VSEM BRALCEM PORABJA ŽELIMO BLAŽENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 22. decembra 1999    Leto IX, št. 25-26
Najlepši božični dar
Božič je tü. Lüstvo takšoga reda velko brigo ma. Vsakši si glavau tere, ka v družini koma ka bi leko küpo. V tau velkom küpüvali pozabi-, mo, ka je nej vsigdar najdragšo darilo najvekšo darilo. Küpimo nikšo drügo darilo pa tak mislimo, ka smo na eno leto vse opravili. Pozabimo, ka dostakrat edna lejpa rejč več vala kak kakšnakoli darila. Božič je nej svetek daril, liki svetek ljubeznosti. Na tom velkom Svetki ne smejmo pozabiti, ka živejo takši lidge na svejti, steri lačni sedijo v mrzli sobi pa Boga molijo, naj konec bau bojnej, naj Oča, brat ali kakšnimi! drugi vcujvalaun zdrav domau pride. Njim bi vekšo darilo od tauga ranč nej mogli dati.
Zgodba (történet), stero mo vam pripovejdo, se nej inda svejta zgodila pa nej gezero kilomejterov daleč od nas. Nej. Zgodila se je lani, v ednoj porabskoj vesi s tetico -naj bo Ilonka ali Minka- stera je tri mlajše gorzranila.
"Gnauk svejta sam sploj rada mejla tesvetke, "pravi tetica Ilonka. "Na sveto nauč sam mlajše vsigdar brž v postelo poslala, naj zaspijo. Na krispan sam cuker gorazvezala, darila sam pod njega sklala.
Vekšoga veseldja sam nej poznala, kak gda so mlajši zdarilivsobo bejžati, da bi poglednili, ka so dobili. Takšoga reda sam vsigdar
skonznate oči mejla pa sam Boga prosila, naj te svetek vsigdar tak lejpi ostane.
Lejta so odletejla, kak če bi je popino. Mauž mi je mrau, mlajši pa v Somboteli pa v Šoproni živejo. Te sam Sama ostala, gda sam nej stejla, ka bi mlajši ram odali. Kak bi pa leko na stare dni v velkom varaši živela? Od tistoga mau so mlajši nej prišli več do me. Taumi je že več kak deset
lejt. Vsakši Svetki tak mir nejo, ka sam sama. Sprvuga sam ešče dobila karte na svetke, dapa nazaj sam nikdar nikuma nej pisala.
Kak bi mi pa blajženi pa veseli svetki bili, če sam pa sama? Nigdar me nišče ne pogledne, ” si brišejo skunznate oči.
"Sprvuga sam si ešče naredla mali krispan po tistim pa samo malo borovo vejčico djala na sto, po tistim več tau tö nej. Te den je meni takši kak vsi drugi. Sedim pri špajeti, si nalagam. Kak sunce dolade, skauz okna notri sije v künjo. Od tauga stene tak
vögledajo, kak če bi puno svejčgoraseli pa vužgala Dostakrat so mi vnuki na pamet prišli, najbole na svetke. Njij sam pa cejlak
pozabila. Zdaj bi je več ranč nej spoznala. Najmenkšuga gvüšno ka nej, zato ka sam ga ešče ranč nej vidla. Zdaj vendrik šest lejt star mora biti. Pa zdaj poslüšaj, ka se mi je zgodilo lani! Tak natija sam zatok vsigdar čakala, ka gnauk samo pri mojom rami tü stane auto. Lani sam do desete vöre čakala, po tistim sam dolalegla. Kak sam v kmici ležala, gnauk samo čüjem, ka se eden auto stavi. K vrnji sausedom so tü domau pri-
šli mlajši - sam si mislila, pa nazaj tavö v künjo išla. Te so se pa gnauk samo vövdarila dvera, na pragi je eden pojbič stau, tak šest lejt star. Male rdeče črejvle je emo, velki kaput, v pozeblenij rokaj je nikši mali pak držo. Tak sam se postrašila, ka mi je skurok srce stanilo. Gledala sam maloga, gledala, dapa rejč mi nej vö na lampe prišla. "
"Blajžene svetke, baba, dja sam vaš najmenši trnok, " mi je pravo pojbič. "Vejš, kak so mi roke pa noge trpetale! Gledala sam maloga, takšen je bijo kak mali angeu. Gvüšno se mi senje, sam si mislila.
Dapa te je pojbič ešče gnauk skričo: blajžene svetke. Vejš, ka sam nika nej mogla prajti, samo sam ga gorazdignila pa k sebi stisnila. Po dugij lejtaj so tau bili meji najlepši svetki. "
Malo je potrejbno, ka bi človek srečen bijo. Falat kraja, topla iža, lejpa rejč, lübezen srca... Pa en sam stopaj, steroga mora nekak včinili. Vnuk do babice, mlajši do starišov, saused do sauseda, človek do človeka...
Karel Holec
2
Pogovor  z Martinom Ropošom
»Najvekše delo za drügo leto - tou je slovenski radio«
Leto 1999 se bliža h konci, zatou smo se odpravili k žüpani največje porabske lokalne samouprave, hkrati pa tüdi predsedniki državne slovenske manjšinske samouoprave, Martini Ropoši, ka ocejni tisto, ka se je zgoudilo tou leto pa povej tüdi neka o tom, ka de se godilo leta 2000.
»Na zadnjoj seji smo v samoupravi s svetniki oče jnili tou leto. Morem povedati, ka se je na začetki leta kazalo bole slabše. V proračuni (költségvetés) nam je sfalilo pejnaz. Zatou pa smo kandidirali na različnij natečajaj, tak ka mo leko leto zaklüčili kelkotelko uspešno. Nam še nekaj pejnaz ostane. Zvün toga, ka smo leko gordržali šaulo, vrtec, pa smo dosti pejnaz dali za socialno pomoč, smo leko približno 4 kilometre našij čest obnoviti. «
V zadnje lejtaj skouz ugotavlamo, da dosta pejnaz morajo samouoprave dati za šoule. O tom, ka bi država morata bole pomagati male pa narodnostno šole, pa se bole guči, spremenilo pa seje nej dosta. Kak je bilou letos?
»Že duga lejta so najvekši problem šole. Vlada nam rejsan vsigdar nika obečava. Za drügo leto se po prvij podatkaj tö kaže, ka mo meti težave. Naš proračun je približno 50 milijonov forintov, od toga 20 milijonov je šolski proračun. Letos smo mogli dati še svoje tri milijone forintov. S temi forinti bi leko, s pomočjo natečajov, še pejnaze za drügo dobiti. Vrtec je, vala bougi, v boukšem položaji. Tam nam država nüdi telko denarja, kelko nücamo. "
O cesti, ka pela od meje do Varaša, tüdi že nekaj časa gučimo, ka bi jo bilo posebno razširiti. Bou kaj s toga v naslednjom leti? »Cesta od Monoštra do mejnega prehoda bou drügo leto obnovljena, delno razširjena tö, je že biu razpis. Razširjena cesta naj bi omo-
goučila, da se mejni prehod prekvatificira v mednarodnega, za avtobuse tö. Te pa de trbelo napravili normalno pogoje za naše carinike pa poticiste, ka še zdaj nemajo urejene vode pa še kaj. «
Kakšni pa so kaj drügi načrti, kak je z evropskimi pejnezi iz programa Phare? »Uspešni smo biti samo z menjšimi projekti. Monošter in okolica se že pripravlate na ureditev kanalizacije (csatomázás), tou je problem za vse vesnica trbelo de dosta denarja, tak državnoga kak od Phare tö. Te bi samoupravam pa držinam nej telko trbelo plačati. Brez urejene kanatizacije es sploj ne moremo privabiti podjetnike. Sicer pa bi pri nas na bregaj bilou potrejbno urediu vodovod tö. « Večna tema pogovorov je tüdi, ka napraviti, ka bi se godpodarski položaj lidij v Porabji izbolšo.
»Rejsan je v našij vesnicaj še malo podjetnikov. Mogauče bi tüdi samouprave mogle nüditi malo več. Mi bomo probali drugo leto našo šaulsko künjo dati v najem podjetniki. Začenja se razvijati vaški turizem tö. Tak bi tau künjo leko bole vöponücati za turistične namene. Vse te ideje moremo kak samouprava podpirati in nüditi pogoje, ka turizem za-živi. Smo na začetki. Na Gorenjom Seniki so eni že pripravleni, tak ka že za en avtobus prenočišč mamo. Če de se mejni prehod za avtobuse tö odpro, te mo mogli biti pripravleni na tau. Mogouče bi te nekaj družbi s toga tö leko živelo. "
Kak pa je kaj z načrti za ureditev ceste med Gorenjim Senikom in Verico? "Oba žüpana sva dala pobudo za tau. Pejnaz nemamo za tou. Za plane se je zdaj najšo denar. Kaže se, ka de do te povezave - ide samo za
nekaj kilometrov - prišlo v dvej-trij lejtaj. Tak de povezani spodnji pa zgornji del Porabja. Cesta bi delno ublažila težave, ka jij majo na zgomjom deli, zatau ka nemajo svojoga mejnoga prehoda z matico. Dapa seveda ne smemo pozabiti na mejni prehod Verica - Čepinci. Je pa cesta pomembna (fontos), ka se tej kraji med sebov tö povežejo. «
V do zdaj povejdanom sva največ gučala o Gorenjom Seniki. Kak pa ste kaj zadovolni z delom Državne slovenske samouprave? »Tou je prvo leto po votitvaj. Na začetki smo meti malo problemov - pa še zdaj se tü pa tam kažejo - ka smo raztrošeni od Budimpešte do Mosonmagyaróvára in tak naprej. Smo pa svoje seje, ka smo jij planirati, redno meli. Tak mistim, ka so manjšinske samouprave dobile pomoč od državne samouprave. Nekaj sporazu-mov (egyezmény) smo vküper s Slovenskov zvezov podpisati z goričkimi občinami. Prejk toga smo leko na
gopodarskom področji nekaj dosejgti. Naj omenim razvoj sadjarstva, s pomočjo sredstev programa Phare pa matične domovine. Do konca junija drugo leto moramo tau končali. Zdaj smo mi nekak organizatori toga, jaz pa se vüpam, ka do vsi, šteri se bodo ukvarjati s sadjarstvom, ustanoviti svojo društvo, mi pa jim bomo še naprej pomagati. Po tistom de trbelo rejšili tau tö, kak do odavati sadje. Eno sušilnico smo že dobiti brezplačno od puconske občine, drügo leto eno dobi Števanovski del, tak ka do djabke leko sišiti. «
Mogauče do za nekaj lejt ene držine živele s toga? »Tau bi bilou dobra. Na žalost se kaže tau v Porabji, ka je cejla krajina že vse bole zapüščena. Malo je že velke živine. Steri majo dvej, trij krave doma, so nej podjetniki, država jij ne podpira. Zdaj smo zvedeti, da od 1. januara na Gorenjom Seniki več mlejka nedo odküpüvati, ka ga je premalo na den. Tau so velki problem! Krajina pa ne more zapüščena biti in moramo neka takšo najti, ka do se vesnice razvijale (fejlődjenek). «
Pred kratkim sta se vodstvi obej osrednjij slovenskij organizacij prvič uradno srečali. Ka je pomejno te sestanek?
»Občni zbor me je kot predsednika Državne slovenske samouprave pooblasto, naj orgniziram skupno sejo s Slovensko zvezo. Prijatelsko smo začeli srečanje na Goričkem, te smo pa meli uraden del pa še skupno večerjo. Oceniti smo, da so nekateri problemi, ka na ene stvari mogauče malo drugače gledamo. Znamo tau tö, da so eni tidje v obej organizacij. Največ pa smo se pogučavali o tom, ka je najvekše delo za drügo leto. Tou je slovenski radio. Mistim, ka smo se na konci dogovorili, ka obej organizaciji moramo biti pri tom projekti enotni. Če nej, bomo težko dobili kakšni denar od vogrske države intak naprej. Zmeniti smo se, da mo vsako leto enkrat meti skupno sejo. Pokazalo se je, da smo enotni in da smo vsi zataou, da delamo za Slovence na Madžarskem. Mistim, ka je tau dobra za matično domovino pa za našo vlado tö. «
SilvaEöry
Župan in predsednik Martin Ropoš
OBIŠČITE KOMPASOVE BREZCARINSKE PRODAJALNE (DUTT FREE SHOPE)
NA MEJNIH PREHODIH V HODOŠU IN KUZMI * * *
BPGAIA PONUDBA V HODOSU TUDI PRODAJA ZA FORINTE
ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE • * *
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO BRALCEM PORABJA IN SLOVENCEM NA MADŽARSKEM
Porabje, 22. decembra 1999
3
Bili smo veseli obiska
Slovensko društvo v Budimpešti je 29- novembra obiskala državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mihaela Logar. Sremljala sta jo pooblaščeni minister Veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti Mitja Močnik in sekretarka Ksenija Škrilec. Državna sekretarka je bila na uradnem obisku na Madžarskem. Začela je v Porabju in nadaljevala v Budimpešti na Manjšinskem uradu.
