GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 88 nov*mb*r / listopad 2OO1 MENGSAN KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 01/7214 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 01/7238 980 TRGOAVTO KOP HR Trgovina BURNIK Mengeš Prešernova 3, tel./fax: 01 7237 785 AKCIJA »MODRO Zimski avtoplašd Sava Eskimo Avtoplašći Pneumant -Polnilec akumulatorjev Stresni kovček Cargo 3 -Magnetni nosilec smući Garnitura gumi tepihov -Snežne verige Magnetni orbitrek -Magnetno sobno kolo -Protočna črpalka -Visokotlačni čistilci LW 100-delna garnitura orodja - V ZIMO« -i r> % plaćaš "i, dobiš 4 od 5.846,00 SIT dalje 26.180,00 SIT od 2.142,00 SIT dalje 1.570,00 SIT od 4.284,00 SIT dalje 49.990,00 SIT 49.990,00 SIT 10.990,00 SIT od 19.990,00 SIT dalje 3.990,00 SIT VEDNO NA ZALOG!: Zavore Lucas, Brembo, olja ELF, Castrol, Valvoline, Petrol, OMV, Ina; antifriz MTA inOMVV; akumulatorji /<\ osobna in lovorna vozila FLAMM, Brinner, Solite; elektro ročno orodje Iskra, Pellisati; re/ervni deli /a osebna in tovorna vozila. MOŽNOST PLAČEVAN|A NA VEČ OBROKOV, S KARTICAMI ALI NA KREDIT (ČEKI: 1+5 BREZ OBRESTl) Trgovina je odprta vsak dan, od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. PREDPREMIERA SILVESTROVANJA NeveiETNi vi»Ee*ctf 5OBOTA, 22. DECEMBER OB 19. URI ŠPORTN1 CENTER FIT-TOP MENCEŠ ——1 * SLOPOUI * Č U K I * ptujshih s * ahs. franca miheliča ioaSperji * mladi dolenjci * Štajerskih 7 * kuihtet d 0 r i * ahs. bratou poljansek * ZAMEJSKI KUIHTET Iz Trsta * IUAH HUDHIK * JULIJA AUBELJ * MENOESKA 00DBA +ALFI HlPlČ * MIŠA DEREHDA * HATALIJA KOLftEK * KORAOO In BREHOI * MARJAH in BRAHKO ZOOHC »UIHTORIJA * HATASA MIHELlC *JERHEJ KUHTHER Kat FRAHCO MERCATORI * oouKa deDltantHa A H J A * Dlssaica TJASA MARĆIČ in miRO SUEOELJ * folMIora SUOBODA MEHOES f_ »ODITELJ PRIBEBITUE: BORIS KOPITAR PO SNEMANJU-PREDSILVESTROVANJEZANSAMBLOM PTUJSKIH5 VSTOPNICE: REZERVACIJE PO TELEFONU 7S 031/222-444, 01/723-72-40 MENJALNICA HRAM ROŽICE - MENGEŠ TS 01/723-90-37 FIT - TOP ŠPORTNI CENTER- MENGEŠ tT 01/723-09-40 TUR. AGENCIJA VERONIKA - KAMNIK S 01/831 -70-00 GORENJSKI GLAS-KRANJ-mall oglasi "B 04/201 -42-47 ALIGATOR MUZIKA - KRANJ 1S 04/236-63-33 GENERALNA POKROVITELJA NOUOLETNEGA UIDEOMEHA servis in prodaje) B, KOMCNDA K Iki INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Prodamo: ■ V oknl. Vodu /.i/id. [),in . v i/meri 100 m' / lok.K . rlovolj. ai iuirijso sunovn D'iini piud-imn /,i/idl|ivi |),ir(cli, pnvtsifi'' no ftf)0 m', muk ti,i Ir'};,!, \c\t i,i/)>,lcd. - V 1'rcMTJ.ih |in K,«lMml],i!i /,i/i'l[|ivo |ur, Hm, pnvr^inc Ji.'O m . Vm konmiulni |jnkl|ii( ki nli p.ircrli. ■ V /.ilii^ii pri ( orkljrih p.in H.i, pnviMti'1 < < .i M)0 :r , ki bo /,1/iflljivd |iti ti,islcdn|i spretn. ^m-' I ■ ;,. 'I/i' d! I ,M H.i [) !.]| ,■„ H-1,11 IM \i,\fU'l\ i',W> Ml' ■ V/j',. l!llii|-ilip!i K-.iiijii i-J\ rrfhu^ -.l.in lii.(.ti,i;„i'.l(K|IIIH |Hrc.lf.!(jllivpri/lll,IMCHMHlH',l.|-,( II .1111.11 li.i |).ll( Hl 'tDO 111'. - V ^m,w i pri K.irnmku si.in. hKo / gostinskim lok.ilom (ludi kohun-i: ■■■: l-kiml* jiro'.innh / vHikmi vilom. - Vinjf-Dolsko, sl-m.hišo, vri, 7/)x 10/; lk + p-nnl v III. j:r-)dl». l,i/i, U ■.inji im p.iu . \«a-\ '>»() m1, v !c|ii in mirni okol., / vserni pnklj ; ohjeki /,]vei|en v Ul,i\liu ■ N,i I .ivriti vi1'' nnuli ',l,iii., ve|. |0(i m' i/rlehnih n.i Hjm ■ [tiip.id.ijtK'imi ,tlti|i v ve.("s!.inovrin|skili ofijektih. -V Uuvlj.ili cnnlc'.Milu H(i|(k■ s-■ i,i ■ ;-im/.:,■.i,i ler poslovnim prostorom. ■■ V luhmjski floiini, v lili/ini loplii, vf(J|i r/minski lobi v obcitnv.ihju / h;o/mm\I|(i piriinnsi'. ■ V I'.ohinjski Histrii i vikni'l, ktpim ihnm.irif ,i, Smrek,i dornji i;i.id.i, iipni-ilinc poviMiif /U rn1'n,i p.ir. HO'j m'. - V Mi'iii'.'.u n.i i r- i i-j\ i.Ik i, Hvnsolirm st,iii(iv,mji' sknpnr povisine Sfl.of, ni, II. N,ulslropje. OAtomo: VMciif1Mi(ipr<.inl|i'iiinoslinski tfJt^t. • V (čulni Mciit;Ci fiosl, pi. v i/meri 2r>,7f> m', prim, /.i prcdsiHvništvo rili mirno obrl. ['.trkiri<('ii yaKOtf>vl(fn.'i. uvodnik; Drage bralke, spoštouani bralci! Vse na tem svetu sčasoma zastara, okosteni in teži po spremembi in prenovitvi. Vse kaže, da je tako tuđi z našim Mengšanom. Župan mag. Tomaž Štebe je že večkrat izrazil mnenje, da je pri Mengšanu marsikaj mogoče in tuđi potrebno izboljšati pa tuđi člani občinskega sveta so že večkrat izrazili kritiko nad vsebino in izvedbo glasila. Sedaj gre zares. Občinski svet je na seji 7. novembra 2001 sprejel sklep, da se z razpisom poišče eno ali več podjetij, ki bo(do) aktivno tržili (in razbremenili našo Mario na Občini) ter tehnično urejali časopis kar se da dobro. In kako izboljšati vsebino glasila? Člani uredniškega odbora menimo, da z večjo in organizirano mrežo dopisovalcev. Kako pa bo to mogoče, če borno nadaljevali s prakso, da novinarski članki nišo plaćani? Vzeti del denarja, ki ga dobimo z oglasi za plačilo novinarskega dela? Marsikaj bo še treba doreči! Urednik KfiZflLO TUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 5 113 POLICIJA 7 i»ROMET 8 / POLITIČNE STRANKE 8 DRUŠTVA 9 \ MESEC POŽARNE VARNOSTI KULTURA 16 MENGESKE HARMONIKARICE INTERVJU 18 NAŠAŠOLA 19 NAŠ VRTEC 20 KMETIJSTVO IN EKOLOGIIA 21 VAŠA POŠTA 22 NASVET 23 ZDRAVJE IN LEPOTA 23 PRI SOSEDIH 25 OB VESTI LA 30 Foto: PETER SKKI f I' MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. net), Alojzij lanežič, Mateja Jemec, Ana lernejčič, Terezija Potočar - Korošet, Tatjana Sivec Strmšek, Majcla Trober Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, lel. (01) 7247 106 Tehnična urednica in oblikovanje: Sabinj Kompare, tel. (01) 72! 0 903 Lektoriranje: Lili Epih Realizacija: N.igelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE lel. &fax:(01)721 :!() 74 Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjslvd v občini Mengeš brezplačno na dom. Dislrihucija: Primož Kržan, lel. 7237 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kof 'samo tekst/lext only'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko posijelo na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddale osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do IO. decembra. MENGŠAN ŽUPANOV UVOD NIK Drage občanke, spoštouani občani! Dvaintrideseti uvodnik pišem v pričakovanju dokonćne veljavnosti izbora koncesionaria za izgradnjo plinovoda v občini Mengeš. Na javni razpis so se javili štirje, v Sloveniji znani in zelo kompetentni, ponudniki. Najnižjo »maržo«, to je stroške izgradnje in upravljanja, je ponudil Petrol d. d. To je bil, poleg izločilnih pogojev usposobljenosti, tuđi edini in povsem ne-dvoumen kriterij za izbor najboljšega ponudni-ka. To je pomembno, ker pomeni ravno marža, poleg nabavne cene plina, bistven element kon-čne cene pri uporabniku. Po, v ponudbi, parafirani pogodbi jo mora izbrani koncesionar garantirati (upošteva se le indeks inflacije) ves čas koncesije. Določene so tuđi že trase glavnega plinovoda (in s tem prednost izgradnje) v občini Mengeš. Upoštevane so bile občinske potrebe in namen čim prej zagotoviti plin najbolj gosto naseljenim območjem. Dodatno smo želei i glavni plinovod čim prej speljati do občin Trzin in Komenda. Občina Trzin je opravila izbor sko-raj istočasno - neuradno je bil najuspešnejši tuđi Petrol d. d. Planirana trasa glavnega plinovoda je okvirno naslednja: MRP Lek - Kolodvorska -Zavrti - Zoranina - Zadružniška - Maistrova (v izvedbi) - Slovenska do »Tamiza« in ob njem v zahodni smeri do ceste iz Malega Mengša v Loko - Testenova - Občina Trzin. Smer Komenda: od Kolodvorske - Prešernova - Gorenjska - Topole. To pomeni, da borno te ulice obnavljali oz. dograjevali prednostno. Prednostno (še bolj) bodo obravnavane tuđi tište ulice, ki so še v makadamski izvedbi oz. območja, kjer še ni kanalizacije. Po mojem tr-dnem prepričanju kot predlagatelju. Na kontu odloča občinski svet. Če spreminja predloge ,dela to na svojo odgovornost. Seveda s tem nikakor ne pozabljamo na dokončanje projektov, ki so že planirani za izdelavo dokumentacije, nakupe zemljišč in še nišo izvedeni. Npr. igrišči v Topolah in Loki. Predvsem za slednje je veliko gostilniških čenč (v Loki?), češ da je osebno župan proti tej izgradnji in da samo govoriči in obljublja. Dejstvo je da žal, še vedno nismo uspeli odkupiti zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč. To pa naj bi ne bilo več ovirano s sprejemom ureditvenega nacrta (UN) Loka. Če se to ne bo zgodilo, bom potem začel verjeti, da morebi.ti nekdo zadevo namerno preprečuje z raznoraznimi birokratski-mi izgovori. Dejstvo je tuđi, da razporeditvo v »športnem parku« do sedaj nišo bile izdelane in usklajene v Loki. Sedaj smo tuđi celotno ureditev igrišć in obiektov točno zarisali v sam ureditveni nacrt. To je zelo pomembno, ker UN Loka predstavlja že tuđi lokacijsko dokumentacijo. Projekti za samo športno ploščad pa tuđi (že dolgo) čakajo na to, da jih uporabimo za gradbeno dovoljenje. Torej manjka UN Loka in bistveno: odkup zemljišča, ki po zagotovilih prijateljev iz Sklada, ne bi smel biti problem. Za odkup zemljišča v last smo sedaj izpolnili pogoje, da posredujemo vlogo. Pred nekaj leti je bilo zemljišče kot kmetijsko od KPC Jablje le zakupljeno, kar pa ne omogoča prenosa lastništva in pridobitve gradbenega dovoljenja. Od Sklada kmetijskoh zemljišč pričakujemo hiter in ugoden odziv. Če ne zaradi drugega, pa zaradi sodelovanja pri urejanju komunalnih naprav in drugih zadev za kompleks Jablje, kjer bo Center za razvoj kmetijstva in podeželja. Minister za okolje in prostor mag. )anez Kopač nam je (končno) poslal strokovna stališća do naših pripomb na osnutek lokaciiskega nacrta (LN) ter sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov obćine za glavno cesto Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš (dopis 352-21-26/00 z dne 26.09.2001 - prejeli 05.11.2001). Prejeli smo jih skoraj eno leto po začetku 30-dnevne javne razgr-nitve (15.11.2000). Do 5. decembra (30 dni od prejema) moramo ministru posredovati dodatna mnenja in argumente za nesprejete pripombe. Pri predstavitvi proračuna 2002 po naseljih borno obravnavali tuđi pripravo naših mnenj na nesprejete pripombe (vabilo je objavljeno v tej številki). Še posebej vabim vse, ki ste posredovali pripombe na Občino Mengeš ali tište, ki vas obvoznica zanima, da se dne 04.12.2001 ob 17.00 uri na Občini Mengeš udeležite predstavitve in pogovora. Na zunanji strani ovitka objavljamo traso obvoznice Mengeš, kot je bila v osnutku LN, do sedaj »dose-ženo« traso in končno »zahtevano« traso. Županji in župani novih občin na območju bivše skupne občine Domžale smo se neformalno spo-razumeli o skupnem financiranju razširitve odla-gališća komunalnih odpadkov, s katerim upravlja naše skupno javno podjetje Prodnik. Po odkupu zemljišč bo projekt lahko stekel. Financirali ga borno iz na novo predpisanih obveznih državnih ekoloških taks, ki