GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 88
nov*mb*r / listopad 2OO1
MENGSAN
KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 01/7214 006
P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 01/7238 980
TRGOAVTO    KOP HR
Trgovina BURNIK
Mengeš Prešernova 3, tel./fax: 01 7237 785
AKCIJA »MODRO
Zimski avtoplašd Sava Eskimo Avtoplašći Pneumant -Polnilec akumulatorjev Stresni kovček Cargo 3 -Magnetni nosilec smući Garnitura gumi tepihov -Snežne verige Magnetni orbitrek -Magnetno sobno kolo -Protočna črpalka -Visokotlačni čistilci LW 100-delna garnitura orodja -
V ZIMO«
-i r> %
plaćaš "i, dobiš 4
od 5.846,00 SIT dalje
26.180,00 SIT
od 2.142,00 SIT dalje
1.570,00 SIT
od 4.284,00 SIT dalje
49.990,00 SIT
49.990,00 SIT
10.990,00 SIT
od 19.990,00 SIT dalje
3.990,00 SIT
VEDNO NA ZALOG!:
Zavore Lucas, Brembo, olja ELF, Castrol, Valvoline, Petrol, OMV, Ina; antifriz MTA inOMVV; akumulatorji /<\ osobna in lovorna vozila FLAMM, Brinner, Solite; elektro ročno orodje Iskra, Pellisati; re/ervni deli /a osebna in tovorna vozila.
MOŽNOST PLAČEVAN|A NA VEČ OBROKOV, S KARTICAMI ALI NA KREDIT (ČEKI: 1+5 BREZ OBRESTl)
Trgovina je odprta vsak dan, od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
PREDPREMIERA   SILVESTROVANJA
NeveiETNi
vi»Ee*ctf
5OBOTA, 22. DECEMBER OB 19. URI ŠPORTN1 CENTER FIT-TOP MENCEŠ
——1
*  SLOPOUI
* Č U K I
* ptujshih s
* ahs. franca miheliča ioaSperji
* mladi dolenjci
* Štajerskih 7
* kuihtet d 0 r i
* ahs. bratou poljansek
* ZAMEJSKI KUIHTET Iz Trsta
* IUAH HUDHIK
* JULIJA AUBELJ
*  MENOESKA 00DBA
+ALFI   HlPlČ
* MIŠA DEREHDA
* HATALIJA KOLftEK
* KORAOO In BREHOI
* MARJAH in BRAHKO ZOOHC »UIHTORIJA
* HATASA MIHELlC *JERHEJ KUHTHER
Kat FRAHCO MERCATORI
* oouKa deDltantHa A H J A
* Dlssaica TJASA MARĆIČ in
miRO SUEOELJ
* folMIora SUOBODA MEHOES
f_
»ODITELJ  PRIBEBITUE:  BORIS  KOPITAR
PO SNEMANJU-PREDSILVESTROVANJEZANSAMBLOM   PTUJSKIH5
VSTOPNICE:
REZERVACIJE PO TELEFONU   7S 031/222-444, 01/723-72-40
MENJALNICA HRAM ROŽICE - MENGEŠ    TS 01/723-90-37
FIT - TOP ŠPORTNI CENTER- MENGEŠ    tT 01/723-09-40
TUR. AGENCIJA VERONIKA - KAMNIK    S 01/831 -70-00
GORENJSKI GLAS-KRANJ-mall oglasi    "B 04/201 -42-47
ALIGATOR MUZIKA - KRANJ                    1S 04/236-63-33
GENERALNA POKROVITELJA NOUOLETNEGA UIDEOMEHA
servis in prodaje) <wtotnobilov
SERVIS PIŽEM
SERVIS S PRESTIŽEM
MALALOKA 15-DOMŽALE «01/ 56 27 100
Amicus
ZUNANJE OGLAsCVAlIiltt
S 01/722-54-30
NOf.OMrTNI Kl 1)B KOMfNDA, Cl AVARHVA <>B, KOMCNDA
K Iki
INZENIRING d.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987
URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOB 9.00-12.00
Prodamo:
■  V oknl. Vodu /.i/id. [),in . v i/meri 100 m' / lok.K . rlovolj. ai iuirijso sunov<injsko hišo v urb.irirni tiiisHjn.
■  N.i f lorjuši |>n D'iini piud-imn /,i/idl|ivi |),ir(cli, pnvtsifi'' no ftf)0 m', muk ti,i Ir'};,!, \c\t i,i/)>,lcd.
-  V 1'rcMTJ.ih |in K,«lMml],i!i /,i/i'l[|ivo |ur, Hm, pnvr^inc Ji.'O m . Vm konmiulni |jnkl|ii( ki nli p.ircrli.
■  V /.ilii^ii pri ( orkljrih p.in H.i, pnviMti'1 < < .i M)0 :r , ki bo /,1/iflljivd |iti ti,islcdn|i spretn. ^m-<lilvi-m'j',.1 pl/in.i, V šm,irn pri K,ifnniku /.i/idljivo p.nr r|(,  ' ^-rj Ul  [,,\ M.uloiiicslnu jjr/if!i)jf) /,) poslovne pni-.lou-. VMosl.ilipri Komnuh /.i/id   i),ii'.,i'.i IMiOim, [niiiicmn /a |;i,»|ii|f, '.I.Miov.tn^kili -ih pnslnvMili ulijcklnv.
-  V MfilfNi "I" Slfvir.h mMi pmd   |*r,lovili.ma oli|ekl im p,m    k,i. pilili ih, '/'■'■ popol. oliimv., veliko
Vir,|  i  ;j!I  ;■',-■!,■;  U    I .M K . .,n M' !■ <; I U' I, l|, >' I ■ ;,. 'I/i' d! I ,M H.i  [) !.]| ,■„ H-1,11  IM  \i,\fU'l\  i',W>  Ml'
■   V/j',. l!llii|-ilip!i K-.iiijii i-J\ rrfhu^  -.l.in   lii.(.ti,i;„i<r    I U'}(! i-i    l'niilctlii.ilmlK-, i .ipi:M|   inr|eni. ,|.,t,ll. (loMop.
-   VKoMlHiril  M.HIU.  hhOfl'  ipUlHIII', |lf>'.l(K|IIIH  |Hrc.lf.!(jllivpri/lll,IMCHMHlH',l.|-,( II .1111.11  li.i  |).ll( Hl 'tDO 111'.
-  V ^m,w i pri K.irnmku si.in. hKo / gostinskim lok.ilom (ludi kohun-i: ■■■: l-kiml* jiro'.innh / vHikmi vilom.
-  Vinjf-Dolsko, sl-m.hišo, vri, 7/)x 10/; lk + p-nnl v III. j:r-)dl». l,i/i, U ■.inji im p.iu . \«a-\   '>»() m1, v !c|ii in mirni okol., / vserni pnklj ; ohjeki /,]vei|en v Ul,i\liu
■  N,i I .ivriti vi1'' nnuli ',l,iii., ve|.   |0(i m' i/rlehnih n.i Hjm ■ [tiip.id.ijtK'imi ,tlti|i v ve.("s!.inovrin|skili ofijektih. -V Uuvlj.ili   cnnlc'.Milu H(i|(k<i v|Miil,il|. III ;'i,i.II,. i.i/:. ■. |)ovi.|)i)s,iiii. činit iKl274m'(!o JB4m in /rmlj.
nd^lOni dobili1,
■  V I oki [jri Mciif'sii, vei'.jo podesi s sl<inov,tnjsko fiiso, «rJ■ ■■>■ s-■ i,i ■ ;-im/.:,■.i,i ler poslovnim prostorom. ■■ V luhmjski floiini, v lili/ini loplii, vf(J|i r/minski lobi v obcitnv.ihju / h;o/mm\I|(i piriinnsi'.
■  V I'.ohinjski Histrii i vikni'l, ktpim ihnm.irif ,i, Smrek,i dornji i;i.id.i, iipni-ilinc poviMiif /U rn1'n,i p.ir. HO'j m'.
-  V Mi'iii'.'.u n.i i r- i i-j\ i.Ik i, Hvnsolirm st,iii(iv,mji' sknpnr povisine Sfl.of, ni, II. N,ulslropje. OAtomo:
VMciif1Mi(ipr<.inl|i'iiinoslinski tfJt^t. • V (čulni Mciit;Ci fiosl, pi. v i/meri 2r>,7f> m', prim, /.i prcdsiHvništvo rili mirno obrl. ['.trkiri<('ii yaKOtf>vl(fn.'i.
uvodnik;
Drage bralke, spoštouani bralci!
Vse na tem svetu sčasoma zastara,
okosteni in teži po spremembi in prenovitvi.
Vse kaže, da je tako tuđi
z našim Mengšanom.
Župan mag. Tomaž Štebe je že večkrat
izrazil mnenje, da je pri Mengšanu marsikaj
mogoče in tuđi potrebno izboljšati pa tuđi
člani občinskega sveta so že večkrat izrazili
kritiko nad vsebino in izvedbo glasila.
Sedaj gre zares. Občinski svet je na
seji 7. novembra 2001 sprejel sklep,
da se z razpisom poišče eno ali več podjetij,
ki bo(do) aktivno tržili (in razbremenili
našo Mario na Občini) ter tehnično
urejali časopis kar se da dobro.
In kako izboljšati vsebino glasila?
Člani uredniškega odbora  menimo,
da z večjo in organizirano mrežo
dopisovalcev. Kako pa bo to mogoče,
če borno nadaljevali s prakso, da novinarski
članki nišo plaćani? Vzeti del denarja,
ki ga dobimo z oglasi za plačilo
novinarskega dela? Marsikaj bo
še treba doreči!
Urednik
KfiZflLO
TUPANOV UVODNIK               4
OBČINSKA UPRAVA                  5
113 POLICIJA                             7
i»ROMET                                   8               /
POLITIČNE STRANKE                8
DRUŠTVA                                9               \
MESEC POŽARNE VARNOSTI

KULTURA
16
MENGESKE
HARMONIKARICE
INTERVJU                                 18
NAŠAŠOLA                              19
NAŠ VRTEC                               20 KMETIJSTVO IN EKOLOGIIA 21
VAŠA POŠTA                            22
NASVET                                     23
ZDRAVJE IN LEPOTA              23
PRI SOSEDIH                            25
OB VESTI LA                               30
Foto: PETER SKKI f I'
MENGSAN
GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor:
Matjaž Koncilja - odg. urednik
(041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. net),
Alojzij lanežič, Mateja Jemec, Ana lernejčič,
Terezija Potočar - Korošet, Tatjana Sivec Strmšek,
Majcla Trober
Odgovorna urednica Uradnega vestnika:
Irena Podboršek, lel. (01) 7247 106
Tehnična urednica in oblikovanje:
Sabinj Kompare, tel. (01) 72! 0 903 Lektoriranje: Lili Epih Realizacija:
N.igelj d.o.o.
GRAFIČNI STUDIO HERLE
lel. &fax:(01)721 :!() 74
Izdaja:
Občinski svet Občine Mengeš, Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjslvd v občini Mengeš brezplačno na dom. Dislrihucija: Primož Kržan, lel. 7237 296
PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kof 'samo tekst/lext only'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko posijelo na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddale osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do  IO.  decembra.
MENGŠAN
ŽUPANOV   UVOD NIK
Drage občanke, spoštouani občani!
Dvaintrideseti uvodnik pišem v pričakovanju dokonćne veljavnosti izbora koncesionaria za izgradnjo plinovoda v občini Mengeš. Na javni
razpis so se javili štirje, v Sloveniji znani in zelo kompetentni, ponudniki. Najnižjo »maržo«, to je stroške izgradnje in upravljanja, je ponudil Petrol d. d. To je bil, poleg izločilnih pogojev usposobljenosti, tuđi edini in povsem ne-dvoumen kriterij za izbor najboljšega ponudni-ka. To je pomembno, ker pomeni ravno marža, poleg nabavne cene plina, bistven element kon-čne cene pri uporabniku. Po, v ponudbi, parafirani pogodbi jo mora izbrani koncesionar garantirati (upošteva se le indeks inflacije) ves čas koncesije. Določene so tuđi že trase glavnega plinovoda (in s tem prednost izgradnje) v občini Mengeš. Upoštevane so bile občinske potrebe in namen čim prej zagotoviti plin najbolj gosto naseljenim območjem. Dodatno smo želei i glavni plinovod čim prej speljati do občin Trzin in Komenda. Občina Trzin je opravila izbor sko-raj istočasno - neuradno je bil najuspešnejši tuđi Petrol d. d. Planirana trasa glavnega plinovoda je okvirno naslednja: MRP Lek - Kolodvorska -Zavrti - Zoranina - Zadružniška - Maistrova (v izvedbi) - Slovenska do »Tamiza« in ob njem v zahodni smeri do ceste iz Malega Mengša v Loko - Testenova - Občina Trzin. Smer Komenda: od Kolodvorske - Prešernova - Gorenjska - Topole. To pomeni, da borno te ulice obnavljali oz. dograjevali prednostno.
Prednostno (še bolj) bodo obravnavane tuđi tište ulice, ki so še v makadamski izvedbi oz. območja, kjer še ni kanalizacije. Po mojem tr-dnem prepričanju kot predlagatelju. Na kontu odloča občinski svet. Če spreminja predloge ,dela to na svojo odgovornost.
Seveda s tem nikakor ne pozabljamo na dokončanje projektov, ki so že planirani za izdelavo dokumentacije, nakupe zemljišč in še nišo izvedeni. Npr. igrišči v Topolah in Loki. Predvsem za slednje je veliko gostilniških čenč (v Loki?), češ da je osebno župan proti tej izgradnji in da samo govoriči in obljublja. Dejstvo je da žal, še vedno nismo uspeli odkupiti zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč. To pa naj bi ne bilo več ovirano s sprejemom ureditvenega nacrta (UN) Loka. Če se to ne bo zgodilo, bom potem začel verjeti, da morebi.ti nekdo zadevo namerno preprečuje z raznoraznimi birokratski-mi izgovori. Dejstvo je tuđi, da razporeditvo v
»športnem parku« do sedaj nišo bile izdelane in usklajene v Loki. Sedaj smo tuđi celotno ureditev igrišć in obiektov točno zarisali v sam ureditveni nacrt. To je zelo pomembno, ker UN Loka predstavlja že tuđi lokacijsko dokumentacijo. Projekti za samo športno ploščad pa tuđi (že dolgo) čakajo na to, da jih uporabimo za gradbeno dovoljenje. Torej manjka UN Loka in bistveno: odkup zemljišča, ki po zagotovilih prijateljev iz Sklada, ne bi smel biti problem. Za odkup zemljišča v last smo sedaj izpolnili pogoje, da posredujemo vlogo. Pred nekaj leti je bilo zemljišče kot kmetijsko od KPC Jablje le zakupljeno, kar pa ne omogoča prenosa lastništva in pridobitve gradbenega dovoljenja. Od Sklada kmetijskoh zemljišč pričakujemo hiter in ugoden odziv. Če ne zaradi drugega, pa zaradi sodelovanja pri urejanju komunalnih naprav in drugih zadev za kompleks Jablje, kjer bo Center za razvoj kmetijstva in podeželja.
Minister za okolje in prostor mag. )anez Kopač nam je (končno) poslal strokovna stališća do naših pripomb na osnutek lokaciiskega nacrta (LN) ter sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov obćine za glavno cesto Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš (dopis 352-21-26/00 z dne 26.09.2001 - prejeli 05.11.2001). Prejeli smo jih skoraj eno leto po začetku 30-dnevne javne razgr-nitve (15.11.2000). Do 5. decembra (30 dni od prejema) moramo ministru posredovati dodatna mnenja in argumente za nesprejete pripombe. Pri predstavitvi proračuna 2002 po naseljih borno obravnavali tuđi pripravo naših mnenj na nesprejete pripombe (vabilo je objavljeno v tej številki). Še posebej vabim vse, ki ste posredovali pripombe na Občino Mengeš ali tište, ki vas obvoznica zanima, da se dne 04.12.2001 ob 17.00 uri na Občini Mengeš udeležite predstavitve in pogovora. Na zunanji strani ovitka objavljamo traso obvoznice Mengeš, kot je bila v osnutku LN, do sedaj »dose-ženo« traso in končno »zahtevano« traso.
Županji in župani novih občin na območju bivše skupne občine Domžale smo se neformalno spo-razumeli o skupnem financiranju razširitve odla-gališća komunalnih odpadkov, s katerim upravlja naše skupno javno podjetje Prodnik. Po odkupu zemljišč bo projekt lahko stekel. Financirali ga borno iz na novo predpisanih obveznih državnih ekoloških taks, ki bi jih brez projekta izgubili.
Pripravljamo sodoben odlok o izgradnji, upravljanju in uveljavljanju javnega interesa za telekomunikacijsko omrežje in informacijske storitve (po starem ga nekateri imenujejo kabelsko razdelilni sistem). Upam, da bo nn decembrski seji svetu občine predlagam v obravnavo osnutek odloka (I. obravnava).
Posebej vabim na javne obravnave po naseljih predloga osnutka proračuna za leto 2002 in delovno verzijo za leto 2003 (formalno slednjega ne smemo); skupnih razvojnih programov osmih občin severno od Ljubljane in pogovor o občinskem dolgoročnem razvojnem nacrtu. Vsi, ki Vas to zanima in imate željo ali interes sodelovati, vabljeni. Predstavili borno do sedaj i/delano in se
pogovorili o vi/iji, ciljih, projektih. Do sedaj izdelano bo priloženo k dokumentaciji za obravnavo proračuna 2002.
Vabim tuđi k sodelovanju ali predlaganju po-sameznikov, ki bi lahko uspešno delali pri pripravi kronike Občine Mengeš ob 850-letnici prve pisne omembe Mengša, leta 2004. Npr. To-polci imajo že zelo dobro ekipo!
Vabljeni na sejo sveta - po dogovoru na kolegiju župana (LDS; Mladi za Mengeš, Dobeno, Loko, Topole, Svet; SDS; ZLSD) bo decembrska seja izjemoma v četrtek, dne 6. decembra ob 18.00 uri. Dogovorili smo se, da borno popravek proračuna 2001 v tretje le spre-jeli, tako da borno nekaj denarja le namenili za novoletno okrasitev in za silvestrovanje (brez ognjemeta in žive glasbe). Ne bo pa nobenih dodatnih sredstev za donatorstvo - većina v svetu jih je letos skrčila iz običajnih 2,5 na 0,5 Mio SIT. Za slednji, nekoliko višji znesek nisem uspel pridobiti podpore, vsaj za humanitarne in neprofitne »mengeške« vloge. Objavljam opravičilo dveh mladenk iz ŠCRM Kamnik in jima ludi oproščam. Pričakujem koristno nadomestilo naših stroškov v obliki sodelovanja - morebiti že s tem, da kot dekleti poskušata prispevati k lepši urejenosti našega okolja in nenazadnje s spodbudnim vplivom na fante.
RAZMIŠLJANJE (aktualno?!): Darila, želje, priča-kovanja. Kaj je res trajnega in kaj je tisto, kar največ lahko nekomu damo?!
Vsem otrokom, mladostnim in drugim naro-čnikom želja in pričakovanj želim, da vas obdari Sv. Miklavž. In kasneje Hožiček in Dedek Mraz. Ter najpomembneje, morebiti z vrednostnim ne-materialnim darilom, ki ga ne boste nikoli poz-abili, ki vas bo stalno bogatilo, ki vam bo vliva-lo upanje in vero in dobroto.
Prav lep pozdrav!
OBVESTILO: Obćina tuđi letos ne bo pošiljala božično-novoletnih voščil. Zaradi velikega zmanjšanja sredstev za donatorstvo, po odločitvi nekaterih svetnikov, tuđi ne bo obdarovanja pomoći potrebnih družin (lani smo na predlog Rdečega križa, s katerim se je stri-njal Karitas, obdarili 4 družine).
Tomaž Štebe
Nejc ZAPLOTNIK:
Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel.
Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
I/ koledarja 2002 (dec), Slovensko društvo HOSPIC, Kersnikova 6, 1000 Ljubljana, tel. 01/2348330, c-n.islov: hospk (<')siol.net
MOSI'K ji- rvvUInj, iirprulnbiln.i, <lovckciljiihn.i in priisliivnljn.i orRjrii-/<i< ija, ki brt'/pl,i("no i/vajd program lelnlne oskrlje umirajo< ih bolnikov in njihovih svoji cv, pomana >alujonm in i/v,ij,i r.i/lii'ni' oblikr i/obr,i}ev.inj.
4
MENGŠAN
ODMEV   NA   ŽUPANOV   UVODNIK
nagajanja opozicije ali kaj drugega?
Iz pisanja župana Tomaža Štebeta v uvodniku prejšnje številke Mengšana je razvidno, da župan po treh letih opravljanja svojega dela oziroma vođenja občine še vedno ne upošteva občinskega sveta kot enega od organov oblasti v lokalni samoupravi, kakor to določa zakon. Legitimno voljo občinskega sveta še vedno sprejema kot nagajanje in nerazumevan-je, namesto da bi jo sprejel kot zakonsko obvezo.
Na oklobrski seji občinskega sveta je v popravek predloži! proračun brez podatkov o dosedanji porabi proračunskega denarja oziroma realizaciji proračuna, ki ga je dolžan izvrševati v okviru zneskov, ki jih je sprejel občinski svet pri sprejemu proračuna za letošnje leto. Brez teh podatkov občinski svet ne more dobiti realne predstave o porabi denarja in videti razlogov za popravek proračuna ter sprejeti odgovornosti za njegovo porabo! Pornanjkljivost teh podatkov je bila že večkrat eden od razlogov za zavrnitev proračuna ali njegovega popravka. Župan to dobro ve, zato so občinskim svetnikom še toliko manj jasni razlogi, zakaj skriva realizacijo porabe občinskega denarja. Župan se je izgovoril na polletno realizacijo, ki jo je predstavil občinskemu svetu pred meseci, vendar vsak, ki pozna strukturo proračuna, dobro ve, da je primerjava z nekaj meseci starim poročilom nerealna in ne more prikazati pravih razlogov za popravek proračuna. Iz navedenih razlogov je občinski svet zavrnil spre-jem popravka proračuna ter župana zadolžil, da do naslednje seje pripravi tuđi podatke o porabljenih sredstvih. Taka odločitev je povsem normalna in razumljiva.
Zaradi zavrnitve popravka proračuna je užaljenost župana velika in pre-sega mejo normalne politične komunikacije, tako da se je v uvodniku poleg občinskega sveta spekulativno lotil tuđi nekaterih svetnikov, ki sicer svoje delo v občinskem svetu opravljajo vestno in pošteno. Očitki omen-jenim svetnikom so povsem neutemeljeni, saj so vsi omenjeni soglašali s popravkom na področju komunale in infrastrukture ter pri investicijnh Osnovne sole Mengeš, tako kot vsi ostali c lani občinskega sveta.
Problem v mengeški občinski oblasti pa tiči povsem drugod in ne v popravku proračuna za leto 2001. Problem je v tem, da župan noće ali pa ne zna vzpostaviti normalnoga političnega odnosa z občinskim svetom. Ne glede na odločitve občinskega sveta župan zadeve vedno spelje po svoje, tako da odločitve sveta potiska v ozadje, svoje plane in namene pa nekritično potencira in izvaja ne glede na opozorila stroke in politike. Drugi, večji in še pomembnejši problem je županova neučinkovitost pri vođenju občine, saj zelo veliko govori in piše, naredi pa malo. V svojih uvodnikih nenavadno veliko piše o sodelovanju, medsebojnemu razumevanju in konstruktivnosti, pri delu občinskega sveta pa deluje ravno nasprotno. Župan z vzdrževanjem konflikta z občinskim svetom hoće prikrivati svoje napake ter za slabo delovanje občine kriviti občinski svet, ki naj bi ga ovi-ral pri delu. Tako ravnanje je privedlo (Jo tega, da župan v občinskem svetu že dolgo nima več većinske podpore. V takem stanju je tarnanje o nagajivi opoziciji povsem odveč predvsem pri upoštevanju dejstva, da župan nima več polne podpore niti v svoji svetniški skupini. Župan glasovanja v občinskem svetu še vedno razume kot glasovanja po političnih opredelitvah, namesto da bi sprejel dejstvo, da se svetniki odločamo na osnovi kvalitete njegovih predlogov.
Tako stanje ni zavidljivo in gre predvsem na škodo občine kot celote. Rešitev naštetih problemov vidim v županovem spoštovanju in upoštevanju drugače mislečih ter povećanju učinkovitosti občinske uprave, ki jo vodi. Ne samo v besedah in na papirju, ampak tuđi v praksi.
Peler Cuhanc, član Občinskega sveta Občine Mengeš
O B Č I  NS K A     U P R A V A
PREDVIĐENI VSEBINSKI DNEVNI RED 33. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ -
IZJEMOMA V ČETRTEK 6. 12. 2001
Potrditev investicijskega programa v razširitev in sanacijo
obstoječe deponije Dob ter ureditev centra za ravnanje z
odpadki
Potrditev vloge za sklad EU-LIFE za financiranje izdelave
dokumentacije okoljskih projektov občin Domžale, Kam-
nik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice
Popravek 1. proračuna Občine Mengeš za leto 2001
Predlog osnutka proračuna Občine Mengeš za leto 2002 z
delovnim predlogom za leto 2003
Odlok o razglasitvi jezera v Pristavi za naravni spomenik
(predlog -1. obravnava)
Odlok o spremembi Odloka o ureditvi cestnega prometa v
Občini Mengeš (hitri postopek)
Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča
Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalne
takse
Sklep o določitvi gradbene cene na področju občine Mengeš
za leto 2000
Plan dela občinskega sveta za leto 2002
Informacija o Skupnem razvojnem programu in regijskem
razvojnem programu
Pobude in vprašanja članov občinskega sveta
Opomba: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predviđeno sejo sveta.
Koristne informacije
(na internetu jih lahko
brezplačno prebrskate na Občini Mengeš):
Edini  pravi  slovenski  internetni  iskalnik
Najdi.si (razvilo ga je slovensko podjetje Novi-
forum) je praznoval prvo leto delovanja.
Ob  iskalniku  pa  na  domači  strani
www.najdi.si najdemo dodatne zani-
mivosti in informacije. Na dan uporabniki opravijo   že prek
200.000 ogledov strani. Na svoj prvi rojstni dan se Najdi.si tako
lahko   pohvali z 18.000 različnimi dnevnimi uporabniki, ki
sprožijo več kot 40.000 iskanj. Mesečno pa si 180.000 različnih
uporabnikov ogleda 6 milijonov strani, ki so plod 1.2 milijona
iskanj.
Baza iskalnika obsega več kot milijon slovenskih spletnih strani, skoraj milijon slik in 300.000 datotek drugega tipa (video, glasba). Kot so ob podelitvi priznanj finalistom Najbolj-ši na Infosu zapisali pri reviji Monitor: »Ko gre za iskanje podatkov v slovenskem delu spleta, ga ni čez iskalnik Najdi.si«.
L_____________,_____,___,_________________, __J
5
MENGŠAN
o b~7HHn"
TT a
TnnrTTn
	Soba	Delovno mesto / Področje dela	Telefon na delovnem mestu	Mobilni telefon (Simobil)	E-naslov
TAINIŠTVO	1	Splošne zadeve, Vložišće Tajništvo uprave, Tajništvo župana	Nav. (0)1 723 70   81 ISDN(O) 1 724 71 - 00	SiMOBIL 040 8523 - 52	Marta.KuretSmenges.si
VODSTVO	3 2	Župan Direktor obćinske uprave	(0)1 724 71 - 02	040 8523- 50 040 8523- 60	Tpmaz.Stebe@menges.si obcina^!menges.si Dimilrij.Kovarici«)menges.si Irena.Podborsek^menges.si Rika.Binterinlmenges.si Andrej. U rbanc@menges.si Robert.Spenko8menges.si Boris. Kavcicftmenges.si Mitja.DolinsekSjmenges.si Ana.Bostic8menges.si Lidija.Urankarftmenges.si
JAVNI INTERES	6	Svet občine, splošne zadeve Sociala, vzgoja, zavodi, društva	(0)1 724 71 - 06 (0)1 724 71 - 07	040 8523- 55 040 8523- 51	
KOMUNALA	7 9	Vođenje, investicije, okolje Prostor, lokacije, zazid. zemljišča Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor	(0)1 724 71 ■ 04 (0)1 724 71 - 09 (0)1 724 71 - 01 (0)1 724 71-05	040 8523- 57 040 8523- 59 040 8523- 53 040 8523- 54 040 8523- 58 040 8523- 56	
	8	Knjigovodstvo, finance Fakturiranje, obračun	(0)1 724 71 - 08 (0)1 724 71 • 03		
Opomba: !'o fiksncm telefonskom omre/ju (Telekom) st.i mo/n.i dva pogovora hkrali (Navadni, ISDN). Ho mobilnom tele-fonskem omrežju (SiMobil) so sodeiavc i dose^ljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosefiljiv neposredni sodelavet, pokličite vodjo podroćja ali kupana. Župana poklk'ite tuđi v primerih, ko menite, da je bilo k.ir koli narobe v ravnanju občine in organizacij ter pndjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo del.i. l'ri županu se je mo/no dogovoriti /a sestanke /a obc'ane vsak ponedeljek popoldan med 1 r).0() in 18.00 uro. Termin re/ervir.ijle v tajništvu.
Prosimo, da sodelavce uprave občine kličete na:
•  Fiksne telefonske številke na delovnem mestu - v ćasu uradnih ur:
PONEDELJEK          8.00 - 11.00  12.00 - 15.00
SREDA                      8.00 - 11.00  13.00 - 17.00
PETEK                       8.00 - 11.00  11.30 - 13.00
•  Mobilne številke v nujnih primerih (npr. zimska služba) in ob odsotnosti z delovnega me-sta - v delovnem času:
Ponedeljek, torek, četrtek              7.00 - 15.00
Sreda                                                7.00-17.00
Petek                                                7.00-13.00
Obvestilo:
•  Objnvljamo ludi  mobilni telefonski številki
(Mobitel) za:
Karitas                                            041-912-550
Rdečikriž                                       041-288-612
IZHODIŠČA in delovni OSNUTEK PRORAČUNA 2002/2003
OBUOZniCfl IHEI1GEŠ
(PRIPOMBE NA STROKOVNA STALIŠČA MOP)
SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM OSMIH OBČIN:
Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice
D0LG0R0ČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NACRT OBČINE MENGEŠ
NEFORMALNA JAVNA RAZGRNITEV IN POGOVOR: DOBENO: Ponedeljek, 3. december 2001, ob 17.00 - Gostilna Ručigaj
LOKA: Torek, 4. december 2001, ob 18.00 - PGD Loka
TOPOLE: Torek, 4. december 2001, ob 20.00 - PGD Topole
MENGEŠ: Petek, 7. december 2001, ob 18.00 - Občina Mengeš
Dokumentacija je na voljo na Občini Mengeš in v gostilni Ručigaj, kmečkem turizmu Blaž, bifeju luhant in v PGD Topole ter pri članih vaških odborov: Dobeno: Vojko Oman - predsednik, Dobeno 99; Martin f-insiedler, Dobeno 76; Anton Ručigaj, Dobeno 4
Loka: Metod Vode - predsednik, Trzinska c. 3; Janez Pirnat, Testenova ul. 50; Vida Brojan, Na gmajni 16; Matjaž Anžlovar, Testenova ul. 105; Peter Petrič, Testenova ul. 4 Topole: Janez Črnivec - predsednik, Topole 48; Slavko Grilc, Topole 18 a; Avgust Aleš, Topole 40; Tone Kunstelj, Topole 10 b; ]ernej Aleš, Topole 8a
Vabim Vas, da si ogledate predlog in ostala gradivajn da pndete psebno na pogovore. Lahko pošljete pisne pripombe ali pa pokličete mene osebno ali moje sodelavce za posamezna področja. Na vseh sestankih bom osebno prisoten. Telefoni so objavljeni v tej številki.
Mag.Tomaž Štebe, župan
Opo/.oriti in pohvaliti želim delovanje Medgene-racijskega drušlva /a kakovostno slarosl |esenski cvet. Da ne ho zarnere, pohvala je na meslu, ker: delujejo i/jemno slrokovno in organizirano, skupine, voditeljice in žal, le nekaj voditoljev, so odkrito prisrčni, polni energije, volje in srčanosti. Čestitke in hvala vam /.a Vaše delo. l'o eneni letu delovanjn in prej letu priprav, so izdali lep zbornik in imeli lepo srečanje in picdvi.em medseboj-ne pogovore.
m.ig. Tomaž Slebe, župan
Misel ki sojo izbrale medgeneracijske
skupine za kakovostno starost Jesenski cvet v svojem društvenem
katalogu 2001:             «
PrUaznOSt v besedah UStVaria /aupanje.
Priiaznost v misiih ustvaria giohmo.
PrUaznOSt v dejanjih UStVaria Ijubezen.
Občina Mengeš je z dnem 05.11.2001 ukinila poslovanje z žiro računom 50120-630-810251 in je odprla transakcijski račun:
01000-0100001651
pri BANKI    SLOVENIJE,
ki bo pravni naslednik žiro računa pri APP.
L _ _ ,_ .____.__, _.________ J
6
MENGŠAN
fCT B Č I  N S K A     UPRAV
Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99)
RflZPIS
ZA ODDAIO POSLOVNIH PROSTOROV NA SLOVENSKI CESTI  30 V MENCŠU
Predmet razpisa je oddaja v najem:
•   poslovni prostor, ki se nahaja v središču Mengša   na Slovenski cesti 30 v pritličju in kleti v skupni površini 175,05 m1 in je namenjen za gostinsko dejavnosl.
•   poslovni prostor, ki se nahaja v središču Mengša na Slovenski c. 30, pritličje v skupni površini 273 m!.
Prostori so urejeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan v najetih prostorih opravljati dejavnost v skladu z namembnostjo.
Prostore oddajamo v najem za doloćen ("as, z najmanj trimesečnim pred-plačilom najemnine
Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski prolivrednosti 12 DEM/m'.
Na javni r.izpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložili dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovol-jenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije.
Prijava na razpis mora vsebnvati:
•predstavitev dejavnosti, visino ponujene mesečne najemnine, ki ne srne biti nižja od začetne,
•  jamstvo za resnost ponudbe - v visini 839.900, 00 SIT za prostor v velikosti 175,05 m' oz. 1.309.880,00 SIT za prostor v velikosti 273 nV- mora biti plačano na TR 01000-0100001 f>51 do  17.12.2001.
Polrdilo o plačilu jamstva je sestavni dol /ahtevane razpisne dokmentacije.
Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji:
•  ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tište, ki je navedena v javnem razpisu,
•  ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala,
•  število na novo odprtih delovnih mest,
•  obrani občine Mengeš,
• dejavnost, ki ne povzroča prekomernega hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri,
•  prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije  na Občini Mengeš, tel. 724 - 7106.
Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 20. 12. 2001 do 12. ure.
Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka.
Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire.
Številk.i: 361-3/2001
Datum: 22. 11. 2001                                                               Občina Mcngeš
Mag. Tnmaž Štehe, dipl. ing., župan
Opomba: Poleg navedenih poslovnih prostorov je na razpolago za oddajo v najem še nekaj poslovnih proslorov, ki so bili že razpisani - informacije tel. 724- 7106.
Kronika dogodkou za mesec oktober 2001
PROMETNA   VARNOST:  Obravnavali   smo   5   prometnih'' nesreč, v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so:
vožnja na prekratki varnostni razdalji - 2 x, neupoštevanje pravil prednosti - 1 x, neprilagojena hitrost - 1 x, neupoštevanja prometne signalizacije - 1 x
JAVNA VARNOST: Policisti so opravili 7 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 4 x na javnem kraju in 3 x v zasebnem prostoru. En kršitelj je bil pridržan na PP Domžale. KRIMINALITETA: Policisti so obravnavali 13 kaznivih dejanj, med njimi: vlomi v objekte - 5 x, tatvine - 4 x, vlomi v vozila - 2 x, zatajitev predmetov - 1 x, ogrožanje varnosti - 1 x.
Zimska oprema vozil
Na začetku zime in zimskih razmer v prometu vas policisti opozarja-jo na določbe Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, ki glede zimske opreme vozil v času od 15.11.2001 do 15.3.2002 predpisujejo naslednjo opremo:
•  zimske pnevmatike na vseh kolesih (oznaka M+S),
•   letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki.
Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Prav tako preverite stanje  hladilne tekoćine motorja,  tekoćine za čišćenje vetrobranskega stekla, brisalce ter akumulator. Predvsem pa hitrost vožnje prilagodite trenutnim razmeram na cesti. ...........___.^^..........
Lahko dostopne
zasteklene
površine
naj bodo varovane
/ rešetkami ali
varovalno folijo.
Ne izpostavljajte
torbice, denarnice in
dragocenosti, ker so
lahko zelo lahek plen.
Ponoći se izogibajte samotnim in
slabo osvetljenim ulicam,
podhodom in parkom.
NA)POGOSTE]ŠI NAČIN VLOMOV
|i13             POLICIJA
Poškodovanje
Lomljenje                      vrat s silo
štrlečega                         telesa ali
dela                             »na vzvod<<
cilindričnega            s primernim
' vložka.                           orodjem.
7
MENGŠAN
■ PROMET
IP'.
Suet za preuentiuo in uzgojo u cestnem prometu
Med ostalimi dejavnostmi Sveta za preventivo in vzgo-jo v cestnem prometu, ki bo-do opisane v prispevku pri-hodnje številke Mengšana, je tuđi nadzor hitrosti prometa v Mengšu.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj z občinskimi sveti organiziral nadzor hitrosti prometa po celotni Sloveniji. Obćina Mengeš je radarsko tablo »Viasis Led« dobila za uporabo v času med 12. in vključno 14. novembrom 2001.
Kot je verjetno marsikdo opazil, je bila tabla nameščena pri Avtoservisu Cregorc na Kamniški cesti. Radarska tabla je s presledki delovala od približno 9. do 18. ure vse tri dni. Omenjena tabla je ses-tavljena tako, da je poleg radarja, ki meri hitrost prometa v km/h na oddaljenosti približno 100 m, nameščena še LED indikacija (majhne lučke), ki vidno izpiše s številkami hitrost v km/h približajočega se vozila.
Namestitev radarske table je imela preventivno-opozorilni značaj. Voznik je bil optično opozorjen, s kakšno hitrostjo je vozil (visina črk je približno 25 cm), Na nadzornem mestu, kjer je bila postavljena radarska tabla, je največja dovoljena hitrost 50 km/h. Podatke, ki jih nudi radarska tabla, je možno računalniško nadgraditi za razne namene.
NEKA) OPAŽANJ:
Vozniki, ki so opazili radarsko tablo in izpis hitrosti v km/h, so v većini primerov zmanjšali hitrost na še dovoljeno. Bili pa so tuđi takšni vozniki, ki tega opozorila »nišo opazili«, pa še kakšnih drugih prometnih znakov »ne vidijo«, ampak vozijo naprej »po stari navadi« tuđi 120 km/h in več.
Radarska tabla stane približno 1.000.000,00 SIT. V tem času je odigrala pozitivno vlogo. Ker je cena dokaj visoka, bi bilo smiselno, da bi tako tablo kupile skupaj dve do tri občine. V tej smeri bo tekla tuđi pobuda.
Na koncu je treba pohvaliti Avtoservis Cregorc, ki je pomagal pri vsakodnevnem shranjevanju table s podnožji in pri električnem napajanju za nemoteno delovanje naprave.
Predsednik SPV
Srećko Hribar
Fotografije naprave: Boris Kavćič
POLITIČNE     STRANKE
SDS
OBUESTILO
Namesto božično-novoletnih voščil borno sredstva namenili družinam oz. posameznikom, potrebnim pozornosti, v občini Mengeš.
Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš
VABILO
Tednik Demokracija je na r.i/polago v Knjižnici Mengoš. /<i to smo poskrbeli v OO SDS Mcngcs, ker ga n,i prodajnih meslih ni ali pa je kje ob strani. Nov urednik in vrsta priznanih novin.irjev in kolumnistov prispevajo k /.inimivi novi podobi.
SDS v družbi članic Evropske ljudske stranke (EPP)
Obisk člana švedske Krščanskodemokratske
stranke v Mengšu
Na skupnem zasedanju političnega biroja in Sveta Evropske ljudske stranke (EPP) 27. septembra 2001 v Bruslju so članice EPP na podlagi predloga delovnega odbora EPP za širitev vzhodne in srednje Evrope v Varšavi z dne 6. julija 2001 Socialdemokratski stranki Slovenije (SDS) dodelile status članice opazovalke. Enako odločitev so sprejele tuđi na skupnem zasedanju političnega biroja in Sveta Evropske ljudske stranke (EPP) 27.
Enako odločitev so sprejele tuđi za članstvo Nove Slovenije (N.Si) in SLS+SKD.
Svet SDS je namreč oktobra 1999 v Novi Gorici sklenil, da je glede na temeljne vrednote stranke, zapisane v programu, ki ga je SDS spre-jela na svojem 5. kongresu maja 1999, in enake ocene tranzicijskih procesov v postkomunističnih državah, Evropska ljudska stranka tista zveza strank na evropski ravni, ki je Socialdemokratski stranki najbliž-ja. EPP spoštuje tište vrednote, na katerih temelji program SDS. EPP in njeni ustanovitelji, med njimi Schuman, de Gasperi in Adenauer, so glavni akterji povojne Evrope. Članice EPP so praviloma podprle prizadevanja Slovenije za dosego samostojnosti in mednarodnega priznanja.
Za stranko to pomeni, da se s članstvom v Evropski ljudski stranki odpirajo nove možnosti mednarodnega sodelovanja na strankarski in parlamentarni ravni. V okviru EPP delujejo tuđi kolektivna združenja, npr. institut Kondrad-Adenauer-Stiftung, Schumanova fundacija, forumi in interesne skupine SDS pa bodo lahko sodelovale s sorodnimi združenji v okviru EPP.
Članice EPP, ki so nove demokratične politične stranke, nastale v nekdanjih komunističnih državah, se na podlagi podobnih izkušenj in številnih skupnih interesov kot tuđi glede vključevanja v FU in NATO, povezujejo v okviru Gdanske inicialive.
Evropske zveze, stranke iz držav kandidatk za članstvo v EZ iz srednje in vzhodne Evrope, Cipra in Malte pa najprej pridobijo status opazovalke, po določenem obdobju (praviloma po dveh letih) pa status pridružene članice.
Članice EPP so med ostalimi Avstrijska ljudska stranka (OVP), nemški kršćanski demokrati (CDU) in nemški kršćanski socialisti (CSU), Španska ljudska stranka (PP), grška Nova demokracija (ND), Združeni kršćanski demokrati iz Italije (CDU), Socialdemokratska stranka Portugalske (PSD), Kršćanska demokratska stranka Nizozemske, Krščansko-demokratska ljudska stranka iz Švice (CVP)E.
UL
MENGŠAN
_.,.»,.__—,.,_^,_ «_„^ _
TABORNISKE NOVICE
Za začetek en faborniški pozdrav - Z-D-R-A-V-O, zdravo, zdravo, zdravo! O čem bo gov-oril ta članek. Opisal bo akcije, ki smo jih mengeški taborniki izvedli v mesecu septembru in oktobru, malo pa se bo dotaknil tuđi akcij, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti (v mesecu novembru in decembru).
Prva akcija je bil VPIS novih članov. Zafadi dežja se je vpisalo malo novih članov, prjili so v glavnem CG-ji (5.- 8. razred OŠ), ki-ft) že bili naši člani prejšnja leta. Naj tukaj opo-zorim, da se je še većino možno vpisati. želimo si predvsem MČ-jev (1.- 4. razred OŠ), saj imamo fte dovolj vodnikov. Žalo starši, pozor. Ce želite, da bo vaš olrok spoznal in vzljubil naravo in ne bo edina stvar, ki ga bo zanimala, noftORiet, ga. pripeljit&c,;k.¥.ftan*.. Vpišejo se lahko vsak petek od 16. def 18. ure v letnem gledališču Mengeš. Razvrstili jih borno v vode, ki pa se bodo potem zmenili za termin tedenskih vodovih sestankov.
Za drugo akcijo smo načrtovali PROPAGANDNI TABOR, ki pa smo ga žal morali zelo skrajšati, saj nam vremenska napoved ni šla na roko. Namesto tega smo izvedli DAN NA TABORU, in sicer v soboto 22. septembra. Ta akcija je bila namenjena vsem, tuđi nečlanom, vendar je bil odziv nečlanov skromen. Prišli so v glavnem GG-ji. Razvrstili smo jih v tri vode in začeli smo z delom.
Najprej smo dvignili zastavo in /apeli himno. Do kosila smo imeli organizirane delavnice po vodih (ročna dela, lokostrelstvo, šotor, vozli), skupaj pa smo šli na postavljanje og-njev. Naučili smo se tuđi veliko novih iger, ki smo se jih šli med odmori (ubogi crni muc, gordijski vozel, z ali brez...). Po zelo dobrem kosilu, ki ga je skuhal Ivo, smo imeli počitek, po počilku pa so imeli otroci Lov na lisico. Dobili so naloge, s katerimi so morali spoznati določene pomembne ustanove v Mengšu (šola, gasilni dom, banka...), na poti pa so morali uloviti tuđi lisico, ki se je na kolesu smukala po Mengšu.
Nekateri so vzeli nalogo resno, drugi pa malce manj, vendar so se vseeno imeli lepo. Po lovu na lisico smo nadaljevali z delavni-cami, pripravljati smo se začeli na večer, ko je bil na programu taborni ogenj. Vsak vod je moral pripraviti točko, starejši pa so postavili
res lepo in veliko pa|jpdo. P6,večerji smo se    :
spet postavili v zbor, zapeli taborniško himno    ;
in spustili zastavo. Nato smo se posedli okrog    i
ognjišča  in začeli / večernim programom,    ;
Vodi so pripravili zanimive točke, tako, smo    ; 'imeli modno revijo, stilski  izziv, skečfe, in
PeStfli.     y      .                                           \
Pomagali, smo tuđi starejši, saj poznamo veliko  skeČPV,   katerim  so  se  vsi   smejali Sledila je še igra Z ali BREZ, ob katen smo se tuđi   7X'\o   nasmejali,   in  pa   IODL   HANS Odpeli smo še pesem DAN JE ŠEI in dan na taboru je bil s lem /.iključen. Otro< i so zadciv   • voljni in polni labomiških vtisov odsli dompV,
MIHACLOV Stil M bil je živ ludi ob pomoči ,, tuJx>rnikeyf,:,><jj smo organizirali vlecenie vrvj, * Pomeiile so se 4 ekipe (ekipa godbenikov,
ekipa gasilcev in 2 ekipi tabornikov), zmagali   ;
so gasilci, za njimi pa taborniki 1, godbeniki   j
in taborniki 2.                                                        \
Prva   akcija   v  okrobru   je  že  tradiconalni    :
KOSTANIEV IZLET. Tuđi letos smo se napotili    i
izpred   osnovne  sole   na   Gobavico   proti    \
Dobenu   in  poskušali   nabrati   kar čim  več    i
koštanja. Po dobrih dveh urah hoje in nabi-    \
ranja smo prišli v letno gledališče. Medtem ko    \
smo starejši pripravili ogenj in kostanj, so se    i
ostali zabavali z različnimi igrami. Vlekli smo    ;
vrv, se šli skavtbal, hodili s pekarskimi hodul-    i
jami... Ko je bil kostanj pečen, smo ga hitro    ;
pojedli,   saj  je  vroč   kostanj   še  najboljši.    i
Letošnjega kostanjevega izleta se je udeležilo    i
31 tabornikov, kar je zelo pohvalno.                   i
V oktobru smo imeli še nekaj drugih akcij. Ka-    :
tja in Nataša sta organizirali polopisno preda-    ;
vanje o Tajski, katerega pa se je udeležilo to-    I
liko ljudi, da so nekateri morali gledali diapo-    i
zitive kar skozi okno. Predavanje sta popestrili    j s tajsko hrano, ki je bila zelo okusna.
Udeležili smo se posveta načelnikov v Grosupljem, kjer smo dobili mnogo zanimi-vih podatkov kar se tiče taborništva v našem območju.
6 članov se je udelažilo žalne komemoracije ob dnevu mrtvih pri spomeniku talcev. Organizirali pa smo tuđi zabavo ob noći ča-rovnic, namenjeno predvsem starejšim tabornikom.  S svečami  in bučami  smo okrasili
letno gledališče, izdelali smo čarovnico, ki smo ji ob polnoči tuđi sodili in jo kasneje zaž-gali. Najedli smo se sveže spečenih kokic in še bi lahko našteval...
In kaj nas caka do konca leta? Najprej čistilna akcija, ki bo 10. novembra. Očistili borno letno gledališče, naš dom in njegovo okolico.
Opazili smo, da so se v letnem gledališču Začeli zbirati mladi, ki nišo naši člani in nima-jo spoštovanja do tuje lastnine, saj za njimi vedno ostanejo odpadki (cigaretni ogorki, steklenj£ft. "p^jNrčki...), začeli so se pojavljati gfefiti, poltfrrfljptia in zažgana je bila klopca. Pozivam vse, ki se zbirate, da se nam pridružite na čistiinih akdjah. Nikogar nočemo prejjanjaji iz letnega gle^ifišča, če pa se bo to početje nadal^evalo, pa borno tuđi k temu prisiljeni.
17. novembra bodo v Medvodah VESELA SREČANIA MČ-jev, ki so namenjena otrokom od 1. do 4. razreda OŠ. Letošnja tema bodo olrokove pravice. Potem sledijo akcije SVOVT in pa ČAJANKA. Čajanka je zadnja rodova akcija v tekočem letu, lahko bi rekli, da je ro-dovo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Na čajanki skuhamo čaj, se igramo, plešemo in obdarujemo.
Naj opozorim, da borno zopet organizirali ZIMOVANJE tuđi za osnovnošolce. Letos smo se odločili za skupno zimovanje s taborniki iz Grosupelj. Zimovanje bo potekalo v času zimskih počitnic, in sicer od 18. do 22. februarja v Kranjski Gori. Ponujamo različne cene: 16.000 SIT (BREZ smučarske karte), 20.000 SIT (S smučarsko karto) in 24.000 SIT (S smu-čarsko karto in smučarskim učiteljem), vse cene pa vsebujejo: prevoz, 4 polne penzione in organizacijske stroške. Mislimo, da so cene dokaj ugodne in tuđi snega naj bi bilo letos dovolj.
Razpis za zimovanje pa bo razdeljen še pred božičem.
Naj bo to za ta mesec dovolj. Mengeški taborniki želimo vsem občanom čim bolj vesel december. Lep pozdrav, propagandist BANE.
Z naravo, k boljšemu ćloveku!
LAJ
MENGSAN
DRUŠTVA
OKTOBER PRI GASILCIH
MESEC POŽARNE VARNOSTI
Končal se je oktober, ki je označen za mesec požarne varnosti. Gasilci v tem času svojo dejavnost razširijo in jo približajo Ijudem, odprejo se vrata gasilskih domov in poveća se število dejavnosti, s katerimi gasilci izobražujejo ljudi, mladim in manj mladim, vsem, ki jih gasilci privlačijo. Vsa društva, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Mengeš, so se tuđi sama potrudila, da bi prikazala čim bolj zanimivo delo, hkrati pa opravila nekatere nujne naloge, ki so del gasilskega vsakdana. V nekaterih akcijah pa so sodelovala vsa društva in so potekala v okviru zveze. Pa pojdimo po vrsti:
Naravoslovni dan šestošolcev
Učenci 2. razreda so ohiskali mengeske gasilce.
Kot že nekaj let doslej je Gasilska zveza Mengeš pripravila gasilski dan za učence šestih razredov osnovne sole. Ta dan so si mladi ogledali mengeški kulturni dom, kjer so se seznanili s požarno varnostjo v javni zgradbi, predstavljena pa so bila tuđi ročna gasilna sredstva. Zatem so si ogledali orodišće v mengeškem gasilskem domu, čakal pa jih je še ogled videokasete z naslovom Ogenj, anatomija uničevalca. Ob zaključku dneva so morali svoje znanje pokazati v lažjem testu. Prav-zaprav niti ni bil tako lahek, saj se je izkazalo, da morda tuđi starejši, torej učitelji in starši, nišo bili najbolj prepričani za odgovore na nekatera vprašanja. Toda otroci so jih resili zelo dobro in v povprečju so od 20 možnih dosegli učenci kar okoli 18 točk. Z naravoslovnim dnevom so bili zadovoljni tako učenci kot tuđi mentorji, ki so opazili veliko znanje pri tako mladih otrocih, ki pa se z ognjem in plinom ven-darle že srečujejo v vsakodnevnem življenju, saj si pripravljajo zajtrk, marsikdaj pa tuđi že začnejo s pripravljanjem kosila.
Natečaj za najboUše risbe in spise
Tuđi natečaja se mlajši otroci od prvega do četrtega razreda udeležu-jejo že kar nekaj let. Tokratni razpis je potekal na temo Za varno rabo plina, ki se je izkazala za nekoliko težjo, kadar so se bodoči gasilci in gasilke lotili pisanja spisov, zato pa so pripravili nekaj domiselnih risb in plakatov. Zaključna prireditev je bila 24. oktobra popoldne, ko so se v preddverju Kulturnega doma zbrali nagrajenci s svojimi starši in ponosno prejemali nagrade. Izbranih je bilo skoraj 70 risb in spisov, ki
Podelitev nagrad najboljšrm i/lir.inccm natečaja CiZ Mengeš.
so se še posebej odlikovali, razstavo pa si je bilo moć ogledati še naslednji dan. Najboljše spise borno objavili tuđi v Mengšanu, kar naj bo še dodatna spodbudn za nadaljnje delo.
Gasilskoreševalna vaja Loka 2001
»Člani PGD Topole so se prei/kusili v vstopanju v prostor."
Prva naloga gasilcev pa je seveda gašenje in reševanje premoženja ter ljudi, zato je potrebno nenehno usposabljanje na tem področju. Tokrat je bila skupna vaja za vsa gasilska društva pripravljena v Loki, nacrt pa je pripravilo loško poveljstvo. Skupaj je v vaji sodelovalo .54 gasilcev v 6 vozilih, ki so gasili in reševali stanovanjsko hišo Staneta Cimermana. Motiv za izvedbo vaje je bil zelo preprost in zato tuđi zelo verjeten. "Pri pripravi kosila naj bi zaradi neprevidnosti prišlo do požara v kuhinji stanovanjske hiše, saj se je vnela ponev z oljem. Ogenj se je razširil na pohištvo. Ko se je lastnik hiše vrnil v kuhinjo, je sicer takoj začel z gašenjem, toda zaradi dima mu je zmanjkalo moči in se je onesvestil." Vse nadaljnje akcije so potekale v skladu z omenjenim motivom. Potrebno je bilo pripraviti t. i. notranji napad, v katerem dva
UB
MENGŠAN
DRUŠTVA!
gasilca vstopita v prostor, kjer gori in rešujeta poškodovane, pri tem ju podpira ekipa, ki je ostala zunaj, ostali gasilci gasijo objekt z zunanje strani ter varujejo morebitne zgradbe, na katere bi se lahko požar razširil. Na koncu sta vajo ocenila podpoveljnik in poveljnik GZ Mengeš Stane Šimenc ter Janez Koncilija. Napake, ki sta jih omenila, bodo zagotovo izboljšale operativno znanje gasilcev, saj tuđi tu velja, da se je potrebno učiti v dejanskih in možnih razmerah, prav takšne vaje pa omogočajo, da se napake v resničnih težavah ne ponovijo.
Tuđi posamezna društva so bila zelo dejavna:
Casilci iz PGD Mengeš so v začetku meseca oktobra novo vozilo Atego GVC 16/25 razstavili na sejmu Zaščita-reševanje v Kranju. Kot že mnogo let doslej so jih obiskali učenci iz drugih razredov osnovne sole in poleg ogleda opreme in vozil so se otroci preizkusili tuđi v gašenju, kar jim je bilo še v posebno zadovoljstvo. Pripravili so tuđi namišljeno gasilko vajo, v kateri so reševali učenca iz vodnjaka ob OŠ Mengeš (7. 10.2001), nekaj dni zatem (11.10.2001) pa so pripravili evakuacijsko vajo iz OŠ Roje. Sodelovali so tuđi na medicinski gasils-ki vaji v Heliosu (19.10.2001), isti dan pa so pripravili tuđi vajo na stanovanjskem objektu na Gorenjski cesti v Mengšu.
Kot že nekajkrat so obiskali tuđi otroke v vrtcih Gobica in Sonček, udeležili pa so se tuđi lekmovanja v Moravčah, kjer so gasilci izvajali mokro vajo.
PIGD Lek je edino industrijsko društvo v naši zvezi. Njihova dejavnost je žalo nekoliko drugačna, še vedno pa je osnova gašenje in reševan-je ter seveda predvsem preprečevanje nastajanja večjih požarov in nesreč. Tuđi Lekovi gasilci so se udeležili sejma Zaščita-reševanje v Kranju, ogledali pa so si tuđi podoben strokovni sejem v Opatiji na Hrvaškem. Udeležili so se tuđi Heliosove gasilsko-reševalne vaje, ki je bila 19.10.2001, preizkusili pa so tuđi vse hidrante ter izvedli servise gasilnikov na področju tovarne. V mesecu novembru pa se bodo od-pravili tuđi na slrokovno ekskurzijo v Prevalje, ogledali pa si bodo tuđi mežiški rudnik.
Loški gasilci so na Dnbenu preizkusili hidranlne omarice.
PGD Loka je znano po svoji delavnosti. To je ludi prvo društvo v mengeški zvezi, ki se s svojo dejavnostjo predstavlja tuđi na spletnih straneh, zato vam priporočam, da jo obiščete. Njen naslov je www.pgd-loka.sj. Tuđi loški gasilci so si ogledali kranjski sejem, ki je namenjen vsakoletnemu izobraževanju na področju zaščite in reševanja. Seveda je naloga tuđi preverjanje hidrantov na področju društva, prikaz uporabe hidrantov pa so prikazali tuđi v soboto 13.10.2001 na Dobenu. Teden dni zatem so imeli tuđi dan odprtih vrat za vse Ločane, mesec pa so zaključili z že omenjeno vajo na Dobenem.
PGD Topole je tuđi uspelo v preteklem mesecu napraviti elektronsko stran o delovanju društva. Ni še tako bogata kot loška, vseeno pa je to začetek in bo potrebno nadaljevati z začetim delo. Najdete jo na naslovu www.pgd-topole.si.
Marsikatere dejavnosti so bile že omenjene, pa vendar naj povemo, da ludi Topolci skrbijo za usposabljanje z udeležbami na sejmih in reše-valnih vajah. Manjša društvena usposabljanja za operativne skupine potekajo sedaj ob nedeljah v gasilskem domu in njegovi okolici, seveda pa so sodelovali na vajah, ki smo jih omenili že zgoraj. Tuđi topol-ski gasilci so pregledali hidrante na področju vaši in poročilo predali poveljstvu mengeške gasilske zveze.
Za konec pa še to. Slike predstavljajo nekaj drobcev iz življenja gasilcev v naši občini. Da je pestro, ni potrebno nikomur razlagati, da pa je nujno za varnost na tem območju, pa ni nikoli dovolj poudarjeno, zato ste vsi vabljeni, da za požarno varnost skrbite na vsakem koraku in tega ne prepuščate le gasilcem ter mesecu požarne varnosti.
Mateja )emec
NajboUsi spisi na temo za varno uporabo plina. Natečajje razpisala GZ Mengeš.
Uarno raunanje s plinom
V gospodinjstvih uporabljamo plin za različne potrebe. Za kuhanje, ogrevanje in razsvetljavo. Plin lahko uporabljamo iz plinovoda ali iz plinskih jeklenk. Njegova uporaba nam nudi veliko udobja, vendar zahteva veliko pozornosti in previdnosti. Plin ni samo gorljiv, v zmesi z zrakom je tuđi eksploziven. S plinskimi napravami, kot so štedilniki, bojlerji in razne peči, lahko ravnajo le dovolj stari in poučeni Ijudje. Starši so dolžni poskrbeli, da majhni otroci s plinom ne pridejo v stik. Plin je najbolj nevaren, če v zrak uide nekontrolirano. To se največ-krat zgodi, če je plinska napeljava ali plinska naprava v okvari. Tuđi pri zamenjavi jeklenk moramo biti pozorni, da plin kje ne uhaja. Ker je naravni plin brez vonja, mu dodajajo smrdeča sredstva, da ga lahko zavohamo. Če se to zgodi, takoj zapremo glavni ventil in prostor temeljito prezraćimo. Paziti moramo, da v tem času v prostoru ne priđe do odprtega ognja, tuđi do električne iskre ne. V tem primeru plin lahko eksplodira. Za kontrolo in popravilo okvarjene plinske napeljave ali plinske naprave moramo poklič ali pooblaščenega strokovnjaka ali servis. Ta okvaro strokovno odpravi. Sami tega ne smemo popravljati, če nismo strokovnjaki. Skrbeti moramo, da so naše plinske naprave in plinske napeljave redno vzdrževane in servisirane. Za plinske jeklenke poskrbijo v plinarnah, za plinovode pa njihove servisne službe na terenu. Tuđi nove plinske naprave v gospodinjstvih lahko vgrajuje ali montira samo strokovnjak. Želim, da bi vsi z zadovoljstvom in varno uporabljali plin še naprej.
Mateja Testen, 3. b
Hiša gori
Hiša gori,
iz nje se kadi,
se ogenj vname,
gasilec pridrvi.
Ogenj pogasi
ter nas o pravilnem
ravnanju z njim poduči.
Petra Urh, 3. b
"
MENGŠAN
■DRUŠTVA
C < mu Uiimki plin
Plinov imamo več vrst. Tuđi zrak, ki ga vdihavamo, je mešanica več vrst plinov. V zraku je najpomembnejši plin kisik. Brez njega ne bi mogli živeti. Večina plinov je nevarnih za življenje, ker so strupeni, gorljivi in eksplozivni. Kljub temu so koristni, će jih pravilno upora-bimo.
Meni najbolj znan gospodinjski plin, ki ga mami uporablja v kuhinji za kuhanje in pečenje. Ta plin ne srne uhajati iz jeklenke ali štedil-nika. Če bi se to zgodilo in bi kdo vklopil samo stikalo za luč, bi lahko prišlo do velike eksplozije, ki bi lahko porušila hišo. Uhajajoči gospodinjski plin ima zelo oster in smrdljiv vonj. Če zaznamo ta vonj, ne smemo prižigati ognja, luči in nobenih električnih naprav. Takoj moramo odpreti vrata in okna, da se prostor prezrači, ter po-klicati pomoč.
Plinske naprave lahko popravlja le strokovnjak, ki je pooblaščen za tovrstno dejavnost.
Manca Uranlcar, 2. b
POKLIČI 112
V stanovanju je požar.
Marko in Kaja sta kuhala juho. Ker sta jo kuhala predolgo, je juha izhlapela. V loncu je nastal ogenj. Brez panike sta hitro poklicala 112. Gasilcem sta mirno in razloćno povedala svoje ime in priimek, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo in ali je kdo v nevarnosti oziroma poško-dovan. Gasilci so prišli in hitro pogasili ogenj. Od takrat sta Marko in Kaja bolj previdna. Zapomnila sta si tuđi nekaj pravil, ki jima jih je povedal gasilec. Dobro si poglej in si zapomni, kje so doma, v vrtcu in soli gasilna sredstva in po kateri poti se boš umaknil iz objekta v primeru požara. Igra z ognjem je nevarna, pri igri, delu in počitku bodi previđen. Ne igramo se z vžigalicami. Kadar gremo od doma, zapre-mo plin. Svece gorijo takraf, ko smo doma.
Kadar pa vseeno priđe do nesreće, pokliči gasilce, zdravnika ali druge reševalce.
Uroš lertnan, 3. c
Kaj uem o plinu
Plin, ki ga uporabljamo za kuho in gretje, je fosilno gorivo. Fosilno gorivo nastaja iz ostankov rastlin in živali. Gospodinjski plin je večinoma zemeljski plin, ki ga najdemo pod zemljo, pogosto skupaj z nafto in premogom, včasih pa tuđi samega. Plin, ki ga uporabljamo v gospodinjstvu, se imenuje butan. Butan je stranski proizvod pri rafiniranju nafte. Plin je brez vonja, zato mu dodajajo kemično snov, ki se imenuje tiol in oddaja neprijeten vonj.
Plin v gospodinjstva dobivamo po plinovodih ali v plinskih jek-lenkah. Če nam v plinski jeklenki zmanjka plina, jo moramo zamen-jati. Pri vsaki zamenjavi moramo obvezno preveriti, če mogoče kje ob plinskem ventilu pušča plin. To storimo tako, da na pomivalno gobi-co stisnemo detergent za pomivanje posode in naredimo peno. Peno razmažemo okoli ventila na jeklenki. Če se pojavijo mehurčki, pome-ni, da plinska jeklenka pušča.V tem primeru moramo poklicati stro-kovnjaka za plinske napeljave, da pregleda celotno napeljavo. Če pa se ne pojavijo mehurčki, lahko jeklenko varno uporabljamo.
Vse vrste plinov lahko zelo koristno uporabljamo.
Špela Urankar, 4. d
Soj ni res, pa je!
Moj bratec Rok ima že od malih nog rad gasilce. Gasilski dom najvećkrat obišče z dedkom. Ker se vedno želi voziti z gasilskim avto-mobilom, mu je stric Tomaž to željo tuđi izpolnil. Vzel ga je seboj, medtem ko je obešal zastave. Tomaž je vozil gasilski avto, Primož pa je obešal zastave. Medtem pa je gasilec Rok zaspal. Tako se je končala njegova prva vožnja / gasilskim avtomobilom.
Eva Prebil, 2. b
Gdsilskd
Kdo so dobri ti Ijudje, ko v stiski jih pokličeš?
Če nekje poplava je ali če kje zagori,
vedno hitro pridejo, saj Mengeški gasilci so!
Petra Urh, t. b
0 plinu
V današnjem času je uporaba plina zelo razširjena. Skoraj vsako gospodinjstvo uporablja plin. l'ri uporabi plina moramo biti zelo pre-vidni. Plinsko jeklenko moramo pred uporabo odpreti, po uporabi pa zapreti. Paziti moramo, da se jeklenka ne segreje. V primeru, da iz jeklenke uhaja plin, moramo poklicati strokovnjaka ali pa gasilce. Plin je zelo nevaren. Zato si želim, da bi bilo čim manj eksplozij in poza rov.
Tjaša Per, 4. d
1^1
MENGŠAN
DRUŠTVA
Društvo upokojencev Mengeš
TRADICIONALNO SREČANJE
Člani Upravnega odbora našega društva smo tuđi letos organizirali že tradicionalno srečanje naših članov, starejših od 80 let in invalidov.
Srečanje smo organizirali 25. oktobra 2001 v večnamenskem prostoru v Domu počitka Mengeš. Udeležba povabljencev je bila kar lepa. Veseli pa smo, da sta se našega srečanja udeležila tuđi pova-bljena glasbenika gospod Bozo Matičič s harmoniko in pevka gospa lozica Kališnik. Zaigrala in zapela sta nam precej lepih domaćih melodij in popevk ter nas z njimi popeljala v petdeseta in šestdeseta leta. Skupaj z njima so zapeli tuđi naši člani, imeli smo ćelo karaoke.
Vse prisotne so pozdravili in jim zaždeli prijelno počutje: predsed-nik DU gospod Slavko Pišek, direktor Doma počitka gospod Lađo Goričan ter župan Občine Mengeš gospod mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. V imenu povabljencev pa se je za povabilo in pogostitev zahvalila gospa Pavla Rabič.
V kuhinji Doma počitka Mengeš so nam pripravili odlično kosilo, naše društvo pa je poskrbelo za dobro kapljico.
Spomnili smo se tuđi najstarejše prisotne članice našega društva, 95-letne Ivane Mušič in najstarejše-ga, 90-letnega Alojza lamška ter ju obdarili.
l'o nekaj urah druženja so se povabljenci veselo poslavljali, mi pa smo bili zadovoljni, da smo jim pripravili nekaj prijetnih trenutkov. Za pomoć pri organizaciji sre-čanja se zahvaljujemo Domu počitka Mengeš, glasbenikoma Bozu Matičiču in Jožici Kališnik, članom našega UO, lepa hvala tuđi gospodu Štefanu Borinu za brezplačen prevoz naših članov na srečanje in domov.
Francka Trobec
In se povabilo:
Upravni odbor DU Mengeš vabi vse upokojence z območja Občine Mengeš, ki še nišo vključeni v naše društvo, naj to storijo čim prej. Uradne ure imamo vsak četrtek od 9. do 12. ure v Mengšu, Trdinov trg 14. Naše aktivnosti so zelo pestre: izleti, bali-nanje, pohodništvo, kolesarjenje...
13
MENGŠAN
D     R     U     Š     T     V     A!
fiLOJZ JflGODIC
Živeti ne pomeni skrbeti samo zase, premagovati le svoje težave in se ne zmeniti za življenje okrog sebe. Lojze ni bil te vrste človek. Tišti, ki smo ga poznali in cenili zaradi njegovega dela v Društvu za varstvo okolja, smo dobro vedeli, da bo brez zadržkov takoj pripravljen posredovati tam, kjer se je pojavila kakršna koli oblika nasilja nad naravo, kjer je pretilo kmetom, da bodo zaradi pozidav ob kmetijsko zemljo in prebivalcem naselij, da jim bo avtocesta poslabšala življenjsko okolje.
Imel je posluh za ohranjanje narave, ki jo človek s svojo dejav-nostjo vedno bolj ogroža in ni slučajno, da je imel tuđi posluh za vse drugo lepo; rad je zaigral na harmoniko in prav veselo zapel, rad se je pošalil ali pa se je s svojim jasnim in odločnim glasom tuđi razjezil nad tistimi, ki so tako ali drugače nasprotovali njegovim pogledom na varstvo okolja.
Bil je dober organizator in strateg, ti dve lastnosti je izražal tuđi kot odličen šahist, saj se je udeležil prenekaterega šahovskega tek-movanja doma in v tujini.
Prav te dni mineva 30 let, odkar je kot član in predstavnik Zveze društev za varstvo okolja Slovenije ustanovil občinsko društvo za varstvo okolja. Rojen v kamniški občini in priseljen v tnkratno dom-žalsko občino je vseskozi čutil nujo po povezovanju. Vedno nam je govoril, da okolje ne pozna občinskih meja, zato je novo društvo prevzelo ime obeh občin.
Na dan njegovega pogreba v domaćem Podgorju mu je na slav-nostni seji ob tridesetletnici Zveza društev za varstvo okolja podelila priznanje prof. dr. Franceta Avčina za dolgoletno požrtvo-valno in uspešno delo pri varstvu okolja. Ko smo ob prisotnosti predsednika države prevzeli priznanje, nas je obšla misel, kako vesel in ponosen bi bil Lojze na prehojeno pot.
Smrt nam ga je tri dni prej iztrgala iz naše sredine. Spomin nanj, na njegov neutrudno in največkrat tuđi uspešno bitko za skupno dobro nas zavezuje, da se ga borno vedno spominjali in da borno nadaljevali njegovo delo.
DVO Domžale-Kamnik
f/lovo od ,.p/lojzajagodica,
V pelek, 16. novembra smo se v Podgorju poslovili od zavzetega sodelav-ca Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji - Alojza lagodica. Kot predsednik Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik, (s sedežem v Mengšu) - v okviru ZVOS, se je dolga leta prizadevno in iskreno zavzemal za pravi napredek teh krajev in vse Slovenije na okoljevarstvenih temeljih. Opozarjal je na tište vrednote in rešitve, ki jih začenja ceniti vsa Evropa: ohranjanje gozdov, mokrišč, kmetijske zemlje, čistih voda, pestrosti vrst in kulturne dediščine. Skupaj s člani društva si je prizadeval za bolj strnjeno poselitev, za boljše poteke čest, za zmanjšanje škodljivega motornega prometa, kar bo v prihodnje v korist vsej občini in Sloveniji. Prav na dan, ko smo se od njega poslovili, je na proslavi ob tridesetletnici Zveze društev za varstvo okolja, prejel zasluženo priznanje dr. Franceta Avčina za dolgoletno požrtvovalno delo pri varstvu okolja. Pogrešali ga borno.
Predsednik ZVOS, prof. dr. Dušan Mlinšek
VPRASANJA    SVETNIKOV
Odgovarja župan mag. Tomaž Štebe. Vprašanja postavil g. Ručigaj.
Kdaj bodo pri gostilni Pavovec postavljene ovire, ki bodo onemogočale parkiranje na pločniku in pešcem omogočale normalno pot?
V Mengšanu št. 86 je bila na zadnji strani objavljena skica varne poti v solo, iz katere je razvidno, da je mimo omenjene gostilne speljana »varna pot«. Ta odsek bi jaz imenoval "nevarna pot". Moj predlog je, da se v najkrajšem času, če je možno še do novega leta, postavijo jek-leni količki, takšni kot, so jih postavili v IOC Trzin.
Odgovor:
Sem nasprotnik postavljanja ovir, ko pa imamo druge možnosti -kaznovanje za nepravilno parkiranje! To tuđi izvajamo, še posebej v času, ko otroci hodijo iz/v solo. Ovire v tipu mesta, kot je Mengeš ne, bi bile najbolj lepe in primerne, pa tuđi stanejo in prepričan sem, da bi bile redno poškodovane.
Predlagam, da se območje omejitve hitrosti na 30 km/h, na Kolodvorski cesti podaljša do križišča s Slovensko oz. Kam nisko cesto.
Odgovor:
Se strinjam - to borno ludi storili! Hvala za predlog.
Ali je občina od stranke SNS že izterjala preveč izplačana sredstva na podlagi ugotovitev računskega sodišča.?
Odgovor:
Da.
Vprašanja postavil g. Lipar:
Občinski svet na 30. seji ni sprejel predlaganega sklepa o odprodaji zemljišča ob vrtcu Sonček. Pred tem je bilo v razpravi večkrat ponovljeno stališče, da je treba najprej celovito pregledati vse potrebe vrtca (igralne, parkovne, parkirne površine, pločniki). Župan je na 31. seji izjavil, da je bilo oddano naročilo za izdelavo projektov za vrtec na podlagi B variante, torej tište, ki predvideva odprodajo tega zemljišča in izgradnjo dveh večjih objektov na njem. Ali so bile navedene potrebe vrtca ponovno preučene?
Odgovor:
Da, večkrat. Najprej pri sami analizi, kako reševati probleme na lokaciji Sonček. Tuđi uprava vrtca Mengeš je soglašala. Površine so bistveno večje od zahtevanih. Projekt je izdelan v skladu s predpisi. Odločili smo se ćelo za bistveno višji standard. Z vsem so se strinjali tuđi predstavniki vrtca s predstavniki staršev - z lokacijo in z idejno zasnovo, ki je sedaj »opredmetena« s podrobnim idejnim projektom.
Ali odločitev o izbrani varianti pomeni, da bo ne glede na sklep občinskega sveta zemljište ob vrtcu prodano in pozidano?
Ravnali borno vsekakor skladno s sklepi sveta občine ali pa poskušali dokazovati ekonomiko in z dodatno obrazložitvijo in izračuni prepričati svetnike. Nenazadnje so se s podanimi predlogi, ki jih je kot gospodarne predstavil izdelovalec idejnega projekta, strinjali tuđi predslavniki Vrtca Mengeš.
BI
MENGŠAN
Šolska ulica naj bil bila ob gradnji kolektorja od vrtca preko trga in po Prešernovi cesti »prekopana«, kot je na 31. seji občinskega sveta izjav-il župan. Glede tega se seveda postavlja vprašanje, kako bo urejen dostop z motornimi vozili do vrtca, sole, doma na Cobavici, Oranže-rije, gradu (starši, dostava hrane, intervencijska vozila itd.), seveda pa tuđi, kako bo z varnostjo otrok.
a)   Vprašanja:
Ali se vzporedno s pripravami na gradnjo kolektorja preučuje tuđi prometno - varnostna plat na območju Šolske ulice?
b)  Predlog:
Če bo prišlo do popolne in daljše zapore Šolske ulice, je nujno potrebno misliti na novo, začasno ali trajno cestno povezavo od glavne ceste do šolskega zemljišča, torej na desni breg Pšate.
Odgovor:
Gradnja je predviđena in bo možna samo v času polletnih počitnic. Občinska uprava bo izdala Odločbo o zapori ceste na podlagi elaborata, ki je zato predviđen. Vsekakor ne bo trajne zapore, vse zadeve, ne le zaradi požarne varnosti, bodo zagotovljene. Zaenkrat ne načrtu-jemo neke nove povezave.
Vprašanja postavila ga. Jemec Mateja:
1. Zdravstvena služba v mengeškem zdravstvenem domu
V zadnjem času lahko občani zasledimo v Mengšanu oglase mengeških splošnih zdravnikov, ki iščejo primerne prostore za ordinacijo. Stvar je seveda zelo zaskrbljujoča, saj so se za iskanje novih prostorov odločili obe splošni zdravnici ter otroški zdravnik. Na drugi strani pa so v zdravstvenem domu podjetniki, ki se ukvarjajo s poslom, ki je le zelo posredno povezan z zdravstveno službo. Sprašujem, zakaj splošni zdravniki ne želijo biti več najemniki prostorov zdravstvenoga doma.
Odgovor je seveda nadvse pomemben, saj je občinski svet pred kratkim sprejel odločitev o gradnji lekarne na novi lokaciji poleg zdravstvenega doma. Vodilo je bilo združitev storitev na enem mestu, to pa bi bilo ob spremenjenem stanju nemogoče.
Odloćno pozivam vse odgovorne, da storijo vse, da bi bili prostori zdravstvenega doma, ki je bil zgrajen iz samoprispevka, namenjeni prvotnim ordinacijom in zdravstveni službam, če pa so najemniki teh prostorov ludi podjetniki, pa naj s svojo dejavnostjo ne motijo dela v ordinaciji.
Odgovor:
Ur.ulnih ali formalnih razlogov zdravniki, ki iščejo prostore drugje, nišo navedli. Pripombe najemnikov, ne le teh, ki iščejo druge prostore, glede upravljanja in urejanja borno upoštevali in tuđi v naprej namen-jali sredstva za nabavo skupnih aparatur. Glede na lokacijo, ki ima ure-jena parkirišča, kjer bo lekarna in kjer so tuđi drugi zdravniki in kjer je najemnina ugodna in nanjo nimajo nikakršnih pripomb, menim, da ni nevarnosti, da bi se vsi izselili. Ni pa to mengeška posebnost. V dom-žalskem zdravstvenem domu je nekaj koneesionarjev že odšlo ali pa odhajajo - v glavnem v lastne poslovne prostore.
^^ovezovalna^^ cest^ ŽeipdnikjiVpdice
Stališče vaškega odbora: vztrajamo pri podaijšanju lokacijske dokumentacije do križišča s Topolami ter rešitvijo prometa s krožiščem. Kljub temu da v obrazložitvi pripomb piše, da topolska avtobusna postaja ni predmet lokacijskega nacrta, pa poudarjamo, da morda v sedanjem obsegu res to ni predmet, vendar pa bi se z ureditvijo krožišča postaja nekoliko premaknila, lahko bi jo sploh izgubila, saj bi sicer ostala ob hitri cesti.
Odgovor:
Se popolnoma strinjam. Omenjeno je zapisano v naših stališčih in na tem vztrajamo. Delni uspeh je podaljšanje obvoznice do uvoza v SCT jamo. Gre za precejšnje podaljšanje prvega dela ceste Želodnik-Mengeš. Sam ne vidim pravega razloga zakaj, poleg vseh priključkov s krožišči, ravno tu na severu to ne bi bilo utemeljeno. S strokovnjaki, ki trasirajo obvoznico, dobro sodelujemo zato menim, da borno kro-žišče dosegli ludi na severu obvoznice. In krožišče povezali s Topolami, ter umestili avtobusno postajo na, potem lokalno, Gorenjsko cesto/ulico! Za dodatno strokovno podkrepitev naših stališč iz decembra leta 2000 (prvotno je izdelal dr. Vinko Vodopivec) smo naročili prometno tehnično presojo z vso potrebno grafiko rešitve pri podjetju Lunar v Kranju.
l^Prornetni zjiaj<_yjrpj)o]ah
Vaški odbor Topole predlaga postavitev znaka »šlepa ulica«, ki bi stal v ulici, ki vodi do Jerneja Aleša: Vse večkrat se namreč zgodi, da kljub prepovedi zaidejo vozniki večjih vozil v izredno ozko ulico, kjer ne morejo obrniti, saj so prepričani, da ta ulica že vodi na cesto proti Mostam.
Odgovor:
Uprava bo predlog preučila in glede na strokovno pravilnost omenjene pobude ukrepala.
4. Pobuda domžalske Županje glede vrtca
V današnjem časopisu Delo je |anez Petkovšek objavil članek o visini prispevka v vrtcih. Problematika je zelo resna, saj imamo tuđi v Mengšu stalno povišanje cen, zato naj se tuđi mengeška občina pridruži pobudi oz. pripravi drug način reševanja problematike.
Odgovor:
Naša občina je, skupaj z Združenjem občin Slovenije že pred več kot enim letom zahtevala, da se na tak prefinjen način ne obremenjuje občin in staršev - namreč s sorazmerno nekontroliranim povečevanjem stroškov programov v vrtcih. Naša občina samo za ta del namenja sedaj letno že 110 Mio SIT, pred tremi leti je bil ta znesek 85 Mio SIT! Članek se je nanašal na podobno zahtevo domžalske Županje, ki je tuđi poslanka in članica vladne stranke LDS. Morebiti zaradi precej-šnjega dviga cen v občini Domžale. Menim, da bi bilo primerneje zahtevo postaviti v vladni koaliciji in ukrepati, ker je naloga in poo-blastilo volivcev dano in jasno. Mi v tej poziciji vsekakor nismo.
V     PRAŠANJA             SVETNIKOV
■a
MENGŠAN
ik   u   l   t   u   r   mk
Gala nouoletni koncert združenih IHengšanou
26. DECEMBRA OB 19. URI
NE SMETE ZAMUDITI
TRADICIONALNEGA KONCERTA
MENGEŠKE GODBE V KULTURNEM DOMU.
Zakaj? Kaj bo tako drugačnega? Zakaj gala?
V Občini Mengeš že nekaj mesecev deluje novoustanovljena Zveza kulturnih društev Mengeš. Ideje so bile že tuđi prej. Tokrat pa je šio, morda tuđi zaradi boljše koordinacije in zaradi želje, da bi Mengšani naredili nekaj večjega, še nekako lažje. Ves koncept je pripravila Mengeška godba. In tu je glavno vlogo odigral kapelnik Primož Kosec. Potrebno je bilo pridobiti zelene skladbe za zbor in orkester. Pa smo le prišli z besedo na dan...
NASTOPILI BODO ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI IZ MENGŠA:
Mešani pevski zbor KUD Svoboda
Mešani odrasli cerkveni pevski zbor Sv. Mihaela
Mešani mladinski cerkveni pevski zbor Sv. Mihaela
Ženski nonet Vigred
Moški komorni zbor Mengeški zvon
Mengeški črički
Vsi poznamo Napitnico iz opere Traviata, pa Zbor sužnjev iz opere Nabucco. To bo prava nostalgija na naše »vzornike«. Novoletne koncerte Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in MPZ KUD Svoboda Mengeš. Tu bo še Venček ljudskih, ki jih je zbral Igor Švara in Pregnančeva pesem iz filma Exodus. Tuđi sveta noć ne bo manjkala. S »Črički« pa borno skupaj izvedli skladbo Supplication for VVorld Future in pesmi iz fil-mov Kekec, Sreća na Vrvici in Bratovšćina Sinjega galeba!
Tuđi godba bo prišla do izraza z evergrini lohana Straussa in z Belim Božičem Irvinga Berlina. Mlada, a že zelo dobra flavtistka Nina Reščič, bo glavna v skladbi Adagietto for flute. No, pa še nekaj izvrstnih skladb bo na sporedu. Tuđi brez že kar znamenite mengeške skupine tolkalcev ne bo šio.
Mislim, da smo v kratkem predstavili delo zborov in godbe v zadnjem obdobju. Finale pa priđe na vrsto v decembru s skupnimi vajami in...
Tuđi brez »turistov« ne bo šio. Kot po tradiciji bodo tuđi tokrat razglasili najlepše urejene hiše v občini Mengeš.
Omenjeni projekt je v svoje vrste povabila tuđi sosednja občina Trzin, kjer borno nastopili ob dnevu samostojnosti, v nedeljo, 23.12. ob 19.00!
LEPO POVABLJENI NA NOVOLETNI KONCERT!
Za Mengeško godbo in ZKD Občine Mengeš, Lađo Kos«
Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš
PRED SVOJO 30-LETNICO DELOVANJA
V času, ko so vroći sončni žarki začeli postopo-ma izgubljati svojo moč, smo pevci mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš polagoma stopili v novo pevsko sezono. Začetek je obetal kar dve »pevski poroki« in enega Abrahama. To drugo je povzročilo vznemirjenje predvsem med starejšo pevsko zasedbo.
Naši povki Marjeta in Natnša st,i se omožili na isti dan in njuna nepopisna sreća se nas je dotaknila kot lahna jesenska sapica. Pozirali smo solze (tako navznoter) in se prijazno nasmihali drobnim nerod-nostim, ki takim dejanjem pač pritičejo. Vso srećo oboma paroma!
Doma, za hišo, je Abraham močno stisnil roko našemu lanezu, ob obisku većine pevcev in njihovi zapeti zdravici. Po prebranem posvetilu, ki mu je sledilo orošeno oko, si je naš slavljenec nadel »tanov fertah« in nam z velikim veseljem napekel mesa na ražnju ter prinesel rujnega vinca iz svoje zidanice. Soproga Nika je s slaščicami venomer razveseljevala predvsem žensko populacije. Vile, ki jih je dobil v dar, bo poleti uporabljal za obraćanje sena, pozimi pa za kidanje snega. Srećko 3x3 je pred kratkim zamenjal za tolarje. Ne sve-tujemo, da preverjate, saj ima naš Abrahamovec novoga psa čuvaja. Abraham na zdravje za Tvoj rojstni dan!
V potok, 21.9.2001 smo ob 19.00 uri nastopili na dobrodelnem koncertu v dvorani Komunalnoga centra v Domžalah. Na priroditvi z naslovom »Dodajmo življenje dnovom«, ki ga je organiziralo Slovensko društvo Hospic, smo zapeli tri pesmi: Opomin k petju, Polju in Free at last. Zborovodja Fernando Mejias se nastopa z nami ni mogel udeležiti zaradi drugih obveznosti, zato nam je na pomoć priskočil zborovodja moškoga pevskega /bora iz Lukovice gospod Igor Velepič.
Z nastopom smo popestrili že tako prijeten večer in hkrati prispevali svoj delež k izgradnji in opremi nove hiše hospica, za kar smo prejeli prisrčno zahvalo gospoda FSožidarja Zajca iz Slovenskega društva Hospic.
Na življenjski poti za srećo je zelo pomembno čustvovanje človeka, njegova dobrota, odnos do soljudi, spoštovanje in upoštovanje vsakega posameznika. Zavodati se moramo, da sta preteklost in prihodnost na nek način združeni, ne glede na našo minljivost.
»Človek hoče srećo uživati in v njej tuđi počivati,« je nekoć zapisal dr. Anton Trstenjak. Trudimo so torej, vsak po svojih močeh, biti v teh hotonjih topli in človeški, odprti /a srećo sobi in drugim.
Vjrednpvoletnem času borno ^ Mengeško godbo in drugimi zbori nastopili na koncertu v Kulturnem domu Mengeš.
Približuje se tuđi naš veliki jubilej, praznik vseh pevcev in zborovodij ter tuđi tištih,ki so bili in so še z zborom kakor koli povezani. V letošnji sezoni borno praznovali 30-letnico svojega delovanja. Veselo bo in praznično. Prija/no ste med nas povabljoni vsi listi, ki vam jo naše petje všeč. Dogovorite se za avdicijo po telefonu 723 79 97.
Jerneja Behrić
16
MENGSAN
KULTURA
Mengeške harmonikarice
Fotografija je i/ Oprtala Alpe fest treh dežel - Hrvaške, Italije in Slovenije.
Desetletno delo ansambla je soliden jubilej, če pa gre za neobičajen amaterski ansambel, katerega članice so ženske, ki so se pogumno lotile igranja na harmoniko povečini že v zrelih letih, je (o vendarle nekaj posebnega.
Začetna zasedba je štela dvanajst članic - Ijubiteljic sproščenosti in ljudske glasbe. Z leti je prišlo do manjših kadrovskih sprememb zaradi obveznosti v družinah, glavnina ansambla pa se je obdržala na sceni vse od nastanka ansambla, ki ga vodi gospa Pepca Župan.
Cilji sicer nišo bili visoki, malo za šalo, malo zares, so se dekleta zbrala in Jotila igranja na harmoniko in »perivnik«, malo pozneje so popestrile ansambel še z »muki« in »škaf« basom. Tako so začele igrati ob prvi pomoći Stoparjevega Robija sebi v zadovoljstvo in poslušalcem v veselje. Prehodile so zanimivo pol od Videomeha na TV do Šimekove Marjance v Mariboru, od oddaje Pod mengeško marelo do slovitega Alpskega večera na Bledu.
Prekrižarile so Slovenijo podolgem in počez, gostovale so v Avstriji, Italiji, v zadnjem času so njihovi nastopi izjemno odmevni v hrvaški Istri. Vsepovsod sklepajo nova znanstva in prijateljstva.
Ne gre za vrhunsko predstavitev glasbe, saj so samouki in jih druži Ijubezen do Ijudskega izročila. Dejstvo je, da v narodno pesem prene-sejo svoje duše in jo pogumno predstavljajo lako zaključenim družbam kot širokemu krogu poslušalcev.
Da se bo ohranilo nekaj njihovih prizadevanj, so do tega trenutka pos-nele že dve kaseti in zgoščenko.
Priznanje smo dobile v Zrenju • Hrvaška. Sedaj imamo najveć na-stopov na Hrvaškem.
dcxijeijuje - conferisce
PRIZNANJE'
B1CONOSCIMENTO
ZA SUDJELOVANJE NA IX MEĐUNARODNOM i SUSRETU HARMON1KAŠA.
PER LA PARTECIPAZIONE AL IX INCONTRO INTERNAZIONALE Dl FISARMONICHE.      ,
Zfrnj/Strldonf. 2 S   26 0» 2001.
Organizacijski odbor Zrenj
Cotniiato c>riv.tnizativ> di Stridone .___         ^^^
17 |
MENGŠAN
KULTURA
MENGES - GLASBENO MESTO
LETOS GOSTI nOUOLETM UIDEOIHEH
Sobota, 22. december bo za Mengeš_ in Mengšane po-seben dan. Z vseh koncev Slovenije se bodo v dvorano FIT TOP zgrinjali obiskoval-ci, ki se radi nasmejijo, ki radi prisluhnejo dobri glasbi in pctju, radi pa tuđi za-plešejo do zgodnjih jutranjih ur. Tam bo letošnji NOVO-LETNI VIDEOMEH. l'o predstavi se obeta dobra zabava ob plesu ansambla PTUJSKIH 5, ki je osvojil letošnjega diamantnega sla-včka kot najboljši ansambel v Sloveniji, množica nasto-pajočih v programu Vide-omeha pa obeta izjemno ka-kovost, zato na NOVOLET-NEM VIDEOMEHU ne smete manjkati.
Vaši gostie bodo:
MENGEŠKA GODBA, s katero bosta kot duet zapela IVAN HUDNIK in JULIJA AVBELJ, SLAPOVI, ČUKI, PTUJSKIH 5, ALFI NIPIČ, NUŠA DERENDA, ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA, GAŠPERJI, MLADI DOLENJCI, ŠTAJERSKIH 7, NATALIfA KOLŠEK, KORADO IN BRE-NDI, brata dvojčka MARLAN IN BRANKO ZGONC, KVINTET DORI, ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK, ZAMEJSKI KVINTET IZ TRSTA, zdaj že lep čas Mengšanka VIKTORI|A, NATAŠA MIHELIČ, )ERNEJ KUNTNER kot FRANCO MERCATORI, pevka debitantka ANJA, plesa Ica T|AŠA MARČIČ in MIRO ŠVEGELJ ter plesalci folklorne skupine SVOBODA MENGEŠ.
Scenarist in voditelj prireditve bo tuđi dvanajstič BORIS KOPITAR, ki z Viktorijo in Marjanom Zgoncem za to priložnost pripravlja novo presenećen je.
Ker bo NOVOLETNI VIDEOMEH pravzaprav predpremiera silve-strovanja, bodo organizatorji goste posedli za miže in tuđi će Vam ne bo uspelo dobiti miže tik ob odru, boste vse dobro videli in sliSali, saj bo poskrbljeno za veliko platno, na katerem bo vse dogajanje prikazano čisto od blizu.
Kar zadeva vstopnice, tako kot prejšnja leta velja, da jih je najbolje čim prej kupiti, sicer se lahko zgodi, da boste tuđi Vi med tistimi, ki se bodo za obisk NOVOLETNEGA VIDEOMEHA odločili prepozno.
Prodajajo jih na obeh mengeških prodajnih mestih -
v  FIT TOP centru, kjer bo prireditev, ali pa v menjalnici Hram rožice - morda pa je se najbolje, da jih kar takoj rezervirate po telefonu 031 222 444.
ANDREJA AUANČIČ POVIRK
Gospa Andreja, z vami bi rad pokramljal, ker vas poznam   1 kot ustvarjalko na področju kaligrafije. je ta oznaka točn.i ali se ukvarjate še s čim drugim? Ukvarjam se res s kaligi-: fijo, vcncliir sem predvsem grafična in industrijska ol>! kovalka. Resnično sem največ projeklov naredila na področju grafićnega oblikovanja.
Spoznal sem vas kot kreativno sodelavko Občine Mengeš. |a, z Občino Mcnges sodelu-jem že od vsega /,u'elk,i, še od lakral, ko je bila še krajevna skupnosl. Iskali so najboljšo grafično rešitev turističnega simbola Mengša. Moj predlog je bil Mengo (bacek), ki je bil tuđi maskota /a Igre brez meja na Malti. Takrat sem tuđi sama ročno izdelala maskoto iz ovčje kože in volne, ki je bila velika okrog enega melra. I/ Menga so se kasneje razvile mutacije: Mengo gasilec, Mengo glasbenik, Mengo skakalec itd. Teh mutadj je bilo na koncu već kot dvajset. Kasneje, po nastanku Občine Mengeš, pa sem oblikovala celost-no podobo pri/nanj. Oblikovala sem plakele, kaligrafija na teh plaket.ih pa je le nekakšen »stranski produkt«. Seveda je šio vse preko razpisa, na katerega sem se prijavila in na katerem so bili moji predlogi izbrani. Vanj sem vgradila simbole povezane, z Mengšem (pšenično zrno /aradi polj, slama /aradi slamnikarstva, sidro, ki je sestavina mengeškega grba itd.).
Pripravili pa ste tuđi predloge za priznanja. Za priznanja sem pripravila idejni predlog, poslopek p,i sem spremljala do končne realizacije. Priznanja so izdelana iz ročno izde-lanega, unikatnega papirja, ki ga izdelujejo v mojstrski delavnici v Vevčah. Tiskajo se lahko le na sitotisk, ker je to tiskanje zelo zahtevno. Potem, ko so bila priznanja natis-njena, so me prosili, da izdelam še kaligrafske napise v knjigo pri/nanj in na same liste.
Ali pri oblikovanju uporabljate računalnik ali delate vse ročno? Dolgo časa sem delala vse ročno, pa ludi ko sem kupila računalnik, sem veliko stvari delala ročno še naprej.
Koliko časa je trajal postopek izbire vašega predloga? Kolikor se spominjani, je bil poslopek precej dolg in je trajal okrog pol leta, će pa šlejem še vse priprave pa še već. Po ra/pisu v časopisu sem prišla še na takratno Krajevno skupnosl Mengeš in prosila za njihove predloge. Poskušala sem upošlevati čim već njihovih želja. Moj predlog, turi-stični znak, ki je bil oblikovan iz imena Mengeš z violinskim ključem, ni bil sprejet. Mengo je bil izbran za maskoto. Turistični znak s harmoniko, slamnikom in planinami v ozadju pa je izdelala druga oblikovalka. Slogan S PISMIIO V SRCU je bil moj in je osl.il. Kasneje so izdelali še silhueto Mengša s cerkvijo.
Zakaj je maskota Mengša ravno ovčka in ne katera druga žival? To izvira iz neke ljudske pesmice, /badljivke. Po /godovinskih /apiskih je ra/vidno, da je bila na širšem področju Mengša zelo razvita ovrjereja in / njo povezana (lomača obrl. Mislim, da bi lahko maskoto več uporabljali. Vern, (\<\ se uporablja v /ve/i s športom...
Morda bi ovčko lahko uporabljali za popestritcv posameznih rubrik v Mengšanu?
Mislim, da bi res lahko maskota popestrila podobo glasila.
Vas lahko vprašam še o vaši izobrazbi? Imate likovno akademijo? Ne, nimam likovne akademije. Imam srednjo oblikovno solo, smer industrijski oblikovalec. Najprej sem se zaposlila v Interfilmu v Kranju. Ko je podjetje razpadlo, sem največ interesa našla na področju grafičnega oblikovanja. Povezala sem se s tiskarji, kjer sem si pridobila ludi veliko izkušenj. Na področju oblikovanja delam že 12 let, samostojno pa ft lel. Sem samostojna podjetnica.
Od kod ste doma? Doma sem / (lorenjske, iz Holemaž, poročila pa sem se na ljubljansko barje.
Po pogovoru mi je gospa Andreja Aljančič Povirk pokazala se šlevilna dela, ki jih je izdelala za razne druge naročnike, nekaleri med njimi pa so bili še v fazi oblikovanja, ker jih naročniki še nišo potrdili.
Gospe Andreji želim še veliko uspeha pri njenem ustvarjalnem delu.
Matjaž Koncilja
INTERVJU
-«n
MENGSAN
ITTtacna $ival
Če te je ponoći strah, si blizu glave nalepi svetleče zvezdice. Tako boš pregnal mračno žival (mračna žival se boji svetlobe). Če se mračna žival ne ustraši, zapoj tole pesmico:
Strahec, strahec, pojdi stran, z zvezdico te požgečkam.
Mračna žival se bo gotovo prestrašila, zato bo zbežala.
Katarina Medved, 4. d OŠ Mengeš
Moja mračna žival
Mamico ali očjja bi prosila, da sta pri meni toliko časa, da zaspim. Potem ko spim, spi tuđi mračna žival. Imela bi prižgano majhno lučko na nočni omorici ćelo noč. Če bi se ponoči zbudila, soba ne bi bila temna in mračne Hvali ne bi bilo. Vsak večer bi na nočno omari-co postavila čokoladen piškot. Mračna žival jih ima zelo rada in koje sita, zelo močno zaspi in ne strašil.
Ana Pišek OŠ Mengeš
Lnecept pfotrmfacni žiuali
nDBlgo v noč: me je bilo sirah, ko je m,imi< .1 /večer ugasnila luč. Prišla je mračna /iv.il in ni m ni hotel,i oclili o<i mene. Naslcdnji (I.in seni se / in.imico pogov.iij.il.i, Liko bi se je ubi,mila. / mamico sv.i se dogovorili, d.i mi bo vs,ik večer povedala veselo pravlji-co. Skor.ij vedno so v pravljit i n.islop.ili močni jun.iki. Zmeraj so premagiili svoje sovra/nike. /vet erilo se je. l'ovsod po sobi so se /ačele prika/ov.ili ia/li( ne slrasne seiu e. M.imic .1 |e pi isl.i v sobo in mi začela pripovedovali pr.ivljic o. V pi.ivlju i je bil /elo moč.in princ. Ko je mamu ,1 kont'ala ptipovedovali ler mi /a/clela l.ihko ne>( in slridke s.injc, sem se pokril.i če/ glavo. Še vedno je bil priiu v moji glavi, l.iko sem s prini em v gl.ivi hilro /asp.il.i. H1I.1 sem vesela, s.ij mi mračna /ival ni mogla do /ivega, vse do |uha. Mamu 111,1 piavljic ,1 mi je pomagala, da sem lahko (elo nm  san-
tjala o iiKH ncin mogočnem puncu.
Od takrat naprej mi int.una /ival ne priđe bli/ti, ludi v najlem-/lejših nočeli bre/ /ve/d.
Kim Prokič, 4. d
žival iz mraka
Zvečer sem se odpravila že zgodaj spat. V sobi sem imela prižgano luč. Brala sem knjigo. Kmalu sem ugasnila luč in zaspala. Imela sem hude sanje. Morala sem vstati in iti na stranišče. Za seboj sem videla čudno pošast. Vsa sem bila prestrašena, saj nisem vedela, od kot ta pošast prihaja. Tekla sem gor in dol, tako da sem se zaletela v vrata. Ko sem padla, je tuđi pošast padla. Bila sem na smrt prestrašena. Po kolenih sem odšla v sobo. Vsa sem se tresla. Dolgo časa nisem mogla zaspati, ker sem pričakovala pošast. V pričakovanju pošasti sem zaspala. Vzšlo je sonce in s tem je odšla tuđi pošast.
Petra Hribar, 4. d
Kako sem pregnala mračno žival
Ko sem se ponoči zbudila iz hudih sanj, se je izpod postelje prikazala koruza. Imela je velike oči kot miš in majhna usta kot slon. Potlej je prikorakala bliže postelji. Zmedla sem se, ker je bila tako strašna. Na srečo imam pri sebi vedno kozarec vode, če sem ponoči slučajno žejna. Koruza se mi je vedno bolj približevala. Nisem vedela, kaj naj storim, zato sem prijela kozarec z vodo, da bi jo polila. Toda joj, voda se je zlila mimo koruze. V kozarcu je ostala samo še kapljica vode. Nato sem zlila nanjo poslednjo kapljici in rekla: Kapljica, kapljica, naj se polije nate.
In res, majhna kapljica vode uniči grozno koruzo z zelenimi lasmi. Naslednjo noč je bilo že vse mirno.
Nina Grilj
li
Ekf: M?« - l»litifeCHH!
■uunUEGAOUA
Možnost placila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengett Telefon :01 / 723 09 00, www.hp-commerce.st
NAŠA             ŠOLA
.,   . .        m
MENGŠAN
[naš        vrtec
leden vseživljenjskega učenja v vrtcu Sonček
Letošnji teden vseživljenjskega učenja je že za nami. Tokrat je v tem projektu Andrago-škega centra Republike Slovenije sodelovalo preko petsto različnih izvajalcev iz vse Slovenije. Že od vsega začetka je tuđi vrtec Mengeš aktivni udeleženec tega projekta. Otrokom in staršem vrtca Sonček smo ponudili naslednje dejavnosti:
Za StttPSC je bilo organizirano predavanje gospe Lasič o zdravi prehrani in prehrambenih navadah otrok, ki pa se ga je žal udeleži-lo malo staršev.
»SONČKI« NA OBISKU PRI SKOKOVIH
2?C1 Otroke: čevljar srečo jeretina na obisku
Gospod leretina se je na naše veselje odzval vabilu, s seboj v vrtec je prinesel staro ćevljarsko orodje In otrokom pokazal, kako so čevljarji nekoć šivali čevlje.
FRIZERKA - MAMICA, GOSPA FRIZIRA OTROKE
Tako starejši
kot naši
najmlajši
otroci so se
prepustili
spretnim
prstom
fri/erke,
kasneje pa so
si svoje nove
podobe
ponosno
ogledovali
v ogledalu.
Dru/ina Skok je prija/no sprejela v svoj dom starejši skupini otrok in jim predstavila postopek peke kruha v krušni peči, kar je bilo za većino otrok nekaj povsem novega.
Teden vseživljenjskega učenja pa smo zaključili z razstavo starinskih obuval, ki so jih naši starši ves teden pridno prinašali v vrtec in nam s tem pomagali pri i/vedbi delćka projekta Nekoč-danes, ki ho v našem vrtcu potekal vse šolsko leto.
20
MENGŠAN
KMETIJSTVO     I  N      EKOLOGIJA
JEZERO U PRISTflUI
Bajer pri opekarni (zanj se uveljavlja tuđi ime Jezero v Pristavi) je sekundarni ekosistem, kar pomeni, da je bil njegov nastanek možen zaradi delo-vanja človeka v preteklosti. V tem primeru je opuščeni glinokop zalila voda, ki zaradi nepropustnosti podlage ni mogla pronicati v tla. Ker v prostor ni bilo nadaljnjega velikega poseganja, se je začel naraven razvoj ali sukcesija, ki je postopoma napredoval do "stanja" ekosistema, kakršen je danes.
Ekosistem je med seboj na zelo zapleten način povezana skupina organiz-mov, skupaj z življenjskim prostorom, ki si ga delijo in so od njega ter drug od drugega brezpogojno odvisni. To dejstvo nam takoj da misliti, da so takšni sistemi nekaj zelo dinamičnega, hkrati pa občutljivega na spre-membe, ki žanje nišo "predviđene".
Ekosistemi na Zemlji na novo nastajajo, prav lako pa tuđi umirajo. V naravi je to običajno izredno počasi napredujoč proces (že omenjena sukcesija), ki z desetletji, stoletji ali ćelo tisočletji vodi v nastanek novega ekosistema z drugačnimi lastnostmi in življenjskimi združbami. Kadar pa v ekosistem nepromišljeno poseže ćlovek, to povzroči njegov nenaden propad brez možnosti nadaljnjega razvoja. To dejstvo seveda kliče po razmišljanju o odnosu do stvari, ki nikakor ni in ne more biti naša lastnina.
Naravovarstvo se v zadnjem času moćno poskuša otresti antropocentri-čnega (torej i/ključno k človeku usmerjenega) gledanja na svet. Kar je v naravi prej nekaj veljalo zaradi svoje ekonomske vrednosti, v novem pogledu pridobi popolnoma drug pomen: narava in z njo živa bitja so vrednota sama po sebi, ne glede na korist, ki bi jo utegnili prinesti človeku.
S tega stališča torej naravovarstvenik, kar bi moral v svojem bistvu biti pravzaprav vsak človek, gleda na to, kar ga obdaja in česar del je ludi sam. Do tega ima zato etične in moralne dolžnosti in odgovornost, kar pa je navadno seveda veliko težje sprejemati kot tako imenovano "pravico", ki K1 običajen (enostranski) odnos lastnika do njegove lastnine.
Poleg tega, da je vsaka življenjska oblika, z znanstvenim izrazom imenovana "biološka vrsta", vrednota sama po sebi, pa je še veliko pomemb-nejša njena vloga, ki jo ima v sistemu, v katerem živi. Z odstranitvijo ali nenaravno vselitvijo ene same vrste lahko ekosistem utrpi nepopravljivo škodo, ki v končni fazi vodi v njegov propad. Obratno pa tuđi vsakršen poseg v prostor n,i lak ali drugačon način škodujo vrstam, ki v tem prostoru živijo.
Da je človek sposoben strašnih posegov, ki v čisto majcenem delčku časa, ki je bil potreben za razvoj takšnega ekosistema, la ekosistem dobesedno izbrišejo z obličja Zemlje, pa verjetno ni treba posebej poudar-
jati. Propad ekosistema kot celote je tragedija - ekosistemi so namreč osnovne funkcionalne enote v naravnem svetu, katerega del smo ludi vsi mi. Človek brez ostale narave ne more preživeti - in glej jo ironijo - varstvo narave v končni fazi ni pravzaprav nič drugega kot skrb za človekov obstoj. Le da gre v tem primeru za vzajemne odnose med člove-kom in naravo in je nekako slutiti, da prihodnost obstaja.
Kakšen pomen ima torej jezero v Pristavi, še posebno glede na to, da je pravzaprav nastalo zaradi človekovega posega? Dejstvo je, da je bil kop v preteklosti izredno grob poseg v prostor. Seveda ne moremo na vse gledati popolnoma radikalno - človek naravne dobrine potrebuje in jih vedno bo. Vendar pa je dejstvo tuđi, da je bil kop naposled opuščen in jama prepuščena naravnim dejavnikom. Dejstvo je, da je s tem nastal nov ekosistem in dejstvo je, da ima svojo vlogo v naravi.
lezero v Pristavi kot ekosistem je habitatno zelo raz-gibano. Habitat je del ekosistema, ki nudi prostor, zavetje in hrano neki vrsti (običajno pa skupini več vrst). Habitat je na primer obvodno vrbovje ali pa trstičevje. Habitat je tuđi prodišče ali pa samo vodno telo.
Torej: bolj kot je ekosistem habitatno bogat, večja je pestrost vrst oziro-ma večje so možnosti, da svoj prostor tu najdejo nove vrste, ki se tako naravno na novo vključujejo v ekosistem in ga s tem bogatijo - ne le številčno, predvsem kakovostno. To pomeni, da je tak ekosistem "odpornejši" in bolj prilagodljiv na naravne spremembe.
Na območju bajerja je bilo po podatkih Društva za opazovanje in preučevanje ptić Slovenije opazovanih kar 123 vrst ptić, od tega 92 gnezdečih. Med njimi so mnoge na Rdečem seznamu Republike Slovenije, nekatere pa so ćelo ogrožene na mednarodnem nivoju.
Po podatkih Centra za kartografijo favne in flore tam živi nekaj deset vrst kačjih pastirjev, od katerih so nekateri popolnoma odvisni od bajerja, saj tam poteka njihov celoten razvoj - od jajčeca do odrasle živali. Ena vrsla je kritično ogrožena, kar pomeni, da je tik pred izumrtjem. Z izgubo živl-jenjskega prostora se takšni vrsti seveda ne piše nič dobrega.
Po letu 1998 je zaradi prekinitve črpanja vode za potrebe opekarne gladina bajerja narasla, kar je povzročilo propad nekaterih habitatnih tipov na obrežju bajerja, hkrati pa so se na drugih predelih odprle možnosti za nastanek novih. Propad habitatov je v veliki meri vplival na nekatere vrste, predvsem tište, ki so nanje ozko vezane, z razvojem novih pa se odpirajo nove možnosti za (ponovno) naselitev izgubljenih oziroma novih vrst.
Ekosistemi, podobni (ezeru v Pristavi, v Sloveniji nišo redki, vendar jih je na območju Ljubljanske kotline ohranjenih le malo. Z ekološkega stališča ima )ezero v Pristavi velik pomen predvsem zato, ker v njem pre-bivajo ogrožene vrste, katerih osnova je t. i. Rdeči seznam.
Zato ga je potrebno varovati, varstvo pa pomeni, da so določene človekove dejavnosti na tem območju nesprejemljive. Tako ekosistemu močno škodujejo hrup, množično obiskovanje, vnašanje kemičnih odpad-kov in organskih snovi, uničevanje rastlinstva in živalstva, grobo posegan-je v prostor (zemeljska dela in gradbeništvo), vnašanje tujerodnih vrst, spreminjanje vodnega režima in podobno.
Več kol očiten je torej paradoks, da naravo varujemo pred človekom, pa vendarle za človeka. Zato je potrebno stremeti k njeni čim večji neokrnje-nosti. Edino taka nam bo lahko nudila tisto, zaradi česar je vrednota: sprostitev, mir, potešitev raziskovalnega duha, učilnico o življenju in - za življenje.
Urša Koce, študentka 4. letnika biologije, ekologije-sistematike
21
MENGSAN
vaš   4_ p   o   š   t   m
Pismo dveh mladenk omenjenih v prostijem uvodniku
pC. ^upan Tomaž Štebe!
Lep pozdrav vsem, ki redno prebirate glasilo MengSan. Zasledili sva najin grafit v Mengšanu št. 86. Dne 27.9. sva se odločili, da ga sčistiva. A zaman, bilo je lepo kot na začetku. Iskreno se opravi-čujva in pred Mengšom prisegava, da se to ne /godi NIKOLI VEČ. Zelo nama je žal, da je do tega sploh prišlo. Zato vsi mladi pozor: bodite pametni in ne počnite tega, saj sva midve naredile veliko napako. Bodite boljši od naju. Veva da sva naredile veliko napako. G. župan prosim, da nama oprostite: SA] BI NAMA VE-jLIKO POMENILI, in verjetno vam tuđi!
Hvala za razumevanje.
PS. Želiva ostati anonimni! Hvala
Šely & naty
Iloua hidrantna omarica
Člani Gasilskega društva Mengeš iz Loke pri Mengšu z vodjo gospodom Ručigajem so že sredi oktobra organizirali predstavitev postopkov z upravljanjem s hidranti na Dobenu.
Prvo srečanje je bilo pri gostilni Ručigaj, kjer imajo tuđi lastni hidrant. Poleg domaćih se je sestanka udcležil le en predstavnik. Drugo srečanje, dve uri pozneje, pa je potekalo pri Trojansku, kjer so tuđi namestili lično hidrantno omarico. Zbralo se nas je le nekaj već, pa čeprav sem z obvestili obiskala ne le prijavljenih stalnih prebival-cev na Dobenu, temveč tuđi vse vikendaše.Saj se vendar ta problematika tiče vseh, pa čeprav le redki v primeru požara vedo, kje se nahajajo najbližji hidranti. Nova hidrantna omarica vsebuje ves pribor, dodati pa so ji morali še tri cevi, saj je sele preizkus pokazal, da je bila prvotna ocena razdalje napaćna.
Prebivalci Dobena se zahvaljujemo za to pridobitev, čeprav smo v razgovoru po srečanju ugotavljali, da na nekaterih podorčjih hidrantov ni, sploh v širši t.i. razpršeni gradnji. To pa je problem seveda samo za tište, ki se tam nahajajo in tako v primeru požara ostajajo nemoćni. Zato člani gasilskega društva pozivamo, da bi morali resiti prej omen-jene probleme.
Ana Jernejčič, Dobeno
AVS
\l DIO VIDI (>
SIKMS
1234 Mengeš, Hribarjeva 38
tcl,fax.:01729l3 03 01 729 13 04
poohlaščeni servis: Shl/VI?F»    KENW00D
servisiranje:
E-mail: avs.tnenge8@tiol.net
delovni čas:
9.- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure
tehnične informacije pri odloiitvi za nakup audio-video aparalov SHARPi«
KENW00D
TV APARATI,
CD KOMPONENTE,
VIDEOREKORDERJI,
HI-FI KOMPONENTE vseh znamk,
KAMKORDERJI znamke SHARP,
AVTORADIJI,
DVD (digital versatile disc) in
MINIDISKI znamke KENVVOOD.
I luli debenskih tepk
Ustanovile smo ga žene z Dobena, no pravzaprav gospe. Navdih za takšno ime smo dobile, ker so »tepke« za Dobeno   prav   tako   znane   kot »sekirca« za Trzin ali »bac« za Mengeš.
Vemo,  da   nekateri   prav  sočne tepke pobirajo po tleh za različne priboljške. Starejši sosed pa ve ćelo to, kateri letnik iz zaloge znanega žganja   mu   je   najbolj   pošel. Ampak me se ne damo in če se to sliši še tako neumno, smo se poimenovale    prav    po    njih dobenske Tepke torej.
Tako smo na prvem srečanju 15.10.2001 v gostilni Pri Fani v Mengšu sestavile ćelo zapisnik. Na predlog gospe Marte, duhovne vodje in ustanoviteljice kluba, smo se zbrale kar v lepem številu.
Za naselje Dobeno se zdi številka 14 kar zadovoljiva, zlasti, ker so se štiri še opravičile.Navzoče dame: Ana, Antonija, Cveta, Irena, jadranka, Mata, Majda, Marjeta, Mihaela, Monika, Marinka, Rezika,Špela in Zora - po abecednem redu, smo soglas-no sklenile, da se dobimo vsak drugi ponedeljek v mesecu ali po dogovoru.
Nadalje smo menile, da bi se lahko tuđi kulturno udejstvovale, in sicer:
•  Spas teater
•  Koncerti
•  Razno (izleti oz. prevozi - Max)
Za zapisovanje smo zadolžile Zoro, za objavo člankov o naših družabnih srečanjih v mesečniku Mengšan je zadolžena Ana, za organizacijo srečanj in vabil je odgovorna Marta, za pisanje in tiskanje ten vabil pa Monika.
Na večerji v prej navedeni gostilni smo preživele čudovit večer. Ob pripovedovanju šal in resničnih dogodkov, vse od Spodnjega do Zgornjega Dobena, smo se nasmejale do solz. In ker nismo pretirano pile, smo prav ubrano tuđi zapele.
Ćeprav smo bile res vse dame - dobesedno, in se razlikujemo kar precej po letih, smo bile; vesele, ker smo vse /držale do zaključka in se ni nobeni prezgodaj mudilo domov.
Zato mislim, da bi se srečanja tuđi v bodoče obnesla. In ko borno dobenske Tepke preživele naslednji zanimiv večer, vas bo z veseljem obvestila o tem katera izmed članic.
Za dobenske Tepke zapisala Ana lernejtič

MENGSAN
PRHum nnsuETi u
GlfiSILU OBČinE
menGEš
Absolventi in studenti zaključnega let-nika studija prava na Pravni fakulteti v Ljubljani pod strokovnim mentorstvom diplomiranih pravnikov s teo-retičnimi in praktičnimi izkušnjami (asistenti in odvetniki) smo se odločili, da borno odgovarjali na konkretna pravna vprašanja občanov v občinah domžalsko-kamniške regije v obliki pravnih nasvetov v lokalnih časopisih.
S tem želimo pomagati posameznikom, ki ne vedo, ali jim doloćena pravica pripada in pod katerimi izpolnjenimi pogoji se ta lahko uvel-javlja ter kako in kje; oziroma osebam z določenimi problemi v različnih pravnih postopkih (postopki na upravnih enotah in na sodiščih).
V želji, da borno na zastavljena vprašanja občanov odgovorili na način, ki jim bo v celoti, razumljivo ter predvsem neposredno uporabljivo predstavil njihove možnosti v konkretni situaciji, pozivam občane, da nam pošljejo vprašanja, ki bodo anonimno objavljena na naslednjo elektronsko pošto: matjaz.koncilja@siol.net oz. pravnapo-moc@hotmail.com ali na uredništvo glasila Občine Mengeš: Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, na katera želijo prejeti odgovore v obliki pravnega nasveta, objavljenoga v Mengšanu.
Če bi se izkazalo, da so med občani številna pravna vprašanja, bodo v prihodnosti verjetno potekali tuđi individualni razgovori v obliki pravne svetovalnice.
Boštjan Pavec
**V!
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine:
KLEPARSTVO KROVSTVO
TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunata Bergonta 3,1740 Kamnik TaMon/fakv. 01 8312 355, GSM 041 689 750
-BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO) TEGOLA CANADESE TRIMO TREBNJE
Garant\\oi
. lOletzadeb         ( . do 50 let za matenc
MiMMmmmmmm
ZDRAVJE     IN     LEPOTA
ZDRAVLJENJE ZR0KAMI
Te dni odpira svojo ordinacijo v prostorih Beautv hair Mihaela, na Ljubljanski 80 v Domžalah, alternativni zdravnik Magbul Musić -Magi, ki je do sedaj pomagal že številnim zvezdnikom in navadnim smrtnikom. »Vem, kaj zmorem in komu ne morem pomagati.«
Mostarsko-zagrebškega kiropraktika, bioenergetika in radiestezista Magija poznajo že številni gledalci TV3 in drugih lokalnih televizijskih in radijskih postaj po Sloveniji.
Večina od njih je presenećena, ko jim po telefonu razlaga približno takšne besede: »Bodite pozorni na svoj pritisk. Vidim, da imate težave z žolčem.« Poslušalka prizna, da je bila operirana in da še vedno ni v redu.
»Kot otrok ste videli nekoga, ki je umri in lakrat so se začele vaše težave - strahovi, depresije, zagrabi vas panika, ves čas ste v stresu,« razlaga drugi. Ta mu pritrjuje. Naslednjemu poslušalcu pove, da ima pod posteljo škallo in v blizini hiše izvor sevanja. Prizna, da je transformator nekaj metrov od hiše in tuđi tisto o škatli drži...
N     A     S     V     E     T
IR IMAGE d.o.o., Podgorje 61b. Kamnik

MENGSAN
Iz  d   r  a  v  jflHHBHHBBL   ep  o  rflB
Tišti, ki na takšne diagnoze ne dajo veliko, zamahnejo z roko in rečejo, da to ni nič posebnega, saj ima skoraj vsak kakšno od naj-pogostejših zdravstvenih težav, ki jih ni težko uganiti. Drugi manj prepričani še vedno ne vedo, v kaj verjeti. Tretji, ki so preizkusili zdravljenje uradne medicine in nišo zadovoljni z rezultati, poskusijo vse, da bi jim bilo bolje. In Magijevi pacienti trdijo, da jim je bolje.
»Nekateri mislijo, da je dovolj, da prebereš literaturo o bioenergiji in že se lahko s tem ukvarjaš,« pravi Magi. »Mislim, da mora imeti človek osnovno znanje o medicini, vsak, ki se s tem ukvarja, mora poznati anatomijo človeka, da lahko zdravi. Sam stojim za tištim, kar delam, vem kaj zmorem. V mojem telesu je veliko več energije kot pri većini Ijudeh, hkrati pa sem se jo naučil uporabljati. V tem je vsa skrivnost,« pravi Magi.
Vsak človek ima okoli sebe magnetno polje in vsak izžareva energijo, pozitivno ali negativno. To vpliva na človekovo zdravje, njegovo razpoloženje. Vsak z manj energije lahko sprejme energijo od človeka z večjimi zmogljivostmi.
Bolan človek se zato lahko počuti bolje in ćelo ozdravi. Vendar niko-mur ne obljublja nemogočega. Treba je tuđi vedeti, kako prenašati bioenergijo na drugega, da ne bi bil sam ogrožen. Zato mora svojo bioenergijo stalno nadgrajevati in prečiščevati energetski sistem.
Od sosede do zvezdnikov
Da ima več bioenergije kot drugi, je odkril po naključju, še ko je živel v Mostarju. Soseda, ki je prihajala k mami na kavo in je imela pogoste migrene, je ugotovila, da ji je v njegovi blizini bolje. O bioenergiji in drugih alternativnih oblikah zdravljenja ni vedel ničesar. Iz tujine je začel naročati strokovne knjige, šel na razne tečaje.
Najprej je zdravil ljudi v Mostarju, se od tam preselil v Zagreb in nato še v nekatera hrvaška mesta. Zadnja tri leta je zdravil v Rogaški Slatini, kjer je imel v hotelu Sava svojo ordinacijo. Pomaga bolnikom z ledvičnimi in žolčnimi obolenji, boleznijo ščitnice, Ijudem, ki trpi-jo zaradi išiasa, nizkega ali visokega pritiska, gastritisa, migrene, s kiropraktičnimi metodami popravlja hrbtenico... Pomaga tuđi pri psihičnih težavah, zlasti pri premagovanju različnih strahov.
»Po naravi sem veder človek in vsak, ki mu je do zdravja, bi moral misliti pozitivno. Negativne misli se namreč vračajo kot žogica, ki jo vržeš v zid. Človek lahko zboli tuđi zaradi tega. Zato pri terapiji pacientu ne samo, da mu dam svojo energijo, s svojo metodo budim njegovo pozitivno energijo, ki je zaspala,« pojasnjuje Magi.
|e član mnogih mednarodnih zduženj bioenergetikov in radiestezis-tov. »Moja bioenergetska zmogljivost je dokazana, o tem priča Kirlijanova fotografija, ki prikazuje veliko sevanje bioenergije iz mojih rok.«
Pomagal je tuđi številnim znanim Ijudem, od umetnikov, uglednih politikov, zdravnikov in novinarjev. »Najbolj nejeverni popustijo, ko jim po telefonu povem, kaj vse z njimi ni v redu.
Većina je šokirana, ker jim je zdravnik povedal kaj podobnoga.« Tako je pomagal Severini, Zrinku Tutiću, Danijeli ..., pa športnikom, kot je
sloviti Michael Schumacher, ki je imel težave s hrbtenico, nogometašem, kot sta Šuker in Mamič ter mnogim drugim. Tuđi slovenski estradni umetniki hodijo k njemu, Simona VVeiss na primer.
Mleko na televizor
Magi pa se ukvarja tuđi z radiestezijo, kar pomeni, da ugotavlja nezdrava sevanja v bivalnem okolju. Človekovo zdravje je lahko porušeno, će većino časa preživi na mestu, ki ševa negativno energijo. To pomeni, če dolgo sedi pred televizorjem, će živi v hiši, kjer tečejo podzemne vode... »Že naši predniki so imeli metode ugo-tavljanja zdravih mest za gradnjo,« pravi. Položili so temeljne kamne in če so bile pod njimi čez dan ali dva žuželke, so gradili, sicer ne. Na takšnih nezdravih energetskih predelih se tuđi živina ni hotela pasti, medtem ko se človek in mačka žal rada zadržujeta prav na takšnih mestih. Vendar mačkina dlaka takšna sevanja vpija in jo varuje pred boleznimi, pri človeku pa ni tako.
Magi odkriva lakšna nezdrava mesta in Ijudem svetuje, kako naj si postavijo posteljo, da bi se izognili bolezni. Poleg tega priporoča, naj odložijo zlat nakit pred spanjem. Ponoći namreč zlato odvzema energijo našemu telesu, enako televizor in drugi električni in elektronski aparati. Da bi odstranili ta škodljiva sevanja, je priporočljivo nanje postaviti kozarec: mleka, pravi Magi.
Sam se nikoli ne odreče tistemu, kar ga veseli. Tuđi on ima stresne trenutke, pravi, da je rešitev v ukvarjanju s samim seboj. Meditacija je eden najbolj popularnih načinov in od ličen način za doseganje psihofizičnega ravnotežja. Priporoća jo vsem.
Uubezenje najveoja sila
Verjetno pa svojih sposobnosti ne bi nikoli razvil (Jo te mere, če ne bi v zgodnjem olroštvu zbolel za otroško paralizo in za meningitisom. Zdravniki so rekli, da gre za neko vrsto gripe in ga nišo ustrezno zdravili. Paraliza je zajela levo nogo in roko. Po zdravljen-ju je leva noga ostala krajša za štiri centimetre in pol. Začel je krepi-ti svojo duševno moć. Iz tujine je dobil medicinsko in duhovno literaturo. Pri li. letih je tako bral knjige o transcendentalni medicini in jogi. Zaradi krajše noge je imel precej kompleksov, zaprl se je vaše in v svoj svet. Takrat se je zaljubil v lepo dekle iz razreda, ki je bila všeč mnogim, vendar se ji ni upal približati. Dolgo je razmišljal, kako naj premaga svojo slabost. Začel je vaditi krepitev duha in telesne moči. Hotel je dokazati sebi, da zmore. Ugotovil je, da lahko največ doseže z jogo. Intenzivno je vadil štiri leta. Njegova leva noga je postopoma začela rasti. Po zelo napornih nekajletnih vajah je noga ostala krajša le še pol centimetra.
»Ne vem, od kod moja sposobnost, sam se s tem ne obremenjujem. Očitno je vsak nadarjen za kakšno stvar, tako tuđi jaz. Verjetno pa ne bi bil to kar sem, če ne bi bilo moje bolezni in velike skrite Ijubezni do prelepega dekleta. Moj primer kaže, kaj lahko človek doseže z veliko voljo. Pri tem pa je Ijubezen največja sila na svetu,« pravi Magi.
T.C.

MENGSAN
Uinska trgateu mengeških godbenikou
u »nebesih«
V soboto, 3.10. smo se i avtobusom odpravili na pravo trgatev v Šentrupert. Mnogi so se nam smejali, rekoč: »Saj je že vse potrgano, greste samo v zidanico ipd.« Moram priznati, da tuđi tišti, ki smo se dogovarjali za ta »izlet oz. žur«, nismo bili čisto sigurni, kako bo. Ko smo se pripeljali v Šentrupert, je bil cenler »bodoče« občine (?) kar poln. In tuđi domaća godba je bila tam. Takoj smo botri priskočili na pomoč. Pred začetkom Pohoda po Steklasovi poti je bil namreč kratek kulturni program. To je pohod po prekrasnih dolenjskih gričih, seveda mimo vinogradov in zidanic, pa ne samo mimo. Ljudje so bili tuđi iz naše regije. Ni bilo druženja z godbeniki!
Takoj smo se odpravili na vrh hriba Hom, imenovan Nebesa. In to v pravem pomenu besede. Prekrasen pogled v dolino proti Mirni in »zaporom«. Trgali smo pri družini Brcar,ki so med vodilnimi »rvičkarji«. Takoj je sledila enolončnita iz kotla, pa veselo na delo! Do noći smo trgali. Malo smo se porezali, malo ravnali hrbte.
Tuđi nekaj stokanja je bilo. Gospodar nas je pa kar usmerjal iz gricka na griček. Tik pred nočjo smo šli trgat nekaj sto metrov niže h gospe, stari 93 let.
Pošteno utrujeni (od dela - se ve) smo si končno flogledali« še notranjost prekrasne zidanice družine Brcar. V bistvu smo imeli to trgatev namesto piknika. Potem se je pot do doma malo zavlekla. Potrebno je bilo pogledati, če je v Šentrupertu vse na svojem mestu, zaigrati kakšno »rundo« za nas, prijatelje in tuđi
za našo, sedaj že staro znanko, gospo Roza-lijo, ki je še kako dobra plesalk.i.
Naš prijatelj, ki je bil pred dvema letoma tuđi »kriv« za naše boterstvo ob ustanovitvi Godbe Sv. Ruperta, |ože Anderlič, bi bil pa tuđi zelo razočaran, če ne bi zaigrali kakšne runde še pri njem doma.
To je bil še eden v nizu zanimivih dogodkov ob Mengeški godbi. Pojdite še vi v tište kraje. Res vam ne bo žal! Pa seveda k Brcarjevim v Nebesa! To je gotovo najboljša varianta, da priđete sigurno v nebesa...
Eden sodelujočih na potapanju po dolenjskem vinorodnem okolišu
Lađo Kosec
PRI             SOSEDIH
[25
MENGŠAN
Šport ob usakem uremenu
Ne samo malo, kar moćno nas je zalivalo, ko smo si na novi motokros progi ogledali prvo tekmovanje za pokal Dunlop.
Pogoj za obstoj vsakega športa je poleg navdušenih lekmovalcev ter tislih, ki prispevajo clenama sredstva, tuđi objekt ali prostor, kjer bodo potekale dejavnosli. S pomočjo občine Šenčur ter MK Gorenjske so tekmovalci AMD Sitar Dunlop Racing prišli do svoje prepotrebne proge za motokros, ki nosi ime po glavnem pokrovitelju Dunlop Moto park. Vendar, kakor je v uvodu povedal gospod Sitar, glavni organizator tekmovanja ter predsednik kluba, je z otvoritvijo tega centra zago-lovljena tuđi varnost mladih udeležencev v prometu. Čeprav je močno deževalo, se je ob progi zbralo precejšnje število Ijubiteljev motokrosa in imeli so kaj virJeti.
Pravi motokrosistični spektakel s številnimi atraktivnimi skoki ter odlična 90 % preglednost proge ter dež so zadovoljili obiskovalce. Najbolj radovedni, ki so se postavili popolnoma ob progo, pa so domov odšli s popolnoma novo celostno podobo, verjetno ne v veselje mam ali žena, toda takšen je pač ta atraktivni šport. Mogoče pa bo ob naslednjem tekmovanju več sreće z vremenom. Ljubiteljev tega športa pa tuđi slabo vreme ne bo oviralo, da si ne bi ogledali druge mednarodne dirke za pokal Dunlop Slovenija.
DJD
Fata čisti tuđi ceste
Predstavitev palete vozil prodajnega programa Hvundai, ki ga zastopa Avtocenter Šubelj iz Domžal pred blagovnico Vele, mogoče niti ne bi bila tako hitro pozabljena, če...
Poleg znanih vozil smo tokrat opazili zanimivo poslikan novi Matrix, ki ga je dobila najbolj znana negovalka prostorov,čistilka Fata. Pred-vsem mladi so ćelo dopoldne prebili v njeni blizini, starejši pa so si ogledovali vozila. Najbolj napeto je bilo žrebanje, kjer so lepe nagrade za pravilne odgovore odnesli domov mlajši obiskovalci, ki so tuđi tako ali drugače aktivno sodelovali.
Fata je odpeljala novega Matrixa proti domu, mi pa smo ji zaželeli veliko srećno prevoženih kilometrov.
D|D
Avtoakustika tuđi v Kamniku
Še malo manjka pa nihče ne bo več brez tako popularnega mobija. Pa kaj moremo, tako smo se nanj navadili, da smo brez njega kar izgubljeni in se nam kar svet podre, če ga nimamo kakšen dan.
Ker je potrebno stranki nuditi poleg same prodaje tuđi nasvete in servis, je v zadovoljstvo tako potrošnika kakor ponudnika Avtoakustika iz Homca odprla novo poslovalnico v Kamniku. Velika izbira novih ter rabljenih telefonov ter nasveli o sklepanju naročnin so velika prido-bitev za uporabnike mobilne telefonije iz Kamnika in okolice.
PRI             SOSEDIH
nr
MENGŠAN
10. obletnica Učnega centra Lokuanj
55. OBMOČNEGA ŠTABA TO DOMŽALE
Desno c<isln.i rel.i SV v po/dr.ivu slovenski /<isl«ivi, ki jo nosijo prip.ulniki L(»kv«nij<i in /VVS l)on>/dle, sekcijd Lukovica
Podgora pri Zlatem Polju. V prelepem jesenskem sončnem popoldnevu se je 19. oktobra ob 17. uri začela svečana prireditev ob 10. obletnici osamosvojitvc Slovenije in ob 10. obletnici odhoda zadnjega vojaka |LA iz Slovenije ler ob 10. obletnici učnega centra Lokvanj v okolici Male Lašne. »Naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!«
Na prizorišče je prišla častna enota Slovenske vojske ob spremljavi bobnov in se postrojila v ravni liniji. Za njim so prišli praporščaki območnih ZVV Slovenije. Šest pripadnikov Lokvanjcev je v tišini nosilo razvito zastavo Republike Slovenije do jambora, kjer sta jo dva častnika ZVVS ob pozdravu navzoče vojske in starešin dvignila na visok jambor. Godba iz Lukovice je zaigrala slovensko himno. »Mladenci, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up, Ijubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ko zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas!« Poveljnik lokvanjcev gospod Martin Planko je prinesel na oder bojno zastavo Lokvanja in jo postavil med številne bojne zastave 55. območnega štaba TO Domžale. Na oder so posamezno prihajali pripadniki Lokvanja, ki so v rokah nosili slovensko zastavo in v mikrofon povedali svoje ime in nato zastavo položili v vznožje jambora. Sledilo je častno veteransko dejanje, ki sta ga izvedla gospod Dominik Grmek in gospod Darko Erhard. Voditelja slovesnosti Helena in Vito sta orisala dolgoletno zgodovi-no Slovencev, njihovega trpljenja in boja pod tujimi zastavami v upanju za pravično stvar in stoletja dolgo oblikovanje narodne zavesti. Nato sta pozdravila spoštovane goste veterane iz Območnih ZVVS Kočevje, OZVVS Grosuplje, OZVVS Kamnik, OZVVS Domžale njihove praporščake, časno četo slovenske vojske, polkovnika Bojana Končana, župana Občine Lukovice Anastazija Živka Rurjo in vse ostale udeležence.
Na oder je stopil slavnostni govornik Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovica in poz-dravil vse visoke goste, veterane in občane občine Lukovica. Na kratko je orisal pomem-bnost treh desetletnic, to je čas naše novejše zgodovine in čas, ko smo Slovenci na referendumu izkazali svoj odločni glas za samostojno in neodvisno Slovenijo. Posebno se je zahvalil veteranom takratnim pripadnikom slovenske TO, ki so se zoperstavili nepremagljivi ju-goslovanski vojski, ki se je v desetih dnevih se-sula v prah. Za obdobje po osamosvojitveni vojni pa je dejal, da je viđen zelo velik gospodarski napredek, vendar pa se vedno bolj poz-ablja na socialno, kulturno in duhovno rast Slovencev. Žaloslno je, da po desetih letih še vedno nismo pokopali žrtev povojnih pobojev režima, ki ležijo širom po vsej Sloveniji in jih odkrivamo še dandanes. Z neobsojenimi in nekaznovanimi zločini se mora Slovenija spopasti za prihodnost slovenskega naroda. Zaželel je vsem prijetno počutje v naši občini.
Skupina učencev iz OŠ lanko Kersnik Brdo je prav lepo recitirala slovenske pesmi. Zmotno sem razmišljal, da šolski sistem ni več ideološko vpet med leta 1940, 1945, 1990. Nasprotno je dokazal izbor domoljubnih pesmi, omejenih v čas med drugo svetovno vojno. Slovenci premoremo veliko pesnikov z domoljubnim pesništvom, ki so ustvarjali pred omenjenimi letnicami in po osamosvojitveni vojni ZA Slovenijo. Na oder je prišel poveljnik Lokvanja stotnik 1. stopnje Martin Planko in opisa) delo in pomembnost učnega centra enote Lokvanj na Mali Lašni med osamosvo-jitveno vojno za Slovenijo. Povedal je, da so vsakemu slovenskemu prebežniku iz )LA nudili zaščito pred tajno vojaško policijo. V nadaljevanju pa je rekel, da se ne bi smelo pozabiti na ta dogodek in tuđi ne na Lo-kvanjce, ki so prispevali svoj delež k osamosvojitveni vojni in tako izkazali državljan-sko dolžnost. Namestnik poveljnika Lokvanja
stotnik 1. stopnje janez Jare pa je v nadaljevanju povedal, kako visoko zaupanje je bilo med Lokvanjci, posebno pa še med domaćini, ki so hranili in branili informacijo o taboru Lokvanj in jim nudili vsakršno pomoć. V imenu Lokvanjcev se je zahvalil vsem za izjemno sodelovanje in pomoć domačinov, ki so jo nudili centru Lokvanj.
K besedi so povabili polkovnika Bojana Končana, takratnega načelnika 55. območnega ŠTO Domžale. Najprej je dejal, da smo se v desetdnevni vojni zelo hitro uhranili bratstva in enotnosti. Izjemno čast in zasluge je imela enota Lokvanj, da ni ugasnilo življenje mladih slovenskih fantov, ki so se kot na-borniki znašli v |LA in so s svojim begom ogrozili svoja življenja. Prav tu pa so Lokvanjci opravili svojo dolžnost, ki ni bila in ne bo nikoli pozabljena. Priznanja Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana in okolica, ki ga podeljuje ob 10. obletnici vojne za Slovenije s častnim nazivom Slovenska družina, je nato podelil predsednik območnega OZVVS Domžale Dominik Grmek. Priznanja so pre-jele naslednje družine: družina Klopčič iz Male Lašnei., po domaće jerjejevc; družina Moćnik, Mala Lašna 2., po domaće Slapar; družina Pavlič, Mala Lašna 3., po domaće Štefk; družina Klopčič, Mala Lašna 4., po domaće Markove; družina Kožar, Trnjava 1 7. in družina Vrankar Obrše 1, po domaće Korošc.
Otroški pevski zbor OŠ Janka Kersnika Brdo nam je lepo zapel nekaj pesmi. Voditelja sta zelo dobro prireditev pripeljala do konca in v imenu pokrovitelja Občine Lukovica zaželela vsem prijetno druženje ob pogostitvi. Godba Lukovice je zaigrala koračnico in častna četa slovenske vojske je odkorakala s prizorišča. Med veterani je stekel prijeten klepet in obu-janje spominov v domovinski vojni za Slovenijo leta 1991.
Mnogi po desetih letih ugotavljamo, da ni vse tako, kakor je bilo zamišljeno leta 1991. Uradna politika nam poskuša odvzeti vred-nost, pomen in dosežek osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Naš odgovor nato je jasen kot leta 1991 - »skupaj v vojni, skupaj v miru«. Na koncu se moramo zahvaliti vsem nastopajočim, Občini Lukovica, veteranom vojne za Slovenijo, častni četi slovenske vojske in članom športnega društva Zlato polje.
Danilo Kastelic
PRI             SOSEDIH
271
MENGŠAN
Deveti spominski pohod po poteh vojne
za Slovenijo 1991

Tradicionalni deveti spominski pohod vojne ZA Slovenijo smo udi to pot priredili člani OOZVS Domžale v nedeljo, 14. oktobra 2001. Smer 21 kilometrov dolgega pohoda je bila: Krašnja, Limbarska gora, Negastrn, Gradišće pri Lukovici, Lukovica, Brdo, Rafolče, Vrhovlje, Jasen, Kolovec in turistična kmetija Pri Čeh.
V meglenem jutru smo se zbrali sredi Crnega Grabna na avtobusnem postajališču v Krašnji v občini Lukovica. Uredili smo nahrbtnike in se podali v strm hrib proti Limbarski gori. Ko smo prišli na vrh, nas je čakalo toplo sonce. Ogledali smo si znamenitosti prelepe cerkve sv. Valentina in pogovor je stekal tuđi o zgodovinskem gradu Lilienberg, po katerem je gora tuđi dobila ime. Vodja pohoda Dominik Grmek nam je nato pripovedoval, da je imel 55. območni štab za teritorialno obrambo Domžale tu nameščene med vojno svoje izvidnike in njihov pomen pri odkrivanju okupatorja- JLA. Pot nas je peljala navzdol skozi vas Negastrn proti novemu jezu na Drtijščici. Tu smo se za hipec ustavili in modrovali o pridobitvi jezera in bodočem turističnem centru. Povzpeli smo se proti Gradišću, ki je ime dobilo že v pradavnim. Tukaj so našli već gomil, posode, jantarske ogrlice, železne nože in meće iz halštatske dobe. Kot je dokazano v zadnjih letih, je halštatska kultura od Venetov, prednikov Slovencev, ne pa Ilirov, ki so se poraženi od Grkov vračali. Kasneje so sredi Gradišća postavili utrdbo Rimljani.
Odšli smo naprej in pot nas je vodila mimo stare pošte v Lukovici. Tam je dolina Črnega grabna najožja, zato so bili leta 1991 ob magistralni cesti pripravljeni betonski španski jezdeci, će bi tanki prodirali proti glavnemu mestu. V občinskem središču v Lukovici smo se ustavili na čaju pri gostilni Bevc. V gostilni se je slišal glas harmonike, za sosednjo mizo nas je starejši občan podučil fino, ali ste slišali našo ta rdečo muziko«. Odgovoril sem mu, da glasbe ne ločim po barvah, čeprav sem spoznal, za katero pesem gre. Ker je bil verjetno namen druščine izza sosednje miže, da nas spre, smo se umaknili na dvorišče. Po besedah sodeč sklepam, da gre verjetno za nestrpne člane ZZB NOB in člane ZKS ali novejših prenoviteljev do veteranov vojne za Slovenijo leta 1991. Na znanje vsem s podobnim razmišljanjem pa sporočam, da je od nastanka prave slovenske države Karantanije pa vse do leta 1991 bila edino TO Slovenije kot vojaška formacija tista,ki je onemogočila in premagala agresorja JLA innjihove simpatizerje ter dosegla, da je Slovenija še danes samostojna, svobodna in demokra-
tično priznana država po vsem svetu. Naj še dodam, da ZVVS Domžale združuje člane, ki smo različnega političnega in verskega prepričanja, kar nas še bolj združuje in bogati, od leta 1991 pa nas veže naš znani slogan flskupaj v vojni, skupaj v miru«.
Pot smo nadaljevali do Brda, rojstnega kraja pisatelja, politika in notarja ]anka Kersnika. Na Brdu smo si ogledali graščino,ki jo prenavl-jajo, prelepo farno cerkev in pred njo spomenik zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne
Vodja pohoda Dominik Grmek je pripovedoval, da je na posestvu Kersnik bajar, v katerem rastejo lokvanji. Po tej rastlini je 55. območni ŠTO Domžale imenoval zbirni center za prebegle vojake -Slovence. Ta center se je organiziral in deloval v mesecu Juliju 1991 v širšem okolju Male Lašne. Trd asfalt nam je utiral pot skozi Rafolče s prelepo cerkvi-jo sv. Katarine, tam se nam je pridružil poveljnik enote Lokvanj, gospod Planko. Šli smo preko Vrhovelj do Golaževega peskokopa proti vasici Jasen. V gozdu na koncu vasice Jasen smo prekinili odbojkarsko tekmo nedeljskih obiskovalcev iz bližnjega Šentvida. Ogenj, na katerem se je pekel kostanj, je našim želodcem sporočil, pohitite proti Kolovcu, ker nas verjetno že caka golaž. Premagali smo zadnje metre vzpona na poti skozi Kolovec vse do turistične kmetije Pri Čeh, kjer so nas že čakale dobrote.
Vodja pohoda in predsednik ZVVS Domžale Dominik Grmek je vsem pohodnikom pojasnil pomen spominskega pohoda in obujanja zgodovinskih spominov na vojno za Slovenijo leta 1991. V nadalje-vanju je poveljnik zaledne enote 55. območnega ŠTO Domžale Darko Erhard povedal, da je bila na kmetiji Pri Čeh in njeni okolici v letu 1991, v času vojne za Slovenijo, nameščena zaledna enota, ki je imela nalogo tajnega skladiščenja MTS, streliva in oskrbe vojnih enot 55. območnega ŠTO Domžale. Darko je predal besedo gostiteljici Pri Čeh, da tuđi sama pove nekaj besed iz leta 1991. Rekla je, da je ni bilo strah, saj so jih varovali pravi fantje iz TO, le rastreliva se je bala, kot pravi, da je bilo toliko, da če bi počilo, bi bila v hipu v Domžalah. Zaželela je vsem prijetno počutje pri njih in dober tek, saj se je že zelo kadilo iz dobrega golaža. Ob jedi je stekel še pogovor med pohodniki, ki smo bili kljub utrujenosti zadovoljni in dobre volje odšli domov s prelepimi vtisi, saj smo do cilja prispeli vsi.
Danilo Kastelic
PRI             SOSEDIH

MENGŠAN
Spominska slovesnost na Golčcuu
Golčaj je samotno majhno naselje visoko nad Crnim Grabnom s 677 metri nadmorske visine. Ima lep razgled na dolino in gore. Dostop je možen iz Blagovice in Moravč. V kraju je spominska plošča Radomeljske čete, ki je na tem mestu 28. oktobra 1941 bila svoj tragični boj. V neposredni blizini je podružnična cerkev Sveta Ncža iz 15. stoletja in beneški zvon, star več kot 577 let.
Na Golčaju so po izdaji padli borci Radomeljske čete v boju z Nema' - 28. oktobra leta 1941. Na tom kraju je pri spomeniku vsako leto pred dnevom mrtvih spominska slovesnost, ki se je udeležijo praporščaki s prapori združenj in enot NOB, člani, članice borčevskih organizacij in ostali, ki spoštujejo in cenijo vrednote NOB in vojne za Slovenijo. Prav na dan 26. oktobra v dopoldanskih urah se je pred spomenikom zbralo okoli 120 udeležencev, 13 praporščakov s prapori sosednjih združenj in enot NOB, učencev podružnične sole Blagovica, Oktet Tosama z Vira in gospod Alojzij Muhar, recitator.
Krajevne organizacije ZZB NOV larše-Rodica, Mengeš in Blagovica so položile vence, prižgale svece in se z minuto tišine poklonile svojim padlim soborcem. Slavnostni govornik predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB tovariš Rajo Hafner je orisal delovanje Radomeljske čete, ki je bila ustanovljena 17. avgusta 1941 na Rasici ob preoblikovanju Kamniškega bataljona. Tu na tem mestu je v zadnji nemški ofenzivi padlo šest aktivistov, četa je tedaj štela 19 borcev, ki se je nastanila na Goočaju pri cerkovniku in mežnarju Antonu Prvinšku in bila 28. oktobra leta 1941 izdana. Spopadla se je z Nemci 322. bataljona deželnih strelcev. Tu je padlo deset borcev, med njimi tuđi Anton Bleje iz Mengša, štiri pa so Nemci nato ujeli in uklenjene odpeljali v Kamnik. Enemu borcu Ivanu Semenu, čeprav hudo ranjenemu, je uspelo pobegniti, njegove tri soborce so potom Nemci ustrelili kot talce. Iz obroča se je resilo samo pet borcev, padel je on nemški vojak. Po kulturnem programu je bilo prijateljsko srečanje z obujanji spomi-nov, ob topli malici, čaju in kupici vina.
Zapisal in foto: upokojenec lože Novak
Obnovljeno spominsko obeležje že drugir oskrunjeno, vendarle še nišo odkrili vandalov. Krajši kulturni program so pripravili ućenci podru/nične OŠ Blagovica, Oktet Tosama z Vira, recilator Alojzij Muhar in govornik Rajko Hafner.
Glasbeniuspeh župnije Uir
Le nekaj kilometrov od Mengša je novoustanovljena župnija Vir, ki se lahko pohvali, da je, čeprav nima svoje cerkve, ob tretji obletnici dobila v dar zgoščenko in kaseto - delo mladih.
Trije zbori Zvonček, Angeli in Strune so pod vodstvom neutrudne Sabine Gerčar pri Dominiku Krtu ob spremljavi kitaristov združili svoje moči in glasove in nastali izdelek je vreden, da si zanj vzamemo čas in mu prisluhnemo. Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti niti gospoda jožeta Tomšiča, ki je ob največjih križah nudil moralno in duhovno podporo, ter gospoda Antona Tomažiča, ki je projekt podprl kot donator. Zasluge pa imajo kar vsi iz župnije Vir, saj so s svojo prisotnostjo na predstavitvi pokazali, da živijo z in za župnijo.
D)D
Konji se vračevo
Verjetno je še /cio malo tistih, ki so se, če že ne drugam, pa k poroki peljali s konjsko vprego. Traktorji in druga sodobna sredstva so konje porinila popol-noma v pozabo, saj so se mladi o konjih pogovarjali le takrat, ko so govorili o moči svojih traktorjev.
So pa zato začeli z nedeljskim delom po poljih, čeprav naj bi mehanizacija to delo olajšala in odpravila. Pa pravi star pregovor - čez sedem let vse prav priđe, in tako sedaj pri nas delo ob nedeljah še ostaja, na kmetije pa se vračajo konji. In da je to res, smo se lahko prepričali na drugem konjerejskem dnevu Konjerejskega društva Lukovica. Lep sončen dan je privabil već kot 60 kon-jenikov, ki so se udeležili sprevoda po okoliških vaseh, družabnih iger ali pa se napotili na sprehode v bližnjo okolico. Pa ludi drugače so si imeli veliko povedati, izmenjava izkušenj je vedno dobrodošla. Costitelj, kmetija pri Čurnu, se je tuđi tokrat izkazala ne samo kot ljubitelj konj, ampak tuđi kot dober ".ostitel j in tako kakor gostje iz Moravč smo tuđi mi odšli zadovoljni od njih z obljubo, da se prihodnje leto srečamo na istem mestu.
PRI             SOSED1H
BUM
MENGŠAN
Program prireditev
v Mengšu
O2,        19.30
Letni koncert Svoboda Mengeš KD Mengeš
4U2,           17.00
Miklavževanje KD Mengeš
S»U2.          17.00
Miklavževanje v Loki pri marketu Vesna
II. Jelovškovo Likovno srečanje Galerija mežnarija
HS.U2,       12.00
Novoletno srečanje občanov (nad 70 let) Osnovna šola Mengeš
22,12,       19.00
Slavnostni koncert ob dnevu državnosti Kulturni dom Mengeš
20 2,       19.00
Novoletni koncert Godbe Mengeš, združeni zbori, Turisti Kulturni dom
<&& 2O2»ifl'DSJ,2(D(D2
Koledovanje v občini Mengeš
DRAGI PREPŠOLSKI OTROCI IN PRVOŠOLCI IZ MENGŠA IN TOPOL
Sveti Miklavž vas bo obiskal v torek 4. decembra 2001 ob. 17. uri v mengeškem Kulturnem domu.
Predšolske ootroke in prvošolce
iz Loke in Dobena pa bo
Sveti Miklavž prićakal
v sredo, 5. decembra 20001
ob 17. uri
pri marketu Vesna v Loki.
Vabila, ki bodo hkrati vstopnice, vam bo prinesel vaš poštar.
Prisrčno vabljeni.
Hekdanji izgnanci, ne prezrite!
Avgusta lelos je nemški parlament podaljšal rok za vlaganje zahtevkov po nemškem zakonu o skladu Spomin, odgovornost in prihodnost do 31. decembra 2001. Sprejelo je bilo ludi določilo glede pravnih naslednikov, če je vlagatelj zahtevka /a odškodnino umri. V tom primeru morajo svojci 0 smrti vlagatelja v šestih mesecih obvestiti Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) s sedežem v Ljubljani, Trdinova 7. Će tega v šestih mesecih ne storijo, se ukine njihova pravica do odškodnine po umrlem svojcu. Ukrali vas obveščamo, da je zadnji rok za vložitev zahtevkov za odškodnino za prisilno delo po avstrijskem zakonu 27. november 2002.
ŽUPniJSKfl KflRITfiS
meiiGEš
Trdinou trg 8 • Telefon: 017238 977
Pisama in skladište staodprta obpetkihodl6.do18.ure.
ŽR: 50120-620-149-1301110-134\98
Zahvala
V 86. letu starosti nas je zapusti I oče, dedek in pradedek
Jakob Martinčič
Iskrena hvalu sorndnikom, sosedom, kolcscuskcmu društvu in ostalim /.,) darovano
cvat je, svece in izrečeno sožalje.
Lepa hvala. Sin lože /, družino
OBVESTILA
30 |
ZA LEPE PRAZNIČNE DNI VA IVI NUDIMO
Potrošniike kredite
•  po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilom do 72 mesecev
•  našim zvestim strankam, ki z nami poslujejo preko tekočih računov, dajemo možnost najetja gotovinskega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev
Stanovanjske kredite
•  svetujemo in pomagamo vam najti najugodnejšo finančno rešitev za vaš stanovanjski problem
•  varčevalcem, ki so v Banki Domžale sklenili pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, nudimo možnost pridobitve ugodnega kredita že po dveh letih varčevanja
EVRO
Obenem vas obveščamo, da bodo 01.01.2002 države, članice gospodarske in denarne unije EU, začele menjavati gotovino iz svojih nacionalnih valut v EVRO. Vsem varčevalcem borno obstoječe valute na deviznih računih ali knjižicah v banki Domžale 31.12.2001 avtomatsko spremenili v EVRO. Predlagamo vam, da gotovino v valutah EMU, ki jo imate doma, še pred koncem leta položite na svoj račun in se tako izognete stroškom menjave, ki jih borno po izteku leta 2001 zaračunavali v bankah.
Banka Domžale d.d., Domžale
bančna skupina Nove Ljubljanske banke

Slovenska 28, Mengeš Telefon: 723 89 88
Oriprtu vs.ik dan v tetu, tuđi ob nedetjah in prn/nikth ZIMSKI DELOVNI ČAS OD 16. DO 21. URE
NOVOSTI:
1. Brodolom, dr.mi.i, lom 1 lanks, I lelen I hini   kom"no n(l virlcti! "< Idkrijle llepn/.ibnn pol upan|.i, podlima in pre/ivetja«.
2.  Vertikala smrti, ,iv,inhir,i, (hris O Dnnnel, Bili l',ixlon.
»Na vrhu svela obstaja samo en /akon: samo najboljši preživi jo!« '(. Prežeći tiger, skriti zmaj, .ikeija, ( how Yun fal. I etnšnji luji film, ilohilnik 4 oskarjev,
4.  Šesti dan, aki ijska fantastika, Arnokl S( hw,ir/i'ne};f;er, Roberl Ouvall,. »Klonirali so napai'nej;.! elovoka«.
5.  Začaran, komedija, Hrondan I raser, I li/abeth llurlcy.
»On.) je hudii'cvka, ki mu b(i i/polnila sodem neht'ških želja in ,,.« f>. Na Kitajskem jedo pse, kultni danski film, Kim Bodina, Dejan
(\ikit".  »film,  ki  ne ^rc preko vseh meja. Tam se s>le
/ačenja...« y< Prva Ijubezen, Ijube/enska komedija, Freddie l'rinie, |i,
luli.i Stills, »Dajle prvi ljube/ni druRO priložnosl!« H. Stari, kje je moj avto?, komedija, Ashlon Kuti hcr. Noii, ki se
je ne sponiMit,), sledi dan, ki ga ne bosta nikoli pu/.iiiil,), *'■ Lepotica pod krinko, .ikiijsk.i knmedij.i, S.iiulr,i bulini k,
Mii bael ( ,iine. »K,]ko uspeli s pieobia/boajjetilke I l!l /,i Miss
/DM-
10. Rilly Elliol, angleška drama, lamie Hell, Garv I ewis. "l'o lem lilmu bo marsikdo hoiel zaplesati«
NAPOVE|MO ZA ZADNJI MESECJ.ETA:
1. PEARt HARBOR, vojni film, v videoleki od (>. decembra dalje! IFORRESTERIEVO RAZKRITJE, drama, Sean Connery
3.  AKRLATNE REKE, kultni fi.imoski (ilm, |ean Reno
4.  DOBRRMAN, It.mc nski, ,lk( ij.i
r>. GRINCH, koiiieilija, limtn ( ,mey
l>. FINAL DESTINATION, Iriler
7- FILM, DA TE KAP 1, parodija, Carmen Neklra
«. AMERIšKI PSIHO, kultni, j.ired l.elo
'• DEVETA VRATA, psihološki triler, |ohhny Depp
10. CLASBA SMRTI, aki ija, Sleven So.ik.iI
KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE
]e prejelo pismo, v katerem
tiv. tMiklavž
sporoča, da bo otrokc iz Loke in Dobcna obiskal
v sredo,
5. decembra 2001, ob 17. uri
na dvorišču trgovine Vesna market.
OBRTNA, ORADĐENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZORdU DOMŽALE
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZORA DOMŽALE Z.O.O.
PREŠERNOVA 33
1234 MENGEŠ
Razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA V PRODAJI.
Od kandidata prićakujemo:
- da ima končanu srodnjo ekonomsko solo -komercialno smeri ali da ima končano trgovsko solo s poslovodskim i/.pitom,
- usposobljenost za delo /. računalnikom,
- vozniški izpit kategorijo (3,
- da je dinamičen, komunikativen, samostojen,
- da ima izkušnje na področju prodaje.
Prednost bodo imeli kandidati, ki stnujejo v bližnji okolici. Delo borno sklenili za nedoločen čas s trimesecnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
OBUOzmcfl menGeš
stanj^ariant tras
Mengeš
Legenda
deli obv021 lice iz osnutka
popravljen osnutak v prvem koraku usklajevanja
končna zahteva občine Mengel