Zelo smo bili veseli, ko so nam iz veleposlaništva sporočili za obisk. Tako ugledne goste, kot je gospa Logar, imamo redko. Ob tej priložnosti se je zbralo vodstvo društva. Državna sekretarka nas je seznanila z delom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Urad ima težko, odgovorno delo. Slovenci živimo ne samo v zamejstvu, temveč tudi v drugih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji, in nismo vedno složni. Lepo je, kot je povedala gospa Logar, da vsakega Slovenca, skupino, društvo enako sodijo. Ne delajo razlike med Slovenci, ki so odšli iz domovine na začetku stoletja, med drugo svetovno vojno ali pred nekaj leti. Odgovor smo dobili tudi na vprašanje, kako je z zakonom "Slovenci brez slovenskega državljanstva". Tega zakona ne bo, bo pa možnost za dvojno državljanstvo. Tega so se nekateri naši zelo razveselili.
Predsednica Irena Pavlič pa je predstavila delo društva. Med drugim je povedala, da so zadnja leta organizirali veliko prireditev. Pri društvu v Budimpešti so gostovale že skoraj vse skupine iz Porabja in tudi več skupin iz matične države Slovenije. Radi bi pa navezali stike tudi s koroškimi Slovenci. Društvo združuje porabske Slovence, ki so se naselili v Budimpešti. Njegov cilj je, da bi v velemestu ohranjali slovensko identiteto. Edina možnost za to pa je, da se čim večkrat srečujejo.
I. P.
Mihaela Logar s člani Slovenskega društva v Budimpešti
V Zdravilišču Moravske Toplice pripravljajo za leto 2000 kar nekaj novosti. Zaključuje se druga faza izgradnje apartmajskega naselja »Prekmurska vas«, ličnih hišic grajenih v stilu tradicionalne prekmurske arhitekture. Gre za 144 apartmajev namenjenih prodaji na trgu, kar pomeni 600 novih ležišč. V letu 2000 se bo nadaljevala izgradnja golfskega igrišča.
Zdravilišče bo po zaključku te faze razpolagalo z vadiščem in golfskim igriščem z 9 luknjami.
Največja naložba v razvoj Zdravilišča Moravske Toplice pa je gradnja novega bazenskega kompleksa. Namenjen bo vsem starostnim strukturam kopalcev, s pestro ponudbo najsodobnejših vodnih programov in atrakcij. Nov bazenski kompleks bo povečal obstoječo kopališko ponudbo za novih 2.300m2 vodnih površin, z 11 termalnimi in rekreacijskimi bazeni, 3 tobogani (dolžine 156m, 137 in 30m). Posebna atrakcija bo tobogan s svetlobnimi in zvočnimi efekti, skakalni bazen s stolpom in tremi deskami. Kopalcem bodo na razpolago tudi savne, fitness, whirpooli, podvodne masaže itd. Nov bazenski kompleks je namenjen predvsem dnevnim kopalcem in bo sprejel prve kopalce še pred začetkom glavne poletne kopalne sezone v letu 2000.
Na koj smo ponucali 1 % porcije?
Leta 1998 so nam iz APEH-a to napisali pismo, da so bili takši, steri so za našo društvo pa notri plačali 1 % porcije. Sploj smo radi bili in je tau našo vodstvo sprejelo. Spravili smo vse tiste papire, ka je Zavolo toga trbelo notri poslati. Letos je malo ležejše šlau kak prvo leto. Tem pejnazam - 46.729 Ft - smo to sploj radi bili, ka smo tau leto večkrat prosili pejnaze po natečajaj, liki pau niso nam dali, ka bi potrebovali. Zato vsakša pomauč dobro pride. Te pejnaze smo ponucali 12. decembra leta 1998, ka je takrat gostovala pri nas folklorna skupina z Gorenjoga Senika pa goslarje. Te smo autobus mi plačali pa smo tau cuj dali.
Po toj pauti se lepau zavalimo vsakšomi Slovenci na Vogrskom, Madžari pa organizacijam, stere so nas pomagale, te pejnaze našemi društvi notri plačale.
Budimpešta 24. november 1999
Irena Pavlič predsednica
Az 1 % SZJA felhasználása
1998-ban is értesítést kaptunk az APEH-től, hogy egyesületünk részére újból befizetésre került a SZJA 1 %-a. Nagyon örültünk neki és vezetőségünk ezt elfogadta. Beszereztük a kért igazolásokat, ez valamivel könnyebb volt, mint az előző évben. A befizetett összeg 46.729 Ft volt. Ennek is nagyon örültünk, hisz ebben az évben hiába pályáztunk, többször a pénz felét sem kaptuk meg. így minden támogatás nagyon jól jön. Ezt az összeget 1998. december 12-én használtuk fel, akkor fogadtuk vendégszereplésen a felsőszölnöki tánccsoportot és zenekart. Az autóbuszköltség egy részét ebből fizettük ki. Ezúton is köszönetét mondunk mindazoknak az adófizető szlovén nemzetiségű magyar állampolgároknak, magyaroknak, szervezeteknek, akik ezt az összeget Egyesületünk számára befizették.
Budapest, 1999. november 24.
Pavlics Irén elnök
SLOVENSKA SLOVNICA
Slovenska slovnica Franceka Mukiča se dobi na Zvezi Slovencev v Monoštru (Deak Ferenc u. 17). Cena: 1.000 forintov.
SZLOVÉN NYELVKÖNYV
Mukics Ferenc Szlovén nyelvkönyve megvásárolható Szentgotthárdon a Szlovén Szövetségen (Deák Ferenc út 17.). Ara: 1.000
FORINT.
Porabje, 22. decembra 1999
4
Nastali so novi stiki
Idejo, da bi se porabski Slovenci - preko Zveze Slovencev na Madžarskem - povezali in sodelovali na različnih področjih s krajani mestne četrti Magdalena v Mariboru, je že nekaj časa gojil g. Jožef Murko, član sveta mestne četrti. Na pobudo gospoda Murka so se udeležili nekateri krajani mestne četrti 4. junija izleta v Porabje. Njihove vtise o obisku smo lahko prebrali v članku g. Murka, objavljenem v 23. št. časopisa Porabje. Glavni pobudnik je bil po obisku v Porabju še bolj motiviran, zato je organiziral srečanje predstavnikov obeh organizacij. Vodstvo Sveta MČ Magdalena nas je sprejelo zelo prijazno. Sestanka, ki je bil prvi resen pogovor o našem sodelovanju, so se udeležili predsednik, podpredsednik, tajnica sveta in kot pobudnik tudi g. Murko. Posebej smo hvaležni tudi gospodu Soviču, županu Maribora, ki nas je sprejel. Veselilo nas je, da je bil zelo zainteresiran za sodelovanje, ko se je seznanil s cilji in tudi problemi porabskih Slovencev, ki mu jih je predstavil g. Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev.
Ob našem obisku smo se pogovarjali z gostitelji.
• Prosim, predstavite nam mestno četrt Magdalena.
"Naša mestna četrt je na desnem bregu reke Drave. Obsega po starem Magda-lensko predmestje mesta Maribora, zato tudi ime mestna četrt Magdalena. V tem prostoru je tudi znana in v Sloveniji edinstvena železniška kolonija, ki se je zgradila v času prihoda železnice v Maribor, potem naprej do Ljubljane in Trsta. Na našem območju imamo bolnico, dve srednji šoli, dijaški dom Lizike Jančar, štiri osnovne šole. Naših prebivalcev je nekaj čez 9500. Lahko rečemo, da je skoraj
80 odstotkov občin v Sloveniji manjših, kot je naša mestna četrt. Delujemo v okviru mesta. Financiranje za delovanje je predvideno iz proračuna. Imamo tudi nekaj poslovnih prostorov, ki jih dajemo v najem, tudi od tega lahko pridobimo sredstva za naše delovanje. Za nas, krajane te mestne četrti je najbolj pomembno,
da imamo vodo, da nam odpeljejo smeti, da imamo urejene ceste, pozimi pa očiščene ulice. Temu delu smo se pretežno posvetili, to se pravi, našim ljudem. Zato tudi vztrajamo, da mestna četrt mora biti in da mestna četrt to funkcijo mora opravljati. Kajti drugače bi bili oblastniki preoddaljeni od baze, od teb ljudi. Tudi na socialnem področju precej postorimo, pomagamo ljudem na domu, seveda z našimi oblikami samopomoči. "
•	Koliko mestnih četrti imate v mestu Maribor?
"V Mariboru je dvanajst mestnih četrti, kar obsega mestno območje, in šest krajevnih skupnosti, to so pa območja, ki po definiciji niso mesto, se pravi, okolica Maribora. "
•	Pri gospodu županu mesta sem dobila občutek, da je vaša mestna četrt s svojimi dejavnostmi, rezultati precej priznana v mestu.
"Velja, da smo precej aktivni na vseh področjih. Tudi to naše sodelovanje z vami smo prvi začeli, ideja je zrasla pri nas. So tudi druge oblike delovanja. Vsako leto imamo srečanje občanov za starejše nad 75 let, seveda malo programa, malo muzike. Glasilo izdamo enkrat letno ob našem krajevnem prazniku, to je 10.
junija. Seveda ob tem krajevnem prazniku mestne četrti izvajamo razne aktivnosti. Lani smo imeli revijo pevskih zborov osnovnih in srednjih šol. Tudi likovno razstavo slikarjev, ki delajo pri kulturno umetniškem društvu Angel Besednjak. Program smo popestrili z nastopom pihalne godbe. Srečanje smo zaključili s svečano sejo v domu Lizike Jančar in s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim. "
• Kaj menite, na katerih področjih bi bilo naše sodelovanje najbolj koristno?
"To je zdaj šele naše drugo srečanje. Pravzaprav prvo, kjer se pogovarjamo o programu samem. Razmišljam, da bi mogoče ob našem prazniku naslednje leto nastopila tudi kakšna porabska kulturna skupina. Potem bi se lahko pogovarjali o sodelovanju med šolami. Tudi šole sodelujejo na našem prazniku v športnem in kulturnem progra-
mu. Na 2. gimnaziji imamo dobro gledališko skupino. Seveda s pomočjo mestne občine bi pa sčasoma lahko sodelovali tudi na gospodarskem področju. "
• G. Murko, se spomnite, kako ste prišli do ideje, da bi sodelovali s Porabjem?
"Ta ideja se mi je porodila pred daljšim časom. Videl sem, ko je bila naša mestna četrt ustanovljena, da bi ji lahko dali določeno vsebino delovanja. Takoj sem prišel na idejo, da bi bilo tako povezovanje z narodnostno manjšino v zamejstvu koristno, da bi krajani spoznali problematiko določene manjšine. Namreč sem že od 1983- leta član Kluba koroških Slovencev v Mariboru, več let tudi upravnega odbora. S tem klubom smo vsako leto hodili na avstrijsko Koroško, tako smo se seznanili s problematiko te manjšine. Nato se mi je pa že spontano odpiralo vprašanje, kako je z drugimi manjšinami izven naše države, posebej s porabskimi Slovenci, ideja je stara že dve leti. Vodstva mestne četrti mi ni bilo težko prepričati za tako aktivnost. Tako, da sem danes še bolj prepričan, da je bilo moje prizadevanje pravilno. "
• Kaj pričakujete vi, ki ste glavnipobiidnik, od tega sodelovanja?
"Prepričan sem, da bo naše sodelovanje s porabskimi Slovenci rodilo rezultate in da bomo drug drugemu popestrili, bogatili življenje, bodisi na gospodarskem, kulturnem ali športnem področju. V tem trenutku se še ne ve vse, kaj bi lahko storili, ampak mislim, da bo čas pokazal.
Danes sem že dal gospodu županu idejo, da bi bilo lepo, če bi se naša hiša, ki je sicer v zelo slabem stanju, obnovila, je pa kulturni spomenik. V tej hiši bi lahko imeli porabski, štajerski in koroški Slovenci neko predstavništvo oz. svoje mesto, da bi še lažje delovali, se povezovali. V spodnjem delu hiše pa bi bil poslovni del, iz katerega bi se lahko določena sredstva prelivala v financiranje manjšinske dejavnosti, recimo kompenzirale bi se najemnine. Saj tu ne bi šlo za pridobitno dejavnost, gre za kulturno nacionalno poslanstvo. Mislim, da so Slovenci na Tržaškem nekoliko oddaljeni od nas, lahko bi pa tudi oni imeli sedež v tej hiši. To je moj daljni cilj, upam, da se bo sčasoma uresničil. "
K. Fodor
Predsednik Zveze Slovencev z gostiteljema
Ugodne obrestne mere za devizne vloge! Tudi porabski Slovenci lahko varčujete v Pomurski banki!
Obrestne mere so konkurenčne.
Varnost naložbe je zagotovljena.
Varčujete lahko v tolarjih in tuji valuti!
Podrobnejše informacije dobite v vsaki od naših enot.
Pomursko banko boste spoznali po tem znaku:
Želimo Vam srečen Božič in uspešno leto 2000.