bi jih brez projekta izgubili. Pripravljamo sodoben odlok o izgradnji, upravljanju in uveljavljanju javnega interesa za telekomunikacijsko omrežje in informacijske storitve (po starem ga nekateri imenujejo kabelsko razdelilni sistem). Upam, da bo nn decembrski seji svetu občine predlagam v obravnavo osnutek odloka (I. obravnava). Posebej vabim na javne obravnave po naseljih predloga osnutka proračuna za leto 2002 in delovno verzijo za leto 2003 (formalno slednjega ne smemo); skupnih razvojnih programov osmih občin severno od Ljubljane in pogovor o občinskem dolgoročnem razvojnem nacrtu. Vsi, ki Vas to zanima in imate željo ali interes sodelovati, vabljeni. Predstavili borno do sedaj i/delano in se pogovorili o vi/iji, ciljih, projektih. Do sedaj izdelano bo priloženo k dokumentaciji za obravnavo proračuna 2002. Vabim tuđi k sodelovanju ali predlaganju po-sameznikov, ki bi lahko uspešno delali pri pripravi kronike Občine Mengeš ob 850-letnici prve pisne omembe Mengša, leta 2004. Npr. To-polci imajo že zelo dobro ekipo! Vabljeni na sejo sveta - po dogovoru na kolegiju župana (LDS; Mladi za Mengeš, Dobeno, Loko, Topole, Svet; SDS; ZLSD) bo decembrska seja izjemoma v četrtek, dne 6. decembra ob 18.00 uri. Dogovorili smo se, da borno popravek proračuna 2001 v tretje le spre-jeli, tako da borno nekaj denarja le namenili za novoletno okrasitev in za silvestrovanje (brez ognjemeta in žive glasbe). Ne bo pa nobenih dodatnih sredstev za donatorstvo - većina v svetu jih je letos skrčila iz običajnih 2,5 na 0,5 Mio SIT. Za slednji, nekoliko višji znesek nisem uspel pridobiti podpore, vsaj za humanitarne in neprofitne »mengeške« vloge. Objavljam opravičilo dveh mladenk iz ŠCRM Kamnik in jima ludi oproščam. Pričakujem koristno nadomestilo naših stroškov v obliki sodelovanja - morebiti že s tem, da kot dekleti poskušata prispevati k lepši urejenosti našega okolja in nenazadnje s spodbudnim vplivom na fante. RAZMIŠLJANJE (aktualno?!): Darila, želje, priča-kovanja. Kaj je res trajnega in kaj je tisto, kar največ lahko nekomu damo?! Vsem otrokom, mladostnim in drugim naro-čnikom želja in pričakovanj želim, da vas obdari Sv. Miklavž. In kasneje Hožiček in Dedek Mraz. Ter najpomembneje, morebiti z vrednostnim ne-materialnim darilom, ki ga ne boste nikoli poz-abili, ki vas bo stalno bogatilo, ki vam bo vliva-lo upanje in vero in dobroto. Prav lep pozdrav! OBVESTILO: Obćina tuđi letos ne bo pošiljala božično-novoletnih voščil. Zaradi velikega zmanjšanja sredstev za donatorstvo, po odločitvi nekaterih svetnikov, tuđi ne bo obdarovanja pomoći potrebnih družin (lani smo na predlog Rdečega križa, s katerim se je stri-njal Karitas, obdarili 4 družine). Tomaž Štebe Nejc ZAPLOTNIK: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. I/ koledarja 2002 (dec), Slovensko društvo HOSPIC, Kersnikova 6, 1000 Ljubljana, tel. 01/2348330, c-n.islov: hospk (<')siol.net MOSI'K ji- rvvUInj, iirprulnbiln.i, alujonm in i/v,ij,i r.i/lii'ni' oblikr i/obr,i}ev.inj. 4 MENGŠAN ODMEV NA ŽUPANOV UVODNIK nagajanja opozicije ali kaj drugega? Iz pisanja župana Tomaža Štebeta v uvodniku prejšnje številke Mengšana je razvidno, da župan po treh letih opravljanja svojega dela oziroma vođenja občine še vedno ne upošteva občinskega sveta kot enega od organov oblasti v lokalni samoupravi, kakor to določa zakon. Legitimno voljo občinskega sveta še vedno sprejema kot nagajanje in nerazumevan-je, namesto da bi jo sprejel kot zakonsko obvezo. Na oklobrski seji občinskega sveta je v popravek predloži! proračun brez podatkov o dosedanji porabi proračunskega denarja oziroma realizaciji proračuna, ki ga je dolžan izvrševati v okviru zneskov, ki jih je sprejel občinski svet pri sprejemu proračuna za letošnje leto. Brez teh podatkov občinski svet ne more dobiti realne predstave o porabi denarja in videti razlogov za popravek proračuna ter sprejeti odgovornosti za njegovo porabo! Pornanjkljivost teh podatkov je bila že večkrat eden od razlogov za zavrnitev proračuna ali njegovega popravka. Župan to dobro ve, zato so občinskim svetnikom še toliko manj jasni razlogi, zakaj skriva realizacijo porabe občinskega denarja. Župan se je izgovoril na polletno realizacijo, ki jo je predstavil občinskemu svetu pred meseci, vendar vsak, ki pozna strukturo proračuna, dobro ve, da je primerjava z nekaj meseci starim poročilom nerealna in ne more prikazati pravih razlogov za popravek proračuna. Iz navedenih razlogov je občinski svet zavrnil spre-jem popravka proračuna ter župana zadolžil, da do naslednje seje pripravi tuđi podatke o porabljenih sredstvih. Taka odločitev je povsem normalna in razumljiva. Zaradi zavrnitve popravka proračuna je užaljenost župana velika in pre-sega mejo normalne politične komunikacije, tako da se je v uvodniku poleg občinskega sveta spekulativno lotil tuđi nekaterih svetnikov, ki sicer svoje delo v občinskem svetu opravljajo vestno in pošteno. Očitki omen-jenim svetnikom so povsem neutemeljeni, saj so vsi omenjeni soglašali s popravkom na področju komunale in infrastrukture ter pri investicijnh Osnovne sole Mengeš, tako kot vsi ostali c lani občinskega sveta. Problem v mengeški občinski oblasti pa tiči povsem drugod in ne v popravku proračuna za leto 2001. Problem je v tem, da župan noće ali pa ne zna vzpostaviti normalnoga političnega odnosa z občinskim svetom. Ne glede na odločitve občinskega sveta župan zadeve vedno spelje po svoje, tako da odločitve sveta potiska v ozadje, svoje plane in namene pa nekritično potencira in izvaja ne glede na opozorila stroke in politike. Drugi, večji in še pomembnejši problem je županova neučinkovitost pri vođenju občine, saj zelo veliko govori in piše, naredi pa malo. V svojih uvodnikih nenavadno veliko piše o sodelovanju, medsebojnemu razumevanju in konstruktivnosti, pri delu občinskega sveta pa deluje ravno nasprotno. Župan z vzdrževanjem konflikta z občinskim svetom hoće prikrivati svoje napake ter za slabo delovanje občine kriviti občinski svet, ki naj bi ga ovi-ral pri delu. Tako ravnanje je privedlo (Jo tega, da župan v občinskem svetu že dolgo nima več većinske podpore. V takem stanju je tarnanje o nagajivi opoziciji povsem odveč predvsem pri upoštevanju dejstva, da župan nima več polne podpore niti v svoji svetniški skupini. Župan glasovanja v občinskem svetu še vedno razume kot glasovanja po političnih opredelitvah, namesto da bi sprejel dejstvo, da se svetniki odločamo na osnovi kvalitete njegovih predlogov. Tako stanje ni zavidljivo in gre predvsem na škodo občine kot celote. Rešitev naštetih problemov vidim v županovem spoštovanju in upoštevanju drugače mislečih ter povećanju učinkovitosti občinske uprave, ki jo vodi. Ne samo v besedah in na papirju, ampak tuđi v praksi. Peler Cuhanc, član Občinskega sveta Občine Mengeš O B Č I NS K A U P R A V A PREDVIĐENI VSEBINSKI DNEVNI RED 33. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ - IZJEMOMA V ČETRTEK 6. 12. 2001 Potrditev investicijskega programa v razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter ureditev centra za ravnanje z odpadki Potrditev vloge za sklad EU-LIFE za financiranje izdelave dokumentacije okoljskih projektov občin Domžale, Kam- nik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice Popravek 1. proračuna Občine Mengeš za leto 2001 Predlog osnutka proračuna Občine Mengeš za leto 2002 z delovnim predlogom za leto 2003 Odlok o razglasitvi jezera v Pristavi za naravni spomenik (predlog -1. obravnava) Odlok o spremembi Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Mengeš (hitri postopek) Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalne takse Sklep o določitvi gradbene cene na področju občine Mengeš za leto 2000 Plan dela občinskega sveta za leto 2002 Informacija o Skupnem razvojnem programu in regijskem razvojnem programu Pobude in vprašanja članov občinskega sveta Opomba: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predviđeno sejo sveta. Koristne informacije (na internetu jih lahko brezplačno prebrskate na Občini Mengeš): Edini pravi slovenski internetni iskalnik Najdi.si (razvilo ga je slovensko podjetje Novi- forum) je praznoval prvo leto delovanja. Ob iskalniku pa na domači strani www.najdi.si najdemo dodatne zani- mivosti in informacije. Na dan uporabniki opravijo že prek 200.000 ogledov strani. Na svoj prvi rojstni dan se Najdi.si tako lahko pohvali z 18.000 različnimi dnevnimi uporabniki, ki sprožijo več kot 40.000 iskanj. Mesečno pa si 180.000 različnih uporabnikov ogleda 6 milijonov strani, ki so plod 1.2 milijona iskanj. Baza iskalnika obsega več kot milijon slovenskih spletnih strani, skoraj milijon slik in 300.000 datotek drugega tipa (video, glasba). Kot so ob podelitvi priznanj finalistom Najbolj-ši na Infosu zapisali pri reviji Monitor: »Ko gre za iskanje podatkov v slovenskem delu spleta, ga ni čez iskalnik Najdi.si«. L_____________,_____,___,_________________, __J 5 MENGŠAN o b~7HHn" TT a TnnrTTn Soba Delovno mesto / Področje dela Telefon na delovnem mestu Mobilni telefon (Simobil) E-naslov TAINIŠTVO 1 Splošne zadeve, Vložišće Tajništvo uprave, Tajništvo župana Nav. (0)1 723 70 81 ISDN(O) 1 724 71 - 00 SiMOBIL 040 8523 - 52 Marta.KuretSmenges.si VODSTVO 3 2 Župan Direktor obćinske uprave (0)1 724 71 - 02 040 8523- 50 040 8523- 60 Tpmaz.Stebe@menges.si obcina^!menges.si Dimilrij.Kovarici«)menges.si Irena.Podborsek^menges.si Rika.Binterinlmenges.si Andrej. U rbanc@menges.si Robert.Spenko8menges.si Boris. Kavcicftmenges.si Mitja.DolinsekSjmenges.si Ana.Bostic8menges.si Lidija.Urankarftmenges.si JAVNI INTERES 6 Svet občine, splošne zadeve Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71 - 06 (0)1 724 71 - 07 040 8523- 55 040 8523- 51 KOMUNALA 7 9 Vođenje, investicije, okolje Prostor, lokacije, zazid. zemljišča Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 ■ 04 (0)1 724 71 - 09 (0)1 724 71 - 01 (0)1 724 71-05 040 8523- 57 040 8523- 59 040 8523- 53 040 8523- 54 040 8523- 58 040 8523- 56 8 Knjigovodstvo, finance Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 08 (0)1 724 71 • 03 Opomba: !'o fiksncm telefonskom omre/ju (Telekom) st.i mo/n.i dva pogovora hkrali (Navadni, ISDN). Ho mobilnom tele-fonskem omrežju (SiMobil) so sodeiavc i dose^ljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosefiljiv neposredni sodelavet, pokličite vodjo podroćja ali kupana. Župana poklk'ite tuđi v primerih, ko menite, da je bilo k.ir koli narobe v ravnanju občine in organizacij ter pndjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo del.i. l'ri županu se je mo/no dogovoriti /a sestanke /a obc'ane vsak ponedeljek popoldan med 1 r).0() in 18.00 uro. Termin re/ervir.ijle v tajništvu. Prosimo, da sodelavce uprave občine kličete na: • Fiksne telefonske številke na delovnem mestu - v ćasu uradnih ur: PONEDELJEK 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00 