk glasbene 
umetnosti.  
  

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
231 
 
 
Nihče ni označil odgovora, da redko ali da nikoli ne uporablja malih instrumentov 
med poukom glasbene umetnosti. Vrednost χ
2
 je statistično pomembna na ravni α 
= 0,000 (χ2 = 68,152; g = 2), in to nam prikazuje statistično pomembne razlike glede 
na obiskovanje pevskega zbora in uporabo glasbil med poukom glasbene umetnosti. 
S tem lahko potrdimo drugi del hipoteze 2, ki pravi, da tisti učitelji, ki so med svojim 
šolanjem obiskovali pevski zbor ali ga še obiskujejo, v večji meri uporabljajo lasten 
glas brez uporabe IKT. Med tistimi učitelji, ki so med svojim izobraževanjem 
obiskovali pevski zbor ali ga še obiskujejo, in med tistimi, ki ga niso nikoli obiskovali, 
smo opazili statistično pomembne razlike. Učitelji, ki so obiskovali pevski zbor ali 
ga še obiskujejo, v večji meri med poukom glasbene umetnosti uporabljajo lasten 
glas in v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov. Glede na statistično 
pomembne razlike lahko drugo hipotezo, s katero smo trdili, da učitelji, ki so med 
svojim šolanjem peli ali še pojejo v pevskem zboru, pri pouku glasbene umetnosti v 
večji meri uporabljajo lasten glas in v pouk v večji meri vključujejo uporabo malih 
instrumentov (lastna glasbila, Orffov instrumentarij in mala ritmična glasbila), 
potrdimo. 
 
Analiza povezav med učitelji, ki so plesali ali še plešejo, in pogostostjo uporabe IKT. 
 
Preglednica 5: Število in odstotek učiteljev glede na obiskovanje plesne dejavnosti in pogostost petja 
brez vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti 
Plesna dejavnost 
Pogostost petja brez vključevanja IKT med poukom 
glasbene umetnosti 
Obiskovanje plesne 
dejavnosti 
  
Vsako uro 
Skoraj 
vsako uro 
Redko Skupaj 
Da Število 20 0 0 20 
% glede na obiskovanje 
plesne dejavnosti 
100,00 % 0,00 % 0,00 % 100 % 
Ne Število 42 94 39 175 
 % glede na obiskovanje 
plesne dejavnosti 
24,00 % 53,70 % 22,30 % 100 % 
Skupaj 
Število 62 94 39 195 
% glede na petje v pevskem 
zboru 
31,80 % 48,20 % 20 % 100 % 
 
V preglednici 5 je prikazano, kako pogosto učitelji pojejo brez vključevanja IKT med 
poukom glasbene umetnosti, in sicer glede na obiskovanje plesne dejavnosti. Učitelji, 
ki so pritrdilno odgovorili, da so med svojim šolanjem obiskovali plesno dejavnost 
ali jo obiskujejo še danes, so 100 % (20 anketiranih) označili, da vsako uro pojejo 
med poukom glasbene umetnosti brez vključevanja IKT. 

232 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
V preglednici 5 opazimo tudi, da jih je kar 24,0 % (42 anketiranih) odgovorilo, da 
vsako uro glasbene umetnosti pojejo brez vključevanja IKT, kljub temu da niso 
obiskovali plesne dejavnosti; 22,3 % (39 anketiranih) pa je takšnih, ki redko pojejo 
brez vključevanja IKT in ki nikoli niso hodili k plesni dejavnosti. 
Vrednost χ
2
 je statistično pomembna na ravni α = 0,000 (χ
2
 = 47,806; g = 2), in to 
nam prikazuje statistično pomembne razlike glede na obiskovanje plesne dejavnosti 
in petja brez vključevanja IKT med poukom glasbene umetnosti. Tako lahko del 
hipoteze 3, s katero smo trdili, da tisti učitelji, ki so se med šolanjem ukvarjali s plesno 
dejavnostjo ali se z njo ukvarjajo še danes, v večji meri med poukom glasbene 
umetnosti uporabljajo lasten glas brez vključevanja IKT, potrdimo. 
 