Porabje, 22. decembra 1999
5
Sombotelski Slovenci
V Somboteli smo geseni lanskoga leta ustanoviti slovensko samouprava. V začetki letošnjega leta pa Slovensko drüštvo Avgust Pavel. Zaka smo ranč njegvo ime gor vzéli?
Zato, ka je Avgust Pavel biu Slovenec, pa je živo v Somboteli - ranč tak kak mi. Naraudo se je na Cankovi, paulek Murske Sobote. V gimnazijo je odo v Monoštri pa v Somboteli, na univerzo v Pešti. Po tistom je včiu v Somboteli pa je biu direktor Muzeja Savaria. Piso je v Vogrskom jeziki o Slovencaj v Sloveniji pa na Vogrskom. Ništeme reči pa je dojspiso v svojoj - v našoj matemoj rejči tö. Avgust Pavel je v naši vesnicaj tö odo. Dojspiso, kak so naši lidgé živeli pa kak so gučali.
Slovensko drüštvo Avgust Pavel i slovenska samouprava v Somboteli delata vküper, svoje progame organizirata vküper. Najoprvin smo meli februara Den slovenske kulture, na šteroga smo pozvali ženske z Gorenjoga Sinika, štere so nam pokazale, kak trbej s kreppapira rauže redti. Z njini lejpi rauž, korin pa pagejtov pa smo napravili razstavo. Vmejs je nam igro Laci Korpič. Majuša smo meli Den materne rejči. Poslüšali smo predavanje o Slovenskoj matemoj rejči, spejvali smo pesmi o materaj, pa smo se odlaučili, ka Večkrat vküp pridemo spejvat Majuša smo bili eške na Porabski dnevaj na Verici Pred podnevom smo si poglednili v Monoštri Muzej Avgusta Pavla i Slovenski kulturni in informativni center v Monoštri. Podnek smo prišli
na Verico i smo šli pejški prejk grajnce v Čepince, v Slovenijo. Zadvečara smo bili pri slovenski meši na Verici pa smo si poglednili kulturni program Večerjali smo v restavraciji
Lipa, v slovenskom domi v Monoštri. Juniuša smo meli slovensko mešo v Somboteli v cerkvi svetoga Martina. Pri meši pa na koncerti po meši je spejvo pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Sinika. Julija smo uradno prejkdau našo ižo. Pripravi smo razstavo iz fotografij, štere so iz naši slovenski vesnic. Pozvau smo vse tiste, šteri so nam pomagali - v Somboteli na varaški samoupravi pa iz Porabja. Septembra smo se odpelali v Slovenijo, na Cankovo, v rojstno ves Avgusta Pavla. Pelali smo se prejk Lendavi Bogojine i Murske Sobote. Pri Soboti v restavraciji Čarda smo kauštaU prekmurske granico pa borovničev sok. Na Cankovi smo pogledne rojstno ižo Avgusta Pavla, razstavo o njegovom življenji i deli pa cerkev, gde je biu krščen.
Od oktaubra mau vsikšo drügo soboto se srečamo pa se pogučavamo o tome, kak smo prišli v Somboteu ka so geli pa küjali naši starci, gledali smo videofilme o Sloveniji - i vsikšo paut smo spejvali nase slovenske pesmi. Vsikši četrtek pa mamo tečaj slovenskega knjiznega jezika, na šteroga odi 8 lüdi, med njimi či Avgusta Pavla, Judita Pavel. 27. novembera je v Somboteli že biu snejg. Zato je nas že té gorpoisko Miklauš. Naši mlajši so ma slovenski spejvali. Vüpam se, ka so volau dobili, pa
Večkrat pridejo k nam, ka njij navčimo kakšne slovenske pesmi. 4. decembra je nam gledališka držina Nindrik indrik iz Monoštra špilala igro V videoklubu. Naši gostje so bili generalni konzul dr. Zlatko Muršec i delegacija iz Cankove. Za en keden pa smo se odpelali v Pešt za dva dni. Pozvau) nas je Drüštvo Slovencev v Budimpešti. Drug drugome smo nutpokazali naše drüštvo. Ništerni lidge so se več deset lejt nej vidli, zdaj so se po dugi lejtaj srečali. Poglednili smo parlament tö, gde - se Vüpamo - mi Slovenci mo tö meli našoga poslanca.
Za vse tau, ka mamo, pa za programe smo penaza tö nücali. Penaze smo dobiu iz državnega proračuna, od Sombotelsko varaške samouprave, od Zveze Slovencev pa dvakrat na natečaji. Od Državne slovenske samouprave smo dobiu slovarje i kasete, ka bi se leko slovenski včiu. Drügo leta dobi od Državne samouprave penaze za lejs Muzej Savaria v Somboteli, ka do leko slovensko cimprano ižo zidali v Skanzeni (Múzeumfalu) v SomboteU. Tista iža, naša iža tö bau. Tam mo leko meli svoje programe, pa če pridejo iz Slovenije skupine, sé k nam tö leko pridejo, ka mo meU mi tö nika pokazati.
Vüpamo se, ka mo drügo leto tö meU telko penez kak letos. Kleti bi radi k nam pozvau Drüštvo Avgust Pavel s Cankovo, pa Drüštvo Slovencev iz Budimpešte.
Marija Kozar predsednica samouprave
Ženske so pekle, moški so koštavali
Gostje s Cankove
Leseni črevli
Edna tetica so mi v ednoj našoj vesi etak pripovedali:
Po slovenski vasnicaj je pred 50-60 lejtami pri največ držinaj velko srmastvo bilau. Vsakši si je pomago, kak si je mogo, depa svetke so držali. Deca je po pravom vörvala, ka prej na svetke Jezuš prinese krispan. Tak je bilau v našoj držini tü. Mejla sam 3 lejta starejšega brata, dobri pet lejt za menov sta se narodila dvojčka, Franci pa Anica. Ešče se je druga bojna kumaj dokončala, gda se je z menov na božič tau zgodilo.
V tau letijo tü prišo božič pa so se naša mati sploj dosta trüdili za tau, naj bi vsakši nikši dar daubo. Če drugo nej, te je cejloj držini tam bio "krispan". Depa deca more vörvati, ka krispan Jezuš prinese. Ge sam že več kak 15 lejt stara bila, zatok so mi mati zavüpali pa so tak prajli, ka mo za te male letos ge Jezuš, steri prinese krispan Da bi pokazali, kaje Jezuš ali angel tü s srmastva, so mi mati vküp nalekli nikši stari bili gvant, naredli so mi venec na glavau iz papimati beli rauž pa so mi zžiraum vönamazali mojga brata lesene črevle, šteri so meni sploj velki bili. Na obraz so mi gor potegnili nikše štrumfe, naj me deca ne spozno. Baja je samo tau bila, ka je moj 18 lejt star brat zadvečerka isko svoje lesene črevle. Velko nevolo je zagno, nej vido, ka ma mati škrilijo, naj nika ne guči, splojpa nejpred malimi. Mali so tü iskati te črejvle, depa nej so je najšli. Mati so je v klejt skrili. Te sam pa ge tavö potegnila brata pa sam me pravla, ka so črevli pri meni za volo večera, gda krispan prinesem. Etak je moj brat doma austo, svetašnja črevleje nej smo obüti.
Gda je prava kmica gratala, so mati meli gor okinčani krispan v sobi. Figice so spekli, tiste so gor obešavali, oreje so v svetle papire notpovili pa so je obesili na drevo, male djaboke ranč tak pa ešče repo smo na kocke rezali, v papir povili pa gor vezati na krispan Te sam prišla na red ge. Mati so me oblekli pa so me poslali tavö na tarnac. Od tistec sam üšla v sobo pa sam mogla k stoli staniti, tak delati, liki bi Zdaj doj djala krispan na sto. V tauj minuti -tak je bilau zgučano - je mati z mlajši staupila v sobo. Samo so svejče gorele. Mali Franci pa Anica sta doj napod pokleknila z materjov vred, ge sam pa začnila božično pesem spejvati, mali pa mati pa z menov vred. Gda smo spopejvali, sam gor stanila pa sam čüla, ka mati pravijo malim, ka Jezuš se pašči tadale.
Ge sam staupila brž nazaj, tam je pa bio eden šamedli. V njega sam se poteknila pa kak sam duga bila, tak sam se po sobi ta vtegnila. Kak sam etak gabale gor držala, Obadva leseniva bakanča sta odletejla doj z meji nog, zravan pred dvojčke. Oviva pa sta je poglednila pa kričala: "Gusti! ", - tau je bio najstarejši brat - "poj poj, Jezuš tije nazaj prineso tvoje lesene črevle! "Pa testa vküp brata te bakančepa sta sé čüdivala, ka sé leko takšo zgodi. Ge pa, jaj sveti Baug! Ge sam se nikak vküppobrala. Skrb sam mejla, naj ešče vekšo norijo ne napravim. Te pa mesto toga, ka bi se spucala, kak se šika, bausa sam na rit tavö na dvera šla. Tam sam se pa poteknila v prag pa sam že pa gabale držala na tarnac. Dobro, ka sta tau maliva več nej vidla.
Tak se spominjam, ka je tau bila slednja prilika, gda sam leko bila "Jezuš".
I. Barber
Porabje, 22. decembra 1999
6
OD
SLOVENIJE...
Podobnik pri češkem predsedniku Havlu
Slovensko parlamentarno delegacijo pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika je v času dvodnevnega obiska na Češkem na Praškem gradu sprejel tudi češki predsednik Vaclav Havel. V krajšem pogovoru sta se Podobnik in Havel strinjala, da morajo države kandidatke za članstvo v EU sodelovati in ne tekmovati med seboj.
Slovenci tudi v bodoče brez vizumov v ZDA
Slovenski notranji minister Borut Šuklje, ki se je z delegacijo mudil na obisku v ZDA, je po pogovorih z ameriško pravosodno ministrico Janet Reno povedal: "S pravosodno ministrico sva govorila o sodelovanju med ZDA in Slovenijo ter ga ocenila kot odlično. Dotaknila sva se nekaterih povsem praktičnih tem, kot je področje potnih listin in drugih, " je po sestanku dejal Šuklje in dodal, da je sogovornica zagotovila pripravljenost za nadaljnje dobro sodelovanje.
Politika ukinitve vizumov za slovenske državljane, ki potujejo v ZDA za manj kot 90 dni, ostaja tako nespremenjena. V programu ukinitve vizumov za turistična in poslovna potovanja, krajša od 90 dni, sodeluje poleg Slovenije še 28 držav.
Podpisan sporazum o pomoči Slovenije BiH
Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar in minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Mirsad Kurtovič sta podpisala sporazum med slovensko vlado in ministrskim svetom BiH o nepovratni pomoči BiH za leto 1999. Vrednost sporazuma dodeljene nepovratne pomoči za leto 1999 znaša 3, 1 milijona dolarjev, približno 60 odstotkov tega zneska pa je namenjenih za izvedbo projektov obnove in strokovno pomoč Federaciji BiH, drugi del pa Republiki srbski.
Dan manjšin Dan manjšin Dan manjšin
Za den manjšin je Zveza Slovencev 12. decembra organizirala Srečanje amaterska kulturnih skupin, na šterom je Klara Fodor tak ocejnila delo v l. 1999. "Srečanje kulturni skupin je že tradicionalni svetek. Porabski Slovenci se leko štimamo, ka tak bogate kulturno živlenje mamo.
Gvüšno, ka nam je tau bogastvo ležej bilau erbati kak zdržati. Francek Mukič etak piše o tejm v Porabski pesmarici: »Dosta lejpi pesmi smo že pozabili. Ali smo se ranč nej navčili. Sploj mi, srejdnje pa mlajše generacije. Škoda. Dostakrat eške poznamo melodijo, reči pa več nej. Takšni smo kak ftič, steri si je peraut vtrgno. Zna, kak trbej po lufti leteli, samo ne more. 
Če so pa minauli tisti cajti, gda so lidge gdekoli-namezevaj, v drüštvaj doma, v krčmej - spejvali pa plesali svoje domanje pesmi pa plese. Vdanašnjom modernom svejti se tau zvekšoma Že samo v kulturni drüštvaj pa na prireditvaj dogaja. Zatau je tak važno vašo delo. Samo z vašo pomočtjauv, vküper leko obranimo tau vrejdnost.
Gvüšna sam, ka gnesden kulturno življenje ma najvekšo mauč drüžiti Slovence, dobra drüžba je pa
najvekša motivacija za me materne rejči. Ranč Vaše skupine omogaučijo našim slovenskim organizacijam, ka za svoje lidi težko nüdijo bogate, lejpe programe. Dobro bi bilau, če bi zvün kulturni drüštev dosta takšni drüštev meli, kak je Drüštvo porabski penzionistov. Njim karaž-
no spejvanje, plesala je vredno videti, čüti. Oni so tej ftiči, steri sé ške gnesden vejo z zdravimi perouti nositi po lufti pa veselo žvrgoleti svoje pesmi. Zveza je letos organizirala 18 vekšij prireditev. Tau so: Slovenski ples, Slovenski kulturni praznik, Porabski dnevi, jubilej Slovenskoga dauma, 8 likovni razstav, koncerti, lutkovne, gledališke predstave pa današnjo srečanje. Letošnji božični koncert organi-
zirajo slovenske samouprave. Na prireditvaj je sodelovau) zvöjn domanji skupin 8 skupin iz Slovenije pa ena vogrska z Varaša.