SREDA 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00 PETEK 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00 • Mobilne številke v nujnih primerih (npr. zimska služba) in ob odsotnosti z delovnega me-sta - v delovnem času: Ponedeljek, torek, četrtek 7.00 - 15.00 Sreda 7.00-17.00 Petek 7.00-13.00 Obvestilo: • Objnvljamo ludi mobilni telefonski številki (Mobitel) za: Karitas 041-912-550 Rdečikriž 041-288-612 IZHODIŠČA in delovni OSNUTEK PRORAČUNA 2002/2003 OBUOZniCfl IHEI1GEŠ (PRIPOMBE NA STROKOVNA STALIŠČA MOP) SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM OSMIH OBČIN: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice D0LG0R0ČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NACRT OBČINE MENGEŠ NEFORMALNA JAVNA RAZGRNITEV IN POGOVOR: DOBENO: Ponedeljek, 3. december 2001, ob 17.00 - Gostilna Ručigaj LOKA: Torek, 4. december 2001, ob 18.00 - PGD Loka TOPOLE: Torek, 4. december 2001, ob 20.00 - PGD Topole MENGEŠ: Petek, 7. december 2001, ob 18.00 - Občina Mengeš Dokumentacija je na voljo na Občini Mengeš in v gostilni Ručigaj, kmečkem turizmu Blaž, bifeju luhant in v PGD Topole ter pri članih vaških odborov: Dobeno: Vojko Oman - predsednik, Dobeno 99; Martin f-insiedler, Dobeno 76; Anton Ručigaj, Dobeno 4 Loka: Metod Vode - predsednik, Trzinska c. 3; Janez Pirnat, Testenova ul. 50; Vida Brojan, Na gmajni 16; Matjaž Anžlovar, Testenova ul. 105; Peter Petrič, Testenova ul. 4 Topole: Janez Črnivec - predsednik, Topole 48; Slavko Grilc, Topole 18 a; Avgust Aleš, Topole 40; Tone Kunstelj, Topole 10 b; ]ernej Aleš, Topole 8a Vabim Vas, da si ogledate predlog in ostala gradivajn da pndete psebno na pogovore. Lahko pošljete pisne pripombe ali pa pokličete mene osebno ali moje sodelavce za posamezna področja. Na vseh sestankih bom osebno prisoten. Telefoni so objavljeni v tej številki. Mag.Tomaž Štebe, župan Opo/.oriti in pohvaliti želim delovanje Medgene-racijskega drušlva /a kakovostno slarosl |esenski cvet. Da ne ho zarnere, pohvala je na meslu, ker: delujejo i/jemno slrokovno in organizirano, skupine, voditeljice in žal, le nekaj voditoljev, so odkrito prisrčni, polni energije, volje in srčanosti. Čestitke in hvala vam /.a Vaše delo. l'o eneni letu delovanjn in prej letu priprav, so izdali lep zbornik in imeli lepo srečanje in picdvi.em medseboj-ne pogovore. m.ig. Tomaž Slebe, župan Misel ki sojo izbrale medgeneracijske skupine za kakovostno starost Jesenski cvet v svojem društvenem katalogu 2001: « PrUaznOSt v besedah UStVaria /aupanje. Priiaznost v misiih ustvaria giohmo. PrUaznOSt v dejanjih UStVaria Ijubezen. Občina Mengeš je z dnem 05.11.2001 ukinila poslovanje z žiro računom 50120-630-810251 in je odprla transakcijski račun: 01000-0100001651 pri BANKI SLOVENIJE, ki bo pravni naslednik žiro računa pri APP. L _ _ ,_ .____.__, _.________ J 6 MENGŠAN fCT B Č I N S K A UPRAV Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RflZPIS ZA ODDAIO POSLOVNIH PROSTOROV NA SLOVENSKI CESTI 30 V MENCŠU Predmet razpisa je oddaja v najem: • poslovni prostor, ki se nahaja v središču Mengša na Slovenski cesti 30 v pritličju in kleti v skupni površini 175,05 m1 in je namenjen za gostinsko dejavnosl. • poslovni prostor, ki se nahaja v središču Mengša na Slovenski c. 30, pritličje v skupni površini 273 m!. Prostori so urejeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan v najetih prostorih opravljati dejavnost v skladu z namembnostjo. Prostore oddajamo v najem za doloćen ("as, z najmanj trimesečnim pred-plačilom najemnine Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski prolivrednosti 12 DEM/m'. Na javni r.izpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložili dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovol-jenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Prijava na razpis mora vsebnvati: •predstavitev dejavnosti, visino ponujene mesečne najemnine, ki ne srne biti nižja od začetne, • jamstvo za resnost ponudbe - v visini 839.900, 00 SIT za prostor v velikosti 175,05 m' oz. 1.309.880,00 SIT za prostor v velikosti 273 nV- mora biti plačano na TR 01000-0100001 f>51 do 17.12.2001. Polrdilo o plačilu jamstva je sestavni dol /ahtevane razpisne dokmentacije. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: • ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tište, ki je navedena v javnem razpisu, • ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, • število na novo odprtih delovnih mest, • obrani občine Mengeš, • dejavnost, ki ne povzroča prekomernega hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, • prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel. 724 - 7106. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 20. 12. 2001 do 12. ure. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številk.i: 361-3/2001 Datum: 22. 11. 2001 Občina Mcngeš Mag. Tnmaž Štehe, dipl. ing., župan Opomba: Poleg navedenih poslovnih prostorov je na razpolago za oddajo v najem še nekaj poslovnih proslorov, ki so bili že razpisani - informacije tel. 724- 7106. Kronika dogodkou za mesec oktober 2001 PROMETNA VARNOST: Obravnavali smo 5 prometnih'' nesreč, v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: vožnja na prekratki varnostni razdalji - 2 x, neupoštevanje pravil prednosti - 1 x, neprilagojena hitrost - 1 x, neupoštevanja prometne signalizacije - 1 x JAVNA VARNOST: Policisti so opravili 7 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 4 x na javnem kraju in 3 x v zasebnem prostoru. En kršitelj je bil pridržan na PP Domžale. KRIMINALITETA: Policisti so obravnavali 13 kaznivih dejanj, med njimi: vlomi v objekte - 5 x, tatvine - 4 x, vlomi v vozila - 2 x, zatajitev predmetov - 1 x, ogrožanje varnosti - 1 x. Zimska oprema vozil Na začetku zime in zimskih razmer v prometu vas policisti opozarja-jo na določbe Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, ki glede zimske opreme vozil v času od 15.11.2001 do 15.3.2002 predpisujejo naslednjo opremo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih (oznaka M+S), • letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Prav tako preverite stanje hladilne tekoćine motorja, tekoćine za čišćenje vetrobranskega stekla, brisalce ter akumulator. Predvsem pa hitrost vožnje prilagodite trenutnim razmeram na cesti. ...........___.^^.......... Lahko dostopne zasteklene površine naj bodo varovane / rešetkami ali varovalno folijo. Ne izpostavljajte torbice, denarnice in dragocenosti, ker so lahko zelo lahek plen. Ponoći se izogibajte samotnim in slabo osvetljenim ulicam, podhodom in parkom. NA)POGOSTE]ŠI NAČIN VLOMOV |i13 POLICIJA Poškodovanje Lomljenje vrat s silo štrlečega telesa ali dela »na vzvod<< cilindričnega s primernim ' vložka. orodjem. 7 MENGŠAN ■ PROMET IP'. Suet za preuentiuo in uzgojo u cestnem prometu Med ostalimi dejavnostmi Sveta za preventivo in vzgo-jo v cestnem prometu, ki bo-do opisane v prispevku pri-hodnje številke Mengšana, je tuđi nadzor hitrosti prometa v Mengšu. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj z občinskimi sveti organiziral nadzor hitrosti prometa po celotni Sloveniji. Obćina Mengeš je radarsko tablo »Viasis Led« dobila za uporabo v času med 12. in vključno 14. novembrom 2001. Kot je verjetno marsikdo opazil, je bila tabla nameščena pri Avtoservisu Cregorc na Kamniški cesti. Radarska tabla je s presledki delovala od približno 9. do 18. ure vse tri dni. Omenjena tabla je ses-tavljena tako, da je poleg radarja, ki meri hitrost prometa v km/h na oddaljenosti približno 100 m, nameščena še LED indikacija (majhne lučke), ki vidno izpiše s številkami hitrost v km/h približajočega se vozila. Namestitev radarske table je imela preventivno-opozorilni značaj. Voznik je bil optično opozorjen, s kakšno hitrostjo je vozil (visina črk je približno 25 cm), Na nadzornem mestu, kjer je bila postavljena radarska tabla, je največja dovoljena hitrost 50 km/h. Podatke, ki jih nudi radarska tabla, je možno računalniško nadgraditi za razne namene. NEKA) OPAŽANJ: Vozniki, ki so opazili radarsko tablo in izpis hitrosti v km/h, so v većini primerov zmanjšali hitrost na še dovoljeno. Bili pa so tuđi takšni vozniki, ki tega opozorila »nišo opazili«, pa še kakšnih drugih prometnih znakov »ne vidijo«, ampak vozijo naprej »po stari navadi« tuđi 120 km/h in več. Radarska tabla stane približno 1.000.000,00 SIT. V tem času je odigrala pozitivno vlogo. Ker je cena dokaj visoka, bi bilo smiselno, da bi tako tablo kupile skupaj dve do tri občine. V tej smeri bo tekla tuđi pobuda. Na koncu je treba pohvaliti Avtoservis Cregorc, ki je pomagal pri vsakodnevnem shranjevanju table s podnožji in pri električnem napajanju za nemoteno delovanje naprave. Predsednik SPV Srećko Hribar Fotografije naprave: Boris Kavćič POLITIČNE STRANKE SDS OBUESTILO Namesto božično-novoletnih voščil borno sredstva namenili družinam oz. posameznikom, potrebnim pozornosti, v občini Mengeš. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš VABILO Tednik Demokracija je na r.i/polago v Knjižnici Mengoš. /rnikeyf,:,>riv.tnizativ> di Stridone .___ ^^^ 17 | MENGŠAN KULTURA MENGES - GLASBENO MESTO LETOS GOSTI nOUOLETM UIDEOIHEH Sobota, 22. december bo za Mengeš_ in Mengšane po-seben dan. Z vseh koncev Slovenije se bodo v dvorano FIT TOP zgrinjali obiskoval-ci, ki se radi nasmejijo, ki radi prisluhnejo dobri glasbi in pctju, radi pa tuđi za-plešejo do zgodnjih jutranjih ur. Tam bo letošnji NOVO-LETNI VIDEOMEH. l'o predstavi se obeta dobra zabava ob plesu ansambla PTUJSKIH 5, ki je osvojil letošnjega diamantnega sla-včka kot najboljši ansambel v Sloveniji, množica nasto-pajočih v programu Vide-omeha pa obeta izjemno ka-kovost, zato na NOVOLET-NEM VIDEOMEHU ne smete manjkati. Vaši gostie bodo: MENGEŠKA GODBA, s katero bosta kot duet zapela IVAN HUDNIK in JULIJA AVBELJ, SLAPOVI, ČUKI, PTUJSKIH 5, ALFI NIPIČ, NUŠA DERENDA, ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA, GAŠPERJI, MLADI DOLENJCI, ŠTAJERSKIH 7, NATALIfA KOLŠEK, KORADO IN BRE-NDI, brata dvojčka MARLAN IN BRANKO ZGONC, KVINTET DORI, ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK, ZAMEJSKI KVINTET IZ TRSTA, zdaj že lep čas Mengšanka VIKTORI|A, NATAŠA MIHELIČ, )ERNEJ KUNTNER kot FRANCO MERCATORI, pevka debitantka ANJA, plesa Ica T|AŠA MARČIČ in MIRO ŠVEGELJ ter plesalci folklorne skupine SVOBODA MENGEŠ. Scenarist in voditelj prireditve bo tuđi dvanajstič BORIS KOPITAR, ki z Viktorijo in Marjanom Zgoncem za to priložnost pripravlja novo presenećen je. Ker bo NOVOLETNI VIDEOMEH pravzaprav predpremiera silve-strovanja, bodo organizatorji goste posedli za miže in tuđi će Vam ne bo uspelo dobiti miže tik ob odru, boste vse dobro videli in sliSali, saj bo poskrbljeno za veliko platno, na katerem bo vse dogajanje prikazano čisto od blizu. Kar zadeva vstopnice, tako kot prejšnja leta velja, da