Preglednica 6: Število in odstotek učiteljev glede na obiskovanje plesne dejavnosti in pogostost uporabe 
glasbil med poukom glasbene umetnosti 
 
Plesna dejavnost 
Pogostost uporabe glasbil med poukom glasbene 
umetnosti 
Obiskovanje plesne 
dejavnosti 
  
Vsako uro 
Skoraj 
vsako uro 
Redko Skupaj 
Da Število 17 3 0 20 
% glede na 
obiskovanje plesne 
dejavnosti 
85,00 % 15,00 % 0,00 % 100 % 
Ne Število 0 145 30 175 
 % glede na 
obiskovanje plesne 
dejavnosti 
0,00 % 82,90 % 17,10 % 100 % 
Skupaj 
Število 17 148 30 195 
% glede na petje v pevskem 
zboru 
8,70 % 75,90 % 15,40 % 100 % 
 
V preglednici 6 so prikazani odstotki, ki ponazarjajo, v kolikšni meri obiskovanje 
plesne dejavnosti vpliva na pogostost vključevanja malih instrumentov v pouk 
glasbene umetnosti. Učitelji, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali so kdaj 
obiskovali plesno dejavnost, so v 85,0 % (17 anketiranih) odgovorili, da vedno 
vključujejo mala glasbila v pouk glasbene umetnosti. Preostalih 15,0 % (trije od 
anketiranih) pa je odgovorilo, da pogosto vključujejo male instrumente. Izmed 
anketiranih, ki niso nikoli obiskovali plesne dejavnosti, jih 17,1 % (30 anketiranih) 
redko vključuje male instrumente v pouk glasbene umetnosti; 82,9 % (145 
anketiranih) pa jih vključuje pogosto.  

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
233 
 
 
 
Vrednost χ
2
 je statistično pomembna na ravni α = 0,000 (χ
2
 = 163,068; g = 2), in to 
nam prikazuje statistično pomembne razlike glede na obiskovanje plesne dejavnosti 
in uporabo glasbil med poukom glasbene umetnosti. Podatki kažejo, da imata 2 celici 
v tabeli vrednost manj kot 5, zato smo preverili tudi razmerje verjetij, ki pa je 
statistično pomembno na ravni α = 0,000 (χ
2
 = 99,635; g = 2). Tako lahko drugi del 
hipoteze 3, ki pravi, da tisti učitelji, ki so se med šolanjem ukvarjali s plesno 
dejavnostjo ali se še ukvarjajo, v pouk glasbene umetnosti v večji meri vključujejo 
uporabo malih instrumentov, potrdimo. 
Opazili smo statistično pomembne razlike med tistimi učitelji, ki so med 
izobraževanjem obiskovali plesno dejavnost ali jo še obiskujejo, in med tistimi, ki je 
niso obiskovali. Učitelji, ki so obiskovali plesno dejavnost ali jo še obiskujejo, v večji 
meri med poukom glasbene umetnosti uporabljajo lasten glas in v večji meri 
vključujejo uporabo malih instrumentov. Glede na statistično pomembne razlike 
med skupinama lahko tretjo hipotezo, s katero smo trdili, da učitelji, ki so med 
svojim šolanjem obiskovali plesno dejavnost ali jo še obiskujejo, pri pouku glasbene 
umetnosti v večji meri uporabljajo lasten glas in v pouk v večji meri vključujejo male 
instrumente (lastna glasbila, Orffov instrumentarij in mala ritmična glasbila), 
potrdimo. 
 
Sklepne misli 
 
Vsi otroci imajo po učnem načrtu v devetletki poleg drugih predmetov tudi pouk 
glasbene umetnosti, ki ga v prvi triadi in delu druge triade poučujejo predvsem 
razredni učitelji. Ker se z vpisom na srednjo šolo glasbeno izobraževanje na večini 
programov popolnoma izgubi, se bodoči razredni učitelji ponovno srečajo z glasbo 
na Pedagoški fakulteti. Seveda pa je vsak imel možnost, da se med svojim 
izobraževanjem vključi v interesne obšolske dejavnosti, vezane na glasbeno 
področje. Te dejavnosti so: glasbena šola, pevski zbor in plesna dejavnost. Formalno 
glasbeno izobraževanje in velika večina obšolskih dejavnosti sta plačljiva, zato je za 
mnoge otroke glasbeno izobraževanje, žal, le nedosegljiva želja. Ima pa vsaka 
osnovna šola tudi pevski zbor, ki se izvaja na osnovni šoli in sodelovanje v njem ni 
plačljivo. Da si bodo otroci med svojim izobraževanjem sploh izbrali interesne 
dejavnosti, povezane z glasbo, ima velik vpliv družinsko okolje.  