Trno cenimo pa poštöjamo delo mlašeča skupin tü. Na te mlajše leko računamo najbole, ka do za par lejt že med nami. Vsevküper so štiri mlašeče skupine, tau je (34) mlajšov. Senička šaula ma lutkovno, folklorno skupino, glasbeno šaulo, Števanovska šaula pa plesno skupino. Skupine so gorstaupile 23-krat v Porabji, lutkovna skupina ške 7-kratv Sloveniji, gnauk pa v Budimpešti. Mlašečo delo pomagajo naslednji mentorji: iz Slovenije g. Alojz Copot pa Miki Roš, iz Porabja pa 3 lerence: Miko Treiber, Ibolya Neubauer, Marijana Takač.
V okviru Zveze dela 8 odrasli skupin, tau pomejni 102 lidi, med njimi je 11, steri delajo v dveh skupinaj. Skupine so letos mele vsevküper 110 nastopov: 65 na Vogrskom (s toga 47 v Porabji), 42 v Sloveniji (s toga 27 v Prekmurji) 3 pa v Avstriji. Na mednarodni prireditvaj sta gorstaupila: Mešani pevski zbor Avgust Pavel že 27. leti) na Tabori slovenski pevski zborov v Šentvidi, 5. leti) pa na prireditvi "Pesem ne pozna mejo", senička folklora 11. leti) na folklornom festivali v Beltincaj oprvim pa v Avstriji. Pevski zbor je velko poštanje zadaubo, ka je leko sodelovau pri papeževi meši v Maribori. Senika lutkovna skupina z igrov "Brezi straja nega straja "   pa gledališko držina Nindrik-indrik z igrov "V videoklubi" sta bili med najbaugšimi, etak sta prišli na republiško revijo v Sloveniji.
110 nastopov se pa etak tala po skupinaj: Mešani pevski zbor Avgust Pavel 18, folklorna skupina Gorenji Senik 7, ansambel Porabje 10, folklorna skupina Sakalovci 13, ansambel Lacija Korpiča z ženskim kvartetom 17, ljudske pevke iz Varaša 13, ljudske pevke iz Števanovec 15, gledališko držina Nindrik--indrik 17.
Dan manjšin v Slovenskom daumi
Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik
Ansambel Porabje
Porabje, 22. decembra 1999
7
Dan manjšin Dan manjšin Dan manjšin
Dobro vejmo, ka tej na-stopi kelko probe, časa, trüda, energijo prosijo od vas, od vaši držin pa dosti razmenja pa potrplenja. Tau delo samo tisti leko s poštanjaum opravla, steri tau potrebo v sebi ma pa dela z dobre vole. Veseli pa (hvaležni smo, ka telko dobri svoji lidi mamo, posebno pa tistim, steri so drüge narodnosti ali odijo iz matične države. Gvüšna sam, ka za vašo uspešno delo najvekšo brigo majo naši mentorji Tau so: ga. Marija Rituper, Miki Roš, Marija Trifus, Alojz Hanžek, Feri Šulič, Elizabeta Kovač, Laci Korpič, Aranka Schivarcz, Magda Bartakovič, steri so strokovno odlično pripravleni, so zahtevni tak do sebe kak do vas, s svojo vztrajnosljo energijo vas pozitivno mo-
tivirajo na redno delo. Vejmo, čütimo, ka mamo ka pobaugšali. Na tau mo té meli vekšo možnost, gda de Slovenski daum že delo z askom. Dočas vas prosim, bojmo zadovolni pa radi tomi, ka mamo. Vejmo, ka se vašoga trüda pa dela s pejnazi ne da plačati. Tau tü vejmo, ka vi ne delate za toga volo, liki zatok, ka s srca radi popejvale, plešate, igrate v svojoj maternoj rejči, radi stevküper, steradi, če lidi v
dobro volau leko spravite. Mi smo pa leko ponosni na vas, vej se pa prejk vaši glasauv pa flajsni naug, igre na odti leko širi glas porabski Slovencov.
Etak je honorar vašoga dela namenjeni bola za Vaše ceringe. Trnje bilau za vse odrasle skupine na pau leta 260. 000 forintov, na cejlo leti) se kaže prb. 600. 000; vse domanji mentorov pa na cejlo leti) neto 620. 000 forintov. Mentorje iz Slovenije pla-čüva matična država. Pautni stroški so nas do tejgamau koštali 1. 660. 000 forintov, tau so potni stroški nastopov pa vse tisti mentorov, članov,
steri se vozite na vaje.
Današnje visike cejne se najbole pokažejo pri ceringi prireditvaj. Dva primera omejnim iz 18 prireditev: Slovenski kulturni praznik nas je košto 189. 000, Porabski dnevi pa 523. 000 forintov. Za letošnjo kulturne prireditve smo dobili z natečaji na Vogrskom 1. 550. 000 forintov. S toga je Jami sklad za narodne in etnične manjšine dau na 8 prireditev 1. 110. 000, Ministrstvo kulturne dediščine pa na dvej -390. 000 forintov. Pomagala nas je ške Manjšinska komisija Parlamenta, dala je 1. 800. 000 forintov za cejlo letno delo Zveze.
Drügo pomauč smo dobili iz matične države. Zatau se lepau zahvalimo. "
Ansambel L. Korpiča in ženski kvartet
Folklorna skupina Sakalovci
Adventni venci in božični aranžmaji cvetličarne Mojca iz Bodonec ter pridelki Sadjarstva Smodiš, na razstav ob dnevu manjšin
Nova ministra Od začetka decembra ima madžarska vlada dva nova ministra. Novi minister za gospodarske odnose je postal Gyorgy Matolcsay, ki je zamenjal Attilo Chikana. Do spremembe je prišlo tudi na čelu Ministrstva za nacionalno kulturno dediščino, kjer je Jozsefa Hamorija zamenjal Zoltan Rockenbauer.
Miklavž na Seniku
•	5. decembra je Športno društvo ob pomoči Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku obdarilo vse otroke do 14. leta starosti. Darila so raznašali trije Miklavži s šestimi parklji.
•	Miklavž je obiskal tudi vrtce in šole v Porabju, v katerih se poučuje slovenski jezik. V te inštitucije je prinesel darila Državne slovenske samouprave.
Prireditve ob dnevu manjšin
Datum podpisa Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin pri Združenih narodih (18. december) je madžarska vlada določila za dan manjšin. Ob tem dnevu se podelijo priznanja in odlikovanja najbolj zaslužnim posameznikom in skupnostim.
•	Ob dnevu manjšin je Komisija za narodne in etnične skupine pri županijski skupščini Železne županije 17. decembra priredila v Slovenskem domu v Monoštru Forum o manjšinah, katerega so se udeležbi državni sekretar Ministrstva za pravosodje dr. Csaba Hende, podpredsednik manjšinskega urada Antal Heizer in predsednik omenjene manjšinske komisije Vilmos Horvat
•	Dialog o možnostih ohranitve manjšin. S tem naslovom je 18. decembra priredila Zveza civilnih društev Őrsega posvetovanje. Isti dan so se v gledališki dvorani srečale ljubiteljske skupine ob tromeji.
Spoštovani bralci! Naslednja številka našega časopisa bo izšla 13. januarja 2000.
Porabje, 22. decembra 1999
SREČEN BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO
FROHE WEIHNACHTEN UND EIN ERFOLGREICHES NEUES JAHR
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
8
Mali siroček
France Prešeren Nezakonska mati
Kaj pa je tebe treba biló, dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici, neporočeni materi?
Oča so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se; moji še mene sram'vali so, tuji za mano kazali so.
On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi Oča tvoj, šel je po svetu, Bog ve kam; tebe in mene ga je sram!...
Zgodilo se je pred drugo bojno, gda so na Gorenjem Seniki zidali (obnavljali) Boži hrani. Zato je Oča Bog nej emo cajta paziti. Mlada sinčarska deklina je zanosila. 4. januarja 1940 je povila dete, ki bi v normalni situaciji moglo biti izredna radost. Brezi očo pa je bilo strašna nesreča. Mati je preminola nin v Austriji. Gda je siroček biu sedem mesecev star, je mogo v sirotišnico (állami gondozás).
Svinjski pastir v Rumi, šteri ga je k sebi vzeu, je biu svinjski in grobijanski. Štirinajst mesecev stari pojbiček je ranč sejt inej mogo, če so ga zvali, je samo v steno gledo. Gda je v Kám prišo, je roko pa hrbet vse doj poparjeno emo. (Brazgotine se ešče zdaj tö vidijo. ) Vsi so pravili, ka mali siromak gvüšno vmrjé. V Kámi ga je vzela Anna Horváth, štera je tö nej imela moža. Njegova nova mati je bila najbole siromačka ženska v vesi. Depa najbole poštena tö. Mali dečko je za tri mesece začno hoditi.
Pri hiši ji je bilo več mlajšov. Vsigdar je mislo, ka so tisti njegovi bratje in sestre. Zvün Rozalije so drugi bili ranč takši siročeki brezi starišov kak un. Na priliko Nardai Pišta. Sledik, gda je že v šolo hodo, ma je špajsno bilo, ka sé njegova mati piše Anna Horváth, v cagnjes pa pri matemem imeni pišejo, ka Anna Paut. Rubrika, v šteri so pitali za očo,
je naponi prazna ostala. Sledik v rdeči prvici, potnem listi tö. O svoji koreninaj je znau samo toliko, pa tö, ka sé je narodo na G. Seniki.
István Paut je biu komaj pet let star, gda je že okapat hodo s svojo drugo materjo. Njegovo prvo delo je bilo poklanjali se ljüdem. Mati je bila sploj glüpa. Bila je kak oceu, nikanej aklava. Živela je 92 let.
Gda so vanej na njivaj delali in so mimo prišli ljüdjé, so se vsigdar tak poklonili, ka: „ Bog vam naj da dobro delo! "Mati ga je najprva naučila, ka more odgovarjati: „Bog vas blagoslovil”. Prva štacija, ka moreš biti pošteni. Pa se nikdar nej pozabiti nazaj pokloniti, ka je mati nej čüla, če je stoj kričo.
Cona "szepera"
Spraviti si poštenje tam, gde so mlajše brez starišov zvali „szepera”, ranč tak kak tisto lagvo kisalo mleko, štero so svinje tö nej trnok štete jesti. Strašno ponižanje na vsakem stopaji. V šoli so zatogavolo tö dobivaii slabše ocene. Dosta bridkiskuz je mogo požreti zato, ka je un prej samo „ vonječe skisnjeno mleko”. Iz cele življenske kalvarije ga je najbole bolela cona „szepera”.
Druga mati je svojega „najdenčka” rada imela, un njo tö, nikdar je nej dala z njim čütiti, ka je un nej iz njene krvi. Una je nej tak bila, kak ništami „pravi” starišje, šteri so živino za več imeli, kak svoje mlajše. Če prej pujči ali krava zgine, nedo mogli več imeti drugega. Če pa dete vmrje, vej prej pride drugo... Od svoje druge matere se je vsakšo paversko delo navčo. Samo grozdje obrezavati in koso klepati so ma nej dopüstili.
Po osmem klasi se je zglaso za rudarski (bányász) tehnikum v Pécsi. Gor so ga vzeli. Gda je prišo papir z eno kak kača dugo listo, ka vse more s sebov prinesti (ešče paučline iz slame tö! ), ma je mati rekla z žalostnim srcem: „Dragi moj sin, te vnožene dele, ka prosijo, ge tebi ne morem dati! ” Mogo je doma ostati.
Te so pa ednok prišli nikši ljüdje v lepem banjaskom gvanti, pa so gorpoiskali tiste fante, šteri so se nej tadale včili. Bilo je  l. 1954. Odišo je v Ajko (Csingervölgy) v vajarsko šolo. Flajsno se je učiu in delo. V šoli je dobo 50 forintov štipendije (ösztöndíj), iz tega je 30 domo poslo svoji materi.
Draga druga mati! Bog plati, ka si me v siromaštvi, depa v poštenji gorzranila.
Penski žitek. Pityu v kaputi na levi strani
Žitek pod zemljo je prepitan o težki. Ka pa na zemlji?
Obečam, ka mo kak fiškališ tö vsigder omago nedužnim.
Zaka ste me zapüstiti? Za tega človeka voljo?
Sunce zahaja. Ge bi na vašem mesti gvüšno ovak naredo.
Porabje, 22. decembra 1999
9
Pod zemljo je bilo prekleto trdo in ostro življenje. Lopate v obliki srca (szívlapát) so imeli kak pau ponjave. Tisto je bilo pozvanje, ka je nut na fronto mogo nositi štirimetrske gerende (trame). Sam. Sam si na pleče djati in prinesti. Škoda je „zapravljati” dva človeka za takše "mlašeče” dele kak povejmo nositi 80-kilogramske železne stebre.