jih je najbolje čim prej kupiti, sicer se lahko zgodi, da boste tuđi Vi med tistimi, ki se bodo za obisk NOVOLETNEGA VIDEOMEHA odločili prepozno. Prodajajo jih na obeh mengeških prodajnih mestih - v FIT TOP centru, kjer bo prireditev, ali pa v menjalnici Hram rožice - morda pa je se najbolje, da jih kar takoj rezervirate po telefonu 031 222 444. ANDREJA AUANČIČ POVIRK Gospa Andreja, z vami bi rad pokramljal, ker vas poznam 1 kot ustvarjalko na področju kaligrafije. je ta oznaka točn.i ali se ukvarjate še s čim drugim? Ukvarjam se res s kaligi-: fijo, vcncliir sem predvsem grafična in industrijska ol>! kovalka. Resnično sem največ projeklov naredila na področju grafićnega oblikovanja. Spoznal sem vas kot kreativno sodelavko Občine Mengeš. |a, z Občino Mcnges sodelu-jem že od vsega /,u'elk,i, še od lakral, ko je bila še krajevna skupnosl. Iskali so najboljšo grafično rešitev turističnega simbola Mengša. Moj predlog je bil Mengo (bacek), ki je bil tuđi maskota /a Igre brez meja na Malti. Takrat sem tuđi sama ročno izdelala maskoto iz ovčje kože in volne, ki je bila velika okrog enega melra. I/ Menga so se kasneje razvile mutacije: Mengo gasilec, Mengo glasbenik, Mengo skakalec itd. Teh mutadj je bilo na koncu već kot dvajset. Kasneje, po nastanku Občine Mengeš, pa sem oblikovala celost-no podobo pri/nanj. Oblikovala sem plakele, kaligrafija na teh plaket.ih pa je le nekakšen »stranski produkt«. Seveda je šio vse preko razpisa, na katerega sem se prijavila in na katerem so bili moji predlogi izbrani. Vanj sem vgradila simbole povezane, z Mengšem (pšenično zrno /aradi polj, slama /aradi slamnikarstva, sidro, ki je sestavina mengeškega grba itd.). Pripravili pa ste tuđi predloge za priznanja. Za priznanja sem pripravila idejni predlog, poslopek p,i sem spremljala do končne realizacije. Priznanja so izdelana iz ročno izde-lanega, unikatnega papirja, ki ga izdelujejo v mojstrski delavnici v Vevčah. Tiskajo se lahko le na sitotisk, ker je to tiskanje zelo zahtevno. Potem, ko so bila priznanja natis-njena, so me prosili, da izdelam še kaligrafske napise v knjigo pri/nanj in na same liste. Ali pri oblikovanju uporabljate računalnik ali delate vse ročno? Dolgo časa sem delala vse ročno, pa ludi ko sem kupila računalnik, sem veliko stvari delala ročno še naprej. Koliko časa je trajal postopek izbire vašega predloga? Kolikor se spominjani, je bil poslopek precej dolg in je trajal okrog pol leta, će pa šlejem še vse priprave pa še već. Po ra/pisu v časopisu sem prišla še na takratno Krajevno skupnosl Mengeš in prosila za njihove predloge. Poskušala sem upošlevati čim već njihovih želja. Moj predlog, turi-stični znak, ki je bil oblikovan iz imena Mengeš z violinskim ključem, ni bil sprejet. Mengo je bil izbran za maskoto. Turistični znak s harmoniko, slamnikom in planinami v ozadju pa je izdelala druga oblikovalka. Slogan S PISMIIO V SRCU je bil moj in je osl.il. Kasneje so izdelali še silhueto Mengša s cerkvijo. Zakaj je maskota Mengša ravno ovčka in ne katera druga žival? To izvira iz neke ljudske pesmice, /badljivke. Po /godovinskih /apiskih je ra/vidno, da je bila na širšem področju Mengša zelo razvita ovrjereja in / njo povezana (lomača obrl. Mislim, da bi lahko maskoto več uporabljali. Vern, (\<\ se uporablja v /ve/i s športom... Morda bi ovčko lahko uporabljali za popestritcv posameznih rubrik v Mengšanu? Mislim, da bi res lahko maskota popestrila podobo glasila. Vas lahko vprašam še o vaši izobrazbi? Imate likovno akademijo? Ne, nimam likovne akademije. Imam srednjo oblikovno solo, smer industrijski oblikovalec. Najprej sem se zaposlila v Interfilmu v Kranju. Ko je podjetje razpadlo, sem največ interesa našla na področju grafičnega oblikovanja. Povezala sem se s tiskarji, kjer sem si pridobila ludi veliko izkušenj. Na področju oblikovanja delam že 12 let, samostojno pa ft lel. Sem samostojna podjetnica. Od kod ste doma? Doma sem / (lorenjske, iz Holemaž, poročila pa sem se na ljubljansko barje. Po pogovoru mi je gospa Andreja Aljančič Povirk pokazala se šlevilna dela, ki jih je izdelala za razne druge naročnike, nekaleri med njimi pa so bili še v fazi oblikovanja, ker jih naročniki še nišo potrdili. Gospe Andreji želim še veliko uspeha pri njenem ustvarjalnem delu. Matjaž Koncilja INTERVJU -«n MENGSAN ITTtacna $ival Če te je ponoći strah, si blizu glave nalepi svetleče zvezdice. Tako boš pregnal mračno žival (mračna žival se boji svetlobe). Če se mračna žival ne ustraši, zapoj tole pesmico: Strahec, strahec, pojdi stran, z zvezdico te požgečkam. Mračna žival se bo gotovo prestrašila, zato bo zbežala. Katarina Medved, 4. d OŠ Mengeš Moja mračna žival Mamico ali očjja bi prosila, da sta pri meni toliko časa, da zaspim. Potem ko spim, spi tuđi mračna žival. Imela bi prižgano majhno lučko na nočni omorici ćelo noč. Če bi se ponoči zbudila, soba ne bi bila temna in mračne Hvali ne bi bilo. Vsak večer bi na nočno omari-co postavila čokoladen piškot. Mračna žival jih ima zelo rada in koje sita, zelo močno zaspi in ne strašil. Ana Pišek OŠ Mengeš Lnecept pfotrmfacni žiuali nDBlgo v noč: me je bilo sirah, ko je m,imi< .1 /večer ugasnila luč. Prišla je mračna /iv.il in ni m ni hotel,i oclili o( in slridke s.injc, sem se pokril.i če/ glavo. Še vedno je bil priiu v moji glavi, l.iko sem s prini em v gl.ivi hilro /asp.il.i. H1I.1 sem vesela, s.ij mi mračna /ival ni mogla do /ivega, vse do |uha. Mamu 111,1 piavljic ,1 mi je pomagala, da sem lahko (elo nm san- tjala o iiKH ncin mogočnem puncu. Od takrat naprej mi int.una /ival ne priđe bli/ti, ludi v najlem-/lejših nočeli bre/ /ve/d. Kim Prokič, 4. d žival iz mraka Zvečer sem se odpravila že zgodaj spat. V sobi sem imela prižgano luč. Brala sem knjigo. Kmalu sem ugasnila luč in zaspala. Imela sem hude sanje. Morala sem vstati in iti na stranišče. Za seboj sem videla čudno pošast. Vsa sem bila prestrašena, saj nisem vedela, od kot ta pošast prihaja. Tekla sem gor in dol, tako da sem se zaletela v vrata. Ko sem padla, je tuđi pošast padla. Bila sem na smrt prestrašena. Po kolenih sem odšla v sobo. Vsa sem se tresla. Dolgo časa nisem mogla zaspati, ker sem pričakovala pošast. V pričakovanju pošasti sem zaspala. Vzšlo je sonce in s tem je odšla tuđi pošast. Petra Hribar, 4. d Kako sem pregnala mračno žival Ko sem se ponoči zbudila iz hudih sanj, se je izpod postelje prikazala koruza. Imela je velike oči kot miš in majhna usta kot slon. Potlej je prikorakala bliže postelji. Zmedla sem se, ker je bila tako strašna. Na srečo imam pri sebi vedno kozarec vode, če sem ponoči slučajno žejna. Koruza se mi je vedno bolj približevala. Nisem vedela, kaj naj storim, zato sem prijela kozarec z vodo, da bi jo polila. Toda joj, voda se je zlila mimo koruze. V kozarcu je ostala samo še kapljica vode. Nato sem zlila nanjo poslednjo kapljici in rekla: Kapljica, kapljica, naj se polije nate. In res, majhna kapljica vode uniči grozno koruzo z zelenimi lasmi. Naslednjo noč je bilo že vse mirno. Nina Grilj li Ekf: M?« - l»litifeCHH! ■uunUEGAOUA Možnost placila na obroke Dobeno 75,1234 Mengett Telefon :01 / 723 09 00, www.hp-commerce.st NAŠA ŠOLA ., . . m MENGŠAN [naš vrtec leden vseživljenjskega učenja v vrtcu Sonček Letošnji teden vseživljenjskega učenja je že za nami. Tokrat je v tem projektu Andrago-škega centra Republike Slovenije sodelovalo preko petsto različnih izvajalcev iz vse Slovenije. Že od vsega začetka je tuđi vrtec Mengeš aktivni udeleženec tega projekta. Otrokom in staršem vrtca Sonček smo ponudili naslednje dejavnosti: Za StttPSC je bilo organizirano predavanje gospe Lasič o zdravi prehrani in prehrambenih navadah otrok, ki pa se ga je žal udeleži-lo malo staršev. »SONČKI« NA OBISKU PRI SKOKOVIH 2?C1 Otroke: čevljar srečo jeretina na obisku Gospod leretina se je na naše veselje odzval vabilu, s seboj v vrtec je prinesel staro ćevljarsko orodje In otrokom pokazal, kako so čevljarji nekoć šivali čevlje. FRIZERKA - MAMICA, GOSPA FRIZIRA OTROKE Tako starejši kot naši najmlajši otroci so se prepustili spretnim prstom fri/erke, kasneje pa so si svoje nove podobe ponosno ogledovali v ogledalu. Dru/ina Skok je prija/no sprejela v svoj dom starejši skupini otrok in jim predstavila postopek peke kruha v krušni peči, kar je bilo za većino otrok nekaj povsem novega. Teden vseživljenjskega učenja pa smo zaključili z razstavo starinskih obuval, ki so jih naši starši ves teden pridno prinašali v vrtec in nam s tem pomagali pri i/vedbi delćka projekta Nekoč-danes, ki ho v našem vrtcu potekal vse šolsko leto. 20 MENGŠAN KMETIJSTVO I N EKOLOGIJA JEZERO U PRISTflUI Bajer pri opekarni (zanj se uveljavlja tuđi ime Jezero v Pristavi) je sekundarni ekosistem, kar pomeni, da je bil njegov nastanek možen zaradi delo-vanja človeka v preteklosti. V tem primeru je opuščeni glinokop zalila voda, ki zaradi nepropustnosti podlage ni mogla pronicati v tla. Ker v prostor ni bilo nadaljnjega velikega poseganja, se je začel naraven razvoj ali sukcesija, ki je postopoma napredoval do "stanja" ekosistema, kakršen je danes. Ekosistem je med seboj na zelo zapleten način povezana skupina organiz-mov, skupaj z življenjskim prostorom, ki si ga delijo in so od njega ter drug od drugega brezpogojno odvisni. To dejstvo nam takoj da misliti, da so takšni sistemi nekaj zelo dinamičnega, hkrati pa občutljivega na spre-membe, ki žanje nišo "predviđene". Ekosistemi na Zemlji na novo nastajajo, prav lako pa tuđi umirajo. V naravi je to običajno izredno počasi napredujoč proces (že omenjena sukcesija), ki z desetletji, stoletji ali ćelo tisočletji vodi v nastanek novega ekosistema z drugačnimi lastnostmi in življenjskimi združbami. Kadar pa v ekosistem nepromišljeno poseže ćlovek, to povzroči njegov nenaden propad brez možnosti nadaljnjega razvoja. To dejstvo seveda kliče po razmišljanju o odnosu do stvari, ki nikakor ni in ne more biti naša lastnina. Naravovarstvo se v zadnjem času moćno poskuša otresti antropocentri-čnega (torej i/ključno k človeku usmerjenega) gledanja na svet. Kar je v naravi prej nekaj veljalo zaradi svoje ekonomske vrednosti, v novem pogledu pridobi popolnoma drug pomen: narava in z njo živa bitja so vrednota sama po sebi, ne glede na korist, ki bi jo utegnili prinesti človeku. S tega stališča torej naravovarstvenik, kar bi moral v svojem bistvu biti pravzaprav vsak človek, gleda na to, kar ga obdaja in česar del je ludi sam. Do tega ima zato etične in moralne dolžnosti in odgovornost, kar pa je navadno seveda veliko težje sprejemati kot tako imenovano "pravico", ki K1 običajen (enostranski) odnos lastnika do njegove lastnine. Poleg tega, da je vsaka življenjska oblika, z znanstvenim izrazom imenovana "biološka vrsta", vrednota sama po sebi, pa je še veliko pomemb-nejša njena vloga, ki jo ima v sistemu, v katerem živi. Z odstranitvijo ali nenaravno vselitvijo ene same vrste lahko ekosistem utrpi nepopravljivo škodo, ki v končni fazi vodi v njegov propad. Obratno pa tuđi vsakršen poseg v prostor n,i lak ali drugačon način škodujo vrstam, ki v tem prostoru živijo. Da je človek sposoben strašnih posegov, ki v čisto majcenem delčku časa, ki je bil potreben za razvoj takšnega ekosistema, la ekosistem dobesedno izbrišejo z obličja Zemlje, pa verjetno ni treba posebej poudar- jati. Propad ekosistema kot celote je tragedija - ekosistemi so namreč osnovne funkcionalne enote v naravnem svetu, katerega del smo ludi vsi mi. Človek brez ostale narave ne more preživeti - in glej jo ironijo - varstvo narave v končni fazi ni pravzaprav nič drugega kot skrb za človekov obstoj. Le da gre v tem primeru za vzajemne odnose med člove-kom in naravo in je nekako slutiti, da prihodnost obstaja. Kakšen pomen ima torej jezero v Pristavi, še posebno glede na to, da je pravzaprav nastalo zaradi človekovega posega? Dejstvo je, da je bil kop v preteklosti izredno grob poseg v prostor. Seveda ne moremo na vse gledati popolnoma radikalno - človek naravne dobrine potrebuje in jih vedno bo. Vendar pa je dejstvo tuđi, da je bil kop naposled opuščen in jama prepuščena naravnim dejavnikom. Dejstvo je, da je s tem nastal nov ekosistem in dejstvo je, da ima svojo vlogo v naravi. lezero v Pristavi kot ekosistem je habitatno zelo raz-gibano. Habitat je del ekosistema, ki nudi prostor, zavetje in hrano neki vrsti (običajno pa skupini več vrst). Habitat je na primer obvodno vrbovje ali pa trstičevje. Habitat je tuđi prodišče ali pa samo vodno telo. Torej: bolj kot je ekosistem habitatno bogat, večja je pestrost vrst oziro-ma večje so možnosti, da svoj prostor tu najdejo nove vrste, ki se tako naravno na novo vključujejo v ekosistem in ga s tem bogatijo - ne le številčno, predvsem kakovostno. To pomeni, da je tak ekosistem "odpornejši" in bolj prilagodljiv na naravne spremembe. Na območju bajerja je bilo po podatkih Društva za opazovanje in preučevanje ptić Slovenije opazovanih kar 123 vrst ptić, od tega 92 gnezdečih. Med njimi so mnoge na Rdečem seznamu Republike Slovenije, nekatere pa so ćelo ogrožene na mednarodnem nivoju. Po podatkih Centra za kartografijo favne in flore tam živi nekaj deset vrst kačjih pastirjev, od katerih so nekateri popolnoma odvisni od bajerja, saj tam poteka njihov celoten razvoj - od jajčeca do odrasle živali. Ena vrsla je kritično ogrožena, kar pomeni, da je tik pred izumrtjem. Z izgubo živl-jenjskega prostora se takšni vrsti seveda ne piše nič dobrega. Po letu 1998 je zaradi prekinitve črpanja vode za potrebe opekarne gladina bajerja narasla, kar je povzročilo propad nekaterih habitatnih tipov na obrežju bajerja, hkrati pa so se na drugih predelih odprle možnosti za nastanek novih. Propad habitatov je v veliki meri vplival na nekatere vrste, predvsem tište, ki so nanje ozko vezane, z razvojem novih pa se odpirajo nove možnosti za (ponovno) naselitev izgubljenih oziroma novih vrst. Ekosistemi, podobni (ezeru v Pristavi, v Sloveniji nišo redki, vendar jih je na območju Ljubljanske kotline ohranjenih le malo. Z ekološkega stališča ima )ezero v Pristavi velik pomen predvsem zato, ker v njem pre-bivajo ogrožene vrste, katerih osnova je t. i. Rdeči seznam. Zato ga je potrebno varovati, varstvo pa pomeni, da so določene človekove dejavnosti na tem območju nesprejemljive. Tako ekosistemu močno škodujejo hrup, množično obiskovanje, vnašanje kemičnih odpad-kov in organskih snovi, uničevanje rastlinstva in živalstva, grobo posegan-je v prostor (zemeljska dela in gradbeništvo), vnašanje tujerodnih vrst, spreminjanje vodnega režima in podobno. Več kol očiten je torej paradoks, da naravo varujemo pred človekom, pa vendarle za človeka. Zato je potrebno stremeti k njeni čim večji neokrnje-nosti. Edino taka nam bo lahko nudila tisto, zaradi česar je vrednota: sprostitev, mir, potešitev raziskovalnega duha, učilnico o življenju in - za življenje. Urša Koce, študentka 4. letnika biologije, ekologije-sistematike 21 MENGSAN vaš 4_ p o š t m Pismo dveh mladenk omenjenih v prostijem uvodniku pC. ^upan Tomaž Štebe! Lep pozdrav vsem, ki redno prebirate glasilo MengSan. Zasledili sva najin grafit v Mengšanu št. 86. Dne 27.9. sva se odločili, da ga sčistiva. A zaman, bilo je lepo kot na začetku. Iskreno se opravi-čujva in pred Mengšom prisegava, da se to ne /godi NIKOLI VEČ. Zelo nama je žal, da je do tega sploh prišlo. Zato vsi mladi pozor: bodite pametni in ne počnite tega, saj sva midve naredile veliko napako. Bodite boljši od naju. Veva da sva naredile veliko napako. G. župan prosim, da nama oprostite: SA] BI NAMA VE-jLIKO POMENILI, in verjetno vam tuđi! Hvala za razumevanje. PS. Želiva ostati anonimni! Hvala Šely & naty Iloua hidrantna omarica Člani Gasilskega društva Mengeš iz Loke pri Mengšu z vodjo gospodom Ručigajem so že sredi oktobra organizirali predstavitev postopkov z upravljanjem s hidranti na Dobenu. Prvo srečanje je bilo pri gostilni Ručigaj, kjer imajo tuđi lastni hidrant. Poleg domaćih se je sestanka udcležil le en predstavnik. Drugo srečanje, dve uri pozneje, pa je potekalo pri Trojansku, kjer so tuđi namestili lično hidrantno omarico. Zbralo se nas je le nekaj već, pa čeprav sem z obvestili obiskala ne le prijavljenih stalnih prebival-cev na Dobenu, temveč tuđi vse vikendaše.Saj se vendar ta problematika tiče vseh, pa čeprav le redki v primeru požara vedo, kje se nahajajo najbližji hidranti. Nova hidrantna omarica vsebuje ves pribor, dodati pa so ji morali še tri cevi, saj je sele preizkus pokazal, da je bila prvotna ocena razdalje napaćna. Prebivalci Dobena se zahvaljujemo za to pridobitev, čeprav smo v razgovoru po srečanju ugotavljali, da na nekaterih podorčjih hidrantov ni, sploh v širši t.i. razpršeni gradnji. To pa je problem seveda samo za tište, ki se tam nahajajo in tako v primeru požara ostajajo nemoćni. Zato člani gasilskega društva pozivamo, da bi morali resiti prej omen-jene probleme. Ana Jernejčič, Dobeno AVS \l DIO VIDI (> SIKMS 1234 Mengeš, Hribarjeva 38 tcl,fax.:01729l3 03 01 729 13 04 poohlaščeni servis: Shl/VI?F» KENW00D servisiranje: E-mail: avs.tnenge8@tiol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odloiitvi za nakup audio-video aparalov SHARPi« KENW00D TV APARATI, CD KOMPONENTE, VIDEOREKORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vseh znamk, KAMKORDERJI znamke SHARP, AVTORADIJI, DVD (digital versatile disc) in MINIDISKI znamke KENVVOOD. I luli debenskih tepk Ustanovile smo ga žene z Dobena, no pravzaprav gospe. Navdih za takšno ime smo dobile, ker so »tepke« za Dobeno prav tako znane kot »sekirca« za Trzin ali »bac« za Mengeš. Vemo, da nekateri prav sočne tepke pobirajo po tleh za različne priboljške. Starejši sosed pa ve ćelo to, kateri letnik iz zaloge znanega žganja mu je najbolj pošel. Ampak me se ne damo in če se to sliši še tako neumno, smo se poimenovale prav po njih dobenske Tepke torej. Tako smo na prvem srečanju 15.10.2001 v gostilni Pri Fani v Mengšu sestavile ćelo zapisnik. Na predlog gospe Marte, duhovne vodje in ustanoviteljice kluba, smo se zbrale kar v lepem številu. Za naselje Dobeno se zdi številka 14 kar zadovoljiva, zlasti, ker so se štiri še opravičile.Navzoče dame: Ana, Antonija, Cveta, Irena, jadranka, Mata, Majda, Marjeta, Mihaela, Monika, Marinka, Rezika,Špela in Zora - po abecednem redu, smo soglas-no sklenile, da se dobimo vsak drugi ponedeljek v mesecu ali po dogovoru. Nadalje smo menile, da bi se lahko tuđi kulturno udejstvovale, in sicer: • Spas teater • Koncerti • Razno (izleti oz. prevozi - Max) Za zapisovanje smo zadolžile Zoro, za objavo člankov o naših družabnih srečanjih v mesečniku Mengšan je zadolžena Ana, za organizacijo srečanj in vabil je odgovorna Marta, za pisanje in tiskanje ten vabil pa Monika. Na večerji v prej navedeni gostilni smo preživele čudovit večer. Ob pripovedovanju šal in resničnih dogodkov, vse od Spodnjega do Zgornjega Dobena, smo se nasmejale do solz. In ker nismo pretirano pile, smo prav ubrano tuđi zapele. Ćeprav smo bile res vse dame - dobesedno, in se razlikujemo kar precej po letih, smo bile; vesele, ker smo vse /držale do zaključka in se ni nobeni prezgodaj mudilo domov. Zato mislim, da bi se srečanja tuđi v bodoče obnesla. In ko borno dobenske Tepke preživele naslednji zanimiv večer, vas bo z veseljem obvestila o tem katera izmed članic. Za dobenske Tepke zapisala Ana lernejtič MENGSAN PRHum nnsuETi u GlfiSILU OBČinE menGEš Absolventi in studenti zaključnega let-nika studija prava na Pravni fakulteti v Ljubljani pod strokovnim mentorstvom diplomiranih pravnikov s teo-retičnimi in praktičnimi izkušnjami (asistenti in odvetniki) smo se odločili, da borno odgovarjali na konkretna pravna vprašanja občanov v občinah domžalsko-kamniške regije v obliki pravnih nasvetov v lokalnih časopisih. S tem želimo pomagati posameznikom, ki ne vedo, ali jim doloćena pravica pripada in pod katerimi izpolnjenimi pogoji se ta lahko uvel-javlja ter kako in kje; oziroma osebam z določenimi problemi v različnih pravnih postopkih (postopki na upravnih enotah in na sodiščih). V želji, da borno na zastavljena vprašanja občanov odgovorili na način, ki jim bo v celoti, razumljivo ter predvsem neposredno uporabljivo predstavil njihove možnosti v konkretni situaciji, pozivam občane, da nam pošljejo vprašanja, ki bodo anonimno objavljena na naslednjo elektronsko pošto: matjaz.koncilja@siol.net oz. pravnapo-moc@hotmail.com ali na uredništvo glasila Občine Mengeš: Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, na katera želijo prejeti odgovore v obliki pravnega nasveta, objavljenoga v Mengšanu. Če bi se izkazalo, da so med občani številna pravna vprašanja, bodo v prihodnosti verjetno potekali tuđi individualni razgovori v obliki pravne svetovalnice. Boštjan Pavec **V! Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Bergonta 3,1740 Kamnik TaMon/fakv. 01 8312 355, GSM 041 689 750 -BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) TEGOLA CANADESE TRIMO TREBNJE Garant\\oi . lOletzadeb ( . do 50 let za matenc MiMMmmmmmm ZDRAVJE IN LEPOTA ZDRAVLJENJE ZR0KAMI Te dni odpira svojo ordinacijo v prostorih Beautv hair Mihaela, na Ljubljanski 80 v Domžalah, alternativni zdravnik Magbul Musić -Magi, ki je do sedaj pomagal že številnim zvezdnikom in navadnim smrtnikom. »Vem, kaj zmorem in komu ne morem pomagati.« Mostarsko-zagrebškega kiropraktika, bioenergetika in radiestezista Magija poznajo že številni gledalci TV3 in drugih lokalnih televizijskih in radijskih postaj po Sloveniji. Večina od njih je presenećena, ko jim po telefonu razlaga približno takšne besede: »Bodite pozorni na svoj pritisk. Vidim, da imate težave z žolčem.« Poslušalka prizna, da je bila operirana in da še vedno ni v redu. »Kot otrok ste videli nekoga, ki je umri in lakrat so se začele vaše težave - strahovi, depresije, zagrabi vas panika, ves čas ste v stresu,« razlaga drugi. Ta mu pritrjuje. Naslednjemu poslušalcu pove, da ima pod posteljo škallo in v blizini hiše izvor sevanja. Prizna, da je transformator nekaj metrov od hiše in tuđi tisto o škatli drži... N A S V E T IR IMAGE d.o.o., Podgorje 61b. Kamnik MENGSAN Iz d r a v jflHHBHHBBL ep o rflB Tišti, ki na takšne diagnoze ne dajo veliko, zamahnejo z roko in rečejo, da to ni nič posebnega, saj ima skoraj vsak kakšno od naj-pogostejših zdravstvenih težav, ki jih ni težko uganiti. Drugi manj prepričani še vedno ne vedo, v kaj verjeti. Tretji, ki so preizkusili zdravljenje uradne medicine in nišo zadovoljni z rezultati, poskusijo vse, da bi jim bilo bolje. In Magijevi pacienti trdijo, da jim je bolje. »Nekateri mislijo, da je dovolj, da prebereš literaturo o bioenergiji in že se lahko s tem ukvarjaš,« pravi Magi. »Mislim, da mora imeti človek osnovno znanje o medicini, vsak, ki se s tem ukvarja, mora poznati anatomijo človeka, da lahko zdravi. Sam stojim za tištim, kar delam, vem kaj zmorem. V mojem telesu je veliko več energije kot pri većini Ijudeh, hkrati pa sem se jo naučil uporabljati. V tem je vsa skrivnost,« pravi Magi. Vsak človek ima okoli sebe magnetno polje in vsak izžareva energijo, pozitivno ali negativno. To vpliva na človekovo zdravje, njegovo razpoloženje. Vsak z manj energije lahko sprejme energijo od človeka z večjimi zmogljivostmi. Bolan človek se zato lahko počuti bolje in ćelo ozdravi. Vendar niko-mur ne obljublja nemogočega. Treba je tuđi vedeti, kako prenašati bioenergijo na drugega, da ne bi bil sam ogrožen. Zato mora svojo bioenergijo stalno nadgrajevati in prečiščevati energetski sistem. Od sosede do zvezdnikov Da ima več bioenergije kot drugi, je odkril po naključju, še ko je živel v Mostarju. Soseda, ki je prihajala k mami na kavo in je imela pogoste migrene, je ugotovila, da ji je v njegovi blizini bolje. O bioenergiji in drugih alternativnih oblikah zdravljenja ni vedel ničesar. Iz tujine je začel naročati strokovne knjige, šel na razne tečaje. Najprej je zdravil ljudi v Mostarju, se od tam preselil v Zagreb in nato še v nekatera hrvaška mesta. Zadnja tri leta je zdravil v Rogaški Slatini, kjer je imel v hotelu Sava svojo ordinacijo. Pomaga bolnikom z ledvičnimi in žolčnimi obolenji, boleznijo ščitnice, Ijudem, ki trpi-jo zaradi išiasa, nizkega ali visokega pritiska, gastritisa, migrene, s kiropraktičnimi metodami popravlja hrbtenico... Pomaga tuđi pri psihičnih težavah, zlasti pri premagovanju različnih strahov. »Po naravi sem veder človek in vsak, ki mu je do zdravja, bi moral misliti pozitivno. Negativne misli se namreč vračajo kot žogica, ki jo vržeš v zid. Človek lahko zboli tuđi zaradi tega. Zato pri terapiji pacientu ne samo, da mu dam svojo energijo, s svojo metodo budim njegovo pozitivno energijo, ki je zaspala,« pojasnjuje Magi. |e član mnogih mednarodnih zduženj bioenergetikov in radiestezis-tov. »Moja bioenergetska zmogljivost je dokazana, o tem priča Kirlijanova fotografija, ki prikazuje veliko sevanje bioenergije iz mojih rok.« Pomagal je tuđi številnim znanim Ijudem, od umetnikov, uglednih politikov, zdravnikov in novinarjev. »Najbolj nejeverni popustijo, ko jim po telefonu povem, kaj vse z njimi ni v redu. Većina je šokirana, ker jim je zdravnik povedal kaj podobnoga.« Tako je pomagal Severini, Zrinku Tutiću, Danijeli ..., pa športnikom, kot je sloviti Michael Schumacher, ki je imel težave s hrbtenico, nogometašem, kot sta Šuker in Mamič ter mnogim drugim. Tuđi slovenski estradni umetniki hodijo k njemu, Simona VVeiss na primer. Mleko na televizor Magi pa se ukvarja tuđi z radiestezijo, kar pomeni, da ugotavlja nezdrava sevanja v bivalnem okolju. Človekovo zdravje je lahko porušeno, će većino časa preživi na mestu, ki ševa negativno energijo. To pomeni, če dolgo sedi pred televizorjem, će živi v hiši, kjer tečejo podzemne vode... »Že naši predniki so imeli metode ugo-tavljanja zdravih mest za gradnjo,« pravi. Položili so temeljne kamne in če so bile pod njimi čez dan ali dva žuželke, so gradili, sicer ne. Na takšnih nezdravih energetskih predelih se tuđi živina ni hotela pasti, medtem ko se človek in mačka žal rada zadržujeta prav na takšnih mestih. Vendar mačkina dlaka takšna sevanja vpija in jo varuje pred boleznimi, pri človeku pa ni tako. Magi odkriva lakšna nezdrava mesta in Ijudem svetuje, kako naj si postavijo posteljo, da bi se izognili bolezni. Poleg tega priporoča, naj odložijo zlat nakit pred spanjem. Ponoći namreč zlato odvzema energijo našemu telesu, enako televizor in drugi električni in elektronski aparati. Da bi odstranili ta škodljiva sevanja, je priporočljivo nanje postaviti kozarec: mleka, pravi Magi. Sam se nikoli ne odreče tistemu, kar ga veseli. Tuđi on ima stresne trenutke, pravi, da je rešitev v ukvarjanju s samim seboj. Meditacija je eden najbolj popularnih načinov in od ličen način za doseganje psihofizičnega ravnotežja. Priporoća jo vsem. Uubezenje najveoja sila Verjetno pa svojih sposobnosti ne bi nikoli razvil (Jo te mere, če ne bi v zgodnjem olroštvu zbolel za otroško paralizo in za meningitisom. Zdravniki so rekli, da gre za neko vrsto gripe in ga nišo ustrezno zdravili. Paraliza je zajela levo nogo in roko. Po zdravljen-ju je leva noga ostala krajša za štiri centimetre in pol. Začel je krepi-ti svojo duševno moć. Iz tujine je dobil medicinsko in duhovno literaturo. Pri li. letih je tako bral knjige o transcendentalni medicini in jogi. Zaradi krajše noge je imel precej kompleksov, zaprl se je vaše in v svoj svet. Takrat se je zaljubil v lepo dekle iz razreda, ki je bila všeč mnogim, vendar se ji ni upal približati. Dolgo je razmišljal, kako naj premaga svojo slabost. Začel je vaditi krepitev duha in telesne moči. Hotel je dokazati sebi, da zmore. Ugotovil je, da lahko največ doseže z jogo. Intenzivno je vadil štiri leta. Njegova leva noga je postopoma začela rasti. Po zelo napornih nekajletnih vajah je noga ostala krajša le še pol centimetra. »Ne vem, od kod moja sposobnost, sam se s tem ne obremenjujem. Očitno je vsak nadarjen za kakšno stvar, tako tuđi jaz. Verjetno pa ne bi bil to kar sem, če ne bi bilo moje bolezni in velike skrite Ijubezni do prelepega dekleta. Moj primer kaže, kaj lahko človek doseže z veliko voljo. Pri tem pa je Ijubezen največja sila na svetu,« pravi Magi. T.C. MENGSAN Uinska trgateu mengeških godbenikou u »nebesih« V soboto, 3.10. smo se i avtobusom odpravili na pravo trgatev v Šentrupert. Mnogi so se nam smejali, rekoč: »Saj je že vse potrgano, greste samo v zidanico ipd.« Moram priznati, da tuđi tišti, ki smo se dogovarjali za ta »izlet oz. žur«, nismo bili čisto sigurni, kako bo. Ko smo se pripeljali v Šentrupert, je bil cenler »bodoče« občine (?) kar poln. In tuđi domaća godba je bila tam. Takoj smo botri priskočili na pomoč. Pred začetkom Pohoda po Steklasovi poti je bil namreč kratek kulturni program. To je pohod po prekrasnih dolenjskih gričih, seveda mimo vinogradov in zidanic, pa ne samo mimo. Ljudje so bili tuđi iz naše regije. Ni bilo druženja z godbeniki! Takoj smo se odpravili na vrh hriba Hom, imenovan Nebesa. In to v pravem pomenu besede. Prekrasen pogled v dolino proti Mirni in »zaporom«. Trgali smo pri družini Brcar,ki so med vodilnimi »rvičkarji«. Takoj je sledila enolončnita iz kotla, pa veselo na delo! Do noći smo trgali. Malo smo se porezali, malo ravnali hrbte. Tuđi nekaj stokanja je bilo. Gospodar nas je pa kar usmerjal iz gricka na griček. Tik pred nočjo smo šli trgat nekaj sto metrov niže h gospe, stari 93 let. Pošteno utrujeni (od dela - se ve) smo si končno flogledali« še notranjost prekrasne zidanice družine Brcar. V bistvu smo imeli to trgatev namesto piknika. Potem se je pot do doma malo zavlekla. Potrebno je bilo pogledati, če je v Šentrupertu vse na svojem mestu, zaigrati kakšno »rundo« za nas, prijatelje in tuđi za našo, sedaj že staro znanko, gospo Roza-lijo, ki je še kako dobra plesalk.i. Naš prijatelj, ki je bil pred dvema letoma tuđi »kriv« za naše boterstvo ob ustanovitvi Godbe Sv. Ruperta, |ože Anderlič, bi bil pa tuđi zelo razočaran, če ne bi zaigrali kakšne runde še pri njem doma. To je bil še eden v nizu zanimivih dogodkov ob Mengeški godbi. Pojdite še vi v tište kraje. Res vam ne bo žal! Pa seveda k Brcarjevim v Nebesa! To je gotovo najboljša varianta, da priđete sigurno v nebesa... Eden sodelujočih na potapanju po dolenjskem vinorodnem okolišu Lađo Kosec PRI SOSEDIH [25 MENGŠAN Šport ob usakem uremenu Ne samo malo, kar moćno nas je zalivalo, ko smo si na novi motokros progi ogledali prvo tekmovanje za pokal Dunlop. Pogoj za obstoj vsakega športa je poleg navdušenih lekmovalcev ter tislih, ki prispevajo clenama sredstva, tuđi objekt ali prostor, kjer bodo potekale dejavnosli. S pomočjo občine Šenčur ter MK Gorenjske so tekmovalci AMD Sitar Dunlop Racing prišli do svoje prepotrebne proge za motokros, ki nosi ime po glavnem pokrovitelju Dunlop Moto park. Vendar, kakor je v uvodu povedal gospod Sitar, glavni organizator tekmovanja ter predsednik kluba, je z otvoritvijo tega centra zago-lovljena tuđi varnost mladih udeležencev v prometu. Čeprav je močno deževalo, se je ob progi zbralo precejšnje število Ijubiteljev motokrosa in imeli so kaj virJeti. Pravi motokrosistični spektakel s številnimi atraktivnimi skoki ter odlična 90 % preglednost proge ter dež so zadovoljili obiskovalce. Najbolj radovedni, ki so se postavili popolnoma ob progo, pa so domov odšli s popolnoma novo celostno podobo, verjetno ne v veselje mam ali žena, toda takšen je pač ta atraktivni šport. Mogoče pa bo ob naslednjem tekmovanju več sreće z vremenom. Ljubiteljev tega športa pa tuđi slabo vreme ne bo oviralo, da si ne bi ogledali druge mednarodne dirke za pokal Dunlop Slovenija. DJD Fata čisti tuđi ceste Predstavitev palete vozil prodajnega programa Hvundai, ki ga zastopa Avtocenter Šubelj iz Domžal pred blagovnico Vele, mogoče niti ne bi bila tako hitro pozabljena, če... Poleg znanih vozil smo tokrat opazili zanimivo poslikan novi Matrix, ki ga je dobila najbolj znana negovalka prostorov,čistilka Fata. Pred-vsem mladi so ćelo dopoldne prebili v njeni blizini, starejši pa so si ogledovali vozila. Najbolj napeto je bilo žrebanje, kjer so lepe nagrade za pravilne odgovore odnesli domov mlajši obiskovalci, ki so tuđi tako ali drugače aktivno sodelovali. Fata je odpeljala novega Matrixa proti domu, mi pa smo ji zaželeli veliko srećno prevoženih kilometrov. D|D Avtoakustika tuđi v Kamniku Še malo manjka pa nihče ne bo več brez tako popularnega mobija. Pa kaj moremo, tako smo se nanj navadili, da smo brez njega kar izgubljeni in se nam kar svet podre, če ga nimamo kakšen dan. Ker je potrebno stranki nuditi poleg same prodaje tuđi nasvete in servis, je v zadovoljstvo tako potrošnika kakor ponudnika Avtoakustika iz Homca odprla novo poslovalnico v Kamniku. Velika izbira novih ter rabljenih telefonov ter nasveli o sklepanju naročnin so velika prido-bitev za uporabnike mobilne telefonije iz Kamnika in okolice. PRI SOSEDIH nr MENGŠAN 10. obletnica Učnega centra Lokuanj 55. OBMOČNEGA ŠTABA TO DOMŽALE Desno c/dle, sekcijd Lukovica Podgora pri Zlatem Polju. V prelepem jesenskem sončnem popoldnevu se je 19. oktobra ob 17. uri začela svečana prireditev ob 10. obletnici osamosvojitvc Slovenije in ob 10. obletnici odhoda zadnjega vojaka |LA iz Slovenije ler ob 10. obletnici učnega centra Lokvanj v okolici Male Lašne. »Naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!« Na prizorišče je prišla častna enota Slovenske vojske ob spremljavi bobnov in se postrojila v ravni liniji. Za njim so prišli praporščaki območnih ZVV Slovenije. Šest pripadnikov Lokvanjcev je v tišini nosilo razvito zastavo Republike Slovenije do jambora, kjer sta jo dva častnika ZVVS ob pozdravu navzoče vojske in starešin dvignila na visok jambor. Godba iz Lukovice je zaigrala slovensko himno. »Mladenci, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up, Ijubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ko zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas!« Poveljnik lokvanjcev gospod Martin Planko je prinesel na oder bojno zastavo Lokvanja in jo postavil med številne bojne zastave 55. območnega štaba TO Domžale. Na oder so posamezno prihajali pripadniki Lokvanja, ki so v rokah nosili slovensko zastavo in v mikrofon povedali svoje ime in nato zastavo položili v vznožje jambora. Sledilo je častno veteransko dejanje, ki sta ga izvedla gospod Dominik Grmek in gospod Darko Erhard. Voditelja slovesnosti Helena in Vito sta orisala dolgoletno zgodovi-no Slovencev, njihovega trpljenja in boja pod tujimi zastavami v upanju za pravično stvar in stoletja dolgo oblikovanje narodne zavesti. Nato sta pozdravila spoštovane goste veterane iz Območnih ZVVS Kočevje, OZVVS Grosuplje, OZVVS Kamnik, OZVVS Domžale njihove praporščake, časno četo slovenske vojske, polkovnika Bojana Končana, župana Občine Lukovice Anastazija Živka Rurjo in vse ostale udeležence. Na oder je stopil slavnostni govornik Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovica in poz-dravil vse visoke goste, veterane in občane občine Lukovica. Na kratko je orisal pomem-bnost treh desetletnic, to je čas naše novejše zgodovine in čas, ko smo Slovenci na referendumu izkazali svoj odločni glas za samostojno in neodvisno Slovenijo. Posebno se je zahvalil veteranom takratnim pripadnikom slovenske TO, ki so se zoperstavili nepremagljivi ju-goslovanski vojski, ki se je v desetih dnevih se-sula v prah. Za obdobje po osamosvojitveni vojni pa je dejal, da je viđen zelo velik gospodarski napredek, vendar pa se vedno bolj poz-ablja na socialno, kulturno in duhovno rast Slovencev. Žaloslno je, da po desetih letih še vedno nismo pokopali žrtev povojnih pobojev režima, ki ležijo širom po vsej Sloveniji in jih odkrivamo še dandanes. Z neobsojenimi in nekaznovanimi zločini se mora Slovenija spopasti za prihodnost slovenskega naroda. Zaželel je vsem prijetno počutje v naši občini. Skupina učencev iz OŠ lanko Kersnik Brdo je prav lepo recitirala slovenske pesmi. Zmotno sem razmišljal, da šolski sistem ni več ideološko vpet med leta 1940, 1945, 1990. Nasprotno je dokazal izbor domoljubnih pesmi, omejenih v čas med drugo svetovno vojno. Slovenci premoremo veliko pesnikov z domoljubnim pesništvom, ki so ustvarjali pred omenjenimi letnicami in po osamosvojitveni vojni ZA Slovenijo. Na oder je prišel poveljnik Lokvanja stotnik 1. stopnje Martin Planko in opisa) delo in pomembnost učnega centra enote Lokvanj na Mali Lašni med osamosvo-jitveno vojno za Slovenijo. Povedal je, da so vsakemu slovenskemu prebežniku iz )LA nudili zaščito pred tajno vojaško policijo. V nadaljevanju pa je rekel, da se ne bi smelo pozabiti na ta dogodek in tuđi ne na Lo-kvanjce, ki so prispevali svoj delež k osamosvojitveni vojni in tako izkazali državljan-sko dolžnost. Namestnik poveljnika Lokvanja stotnik 1. stopnje janez Jare pa je v nadaljevanju povedal, kako visoko zaupanje je bilo med Lokvanjci, posebno pa še med domaćini, ki so hranili in branili informacijo o taboru Lokvanj in jim nudili vsakršno pomoć. V imenu Lokvanjcev se je zahvalil vsem za izjemno sodelovanje in pomoć domačinov, ki so jo nudili centru Lokvanj. K besedi so povabili polkovnika Bojana Končana, takratnega načelnika 55. območnega ŠTO Domžale. Najprej je dejal, da smo se v desetdnevni vojni zelo hitro uhranili bratstva in enotnosti. Izjemno čast in zasluge je imela enota Lokvanj, da ni ugasnilo življenje mladih slovenskih fantov, ki so se kot na-borniki znašli v |LA in so s svojim begom ogrozili svoja življenja. Prav tu pa so Lokvanjci opravili svojo dolžnost, ki ni bila in ne bo nikoli pozabljena. Priznanja Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana in okolica, ki ga podeljuje ob 10. obletnici vojne za Slovenije s častnim nazivom Slovenska družina, je nato podelil predsednik območnega OZVVS Domžale Dominik Grmek. Priznanja so pre-jele naslednje družine: družina Klopčič iz Male Lašnei., po domaće jerjejevc; družina Moćnik, Mala Lašna 2., po domaće Slapar; družina Pavlič, Mala Lašna 3., po domaće Štefk; družina Klopčič, Mala Lašna 4., po domaće Markove; družina Kožar, Trnjava 1 7. in družina Vrankar Obrše 1, po domaće Korošc. Otroški pevski zbor OŠ Janka Kersnika Brdo nam je lepo zapel nekaj pesmi. Voditelja sta zelo dobro prireditev pripeljala do konca in v imenu pokrovitelja Občine Lukovica zaželela vsem prijetno druženje ob pogostitvi. Godba Lukovice je zaigrala koračnico in častna četa slovenske vojske je odkorakala s prizorišča. Med veterani je stekel prijeten klepet in obu-janje spominov v domovinski vojni za Slovenijo leta 1991. Mnogi po desetih letih ugotavljamo, da ni vse tako, kakor je bilo zamišljeno leta 1991. Uradna politika nam poskuša odvzeti vred-nost, pomen in dosežek osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Naš odgovor nato je jasen kot leta 1991 - »skupaj v vojni, skupaj v miru«. Na koncu se moramo zahvaliti vsem nastopajočim, Občini Lukovica, veteranom vojne za Slovenijo, častni četi slovenske vojske in članom športnega društva Zlato polje. Danilo Kastelic PRI SOSEDIH 271 MENGŠAN Deveti spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo 1991 Tradicionalni deveti spominski pohod vojne ZA Slovenijo smo udi to pot priredili člani OOZVS Domžale v nedeljo, 14. oktobra 2001. Smer 21 kilometrov dolgega pohoda je bila: Krašnja, Limbarska gora, Negastrn, Gradišće pri Lukovici, Lukovica, Brdo, Rafolče, Vrhovlje, Jasen, Kolovec in turistična kmetija Pri Čeh. V meglenem jutru smo se zbrali sredi Crnega Grabna na avtobusnem postajališču v Krašnji v občini Lukovica. Uredili smo nahrbtnike in se podali v strm hrib proti Limbarski gori. Ko smo prišli na vrh, nas je čakalo toplo sonce. Ogledali smo si znamenitosti prelepe cerkve sv. Valentina in pogovor je stekal tuđi o zgodovinskem gradu Lilienberg, po katerem je gora tuđi dobila ime. Vodja pohoda Dominik Grmek nam je nato pripovedoval, da je imel 55. območni štab za teritorialno obrambo Domžale tu nameščene med vojno svoje izvidnike in njihov pomen pri odkrivanju okupatorja- JLA. Pot nas je peljala navzdol skozi vas Negastrn proti novemu jezu na Drtijščici. Tu smo se za hipec ustavili in modrovali o pridobitvi jezera in bodočem turističnem centru. Povzpeli smo se proti Gradišću, ki je ime dobilo že v pradavnim. Tukaj so našli već gomil, posode, jantarske ogrlice, železne nože in meće iz halštatske dobe. Kot je dokazano v zadnjih letih, je halštatska kultura od Venetov, prednikov Slovencev, ne pa Ilirov, ki so se poraženi od Grkov vračali. Kasneje so sredi Gradišća postavili utrdbo Rimljani. Odšli smo naprej in pot nas je vodila mimo stare pošte v Lukovici. Tam je dolina Črnega grabna najožja, zato so bili leta 1991 ob magistralni cesti pripravljeni betonski španski jezdeci, će bi tanki prodirali proti glavnemu mestu. V občinskem središču v Lukovici smo se ustavili na čaju pri gostilni Bevc. V gostilni se je slišal glas harmonike, za sosednjo mizo nas je starejši občan podučil fino, ali ste slišali našo ta rdečo muziko«. Odgovoril sem mu, da glasbe ne ločim po barvah, čeprav sem spoznal, za katero pesem gre. Ker je bil verjetno namen druščine izza sosednje miže, da nas spre, smo se umaknili na dvorišče. Po besedah sodeč sklepam, da gre verjetno za nestrpne člane ZZB NOB in člane ZKS ali novejših prenoviteljev do veteranov vojne za Slovenijo leta 1991. Na znanje vsem s podobnim razmišljanjem pa sporočam, da je od nastanka prave slovenske države Karantanije pa vse do leta 1991 bila edino TO Slovenije kot vojaška formacija tista,ki je onemogočila in premagala agresorja JLA innjihove simpatizerje ter dosegla, da je Slovenija še danes samostojna, svobodna in demokra- tično priznana država po vsem svetu. Naj še dodam, da ZVVS Domžale združuje člane, ki smo različnega političnega in verskega prepričanja, kar nas še bolj združuje in bogati, od leta 1991 pa nas veže naš znani slogan flskupaj v vojni, skupaj v miru«. Pot smo nadaljevali do Brda, rojstnega kraja pisatelja, politika in notarja ]anka Kersnika. Na Brdu smo si ogledali graščino,ki jo prenavl-jajo, prelepo farno cerkev in pred njo spomenik zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne Vodja pohoda Dominik Grmek je pripovedoval, da je na posestvu Kersnik bajar, v katerem rastejo lokvanji. Po tej rastlini je 55. območni ŠTO Domžale imenoval zbirni center za prebegle vojake -Slovence. Ta center se je organiziral in deloval v mesecu Juliju 1991 v širšem okolju Male Lašne. Trd asfalt nam je utiral pot skozi Rafolče s prelepo cerkvi-jo sv. Katarine, tam se nam je pridružil poveljnik enote Lokvanj, gospod Planko. Šli smo preko Vrhovelj do Golaževega peskokopa proti vasici Jasen. V gozdu na koncu vasice Jasen smo prekinili odbojkarsko tekmo nedeljskih obiskovalcev iz bližnjega Šentvida. Ogenj, na katerem se je pekel kostanj, je našim želodcem sporočil, pohitite proti Kolovcu, ker nas verjetno že caka golaž. Premagali smo zadnje metre vzpona na poti skozi Kolovec vse do turistične kmetije Pri Čeh, kjer so nas že čakale dobrote. Vodja pohoda in predsednik ZVVS Domžale Dominik Grmek je vsem pohodnikom pojasnil pomen spominskega pohoda in obujanja zgodovinskih spominov na vojno za Slovenijo leta 1991. V nadalje-vanju je poveljnik zaledne enote 55. območnega ŠTO Domžale Darko Erhard povedal, da je bila na kmetiji Pri Čeh in njeni okolici v letu 1991, v času vojne za Slovenijo, nameščena zaledna enota, ki je imela nalogo tajnega skladiščenja MTS, streliva in oskrbe vojnih enot 55. območnega ŠTO Domžale. Darko je predal besedo gostiteljici Pri Čeh, da tuđi sama pove nekaj besed iz leta 1991. Rekla je, da je ni bilo strah, saj so jih varovali pravi fantje iz TO, le rastreliva se je bala, kot pravi, da je bilo toliko, da če bi počilo, bi bila v hipu v Domžalah. Zaželela je vsem prijetno počutje pri njih in dober tek, saj se je že zelo kadilo iz dobrega golaža. Ob jedi je stekel še pogovor med pohodniki, ki smo bili kljub utrujenosti zadovoljni in dobre volje odšli domov s prelepimi vtisi, saj smo do cilja prispeli vsi. Danilo Kastelic PRI SOSEDIH MENGŠAN Spominska slovesnost na Golčcuu Golčaj je samotno majhno naselje visoko nad Crnim Grabnom s 677 metri nadmorske visine. Ima lep razgled na dolino in gore. Dostop je možen iz Blagovice in Moravč. V kraju je spominska plošča Radomeljske čete, ki je na tem mestu 28. oktobra 1941 bila svoj tragični boj. V neposredni blizini je podružnična cerkev Sveta Ncža iz 15. stoletja in beneški zvon, star več kot 577 let. Na Golčaju so po izdaji padli borci Radomeljske čete v boju z Nema' - 28. oktobra leta 1941. Na tom kraju je pri spomeniku vsako leto pred dnevom mrtvih spominska slovesnost, ki se je udeležijo praporščaki s prapori združenj in enot NOB, člani, članice borčevskih organizacij in ostali, ki spoštujejo in cenijo vrednote NOB in vojne za Slovenijo. Prav na dan 26. oktobra v dopoldanskih urah se je pred spomenikom zbralo okoli 120 udeležencev, 13 praporščakov s prapori sosednjih združenj in enot NOB, učencev podružnične sole Blagovica, Oktet Tosama z Vira in gospod Alojzij Muhar, recitator. Krajevne organizacije ZZB NOV larše-Rodica, Mengeš in Blagovica so položile vence, prižgale svece in se z minuto tišine poklonile svojim padlim soborcem. Slavnostni govornik predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB tovariš Rajo Hafner je orisal delovanje Radomeljske čete, ki je bila ustanovljena 17. avgusta 1941 na Rasici ob preoblikovanju Kamniškega bataljona. Tu na tem mestu je v zadnji nemški ofenzivi padlo šest aktivistov, četa je tedaj štela 19 borcev, ki se je nastanila na Goočaju pri cerkovniku in mežnarju Antonu Prvinšku in bila 28. oktobra leta 1941 izdana. Spopadla se je z Nemci 322. bataljona deželnih strelcev. Tu je padlo deset borcev, med njimi tuđi Anton Bleje iz Mengša, štiri pa so Nemci nato ujeli in uklenjene odpeljali v Kamnik. Enemu borcu Ivanu Semenu, čeprav hudo ranjenemu, je uspelo pobegniti, njegove tri soborce so potom Nemci ustrelili kot talce. Iz obroča se je resilo samo pet borcev, padel je on nemški vojak. Po kulturnem programu je bilo prijateljsko srečanje z obujanji spomi-nov, ob topli malici, čaju in kupici vina. Zapisal in foto: upokojenec lože Novak Obnovljeno spominsko obeležje že drugir oskrunjeno, vendarle še nišo odkrili vandalov. Krajši kulturni program so pripravili ućenci podru/nične OŠ Blagovica, Oktet Tosama z Vira, recilator Alojzij Muhar in govornik Rajko Hafner. Glasbeniuspeh župnije Uir Le nekaj kilometrov od Mengša je novoustanovljena župnija Vir, ki se lahko pohvali, da je, čeprav nima svoje cerkve, ob tretji obletnici dobila v dar zgoščenko in kaseto - delo mladih. Trije zbori Zvonček, Angeli in Strune so pod vodstvom neutrudne Sabine Gerčar pri Dominiku Krtu ob spremljavi kitaristov združili svoje moči in glasove in nastali izdelek je vreden, da si zanj vzamemo čas in mu prisluhnemo. Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti niti gospoda jožeta Tomšiča, ki je ob največjih križah nudil moralno in duhovno podporo, ter gospoda Antona Tomažiča, ki je projekt podprl kot donator. Zasluge pa imajo kar vsi iz župnije Vir, saj so s svojo prisotnostjo na predstavitvi pokazali, da živijo z in za župnijo. D)D Konji se vračevo Verjetno je še /cio malo tistih, ki so se, če že ne drugam, pa k poroki peljali s konjsko vprego. Traktorji in druga sodobna sredstva so konje porinila popol-noma v pozabo, saj so se mladi o konjih pogovarjali le takrat, ko so govorili o moči svojih traktorjev. So pa zato začeli z nedeljskim delom po poljih, čeprav naj bi mehanizacija to delo olajšala in odpravila. Pa pravi star pregovor - čez sedem let vse prav priđe, in tako sedaj pri nas delo ob nedeljah še ostaja, na kmetije pa se vračajo konji. In da je to res, smo se lahko prepričali na drugem konjerejskem dnevu Konjerejskega društva Lukovica. Lep sončen dan je privabil već kot 60 kon-jenikov, ki so se udeležili sprevoda po okoliških vaseh, družabnih iger ali pa se napotili na sprehode v bližnjo okolico. Pa ludi drugače so si imeli veliko povedati, izmenjava izkušenj je vedno dobrodošla. Costitelj, kmetija pri Čurnu, se je tuđi tokrat izkazala ne samo kot ljubitelj konj, ampak tuđi kot dober ".ostitel j in tako kakor gostje iz Moravč smo tuđi mi odšli zadovoljni od njih z obljubo, da se prihodnje leto srečamo na istem mestu. PRI SOSED1H BUM MENGŠAN Program prireditev v Mengšu O2, 19.30 Letni koncert Svoboda Mengeš KD Mengeš 4U2, 17.00 Miklavževanje KD Mengeš S»U2. 17.00 Miklavževanje v Loki pri marketu Vesna II. Jelovškovo Likovno srečanje Galerija mežnarija HS.U2, 12.00 Novoletno srečanje občanov (nad 70 let) Osnovna šola Mengeš 22,12, 19.00 Slavnostni koncert ob dnevu državnosti Kulturni dom Mengeš 20 2, 19.00 Novoletni koncert Godbe Mengeš, združeni zbori, Turisti Kulturni dom <&& 2O2»ifl'DSJ,2(D(D2 Koledovanje v občini Mengeš DRAGI PREPŠOLSKI OTROCI IN PRVOŠOLCI IZ MENGŠA IN TOPOL Sveti Miklavž vas bo obiskal v torek 4. decembra 2001 ob. 17. uri v mengeškem Kulturnem domu. Predšolske ootroke in prvošolce iz Loke in Dobena pa bo Sveti Miklavž prićakal v sredo, 5. decembra 20001 ob 17. uri pri marketu Vesna v Loki. Vabila, ki bodo hkrati vstopnice, vam bo prinesel vaš poštar. Prisrčno vabljeni. Hekdanji izgnanci, ne prezrite! Avgusta lelos je nemški parlament podaljšal rok za vlaganje zahtevkov po nemškem zakonu o skladu Spomin, odgovornost in prihodnost do 31. decembra 2001. Sprejelo je bilo ludi določilo glede pravnih naslednikov, če je vlagatelj zahtevka /a odškodnino umri. V tom primeru morajo svojci 0 smrti vlagatelja v šestih mesecih obvestiti Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) s sedežem v Ljubljani, Trdinova 7. Će tega v šestih mesecih ne storijo, se ukine njihova pravica do odškodnine po umrlem svojcu. Ukrali vas obveščamo, da je zadnji rok za vložitev zahtevkov za odškodnino za prisilno delo po avstrijskem zakonu 27. november 2002. ŽUPniJSKfl KflRITfiS meiiGEš Trdinou trg 8 • Telefon: 017238 977 Pisama in skladište staodprta obpetkihodl6.do18.ure. ŽR: 50120-620-149-1301110-134\98 Zahvala V 86. letu starosti nas je zapusti I oče, dedek in pradedek Jakob Martinčič Iskrena hvalu sorndnikom, sosedom, kolcscuskcmu društvu in ostalim /.,) darovano cvat je, svece in izrečeno sožalje. Lepa hvala. Sin lože /, družino OBVESTILA 30 | ZA LEPE PRAZNIČNE DNI VA IVI NUDIMO Potrošniike kredite • po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilom do 72 mesecev • našim zvestim strankam, ki z nami poslujejo preko tekočih računov, dajemo možnost najetja gotovinskega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev Stanovanjske kredite • svetujemo in pomagamo vam najti najugodnejšo finančno rešitev za vaš stanovanjski problem • varčevalcem, ki so v Banki Domžale sklenili pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, nudimo možnost pridobitve ugodnega kredita že po dveh letih varčevanja EVRO Obenem vas obveščamo, da bodo 01.01.2002 države, članice gospodarske in denarne unije EU, začele menjavati gotovino iz svojih nacionalnih valut v EVRO. Vsem varčevalcem borno obstoječe valute na deviznih računih ali knjižicah v banki Domžale 31.12.2001 avtomatsko spremenili v EVRO. Predlagamo vam, da gotovino v valutah EMU, ki jo imate doma, še pred koncem leta položite na svoj račun in se tako izognete stroškom menjave, ki jih borno po izteku leta 2001 zaračunavali v bankah. Banka Domžale d.d., Domžale bančna skupina Nove Ljubljanske banke Slovenska 28, Mengeš Telefon: 723 89 88 Oriprtu vs.ik dan v tetu, tuđi ob nedetjah in prn/nikth ZIMSKI DELOVNI ČAS OD 16. DO 21. URE NOVOSTI: 1. Brodolom, dr.mi.i, lom 1 lanks, I lelen I hini kom"no n(l virlcti! "< Idkrijle llepn/.ibnn pol upan|.i, podlima in pre/ivetja«. 2. Vertikala smrti, ,iv,inhir,i, (hris O Dnnnel, Bili l',ixlon. »Na vrhu svela obstaja samo en /akon: samo najboljši preživi jo!« '(. Prežeći tiger, skriti zmaj, .ikeija, ( how Yun fal. I etnšnji luji film, ilohilnik 4 oskarjev, 4. Šesti dan, aki ijska fantastika, Arnokl S( hw,ir/i'ne};f;er, Roberl Ouvall,. »Klonirali so napai'nej;.! elovoka«. 5. Začaran, komedija, Hrondan I raser, I li/abeth llurlcy. »On.) je hudii'cvka, ki mu b(i i/polnila sodem neht'ških želja in ,,.« f>. Na Kitajskem jedo pse, kultni danski film, Kim Bodina, Dejan (\ikit". »film, ki ne ^rc preko vseh meja. Tam se s>le /ačenja...« y< Prva Ijubezen, Ijube/enska komedija, Freddie l'rinie, |i, luli.i Stills, »Dajle prvi ljube/ni druRO priložnosl!« H. Stari, kje je moj avto?, komedija, Ashlon Kuti hcr. Noii, ki se je ne sponiMit,), sledi dan, ki ga ne bosta nikoli pu/.iiiil,), *'■ Lepotica pod krinko, .ikiijsk.i knmedij.i, S.iiulr,i bulini k, Mii bael ( ,iine. »K,]ko uspeli s pieobia/boajjetilke I l!l /,i Miss /DM- 10. Rilly Elliol, angleška drama, lamie Hell, Garv I ewis. "l'o lem lilmu bo marsikdo hoiel zaplesati« NAPOVE|MO ZA ZADNJI MESECJ.ETA: 1. PEARt HARBOR, vojni film, v videoleki od (>. decembra dalje! IFORRESTERIEVO RAZKRITJE, drama, Sean Connery 3. AKRLATNE REKE, kultni fi.imoski (ilm, |ean Reno 4. DOBRRMAN, It.mc nski, ,lk( ij.i r>. GRINCH, koiiieilija, limtn ( ,mey l>. FINAL DESTINATION, Iriler 7- FILM, DA TE KAP 1, parodija, Carmen Neklra «. AMERIšKI PSIHO, kultni, j.ired l.elo '• DEVETA VRATA, psihološki triler, |ohhny Depp 10. CLASBA SMRTI, aki ija, Sleven So.ik.iI KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE ]e prejelo pismo, v katerem tiv. tMiklavž sporoča, da bo otrokc iz Loke in Dobcna obiskal v sredo, 5. decembra 2001, ob 17. uri na dvorišču trgovine Vesna market. OBRTNA, ORADĐENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZORdU DOMŽALE OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZORA DOMŽALE Z.O.O. PREŠERNOVA 33 1234 MENGEŠ Razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA V PRODAJI. Od kandidata prićakujemo: - da ima končanu srodnjo ekonomsko solo -komercialno smeri ali da ima končano trgovsko solo s poslovodskim i/.pitom, - usposobljenost za delo /. računalnikom, - vozniški izpit kategorijo (3, - da je dinamičen, komunikativen, samostojen, - da ima izkušnje na področju prodaje. Prednost bodo imeli kandidati, ki stnujejo v bližnji okolici. Delo borno sklenili za nedoločen čas s trimesecnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov. OBUOzmcfl menGeš stanj^ariant tras Mengeš Legenda deli obv021 lice iz osnutka popravljen osnutak v prvem koraku usklajevanja končna zahteva občine Mengel