234 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Raziskava (Kopačin, 2014) je pokazala, da je glasbeno spodbudno družinsko okolje 
pomemben dejavnik, ki vpliva na otrokovo aktivno povezanost z glasbo. Zelo 
pomembno je, da pri otrocih že zgodaj začnemo razvijati njihove glasbene 
sposobnosti in nagnjenja h glasbi (Slosar, 2001). Zato je toliko bolj pomembno, da 
ima glasbena umetnost kakovosten strokovni in didaktični pristop, kar je v prvih 
petih letih šolanja največkrat zaupano razrednemu učitelju. Od njega se pričakuje, da 
ima razvite glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter da je občutljiv za vrednote 
v glasbenih dejavnostih in vsebinah (Slosar, 2001). Kot je pokazala predstavljena 
raziskava, lahko vidimo, da ima kar nekaj razrednih učiteljev, ki so sodelovali v 
raziskavi, poglobljene glasbene sposobnosti, kar so pokazali z odgovori na anketni 
vprašalnik, kjer smo raziskovali in ugotavljali povezavo med glasbeno izobrazbo 
razrednih učiteljev ter uporabo IKT in glasbil pri pouku glasbene umetnosti. 
Ugotoviti smo želeli, ali predhodna glasbena izobrazba učiteljev (glasbena šola, 
pevski zbor, plesna dejavnost) vpliva na poučevanje glasbe v osnovni šoli in v 
kolikšni meri učitelji namesto glasbil pri pouku uporabljajo IKT. 
Anketni vprašalnik je rešilo 195 učiteljev razrednega pouka. Največ jih je odgovorilo, 
da so med svojim izobraževanjem obiskovali pevski zbor ali ga še vedno obiskujejo, 
teh je bilo kar 64 % (125 anketiranih). To lahko povežemo z ugotovitvijo Rojka 
(2014), ki pravi, da je pevska dejavnost v Sloveniji najbolj množična kulturno-
umetniška dejavnost. 
Zanimalo nas je, ali učitelji, ki so se formalno glasbeno izobraževali, v večji meri 
uporabljajo lasten glas in v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov (lastna 
glasbila, Orffov instrumentarij in mala ritmična glasbila) kot tisti, ki formalno 
glasbenega izobraževanja niso bili deležni. Ugotovili smo, da so statistično 
pomembne razlike med tistimi učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, in med tistimi, 
ki je niso obiskovali. Učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo med svojim 
izobraževanjem, v večji meri uporabljajo lasten glas in v večji meri vključujejo 
uporabo malih instrumentov med poukom glasbene umetnosti. Z χ2-preizkusoma 
smo lahko prvo hipotezo potrdili. Pri formalno glasbenem izobraževanju so učitelji 
pridobili precej izkušenj in potrebnega znanja, da med poukom glasbene umetnosti 
v večji meri uporabljajo lasten glas in vključujejo rabo malih instrumentov. Že v 
Zakonu o glasbenih šolah (2006) so napisane kompetence, ki omogočajo učencem 
odkrivanje ter razvijanje njihovih glasbenih in plesnih sposobnosti. Te pridobljene 
sposobnosti lahko učitelji razrednega pouka kasneje uporabijo pri načrtovanju in 
izvajanju pouka glasbene umetnosti.