Pityu, tak so ga doma v vesi zvali, je grato trdi pojep. Kak trdo je bilo njegovo življenje. Pod zemljo se je nikdar nej bojo. (Ka je rudnik proti življenji? ) Edno pot se je banja na enem mesti nut porünjavala. Borovi stebri so praščali in pokali, kak bi prihajo sam Antikristuš in se začenjo konec sveta. Predjen je pravo, naj samo tisti ostane, Sto sam rad ostane in se ne boji. Samo dva sta ostala. Pityu in njegov Šef... Bilo je takše tö, ka je dva šihta naredo pod zemljo en za drugim - brezi jesti.
Sledik se je iz Vasvára vozo vsakši den v Ajko (70 km). Sredik noči, v pau tretjoj so mogli od doma in so zadvečarka koli pete vöre prišli domo. Kak mladomi pojbi je gorstanenje bilo pravo trpljenje, prava trauma. Sploj ka se je sam mogo prebiditi, ka je mati zavoljo svoje glüposti nej čüla vöre. Pa je don en den nej falüu. Pa je don vsakši den delo. Eške 23. oktobra 1956 tö, gda je v Pešti vövdarila revolucija, v njini banji (Jókai bánya) pa je 700 robov nej stelo doj pod zemljo delat titi.
Trdo delo se je splačalo. Dobro je slüžo. Gda se je domo pripelo s svojim novim Pannónia motorom, so v vesi mislili, ka je sam Bog prišo. Ka je prej tö? En „szepera” se vozi s takšim motorom?!... Sledik je un grato „bankir” v vesi, ka je ljudem na posodo davo penaze. En szepera "bankir"?!... „Motorpicikli je biu maja svobodi«” pravi dr. István Paul, »ešče v Tokaj sem se
tö odpeljo z njim k svoji mladoženki. ”
Stanüvanje vnoči v pau tretjoj, dnevno 150 km dročkanja, žmetno, nevamo in nezdravo (malo zraka) delo ptt. so v njem ozrelile miseu, ka takše življenje zato don ne more biti njegov življenjski cilj. 1962. leta je püsto rudnik.
Tisto leto je grato notar (vb. titkár) v Alsóújlaki. Drugo leto je začno paverski tehnikum v Somboteli (kmečko meštrijo se je že v Kámi navčo! ). Nato je delo na okraji (járás) v Vasvári, na Tüzépi v Somboteli, od 1972 do 1986 na sombotelskem okraji, od 1986 do danešnjega dneva pa pri Apehi, v državnem kancalaji za porce. 1981. leta je v Pécsi skončo fiškališko šolo in doktoriro.
Düšna vest 1961. leta je ena mlada dekla (njegova mladoženka, zdajšnja žena) po radioni poslala eno pesem Istváni Pauli. Tau je čüla na G. Seniki Julianna Paut, p. d. Čatrina Djala. Nika se je genilo v njeni düšni vesti, pa ga je začnila dati iskati. Mislila je, ka tö gvüšno more biti sin od njene sestre Ane, Steromi je una krstila botra. Vejpa je prvi sedem mesecev živo pri njej, vküper z njenimi tremi mlajšami. Vejpa...
Hči Mici, štera je živela v Csempeszkopácsi, ga je najšla. 21 let sta nej znala od en
drugega, če rejsan sta samo par kilometrov daleč bila od en drugega. Če rejsan sta se v eni iži narodila in eni kuči živela sedem mesecov. Če rejsan sta bila bližnja žlata... Dr. István Paut je biu star 21 let, gda je od svoje sestrične Micina zvedo, ka sta si njegova mati Ana in njena Julianna sestri. Ka je njegova mati z G. Senika v Austrijo hodila delat, te ešče tö, gda se je un narodo. Pa te gnok samo več nej prišla nazaj. Dete je njala pri svoji sestri. Naj se zgodi z njim, ka se zgodi.
Mati je tánjala svoje dete, štero je očo tö nej imelo. Prvega majuša 1961 se je z motorom odpeljo na G. Senik, ka bi se rad spozno s svojo krstno botra, štera ga je par mesecov hranila. Spozno je devet mlajšov od svoje botra, svoji devet bratrancov in sestričn tö. „ Vsi smo bili srečni. V moji rojstni vesi so me drugi ljudje tö lepo gorprijali. V gostilni so mi vsi nared steli piti plačüvati. Na bali so tak na mili spevali in igrali. Takšo lepo čütenje je bilo, ka ge končno tö imam pravo, istinsko žlato po krvi!... Te sem biu tak srečen, ka če bi trbelo, bi od G. Senika odpleso do Sombotela... ”se spominja gospod Paul.
Vse je bilo dobra in lepo, samo tö nej, ka je nej zvedo, gde je njegova prava mati. Pa što je njegov oča. Nej pa nej. Te pa tak. Če njegovi
stariške že 20 let ne potrebüjejo, ka bi spoznali svojega sina, te naj bo tak. Depa njegova žena je nej popüstila. L. 1966 so z Mednarodnim rdečim križem dali iskati mater v Austriji. Prišlo je pismo, ka mater nin ne najdejo. Žalostna novica ji je potrla... Ranč tisti den je prišlo eno drugo pismo tö z G. Senika. Bratranec Viktor je napiso atrejs od matere... Ešče gnesden je skrbnost, če so znali, gde je njegova mati, Zaka so nej prva vöovadi?
Mati in sin nücata tolmača
Tisto leto se je vözraščeni sin napoto k svoji materi. K materi, štero je nikdar nej vüdo. K materi, o šteri ne ve, kak vögleda. Austrijska ves Lasnitzhöhe je poleg Gradeca. Gda je mati vö s hiže prišla in zaglednili svojega zapüščenega sina, je začnila jokati in nazaj v hišo skočila... Sledik so ešče tö Večkrat jokali. Drugo so tak nej mogli delati: jokati pa se gledati. Slovenska mati je nej razmila sina, ki je samo Vogrski gučo, ka ga je mati nej navčila na materni jezik. Mati je nej znala Vogrski. Sin je nej razmo mater, pa nej razmo pausestro, štera se je materi v Austriji narodila 1. 1944. Drugi den so v Grazi poiskali tolmača...
Mati se je nika vözgučavala, ka je prej v etakši pa ataški žmetni situaciji bila, pa ka so granico zaprli, pa ka... „Draga mati! Ge sem nikanej čemeren na vas, depa ge bi na vašem mesti gvüšno ovak naredo... ”
Mati in sin sta se ešče ednok srečala. V celem življenji dvakrat.
Gda je mati v Austriji mrla, je sin v Somboteli to zvedo za tri mesece.
Zvedo pa je tö tö, ka je mati celo erbo dala spisati na svojo hči v Austriji...
... Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo, Al’teje treba bilo al’ne, vendar presrčno ljubim te.
Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrern oči, kadar prijazno nosmejaš se, kar sem prestala, pozabljeno je.
On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečne, vesele dni! Al’ teje treba bilo al’ ne, vedno bom srčno ljubila te.
Kakšno čütenje pa more biti Baug dragi tisto, če človeka njegova mati ima za »szepera”?
Francek Mukič
Sem mislo, ka smo vsi brotje in sestre
Dr. István Paul in njegova družina
Vnükice žitek je že ovakši.
Porabje, 22. decembra 1999
10
Grafik in akademski slikar Štefan Galič, akademski slikar Franc Mesarič, pesnik Šandor
Gre preprosto za magičnost ustvarjalnega postopka
To je o svojem delu povedal akademski slikar in grafik Štefan Galič (1944-1997), zdaj pa je zapisano v njegovi monografiji, ki je izšla pri soboški Pomurski založbi. V zbirki Monumenta Pannonica je izšla tudi monografija o akademskem slikarju Francu Mesariču (1938) iz Murske Sobote, njen motto pa je misel Izidorja Cankarja: "Forma je mutast klicar, ki oznanja ure časov". Knjigo pesmi Sdndorja Petofija pa napoveduje verz: "Svoboda, ljubezen!/Obema zavezan/ljubezni darujem/življenje/svobodi darujem/ljubezen." Pomurska založba in Založba Obzorja iz Maribora sta nas razveselili s knjigami, ki so in bodo trajno zaznamovale slovenski, madžarski in deloma celo evropski kulturni prostor. Slikarja Štefan Galič in Franc Mesarič s svojima ustvarjalnima opusoma sodita v nepogrešljivi del sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti. Žal je Galiču smrt grobo prekinila ustvarjalni zamah, medtem ko Mesarič ustvarja, pripravlja razstave - nekoliko skromnejša po obsegu je njegova razstava v galeriji zavarovalnice Triglav, medtem ko so pripravili pregledno razstavo del Štefana Galiča v ljubljanski Mestni galeriji. Kruta in skrivnostna smrt je pri šestindvajsetih letih prekinila izpovedno moč enega največjih pesnikov evropske romantike Sandorja Petofija.
Štefan Galič in violine ter metulji... ____________
Da, Galičeve violine, toda ne samo violine, marveč tudi drugi motivni svet, vse od prvih del in prve samostojne razstave leta
1970 dalje. Tu so še Fosili, Ujeti metulji, Figure, Par, Velika violina, Zapisi: "Ne štejem se med tiste ustvarjalce, ki se opredeljujejo za takšno ali drugačno smer znotraj modernizma oziroma postmodernizma. Najbrž sem potegnil iz vsakega nekaj predvsem tiste prvine, ki so meni blizu ali pa sem jih potreboval za to, da bi na nek način določneje raz-
rešil kak problem. Torej: v nobeni struji nisem čisto notri/ je Galič nekoč označil svoje delo.
Urednik zbirke Monumenta Pannonica Janez Balažič pa razmišlja: "... Ostajamo na površini. Galiča sicer zaznamuje posebno mojstrstvo v grafični obdelavi slikovne površine, vendar pa izpod te, kot bi sam dejal, biva dosti, mnogo več, kot je vidno na površini... Kakor da ostaja še naprej zapreden v skrivnosti..." Avtor študije v monografiji Aleksander Bassin: "Spregovoriti moramo predvsem o Galičevi samotni drži, o avtorju, ki je vztrajal pri najstarejši grafični tehniki in celo ročnem odtiskavanju; o avtorju, ki je lahko ustvarjal edino v svojem ateljejskem prostoru... o Galičevi zbiratejski strasti do metuljev in hkrati o bogastvu zgodovinskega spomina z izročilom na stenah, polnih kmečkega posodja in orodja..."
Modernist, ki nenehno išče, Franc Mesarič___
"Akademskemu slikarju Francu Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti
našega časa nasploh," je prepričan umetnostni zgodovinar Janez Balažič in dodaja: "Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska duhovna širina. Domala sleherna izmed slik tako bržčas tankočut-nejšemu gledalcu razkrije samosvoj, eksistencialno skrajno zavezujoč svet, os-mišljen v likovno pretehtanih uresničitvah."
V sklepnem delu obsežne študije umetnostnega zgodovinarja in kritika Mitje Visočnika tudi preberemo: "Na vsaki postaji Mešo-ričeve umetniške poti se je namreč krepilo spoznanje, da samo slikarskih vsebin ni, da sta življenje in umetnost zmeraj neločljivo povezana, načini predstavljanja njune skrivnosti pa se lahko spreminjajo in prilagajajo duhu časa... Proces nastajanja Mesari-čevih slik poteka namreč podobno samoumevno kot nizanje naravnih pojavov, premene načinov izražanja pa si sledijo z enako nujnosljo, kot si sledijo letni časi."
In še zanimivost, s katero Mitja Visočnik začenja uvodno študijo o akademskem slikarju Francu Mesariču: "Ko sem bil še deček, sem hotel postati mornar. V četrtem razredu gimnazije pa sem pričel risati. Toda ne za res, ampak zato, ker se mi je zdelo zelo lepo vleči in črtati s svinčnikom po belem papir-ju."
Za oba likovna ustvarjalca velja, da sta imela veliko število samostojnih in skupinskih razstav, da sta za svoje delo prejela številna priznanja, rada sta se udeleževala (Franc Mesarič to počne še zdaj) likovnih srečanj, da delo poznajo tudi v tujini, da krasijo njuna dela številne prostore in da sta (bila) povezana tudi s porabskim kulturnim prostorom kot udeleženca likovnih kolonij.
Porabje, 22. decembra 1999
Prešernov sodobnik, pesnik evropske roman-tike, Šandor Petofi______
Slovence je lahko nekoliko sram, ker smo z veliko zamudo dobili prvi pregledni izbor lirike Sandorja Petofija, enega največjih pesnikov evropske romantike, medtem ko sta bu-dimpeštanska založba Europa in Pomurska založba izdali izbor Prešernovih pesmi v madžarskem jeziku že leta 1975, zdaj pa je pred izidom ponatis te knjige. Prevajalci so bili Zoltan Csuka, Laszlo Lator in Dezso Tandori, uvod pa je napisal Josip Vidmar.
