PrirBdepisno - natopeznanske pelje.
Kopriva
Znaao vam je otroci, da so uieil rastliuami nekatere dobre in koriscne, a druge zopet hudobne in Skodljive. Pu travuikih, poljih io po gozdih cvet6 pisaue cvetice, katere suifite v svojfl veaelje trgati, v šopek povezati in jih potiej očfitu ali raateri darovati v vezilo. Tam ob gozduein robu rastč jagode in uialiujek, ki imajo dober in okustrn aad, da ga je le prijefcno gledati, a i3e prijetnejše užiTati. Med njiini pa tndi poganja iii zekni marsikako hudoljno zčiižfie. s katntiD) ae nihče ne pefri va(i.
lluogo teh malopridoih zelišč ]e vsaj toliko poštenih, da svoje bodice ia truje kažejo ooitno, kakor n. pr. osat, kopiaje i. t d. Vsak, kdor ima ofii, za kar mu jih je Bog dal, lehko jih vidi iu se jih izogiblje. A ondu poleg belega zvoučka iu jnijetno dehtcpe vijolice v gozdu, tikoma belo cvctočih jagod in grma maliajeka stoji jnalopridna koprira. To je zelfi hudobna to-varišica vsaeemu otrokti. Nje debelo napilj(?i)i listi vise po žtirirobateui steblu kakor zelena srca. veduo po dva iu dva skupaj. Po podobi st! ti listi skoraj nič ue razloeijo od tistov bele iu rudeče inrtve koprive. Kikjer ua celej rastlini ne uajdeg najmanjSega trneka, niti bodlce ali kaj taeega, kar l>i te zliodlo. Cvetovi so lnajhcui in zeleoi ter vise v podobi IKnih grozdkov, ki so prii'a.šoeni v listuih paaah. Kdor koprive ne pozna, aiialil bi si, da je to prav pošteno zeližčt;, ki ue stori nikoimir nie žalega.
A temu nij tak6! Le pogiejtft: ondu pride sosftdov .Tanezek, ter gre nft-ravuo.st k vrtncj ogradi, da bi si utrgal tiekoliko cvetie, ki gledajo izza plota. Njpgova nežna rofiica se le malo oplazne po ondu rastoc!ih kopriv&h in — o joj! to gn boli in pef;e, kakor žir ogenj. Takoj ae mu pokažejo rudffi spuSCaji po roki in tudi bolečina ga žge precej nekaj 8asa. Ako bi imeli Jauezkora mati salmijakovea, in lii mu % njim rndeče spuS6aje namazali, izginila bi bo-lečina. kakor da bi pihnil; a ker tega nemajo, mora si pomagati 2 vodo ali pa z vlažno prstjo.
Listi in stebla pri koprivah 30 pokrita z zel6 inajheuimi šcfitinicaini. ki jih s prostiin oScsom komaj vidirao. Te S^etiaics so votle in z žgečiin sokom napolnene. Konica (špica) tch šeetinic je kljukasto pririta in zel6 krhka. če se jib tsdaj le malo dobiknfiino, tak6j se oillomijo in žgfci sok izteCe po votlej šeetiuici v kožo, ua kateroj se naredtš boleči spiiš^aji. Ako pa krcpko in po-gumno priuie.š za koprivo ter jo dobro stisueš, vležejo se te aiefuiioe ia te ae spek6.
Kopri?e rast6 najrajše kraj potov, v ploteh in ogradah, na pustih krajih in po gozdih, koder večkrat zel6 veiike izra3tejo; cvet6 od meseca junija do septembra.
Kiuetice jih spomladi s srpom požanjejo, zrežejo in dadd ml&dim gos^m, ki jib prav rade jed6. To se /,na, da si pri tetn dela morajo roko s cuojo oriti, da. se ne optik6.
A vatn otroci je treha koprivo. dobro pozoati. da se jih ixogili]jete, kadar uabirate cyetice. Ce bi pa kdo hoiel za koprivo prijeti, uaj si jjatakae roka-vico ali si pa naj roko ovije v cnajo, da se ne opei'-e.                           I. T.