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
235 
 
 
 
Pri drugi hipotezi smo predpostavili, da učitelji, ki so med svojim šolanjem peli ali še 
pojejo v pevskem zboru, pri pouku glasbene umetnosti v večji meri uporabljajo 
lasten glas in v pouk v večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov kot tisti, 
ki niso obiskovali pevskega zbora. Ugotovili smo, da so tudi tukaj statistično 
pomembne razlike med učitelji, ki so obiskovali ali še obiskujejo pevski zbor, in med 
učitelji, ki pevskega zbora niso obiskovali. Z χ2-preizkusoma smo lahko drugo 
hipotezo potrdili. Pevski zbor je dejavnost, v katero je v Sloveniji vključenih veliko 
pevcev in posledično je najbolj množična ljubiteljska dejavnost pri nas (Fojkar 
Zupančič, 2014). Žvar (2001) trdi, da pevci vedo, da zborovsko petje pozitivno 
vpliva na njihovo psihično počutje. Posledično lahko rečemo, da učitelji, ki so peli 
ali še vedno pojejo v pevskem zboru, vedo, da je petje pomemben dejavnik pri pouku 
glasbene umetnosti, saj pozitivno vpliva na počutje samega pevca in tudi na 
poslušalce. Posledično učitelji tudi v večji meri med poukom glasbene umetnosti 
vključujejo uporabo malih instrumentov za spremljavo ob petju.  
Pri tretji hipotezi nas je zanimalo, če učitelji, ki so med svojim šolanjem obiskovali 
ali še obiskujejo plesno dejavnost, v večji meri uporabljajo lasten glas in v pouk v 
večji meri vključujejo uporabo malih instrumentov kot tisti, ki niso nikoli obiskovali 
plesne dejavnosti. Tudi tukaj smo ugotovili, da so statistično pomembne razlike med 
učitelji, ki so obiskovali ali še obiskujejo plesno dejavnost, in učitelji, ki niso nikoli 
obiskovali plesne dejavnosti. Tretjo hipotezo smo z χ2-preizkusoma potrdili. 
Raziskava je pokazala, kako zelo pomembno je, da so razredni učitelji, ki poučujejo 
glasbeno umetnost otroke med njihovim glasbenim razvojem, imeli med svojim 
izobraževanjem tudi izkušnjo, povezano z glasbo. Raziskava (Kopačin 2011) je 
pokazala, da je med anketiranimi devetošolci, ki se z glasbo niso ukvarjali, bistveno 
več razdiralnih otrok, otrok, izključenih iz skupine vrstnikov, zadržanih in 
neopaženih otrok ter individualistov (28,2 % vzorca). V skupini otrok, ki so se z 
glasbo ukvarjali, je takih otrok bistveno manj (1,7 % vzorca). 
Otrokom veliko pomeni to, da učitelj pri učenju nove pesmi uporablja svoj glas in 
ne predstavi pesmi preko IKT. Otrokom je tudi veliko bolj zanimivo, če ob petju v 
razredu učitelj uporabi instrument. Lahko kot spremljavo petju ali za predstavitev 
pesmi. 
 

236 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Summary 
 
Students have the opportunity to participate in extra-curricular activities at school. 
Depending on where these activities take place, they are divided into school activities 
(e.g., choir, computer science, handicrafts, chess, or photography) and extra-
curricular activities (e.g., music school, folklore, fire-fighter service). School activities 
are organized by the school and take place before or after lessons; they depend 
mainly on the school and the knowledge of the teachers at the school. They are 
mostly free and take place before or after classes. Extra-curricular activities are 
carried out in the afternoon, either on the school premises or in its surroundings 
(halls, music schools etc.). These activities mostly have a fee, and parents need to 
buy the necessary tools or supplies. With extra-curricular and other activities, we 
stimulate the physical, motor, social and emotional development of children (White 
Paper on Education, 2011), so it is advisable for all children in their school years to 
attend the activities that they like. 
In this paper, we will describe in more detail the school and extra -curricular activities 
students can join that are related to music: music school, choir and dance. 
In Slovenia, music education at the elementary level is performed at 64 registered 
music schools, of which 51 are public. The Law on Music Schools, effective since 
July 31, 2006, regulates elementary dance and music education and education in 
public and private schools. The following programs are carried out in elementary 
music and dance education (Law on Music Schools, 2006, Article 4): programme of 
pre-school music education, preparatory programme, dance preparatory 
programme, music programme and dance programme. 
Children can also upgrade their musical knowledge by joining a choir, which is a 
creative artistic activity that provides special musical values both at school and during 
extracurricular activity (Kralj, 2012). The choir is a group of singers with many 
different voices. Choirs differ according to the members or function. School choirs 
are present in all Slovenian primary schools, usually for children and youth (Kljun, 
1999). The adult choir is a group of singers and is usually composed of four groups 
of voices (Helsby, 2010). 