Sžndor Petofi je prihajal med Slovence po kapljicah, v prekmurščino je nekaj njegovih pesmi prevedel protestantski duhovnik Janoš Kardoš, Anton Aškerc pa mu je sredi osemdesetih let posvetil pesem Pred spomenikom Pe-tofijevim. Nekaj pesmi je bilo objavljenih tudi v revijah, prevajali pa so jih Jože Udovič, Branko Rudolf in Alojz Gradnik. Edino pesniško knjigo, obsežno pesnitev Apostol, je leta 1973 ob 150-letnid pesnikovega rojstva objavil Jože Hradil. Knjiga Založbe Obzorja predstavlja značilen prerez Petofijeve poezije, upošteva sicer vse motivne kroge, a daje večji poudarek osebni kot družbeni tematiki, ki pa se marsikje zelo spontano prepletata. Zato, da bi slovenski bralec spoznal Petdfija kot živega, sodobnega pesnika.
Pesmi za prevod sta izbrala Jože Pilo in Laszlo Lator, Id je tudi avtor spremne besede, pesmi pa sta prevedla Kajetan iovič in Jože Hradil. Pesniški izbor je razdeljen na pet vsebinskih sklopov, med prevedenimi pesmimi pa je tudi tako lepa, čeprav ne edina lepape-sem Od koncu septembra. Veliki madžarski klasik tega stoletja, Dezsd Kosztolanyi je dejal: 'Če bi me kdaj, čez tisoč let zbudili in me nenadoma prosili, naj izustim ime kakšnega pesnika, bi rekel: Petčfi."
Ernest Ružič
11
Papiri pripovejdajo
Bus i taksi
Leta 1899 je v Monoštri proso dovolenje Antal Kovács za tou, ka bi un lüstvo vozo od Deutsch Kaltenbruna (Némethidegkút) prejk Monoštra in Can-kove do Murske Sobote z autom za več lüdi (»motoros társaskocsi”). Ta bus bi pelo
na progi (útvonal): Rudersdorf. Dobersdorf, Eltendorf, Poppendorf, Heiligenkreutz, Monošter, Slovenska ves, Dolnji Senik, Stankovce, Sv. Martin, Selo, Minihof, Tauka, Bonisdorf, Sotina, Sveti Jurij, Pertoča, Krašči, Cankova, Skakovci, Krajna, Rankovci, Kupšinci, Črnelavci in Murska Sobota.
Na biroviji v Monoštri so dali dovoljenje, depa so nisterne rejči naprej spisati. Na „autobusi” na dva kraja so mogli gorspisati progo: .. Némethidegkút - Szentgotthard - Muraszombat”. Gnauk na den so mogli pelali, vozili red (menetrend)
pa cenik za karte (díjszabás) so mogli biroviji notpokazali. Auto je mogo voziti šofer, šteri je emo za tau dovolenje. Skrb so mogli meti na tau tö, nej ka bi se konji foringašov prestrasili, divdji gratali.
V Monoštri od panaufa
(železniške postaje) v varaš pa so se lidgé leko vozili „s taksiji” že 1906-oga leta. Osem kočüjov je bilau, štere je šest lüdi gordržalo. Vsikši kočüj je mogo meti svojo numaro gorspisano naprej na posvejti, pa ozajek. Za vsikšoga so naprej spisali, šteri den more biti pri cugi, gda cug pride pa odide. Cenik (árszabás) so mogli meti s seuv, pa potnikom (utas) prejkdau, ka so znali, kelko košta tau, ka do se pelali. Kočiš je mogo dovolenje (hajtási igazolvány) vsikder s seuv meti.
Na železniški postaji so tak mogli na red stau, kak so njim naprej spisali. Na pr-
vom mesti je mogo stati tisti, šteri je tisti den na redej biu. Po tistom pa, kak so Prišli. Če je stoj sam s svojim kočüjom prišo po nikaga na cug, tisti je mogo čakati z drügi kraj.
Kočiši je bilau dojzapo-vödano, ka bi svoj kočüj tam njau, pa bi prauti üšo potnikom. Tisti plac, gde so čakali, so mogli kočiške čistiti. Od juniuša do septembra pa so mogli večkrat na den pozvati, nej ka bi pra biu. „Bus” je mogo na vsikši cug vöpriti, pa doj s svoje proge nej smo (Hotel Korona -panauf).
Marija Kozar
"Če bi tisti svejt nazaj prišo...
... bi buma dostim dau djalo, " pravijo tetica Kristina z Dolenjoga Senika. V tridesetaj lejtaj je po cejlom svejti bila velka gospodarska križa. Dela je nej bilau, etak pejnaz tü nej. Tak 1933-34 leta - gučijo tetica Kristina -ka smo na G. Seniki, gde sam doma bila, vöponücali vsakšo priliko, ka bi kakši filer zaslüžili. Blüzi austrijske grance smo živeli, depa nej daleč bila slaska meja tü nej. Sprtoletje je bilau, približavalo se je leto. Iz Austrije je prišo trgauvec, steri bi rad emo jagode. Tistoga reda je ešče nišče nej emo v ogradci jagode, jagode so po gaušči raste, po kakši "Tilošaj" najbole. Of je te male divje jagode küpüvo. Mlade pa starejše ženske - bilau nas je kakši dvajsti - smo se vzele pa smo brale jagode na odajo.
Rano, leko povejmo v kmici, smo se vküp nabrale pa smo šle na tista mesta, gde smo mislile, ka baudejo jagode. Če de stoj vörvo ali nej, z drvenkami smo šle brat Kelko stopajov je trbelo naprajti tačas, ka se je s tejmi malimi jagodami edna drvenka napunila!
Pa nej tau bila najvekša nevola! Kakoli smo pisali maj ali junij, rano zazrankoma je trno zeblo. Mislite, ka smo kakše črevle ali kakše gumi štifline mele? Nej nej! Bause smo šle. Kak smo si pa pomagale, me nede sram povedati tü nej. Srečna je tista bila, steroj je trbelo Cükati. Tista si je doj pocükala spodkar noge pa si je malo segrejla.
Vsakši den tak do podneva smo brale. Največkrat je edna kompanija nabrala tak od 8 do 10 drvenk jagod. Te smo tau nesle domau pa je te iz Austrije prišo küpec pa je prejk vzeo. Med tejm ka smo brale, se je pa vse kaj godilo z nami. Če drugo nej, do podjasa smo bile mokre, vküppoškrablene. Depa tau sé nam je nej štelo. Kak tau tü nej, ka smo buma največkrat prejk grance tü stapale, kakoli ka je zatok tau tistoga reda tü nej naleki bilau. Te nistarne so pazile, druge smo pa brale.
Strašno smo se bojale od djagara. Djagar je takšo tü napravo z nami, da smo se na našo nesrečo prauto podneva srečale z njim pa smo že mele pune drvenke
jagod, je nas poštrafo. Mogle smo jagode vösipati. Pa smo te mogle rade biti, če nas je nej gor zglaso. Gda smo jagode srečno domau prinesle, te smo se pa za tau vlekle, stere mo tiste srečne, stere mo jagode nesle peški v Austrijo, v Žanavce na panauf. Nej se je štelo, ka je človek baus bio pa je daleč trbelo nesti. Tau so poseba plačala Sprvoga smo leko prauto Neumarkti šli, od tistec je več nej daleč do Žanavec. Depa sledkar smo mogle jagode na D. Senik na redni mejni prehod nesti. Tam je financ doj vzeo carino pa te tadala do Žanavec, na železniško postajo.
Gda pa jagod več nej bilau, je prišo drügi küpec, šteri je küpüvo zdravilno zelišče (gyógynövény).
Etakše so bila naša mlada lejta, na stera bi samo telko leko pravo človek: Pomagaj si sam, vej ti te Baug tü pomore! Pa je tak bilau.
I. Barber
Pomurske mlekarne iz Murske Sobote Vam nudijo kvalitetne izdelke:
-	trajno mleko in smetana -maslo 15, 20, 125 in 250 g
-	mleko v prahu 500 g (hrana za dojenčke)
-	instant posneto mleko 400 g - evaporirano in kondenzirano mleko -ledeni čaj
-	instant domači čaj
-instant kava
-	Gibko (napitek za športnike)
-	SADKO - sadje s smetano
-	cappuccino -ledena kava -pudingi
Sodobna proizvodnja, tradicija in izkušenost kolektiva so jamstvo kvalitete izdelkov
MURSKA SOBOTA
POMURSKE MLEKARNE d.d
9000 Murska Sobota, Industrijska ul. 10, p. p. 230 Telefon: +386(069)3620,
Porabje, 22. decembra 1999
12
Vüponje
Po vesi so letos rano spr-toletja začnili Vsefale mašini kopati velke jarke. Štej vak je - kak v vesi vsakši -dobra vedo, Zakoj kopajo. Dostakrat so njega tü gor poiskali, naj prej on tü not plača na gaz. Štejvak je pa tak mislo, ka on ja nede tak dosta pejnaz völüčo za tau. Dobro je, kak je. Pa ovak je tü tak mislo, ka so za kurjenje najbaukše bükova drva.
Gda sé je delo rejsan začnilo, je iz Pešta na gledanje prišo k Štejvaki sin z držinov. Pa kumaj ka so sé not poklonili, sé je not poklono domanji notaroš tü, šteri je ešče gnauk probo Štejvaki povedati, ka je slednja prilika, da bi si on tü leko plin not potegno. Gda je sin tau čüjo, je več nej bilau pitanje. Pravo je, če že k njim nikak nešče Oča titi v Pešt, te ma etak pomorejo, naj nikše brige nejma za drva, zakürjenje.
Geseni je pri Štejvaki že gaz
segrejvo. Sprvoga sé ma je tau sploj vidlo, depa gda je nastanila zima, ma je nika trno falilo. Nej je dugo pre-mišlavo, sé je že v drvarnici najšo s košarov pa si je brau bükova drva pa na drauvno zosekane borove smolake. Za edno malo sé je orau tak kadijo kak pri ciglenci, v künji je pa not zozidani špajet nazaj davo toplaučo. Že je večer grato, kmica je postanila, liki Štejvak je nej vužgo posvejt. Mesto toga je ešče bola naložo si je gor djao čaj pa vodau zamujvat. Špajet je nej samo toplo davo, liki svejto je tü. Na dvericaj, gde so not kürili je bilau pet lükenj. Skauz tisti lüknjic sé je vidlo, kak sé plemeni mlatijo pa not zo-svejti cejlo künjo. Pa vrkaj so med plautnimi tü bile male raze, gde sé je lepau skauz svejtilo. Štejvak je te večer sploj rad biu, kakoli je sam biu.
Do zranka je skurok pau metra Snega zapadnilo.
Poštaš je prišo pa je pismo pmeso. Sin je piso iz Pešta, ka prej na svetke pa za nauvo leto z držinov vred domau pride. Naj sé nika ne pripravi^ oni vse prinesejo, vse napravijo. Na Števa-novo do pa malo svetili očo, no pa sina tü, on je tü Štejvak. Sin je tau tü piso, ka sé vüpa, ka Oča nüca gaz pa ne odi po mrzloj üti. Gda je Štejvak vö na okno pogledno pa vido snejg, sé ma je srce malo vküp potegnilo. V drügom minuti je pa tak mislo, ka gnesden več tau nej problema pa ovak so ešče Svetki tü samo za deset dni tüj.
Dnevi pa samo letijo. Štejvak tak misli, gda de sin doma, nede v špajet nalago. Naj bau, kak on šče. Depa do tistogamau pa vsakši den. Malo je snejg odmeto do drvarnice pa vsakši večer sejdo pri toplom špajeti. Vsakši den poslüšo radio, gledo televizijo, gda napo-vedüvlejo vremen. Samo
tau je vüpo, ka ne trufijo. Štejvak si je tak mislo, ka če nedo mogli z autonom pridti, pridejo s cugom. V bauto je išo pa je küpo malo vina, kakoli ka je vedo, ka domanjo vino tak sin kak sneja sploj radiva pidjeta. Itak. Naj bau doma. Vej pa nede samo na njij Čako.
Več samo dva dneva pa morejo pridti. Štejvak sé je te den zbüdo, ka sé ma je vse vrtilo, nej je želo nej gesti pa nej piti. Po drva je tavö išo pa je naložo, cejli den je pri špajeti sejdo, ka ga je mraz trauso. Prauto večera ga je pa takša vročina zaojdla, ka je mislo, ka sé vužge. Njegvo srce je tak tuklo, ka je mislo, Zdaj pa Zdaj ma vöskauči. Kak je nauč odišla, sam ne vej. Zazrankoma sé je v mrzloj künji Prebüdo. Gnes do njegvi tüj, si je mislo. Tak neščejo, da bi on v špajeti küro. Telko mauči je emo, ka je gaz not zakapčo. Cejli den ga je vročina mantrala, že drugi den je nika nej jo.
Vöpogledno na okno pa je vido, ka sé snejg sipava. Radio je poslüšo pa tam pravijo, ka je tau po cejlom rosagi tak.
Večer ma je vse slabejše gratalo, depa zaželo si je špajeta topločo. Z mukov je tavö išo po drva pa si naložo. Zdaj večer morejo mo-ji pridti, si je mislo. Dvej velki bükovi prkauli gor lüčo na ogenj pa Čako, sé vüpo. Etak je pri stauli zaspo. Štej vaka je vročina vse bola mantrala, nej mogo tavö po drva. Depa Zakoj je te tam plin? Vužgo ga je. Čako je, sé vüpo. Več nej emo mauči tej küjati. Na kredenc je pogledno, tam je zagledno vino. Nalejo si je na svoj den. Nej emo mauči piti. Samo okno je gledo, Čako. Na Števanovo ga je sausad pogledno, čüdno ma je bilau, ka sé orau ne kadi. Štejvak je v toploj künji pri stauli "spao", pod nogami je ležala strejta posanca.
I. Barber
Pismo iz Sobote
Pismo o pisanji
Če sé prav spoumnim, sam pred dvejma ali trejmi lejtami neka že piso od toga, kak bi sé naj pisala pisma. Pa če poum-nim, sam te neka od toga piso, kak vövidlo zalüblena pisma, kak sé leko napišejo lagva pisma, kak sé leko v pismi laže in tak naprej in tak tadale.
V tej slejdnji naši novinaj v tom leti 1999 nemo piso od toga, ali de vseeno nekak tak, kak sam že piso te idnouk pred dvejma ali trejmi lejtami. Nede pa glij gnako zato, ka nemo piso od pišem, liki od toga, kak si kouli božiča in nouvoga leta lidge med seuv pišemo. Demo lepou po redi.
Ka poumni, če dobi kakša ženska za te svetke takšo karto: Draga sestra!
Tebi pa tvojo/ držini želejm blajžene svetke v našom držinskom rami, gde sta naš
Oča in naša mati nas mlajše včila, kak trbej živeti in kaje na tom svejti poštenje. Tvojom sini in cejii želem vse tou, ka si samiva najbole želejta.
Tvoj edini brat
Ja, tou bi leko vövidlo kak čistak normalno pisanje za te svetke. Dapa, tou je nej tou! Tü not sé skrivle neka čistak drugoga kak pa dobra vola. Tü nut sé vidi, ka sta sé brat pa sestra svadila zavolo držinske erbije. Tou sé vidi že po tom, kak njoj piše, kak so njiva stariša včila poštenja. Te dale sé vidi, ka svojoj sestri želej, naj sé njeni sin in čerka tö doj svadita zavolo erbije; zatok pa pravi, ka njim želej tou, ka si samiva najbole želejta. Gvüšno sé vej, ka si želejta; vsikši ške meti ram samo zase.
Demo tadale:
Spoštovanja vrejden gospoud predsednik!
Tou leto ste trno dobra pelali našo Slovenijo v Evropo. Želejm vam, ka te jo v leti 2000pripelali ške bliže. Tou vam želej vaš navaden človik Erni
Kak je ške tou lagvo! Te Erni je mogo v velke šoule ojditi, ka v par rečaj pravo tak dosta. Kak prvo, pravo je, ka je vejn Slovenija na Mejseci ali pa bar v Afriki, kak drugo je pravo, ka v leti 2000 nede nika ovak, kak je bilou, s tem je povedo, ka je naš predsednik malo za Mejsecom.
Poglednamo ške tou:
Draga sousidica Regina!
V tej svetkaj ti želejm, ka bi v leti 2000 biu tvoj Žitek tak pun, kakje biu pun v tom leti.
Vejpa vejmo, ka je pun Žitek tisti, steri nas gor drži. Zato ške gnouk pune blajžene svetke in ške gnouk puno leto 2000.
Tvoja štrta Sousidica RoJina Na, kak je pa ške tou lagvo. Tou vejm zavolo toga, ka ta Rofina ne mara moje tašče Regine, trno čedne ženske. Tou pa zato nej, ka edna za drugo gučita, ka je edna vekša klajfarca od druge. Zato joj Rofina piše, ka njoj želej puno leto 2000, tou Zdaj pa pomejni, ka njoj želej dosta klajf in tou ne povej gnouk, nej, liki trikrat. Če bi tou človek pogledno samo tak malo, bi si brodo, kakšo spoštüvanje ma Rofina do moje tašče Regine, trno čedne ženske. Ali tou je nej tak, zato pa njoj napiše nazaj: Najdragšo štrta sousidica RoJina!
To v tom leti 2000, kaje pred nami, mo tak živeli, kak si postelemo. Zatok ti želejm, ka si tak posteleš, kak boš Sama najboukše vejdla, pa ka ti nede trda postela. Vse tou pa ške več ti želej tvoja štrta sousidica Regina.
Na, ste Zdaj vidli. MojataščaRegina, trno čedna ženska, želej Rofini, naj si dobra postele, ka njoj nede trdo na posteli. Vejte, kaje s tem škela prajti? S tem je škela prajti, naj sé ne škrable tam, gde jo ne Srbi.
Čistak na konci sé leko pitamo, če vse tou, ka želejmo, rejsan nekomi želejmo tak zaistino? Na, že palik sé škrablem tam, gde me ne Srbi.
Vrli mi bojte v tom leti pa naj bou tak debelo, kak so debele tiste tri nule za dvojko.
MIKI
Porabje, 22. decembra 1 999
13
NA ZAČETKU NOVEGA ZAČETKA
Hodim po tihih večernih ulicah, pričakovanjsko okrašenih, zrem v kobaltno nebo in se prepustim božanju zimskega vetra... Hodim skozi tolmune misli, občutij, spominov, skozi vprašanja, ki si jih v tem vznemirljivem času več ali
manj postavljamo vsi: ali se poslavljati in žalovati za odhajajočim ali s pričakovanji in vero zreti v prihajajoče. In v teh posvečenih trenutkih se zavem sveta in življenja okrog sebe, namenim nasmeh mimoidočemu in v sebi hvalim Boga, ki je ta svet ustvaril tako, da je vse lepo.
Odhaja torej tisočletje, ki je zaznamovalo naša in še milijarde drugih življenj, čas, ki nas skoraj sili, da se ozremo vase in tudi k bližnjemu. Mnogokrat tarnamo, da nas ta neusmiljen čas prehiteva, da živimo, kot hočejo drugi, da smo zgolj izvrševalci pričakovanj nekoga tretjega, da nas ta atomsko-računalniški čas srka vase. Zahteve so vedno večje in mi izgubljamo sebe. In druge. Mar nas je Bog res ustvaril za to? Je božji načrt predvidel za konec tega tisočletja robota ali človeka? V en glas lahko odvrnemo, da človeka in življenje v tretjem tisočletju bo možno le takrat, če se bomo vrnili k
sebi, k svojemu božanskemu praporeklu.
Veselimo se torej prihajajočega tisočletja in opravimo s strahovi pred neznanim, saj je vse, kar ni tu in zdaj, ta trenutek, neznano; kljub našim natančnim načrtom in pričakovanjem.
Veselimo se vsakega drobnega trenutka, ki ga lahko podarimo sebi in drugim, z nežnostjo in z lepimi željami pomislimo na vse, ki jih imamo radi. Začutimo jih v svojem srcu, obsujmo jih z drobnimi biserčki, ki jih premore vsako iskreno srce: z nasmehi, pohvalami, nežnostjo, s toplimi besedami, z vsem, po čemer hrepeni vsako človeško bitje. In mnogokrat je potrebno tako malo, da se razvedri mrko čelo, da se skremžene ustnice razpotegnejo v širok, hvaležen nasmeh. In -odpuščajmo. Sebi in drugim. Zakaj se ne bi sprejeli take kot smo, zakaj si ne bi
dovolili pravice do stopnic? Da, imamo jo, to pravico, dana nam je. In naš Veliki Bog je Bog ljubezni in odpuščanja.
Migljajoče lučke, modeme betlehemske zvezdice, kličejo domov; v praizvor naše biti, v najtišje tišine src, za-
klenjenih kamric, ki jih odklepajo in razsvetljujejo želje po dobroti in sreči. Odklenimo te kamrice, vrnimo se k Sebi, saj je vse, po čemer hrepenimo, le v nas... Podarimo si to lepoto, to popolnost, to izpolnitev!
Dragi, dobri ljudje, za tisočletje, ki prihaja, vam želim, da bi v vaša srca tiho stopila lepota drobnih trenutkov, da bi odkrili najlepše in najboljše v sebi in v svojih bližnjih. Le s skupnim trudom, iskreno ljubeznijo in vero vase ter v bližnje bo svet v novem tisočletju lepši, prijaznejši in bolj Naš.
Vaša Valerija
1999 - leto starejših
Naša "velika družina" (členi drüštva penzionistov) je rada, če sé leko sreča z nekdanjimi sodelavca z nekdanjimi sosedi ali pajdaši, steri so v različni vasicaj našega maloga in lepoga Porabja oženjeni. Radi se veselimo, znamo dobro voljo delati. Naša generacija je nej pri televiziji in v diskoji gor rasla, zatok dobra pozna lübezen do eden drugoga.
Tau smo tö čüli na zadnjom srečanji penzionistov na konci leta v Varaši. Kak tau tö, ka je tau leto bilau "našo" leto. Hvala tistim samoupravam, ki so nam finančno pomagale. Vüpamo, ka bodo še naprej nas podpirale. Posebna hvala Slovenski zvezi, najbole sekretar g. Klari Fodor, štera ima dosta dela z nami. Pomaga nam, da bi naša "jesenska" leta bila lepša, ležejša.
Dragi členi našoga drüštva! Vüpam, ka mo se eške dugo v zdravji in miri srečevali. Bog nam daj vse najbolše v tretjem tisočletji.
Vera Gašpar članica predsedstva drüštva
VABILO
Slovenska samouprava na Gornjem Seniku Vas vabi na Božični koncert, ki bo 26. decembra 1999, ob 14. uri, v domači cerkvi. Sodelujejo:
•	Moški kvartet iz Martinja
•	Cerkveni pevski zbor iz Odranec
•	Cerkveni pevski zbor z G. Senika
•	Mešani pevski zbor A. Pavel
Prireditev sta finančno podprla: Državna slovenska samouprava ter Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Porabje, 22. decembra 1999
14
Milivoj M. Roš
Ka dela škrat Babilon na zadnje svejtke v tom leti?
Gvüšno, ka dela vse dobro in nika lagvoga. Vej pa v takši svetkaj človek ne more delati kaj lagvoga, škrat Babilon pa ške menje nej. In ka je tisto dobro, ka škrat Babilon dela dobroga na takše velke svetke?
Najbole gleda na tou, ka vsikši dobi dar, ka niške ne pozabi na dobro volou, ka se vsi spoštüvlejo, ka se vsi majo radi, ka vsikši želej drugomi vse najboukše, ka se lidam v ram ne potegne žalost, ka je vsikšomi toplo pri srcej, ka je vse tak, kak mora biti.
Istina, ka škrat Babilon ne more dola staviti bojne, stere se bijejo po svejti, tej moči un nema, dapa trno rad bi tou naredo. Zato pa ka toga ne more naprajti, ma bole na brigi svojo dolino. Pa te zato vsikšo malo svajo, stera bi med tejmi blaženimi svetkami leko vövdarila, včasi doj fudne.
Mlajši, kak se tou že vej, gvüšno dar dobijo. Sto pa da dar škrati Babiloni? Neške njemi že prinese dar, gvüšno. Tou se pa tak godi.
Že eden den pred božičom škrat Babilon spuca vse roure v vesi v svoji dolini. Skače od ednoga do drugoga in ji puca, tak, ka so tisti, bole kak če že deset lejt niške ne bi küjro. Gda so vsi rouri tisti kak zlat, v vsikšoga nut deje mali dar. Takšo delo skonča glij pravi čas, ka te pogej večerjo. Po tistom si dole leže in čistak merno, s smejomna lampaj spi do zrankoma. Stane brž po tistom, gda se na nebi oprvin zasvejti. Pa te sam sebi povej:
Na, pa poglednit, če sam za te velki svetek doubo kakši dar.
Vzeme si velki žakel in že leti ta po nebi prouti vesi. Spisti se v prvi rour in tam najde nouve lače:
Vau, ranč takše sam si želo!
V drügom rouri po tistom najde mali auto:
Ranč s takšim sam se škeu špilati!
In te tak skače od roura do roura in v vsikšomi najde ranč neka takšoga, ka si je najbole želo. Pri slejgnjom rouri je žakeu že tak pun, ka več ne more lejtati, liki ga po vesi samo ške vlati za seuv.
Telko darov sam ške nigdar nej doubo. Lejpi svetki, nega kaj sé zgučavle tadale. Čedale bole pa si brodi tö, ka de z vsejmi tejmi darami delo.
Vejpa meni vsega toga sploj nej trbej. Doubo sam ji in tou je meni zadosta.
Te pa ške prle, kak se mlajši zbidijo, vse tou lepou deje pod krispane in veselo zmantrano odide tadale spat. Vej je pa že trno rano gor stano.
In tak je vsikšo leto.
ZIMA
Pozimi je veliko snega, zato so ptice in sme lačne. Ljudje kidajo sneg, starejši težko hodijo po snegu. Kljub temu, da plužijo sneg po cesti, je poledica. Otroci smo pa veseli snega. Kepamo se, drsamo, sankamo. Naredimo tudi kakšnega sneženega moža.
Erika Cziraki 4. r., OŠ G. Senik
Zunaj sneži. Mrzlo je. Sneg pokriva zemljo. S strehe visijo ledene sveče. Na oknih so ledene rože. Na cesti je poledica. Ogrevamo stanovanje. Toplo se oblačimo. Dnevi so kratki, noti pa dolge. Ptice in sme so lačne. Iščejo hrano. V snegu vidimo sledi divjih živali. V krmišču sredi gozda dobijo seno in sol. Tudi mi v razredu krmimo ptice. Naredili smo krmilnico. Vsak dan trosimo pticam zrnje. Večkrat vidimo pri krmilnici sinice, vrabce, kose in druge
ptice. Otroci! Tudi vi krmite ptice!
Gabor Varga 4. r., OŠ G. Senik
Pozimi sneži. Na drevju je ivje. Narava potiva pod snegom. Dnevi so kratki, noti pa dolge. Sonce nima prave moti. V stanovanju je prijetno toplo. Toplo se oblačimo. Veselimo se iger na snegu. Ptice si iščejo hrano. Lovci krmijo lačne živali.
Tomaž Bajzek 3-r., OS G. Senik
Božič
Otroci vedno težko pričakujemo božič. Starši prinesejo domov smrečico in jo spravijo, da se ne bi poškodovala. Na sveti večer okrasimo božično drevo z zvezdami, z zvončki, zlatimi okraski. Otroci gledamo lepa darila pod drevescem in komaj čakamo, da bomo smeli pogledati, kaj smo dobili za božič.
Kristjan Treiber 3. r.,
OŠ G. Senik
Veselje na snegu
Hura, sneži! Povsod leži sneg. Na bregu je veselo. Potok je zamrznjen. Otroci se drsajo, nekateri se sankajo. Jaz se rada kepam. V šoli smo delali snežaka. Za oči, usta in gumbe ima premog. Za nos ima korenček. Na glavi ima lonec. V rokah drži metlo.
Ildliko Gyeček 3-r., OŠ G. Senik
UGANITE
Poznam vozilo brez koles, ki pelje, če je sneg, toda le, kjer je breg.
(sani)
Lonec in korenček in velik kup snega pa lahko napraviš sneženega...
(snežak)
Norberi Kozar 3-r., OŠ G. Senik
Dobre stvari nimajo preteklosti, imajo le prihodnost
Želimo vam prijetne praznike, nepozabno praznovanje novega leta in v vseh pogledih uspešen začetek novega tisočletja.
Zavarovalnica Triglav, d. d. OE Murska Sobota
Porabje, 22. decembra 1999
15
Tau je tü dobro_______________________________
Na cintori dva človeka stojita, vsakši pri sploj friškom grobi. Te eden Zdaj tak natüma taprejk povej tomi drügomi: "Žena?"
Te dnigi pa: "Nej, tašča (anyós)."
Te prvi pa Zdaj: "Tau je tü dobro."
Ka pa on misli?_______________________________
Rudi pa Trejza že dugo vküp ojdta pa kak je že etakšoga reda šega, eden drugomi vadlüjeta, ka sé radiva mata. Eden den je Rudi etak pito svojo drago Trejzo: "Trejza, rada ma maš?" Trejza pa: "Sploj te rada mam."
Rudi pa: "Nateltja ma rada maš, ka bi za me aldüvala ešče živlenje tü?"
"Ti si nauri?" pravi Trejza. "Ali ka ti je? Če bi ge svojo živlenje zate gor aldüvala, Sto bi pa te tebe rad emo?"
Tau je velka problema_________________________
80 lejt stari Janči strašno dosta pejnez ma, tak pravijo, ka prej milijonke stojijo doma. Pa te Zdaj sé ma je nika zmejšalo pa sé je oženo. Nej je težko ženo daubo. Sploj mlada ga je pod sé spravila. Gda sta sé že zdala pa "mladi" par je že doma, Janči etak pita svojo mlado Juliško: "Juliška, mati so te navčili vse kaj na takšo, kak trbej moža radoga meti?" Juliška pa: "Nej. Mati so mene takšo nej včili."
"Ajaj," pravijanči. "Tau je velka problema. Vejš, ge sam pa že vse pozabo."
Gnes sé je Mariška paškila____________________
Mariška že dugo odi z Belanom. Etognauk sta v sausadnoj vesi bila, tam je nikši kulturni program bio. Gda sé domau napelavata, Bela etak pita Mariško: "Prejk po lesej va domau, de je skrajejše, ali pa po poštiji, gde je dukša paut?"
Mariška pa: "Po poštiji va. Gnes sé paškim domau."
Norc__________________________________________
Peter pa Lujza sta sé etognauk strašno svadila. Zatok je Peter etak kričo: "Velki norc sam bio, gda sam te za ženo vzeo."
Lujza pa: "Vej pa furt norci majo srečo."
Prauto krü____________________________________
Karči sploj velki ogradec ma, v šterom Vsefale sadne dreve cvetejo pa lepa trava raste. Eden den sé trno tauži svojim sausedi, Antoni: "Jaj saused! Vejš, kelko kvar a mi delajo tej vrajži krtauvje. Vse pa vse gor skopajo, tak ka ne morem kositi. Ne vejš kaj čednoga prauto tem krtom?"
Saused pravi, ka on Vej prauto tomi nika sploj čednoga. Veseli sé med tejm, zatok, ka bi on že dugo rad emo te lepi ogradec. Anton Zdaj etak pravi Karčini: "Vejš, saused, če 'š me poslüšo,
nigdar pa nigdar več nedo kopali tej vrajži krtauvge v tvojom ogradci. Ma sé zgoditi, ka do samo v sausednom ogradci kopali." Karči pa: "Vej bi pa ranč tau rad. Na, guči že, kak je tau mogauče?"
"Odaj svoj ogradec svojim sausedi."
Traubo je kak vodeni bik______________________
Inda svejta sé je Zgodilo z ednim malim pojbičom, z Lujzekom, ka sé ma je sestra ženila. Držina je sploj srmačka bila, zatok si je mali Lujzek gor djau, ka sé na gostüvanji trno napauka. Drugo nede delo samo de djo, vse mlato najbaukše falate. Kumaj sé je včako gostüvanja. Pred zdavanjom, gda so nosili župo, Vsefale mesau, je mali z dvömi rokami vse poko. Liki po podneva, gda so eške samo k zdavanji šli, je mali Lujzek tak minau, ka so ga kumaj najšli. Oča so ga čüli nindar sé bridko jaukati. Na paudi so ga najšli, gde je traubo kak vodeni bik. Oča ga pitajo: "Lujzek, ka ti je? Zakoj pa traubiš?"
Lujzek pa: "Kaj pa nej traubo, Zdaj gda je telko dobroga gestija doma, Zdaj več edno drtino ne morem v vse spraviti."
Kalman so etognauk orat šli s sinom Ivanom. Trnok je süča bila, pa je plüg, ka so ga Oča držali, napona vöskočo z zemle. Kalman Zdaj etak krči s svojim sinom: "Ivan, pa ka delaš? Cejlo oradev mi zapraviš, kak pa tau konja vodiš?" Ivan je čemeran grato pa etak krči nazaj: "Nej sam ge zapravo oradev, liki vi, Oča!" Zdaj sé Kalman nazaj na sina dere: "Kak tau ti z menov gučiš? Gda sam ge etakši čundraš bio, sam nej smo svojmi oči nazaj gučati."
Ivan pa v čemeraj: "Jaj, jaj, gde ste pa vi očo meli?" Kalman sé pa Zdaj že sploj dere: "Buma ka sam emo očo pa malo čednejšoga, kak ga ti maš."
Krava________________________________________
V šaula maloga Pištaka pita školnik: "Pištak, ka si namalo?" "Namalo sam edno kravo, štera komanco pa travo gej."
Školnik na papir pogledna pa pita Pišteka: "Ge tüj nikšo travo pa komanco ne Vidim. Gde je?" Pištak pa: "Gde, gde? Vej go je pa krava že vse zejla."
Školnik pa: "Tau bi dobro bilau, depa gde je pa te krava?"
Pištak pa: "Gde, gde? Domau je odišla, Vej je pa že sitabila."
Autoštop
Mali Šanji etognauk v šaulo de, zagledna eden auto pa ga štopa. Šoföri pravi: "Stric, pelajte me do šaule." Možak pa etak: "Žau, mali sinek, ne morem te pelati do šaule, ka nedem tam ta."
Mali Šanji pa: "Jaj, tau je pa ešče baukše!"
Žedna dekličina_______________________________
Mala Monika s starišemi vred ide spat Gda mati že v svojoj sobi skurok zaspi, te Monika začne cmükati, ka je ona žedna. Mati pa: "Monika, vej pa gnauk že spi!" Monika pa: "Depa ge sam žedna..." Mati Zdaj etak pravi: "Monika, ešče edno rejč, pa mo k tebi pa te dobro zmlatim."
Monika pa: "Mami, če gnauk že es prideš ma mlatit, te mi prinesi eden piskrič vode tü."
Sto je najvekši gospaud
Trge mali pojbiči si pripovejdajo. Prvi etak pravi: "Moj brat je pop pa ma vsakši tak pravi: pošteni gospaud."
Te drugi pa etak pravi: "Moj vüc je pa püšpek pa ma vsakši pravi: gospod püšpek."
Te tretji pojbič si malo premišlava pa sé etak vali: "Ka je pa tau! Moj stric je tak debeli, ka če, povejmo, pride na paut, vsakši etak pravi: sveti Baug!"
I. Barber
Porabje, 22. decembra 1999
Oča pa sin
Nika za smej * Nika za smej * Nika za smej
Slovenski dom ter hotel in restavracije Lipo Vam želijo Vesele božične praznike in srečno novo leto 2000!
Hotel Lipa, novi hotel v Monoštru (v Szentgotthardu), Vas vljudno vabi s svojimi storitvami. S svojimi dvaindvajsetimi - okusno opremljenimi - sobami in dvema apartmajema nudi 50 gostom istočasno odlične možnosti za oddih. V prijetni restavraciji za 150 oseb Vas pričakujemo z okusnimi jedmi in kakovostnimi storitvami. Konferenčna dvorana z 200 sedeži je primerna za organiziranje znanstvenih konferenc in različnih sestankov.
Szentgotthárd új szállodája, a Hotel Iipa, tisztelettel várja Önt szolgáltatásaival. Huszonkét - a kor igényeinek megfelelően berendezett - kétágyas szobájában és két apartmanjában 50 fő pihenhet egyidőben. 150 főt befogadó hangulatos éttermében ízletes ételek és színvonalas kiszolgálás várja Önt. A 200 fős konferenciaterem tudományos konferenciák és tanácskozások megtartására alkalmas.
Hec more biti
Hec more biti, je pravo ciganj tö, gda je ženo bujo. Novembra 5. smo Porabski Slovenci (skupna seja Zveze in Državne slovenske samouprave) bili v Otovcaj pri Martinji, gde smo si pogledali, kak dela Sad-jarstvo Smodiš. Na konci smo sé malo poveselili. Gda nas je generalni konzul RS v Monoštri dr. Zlatko Muršec poslüša^ kak igramo in spevamo mile porabske in prekmurske slovenske pesmi, si je vzeu eno servietko (salveto), na štero je v eni minuti napiso novo
porabsko-prekmurs ko pesmico. (Gospod generalni konzul sé je v kratkom časi, od šterega mau je v Monoštri, dobra naučo porabsko tö.) Za šalo mi je pravo, naj te verze uglasbim (naredim melodijo). No, na hec je trbej odgovoriti s hecom, sem si mislo, in sem - ranč tak za norijo (za šalo) - napiso melodijo. Skupna
pesem je tü, vzemite jo za najino silvestrsko darilo. Če de pa sé vam ger eške vidila tö, jo spevajte in igrajte. Lepo vas pozdravila in vam želita srečno novo leto avtorja (szerzők) dr. Zlatko Muršec Francek Mukič.
Lizika
Lizika meje pitala, ajaj.
Ali bi me, ali bi me ‘mel ti rad. Ali bi me ti imel spet rad.
Ta-ra-ram, ta-ra, ta-ra-ra-ra-ram, Ta-ra-ra-ra, ra-ra-ra-ra, ta-ra-ram, Ta-ra-ra-ra, ta-ra, ta-ra-ram.
Jaz bi te, jaz bi te ‘mel rad, ja,ja ‘mam pa, ‘mam pa svoje drage ljube rad. Da ne morem več od tuge spat'.
Ta-ra-ram, ta-ra, ta-ra-ra-ra-ram, Ta-ra-ra-ra, ra-ra-ra-ra, ta-ra-ram, Ta-ra-ra-ra, ta-ra, ta-ra-ram.
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak dragi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter,
Ded k Ferenc ut 17, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.