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe 
237 
 
 
 
Among the music activities, we include dance, which is, according to Neubauer 
(1999), an artistic genre where students cooperate with their own activity and 
creativity in the group and as individuals. Children can also participate in ballet, 
which they attend in public music schools, or they can enrol in private dance schools, 
which are on the increase in Slovenia. 
We were interested in whether the extra-curricular activities that the teachers 
attended during their education are related to their use of information and 
communication technology during music lessons. 
The questionnaire was filled in by 195 first-cycle teachers. Most of the teachers, 64% 
(125 teachers), answered that they had been part of a choir or that they still were. 
This can be related to the finding by Rojko (2014) that singing is the most widely 
attended cultural and artistic activity in Slovenia. 
We were interested in whether the teachers who had been formally educated in 
music, who used to or still do sing or dance in groups, use their own voices and use 
small instruments (their own musical instruments, Orff instruments and small 
percussion instruments) to a greater extent than those who did not receive additional 
music education. We found that the teachers who had been formally educated in 
music, who used to or still do sing or dance in groups, are more likely to use their 
own voices and use small instruments during music lessons, which was confirmed 
with the χ2 test. In formal music e ducation, teachers gained considerable experience 
and the necessary knowledge to use their own voice in the classroom, and they also 
make more use of small instruments. Statistically significant differences were also 
shown among teachers who used to or still do sing in the choir, and among the 
teachers who did not. Taking part in a choir is a popular activity for many singers 
and the most popular amateur activity in Slovenia (Fojkar Zupančič, 2014). 
Additionally, there were statistically significant differences among the teachers who 
danced and those who did not receive any additional music incentives while they 
were growing up. 
The research has shown how important it is that class teachers of music lessons also 
had a positive experience related to music at the time when they attended music 
lessons as students. It means a lot to children if their teacher uses his or her voice to 
teach them a new song and does not present the song through ICT. It is also much 
more interesting for children if the teacher plays an instrument when they sing in 
the classroom, either to introduce a song or as an accompaniment. 

238 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION 
 
 
 
Literatura: 
 
Abdullahi, H. (2014). The role of ICT in teaching science education in schools. International letters of social and 
humanistic sciences, 8, 217–223. Pridobljeno s http://www.mcser.org/journal/index.p–
hp/jesr/article/view/2328/2303 (Dostopno 2. 3. 2017.) 
Ajtnik, M. (2001). Poučevanje glasbe kot ustvarjalna naloga. Vzgoja in izobraževanje, 32(4), 7–8. 
Borota, B. (2007). Nekateri vidiki vključevanja sodobne tehnologije v pouk glasbe. Glasba v šoli in vrtcu, 
12(1), 28–31. 
Borota, B., in Brodnik, A. (2006). Učenje glasbe, podprto z IKT tehnologijo. Organizacija, 39(8), 532–538. 
Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3Q7FW7JM (Dostopno 30. 2. 
2017.) 
Božnar, J. (2004). Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na spremembe v vzgojno 
– izobraževalnem procesu. Pridobljeno s http://profesor.gess.si/marjana.pograjc–
/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2004/12Boznar.pdf (Dostopno 22. 2. 2017.) 
Črčinovič Rozman, J. (2000). Tehnologija pri glasbenem pouku. Pedagoška obzorja, 15(5–6), 290–298. 
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 
Fojkar Zupančič, H. (2014). Glasba je nihanje strune, vpete med nebom in zemljo. Predavanje, predstavljeno 
na Mednarodni konferenci katoliških pedagogov, leta 2014. Pridobljeno s 
http://www.litija.org/pevci/users/knjiznica/razno/2014_15/glasba_duhovnost_vzgoja_-
_helena_fojkar_zupancic.pdf (Dostopno 14. 2. 2017.) 
Fuchs, B. (2004). Ljudski plesi v osnovni šoli: priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. Ljubljana: Zavod 
Republike Slovenije za šolstvo. 
Hawkridge, D. (1985). New information technology in education. London; Sydney: Croom Helm. 
Helsby, G. (2010). Glasbeni inštrumenti v orkestru. Tehniška založba Slovenije. 
Hvalič Touzery, S. (2010). Slovar: Informacijske komunikacijske tehnologije (IKT). Pridobljeno s http://ww–
w.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1029.html (Dostopno 10. 3. 2017.) 
Kljun, B. (1999). Vpliv petja v otroškem pevskem zboru na razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti. Diplomsko 
delo. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. 
Kopačin, B. (2011). Povezava med glasbenim učenjem, inteligentnostjo in uspešnostjo pri pouku od četrtega do osmega 
razreda osnovne šole. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. 
Kopačin, B. (2014). Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja 
pri devetošolcih. Maribor: Revija za elementarno izobraževanje. 7(2): 81–94. 
Kralj, N. (2012). Zborovodski lik Janeza Kuharja. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Pedagoška 
fakulteta. 
Lango, J. (2006). Računalnik in glasba. Glasba v šoli, 11(4), 21–33. 
Nacionalna strokovna skupina za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS, Ministrstvo za 
šolstvo in šport (2011). Krek, J., in Metljak, M. (ur.) Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v 
Republiki Sloveniji. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s na http://www.belaknjiga2011.si/p–
df/bela_knjiga_2011.pdf (Dostopno 14. 6. 2017.) 
Neubauer, H. (1999). Učni načrt za izbirne predmete. Prilagojen izobraževalni program z nižjim 
izobrazbenim standardom. Plesne dejavnosti. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/file–
admin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/ucni_nacrti/pp_ni
s_izb_ples.pdf (Dostopno 20. 2. 2017.) 
Ramovš, M. (1980). Plesat me pelji. Plesno izročilo na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. 
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Ljubljana: Založba Kres. 
Rojko, B. (2014). Pevski zbor – stičišče socialnih interakcij. Pridobljeno s http://nasizbori.jskd.si/pev–
ski-zbor-sticisce-socialnih-interakcij/ (Dostopno 3. 3. 2017.) 
Slosar, M. (2001). Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje. Ljubljana, Koper: Univerza v Ljubljani, 
Pedagoška fakulteta. 
Statistični urad Republike Slovenije (2015). Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index–
/5764 (Dostopno 20. 3. 2017.) 

M. Blatnik & B. Kopačin: Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-
komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe
239 
Stražar, M. (2015). Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka. Magistrsko delo. Maribor: 
Pedagoška fakulteta. 
Šavli, V. (2006). Izkoristimo neizmerni svet sodobne tehnologije v šoli. Razredni pouk, 8(3), 1–5. 
Zakon o glasbenih šolah (2006). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-
rs/vsebina?urlid=200681&stevilka=3536 (Dostopno 3. 3. 2017.) 
Žvar, D. (2001). Kako naj pojejo otroci. Priročnik za zborovodje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za 
šolstvo. 
Avtorici:  
Mateja Blatnik, mag. prof. razrednega pouka 
OŠ Jakoba Aljaža Kranj, Ulica Tončka Dežmana 1, 4000 Kranj, Slovenija, e -pošta: 
matejaa.verdir@gmail.com 
Elementary School Jakob Al jaž, Ulica Tončka Dežmana 1, 4000 Kranj , Slovenia, e-mail: 
matejaa.verdir@gmail.com 
Dr. Barbara Kopačin 
Docentka, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper, Slovenija, 
e-pošta: barbara.kopacin@gmail.com
Assistant Professor, University of Primorska, Faculty of Education, Cankarjeva ulica 5, 6000 Koper, 
Slovenia, e-mail: barbara.kopacin@gmail.com

240 
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE 
  JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION