OBZORJA STROKE poročila	Glasnik S.E.D. .19/1 1999, stran 58
mag. Inja Smerdel
POROČILO 0 DELU M V LE1U 1998
Slovenski etnografski muzej je svoje prvo leto na novem naslovu preživel zelo intenzivno, ustvarjalno, izjemno delavno in tudi odmevno. Izpeljali smo vse načrtovane, prijavljene ter sofinancirane projekte in poleg teh še nekaj manjših akcij, ki jih je sprožala želja po kulturni živosti muzeja. Pričujoče poročilo ni popolna kronika vseh dogodkov v novi muzejski hiši. Izpostavlja le osrednje in pripoveduje o raznolikem delovnem utripu naše kulturne, znanstvene in izobraževalne ustanove.
Razstavna dejavnost SEM
Naši provizoričnl razstavni prostori {hodnik in še nenaseljeni fotografski atelje) so do začetka marca v okviru mednarodnega sodelovanja gostili razstavo risb arh. Petra Namičeva, kustosa Muzeja Makedonije iz Skopja. Makedonija - podobe podeželske arhitekture. V sklop približevanja kultur drugih med nami živečih etnij je potem v aprilu sodila še razstava, ki smo jo izpeljali z zunanjima sodelavcema Nado Zgank, agronom ko in fotografinjo, in dr. Svaniborjem Pet lanom, etnomuzikologom in antropologom.
8. aprila smo odprli razstavo fotografij z naslovom llommage Svetovnemu dnevu Romov.
"Ciklus ljudskih noš". Akvareli Saše Šuntla. (foto D.A.Gomez, junij 1938)
Od 20. maja doli, junija smo razigrano odprli vrata razstavi ob petdesetem jubileju PIL-a. revije, ki jo bere velik del naših mladih obiskovalcev in s katero že več let uspešno sodelujemo na področju muzejskega pedagoškega dela. Ob razstavi "Pil išče l*il najde petkrat deset najstniških let" smo skupaj z organizatorji pripravili nekaj živahnih delavnic.
Naš osrednji razstavni dogodek v že naseljeni hiši na Metelkovi je bilo 23. junija slavnostno odprtje razstave "Ciklus ljudskih noš", akvareli Saše Šantla. Pripravili sta jo mag. Marjeta Mikuž in oblikovalka Mojca Turk kot vizualni del projekta izdaje mape izbranih reprodukcij Sanllovih akvarelov s spremnima študijama, ki smo ga snovali v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, Natis mape z reprodukcijami je bi! realiziran že ob odprtju razstave, celotna publikacija je izšla v septembru.
Naš najpomembnejši dogodek leta 1998 pa je bilo 16. julija slavnostno
odprtje razstave z naslovom "It dežele sončnega sijaja in mesečevih senc", Beblerjeva indonezijska zbirka SEM, Zahtevni razstavni projekt mag. Mojce Terčelj, ki je ob sodelovanju dveh mednarodnih strokovnjakov (za indonezijski tekstil in za senčne lutke) slovensko indonezijsko zbirko ovrednotil in jo kot eno izmed kvalitetnejših umestil na zemljevid sorodnih evropskih zbirk, smo povezali z za marsikoga nepričakovanim korakom; prodrli smo v prostore svoje razstavne hiše na Metelkovi (ki še čaka na prenovo) in v njih uredili začasno razstavišče za občasne razstave. Prenovo je v kar največjem možnem obsegu od februarja tega leta dalje izvajala ekipa naših konservatorsko-restavratorskih delavnic (razen grobih zidarskih popravil, beljenja, električnih in varnostnih napeljav, tlakov).
V	jesen smo stopili z razstavo "Več od zlata In srebra nam sadno drevje da", ki jo je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije in s Slovenskim sadjarskim društvom pripravila kustodinja Polona Sketelj. Odprli smo jo 2. oktobra v okviru Slovenske razstave sadja v Cekinovem gradu. V tednu dni si jo je ogledalo deset tisoč obiskovalcev.
V	hodniku domače muzejske hiše na Metelkovi smo po Santlovih akvarelih od 8. do 22. oktobra gostili prodajno razstavo Židovske izrezanke, poljske slikarke Mane Cirilah iz Krakowa. Odprtje razstave del avtorice, ki se izraža s to starodavno tehniko, je podprlo Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji,
V	sodelovanju s poljskim veleposlaništvom smo potem v novembru realizirali še eno poljsko gostovanje, razstavo Angeli iti demoni v delih poljskih ljudskih umetnikov Muche in Chelmovvskega. avtorice Bogne Jezernik (roj. Ciesielska). V prostorih razstavne hiše SEM je bila na ogled od 5. novembra do 7. dcccmbra. Razstavo sla posredovala Pokrajinski muzej v Sieradzu in Zahodnokašubski muzej v Byt6wu.
13. novembra smo odprli vrata Koroškim kulturnim dnevom v Ljubljani
V	hodniku naše prenovljene muzejske hiše smo postavili gostujočo razstavo Oblačilna kultura v Ro/.u, avtorice dr. Marije Makarovič. Razstavno leto 1998 smo 17. decembra sklenili s slavnostnim odprtjem prigod ne razstave SEM poldrugo leto na Metelkovi, vidni sadovi dela. Razstava je svojstveno vizualno poročilo o delu muzeja: o njegovih razstavah, o novi celostni podobi, o založniški in pedagoški dejavnosti ter o novih pridobitvah - nakupih in donaeijah.
Naša razstavna dejavnost je v tem letu segala tudi preko praga domače muzejske hiše. Sodelovali smo pri posameznih razstavah nekaterih drugih ustanov (npr. pri razstavi Vrata v Gradbenem centru Slovenije, pri razstavi o Baragi v Kočevskem muzeju), s svojo razstavo Udomačena svetloba (etnološki pogled na svetila ..,) avtorice Irene Keršič pa smo izvedli že drugo gostovanje v pokrajinskih muzejih. Iz Celja smo razstavo preselili v Mursko Soboto, kjer je bila odprta od 23. aprila do 21. septembra. V jeseni je predstavitev publikacije o Šantlu v Miklovt hiši v Ribnici spremljala štirinajstdnevna razstava vseh štiridesetih originalnih akvarelov "Ciklusa ljudskih noš". Eden izmed rezultatov našega dela v mednarodnem projektu Linen on Net (Raphael) je bila konec septembra tudi manjša skupna razstava Long Life to l inen! na Finskem. In potem je prišel še 2. december, ko smo za nekaj ur gostovali v vili Podrožnik. na novoletnem sprejemu gospe Štefke Kučan, na katerem je domačim in tujim gostjam spregovorila o nacionalnem kulturnem pomenu lipicancev. Pripravili smo razstavo votivnih figur z motivom konja, ki smo jo za tem prenesli še v našo muzejsko hišo na Metelkovi.
Redna dejavnost (raziskovalna, delo v muzejski dokumentaciji in knjižnici,delo v konservatorsko-restavratorskih delavnicah, pedagoške dejavnosti, nove prodohitve
V	okviru že več let potekajočega "rednega" hišnega projekta sistematičnega urejanja zbirk in njihovega raziskovanja lahko za prvo polovico leta 1998 z veseljem izpostavimo uspešno dokončanje razprave
Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 59 ocene knjig OBZORJA STROKE
Angeli in demoni v delih poljskih ljudskih umetnikov Mu the in Chelmovskega. Colo B.Nučie. december 199S)
o zbirki igrač v SEM. ki jo je za objavo v Knjižnici SHM do izteka tega leta pripravila (knjiga je v tisku) muzejska svelovalka Tar^ja Tomažič, in sistematično ureditev zbirke modrotiskov z vzporedno potekajočo raziskavo, ki jo mag. Andrej Dular pripravlja za objavo v naslednjem letu. V ta okvir nedvomno sodita tudi dokončanji sistematičnega Urejanja in raziskovanja zbirke Šantlovih akvarelov noš, Beblerjeve indonezijske zbirke senčnih lutk in tekstila ter izida obeh katalogov. Mag. Janja Žagar pa je uredila in raziskala muzejsko zbirko namiznih prtov in otiračev (primerjalno, s predmeti iz zbirk nekaterih slovenskih Pokrajinskih muzejev) in pripravila prispevek o tej zbirki za simpozij Linen on Net na Finskem ter za objavo v mednarodni publikaciji. v sklopu raziskovalne dejavnosti je treba še posebej omeniti naše kontinuirano, vedno bolj detajlno delo na poti k stalni razstavi, ki se Paradi odlašanja s prenovo razstavne hiše sicer zdi iz dneva v dan bolj °dmaknjena. V okviru tega dela ter na osnovi že izdelanega in objavljenega scenarija celote je dr. Gorazd Makarovič v poletnih mesecih dokončal besedilo scenarija za uvodno filmsko pripoved o temeljrtifi okvirjih slovenskega etnosa", za Podobe preteklosti oziroma
časa", in ga opremil z vsemi možnimi vizualnimi predlogami. Naš oddelek muzejske dokumentaciji' je v prvih mesecih tega leta poleg rednega dela (inventariziraiija fotografij, negativov in diapozitivov, urejanja fololečnega gradiva z dopolnjevanjem klasifikacijskega sistema 'I'd.) uspešno realiziral vzpostavitev računalniške mreže v muzeju in Pripravljal podatkovne baze za prenos iz starega programa Modes v novi kvalitetnejši program Pro mu s (uveljavljen v posameznih hrvaških muzejih). Slednjemu smo se potem v jeseni odpovedali in se začeli dogovarjati za bolj izpopolnjeno različico, ki je v rabi v ljubljanskem Ustnem muzeju. Z njegovo nabavo bo lahko delo v mreži končno SlTuselno zaživelo. Za prenos v nov računalniški program je bil Poenoten vpis krajev v predmetnih datotekah (22.000 zapisov) in Klasifikacija tz prvih treh inventarnih knjig,
Paradi dokajšnje angažiranosti obeh naših bibliotekark kot urednic znanstvene periodične publikacije Etnolog in knjižne zbirke Knjižnica '' Je bila v prvi polovici lega leta malce upočasnjena dokončna ureditev muzejske knjižnice (po selitvi s Prešernove 20 na Metelkovo 2).
njižnicu je siccr že odprta za javnost in njena čitalnica je živahno torišče strokovnih sestankov, društvenih srečanj, okroglih miz. Predavanj ipd., le prost pristop do publikacij na knjižnih policah še ni dno izveden. Drugo redno knjižnično delo (nabave, izmenjave, v u asa nje v Cobiss, urejanje hemeroteke. bibliografij ipd.) je v tem času sicer nemoteno potekalo. Med dejavnosti knjižnice SEM sodita tudi ls'ribucija in popularizacija publikacij, kijih izdajamo. Z namenom Predstaviti to produkcijo čim širši javnosti smo od 25. do 29. novembra sodelovali na ¡4 slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, naših konxermtvrsko-restavratorskih delavnicah so se v prvi polovici
lega leta ubadali zlasti s prenavljanjem prostorov v razstavni hiši, z redno skrbjo za predmete v depoju in s konserviranjem oziroma restavriranjem za oba razstavna projekta (Santel, Indonezija). Še posebej kaže izpostaviti zahtevno restavriranje indonezijskih lutk in tekstila. Jeseni je sledilo restavriranje za razstavo o sadjarstvu in sodelovanje pri postavljanju ter podiranju gostujočih razstav. V predprazničnem času pa so se v delavnicah preizkusili tudi v izdelovanju replik posameznih predmetov za prodajo na muzejskem Miklavževem sejmu (pred tem so replike treh različnih ptic-obeskov za drevo prvih dam sveta, drevo prijateljstva in razumevanja pred Knjižnico Richarda Nixona v Kaliforniji - izdelali za gospo Štefko Kučan}. Naš izdelek, sv. Duh v podobi goloba, je bil izbran . a eno izmed najlepših replik,
Z vsemi razstavnimi projekti je bilo v celem letu povezano ludi delo naše pedagoške službe (izpostaviti kaže zlasti delavnice senčnih lutk in batika ob razstavi Beblerjeve indonezijske zbirke). Muzejska pedagoginja Sonja Kogej-Rus pa je še posebej uspešno izpeljala svoj
"Iz dei.ctc sončnega sijaja in mesečevih senc", Beblerjev« indonezijska zbirka StM. {tolo M. Tnrk. september 1998)
napovedani letni ciklus muzejskih delavnic, v katerem so se zvrstile delavnice: okraševanje sveč, izdelovanje pustnih mask, velikonočnih butarie, barvanje velikonočnih jajc, izdelovanje cvetja iz papirja, pletarska delavnica, delavnica učenja starih otroških iger, delavnice izdelovanja panjskih končnic, božičnih ter novoletnih okraskov in jaslic iz testa. Tovrstno dogajanje v našem muzeju si je pridobilo lepo število že kar stalnih obiskovalcev, staršev z otroki (štirideset izmed njih jih je na primer zaprosilo za osebno obveščanje), in poleg njih številen obisk najavljenih predšolskih in šolskih skupin. Vrata pa smo odprli tudi zunanji sodelavki ga. Vinki Miklavčič in njenemu projektu slikanja na lesene deščice, "panjske končnice", ki ga s predšolskimi skupinami iz ljubljanskih vrtcev od junija dalje izvaja v SEM.
V	okviru redne dejavnosti je treba omeniti še nove pridobitve muzejskih predmetov. Poleg manjših nakupov je izstopajoča zlasti nova pridobitev za našo zbirko Ljudske umetnosti, sedem izjemnih predmetov iz privatne zbirke gospoda Frančiška Podpečana. Za njen nakup smo pridobili zadevna namenska sredstva MK, Zaradi drugih pomenskih razsežnosti pa izstopa tudi nekaj donacij, poklonjenih muzeju še posebej zaradi novih prostorskih možnosti na Metelkovi, in sicer donacija K00 predmetov iz fonda podjetja DOM (izmed katerih jih bo nekaj mogoče uvrstiti v naše zbirke, preoslalc pa kaže uporabljati v druge, manj zahtevne namene), donacija celotne domače urarske delavnice in donacija posameznih delov noš (peč), delov bale (spodnjih kril ipd.) in nekaj dokumentarnega gradiva, dar gospe Bogomile Avčin-Pogačnik in slikarja gospoda Marjana Pogačnika.
V	okviru naše redne dejavnosti kaže navesti še študijski potovanji v Antwerpen (mag. Mojca Terčelj in mag. Inja Smerdei) in Manchester (mag. Marjeta Mikuž); udeležbo z referatom na mednarodni konferenci
m.
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. 39/! 1999. stran 60
v Amsterdamu (dr. Nevenka Židov); aktivno udeležbo na (ieneralni konferenci ICOM-a v Avstraliji {Alenka Simikič, Nina Zdravič Polič): študijsko potovanje v muzeje igrač v Basel, Strassbourg in Colmar {Tanja Tomažič); pedagoško sodelovanje z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (vodeni obiski študentov po razstavah in dcpojih); sodelovanje (pisanje gesel) pri skupnem etnološkem projektu. Priročniku slovenske etnologije; predavanja posameznih kustosov v okviru Seminarja slovenskega jezika, literature In kulture (od 7. do 11, julija) na temo Odsev slovenskih pokrajin In razmerij vas • mesto v svetu opredmetene dediščine; udeležbe posameznikov na različnih konferencah, okroglih mizah in raziskovalnih taborih {npr. Polona Sketelj, Rezija) in na koncu, čeprav ne najmanj pomembno, kreacijo naše domače struni na imernetu. kjer nas je (čeprav še ne z vsemi željenimi podatki) mogoče najti na naslovu www.etno-muzcj.si).
Založniška dejavnost
Sedmi letnik naše znanstvene periodične publikacije Kinolog, ki ji zaradi ustreznega nivoja in uveljavljenosti tudi v tujini ne manjka člankov v uredniškem predalu, je - ponovno dokaj odebeljen (517 strani) - izšel s petmesečno zamudo. Predstavili smo ga na tiskovni konferenci, ki je bila 18. maja. Druga dva letošnja večja založniška podviga, izdaja mape Šantlovih akvarelov noš (avtorici mag. Marjeta Mikuž in Raffaelia Sgubin) in kataloga ob razstavi Beblerjeve indonezijske zbirke, sta bila uspešno izpeljana v juniju oziroma v septembru in juliju. Tiskovni konferenci sta bili 18. septembra ob izidu prvega albuma nove knjižne zbirke Likovno sledi. Ciklus ljudskih noš: akvareli Sašo Sunila in 16. julija ob izidu kataloga Iz dežele sončnega sijaja in mesečevih senc 16. julija. Poleg navedenega pa smo natisnili še publikacijo ob razstavi sadja Več od zlata in srebra nam sadno tlrovje da avtorice Polone Sketelj, katalog poljske gostujoče razstave Angeli in demoni v delili poljskih ljudskih umetnikov Muc h o in Chelmovskega, tri plakate (Šan tel. Indonezija, Angeli in demoni). zloženko (Indonezija), informativne lističe ("vizitke") o muzeju in o votivnih figurah z motivom konja, muzejske vstopnice, vabila {Šantel, Indonezija, Angeli in demoni) ter razmnožili tudi nekaj drugega informativnega gradiva o dogajanju v naši
ustanovi (Šantel, Hommage svetovnemu dnevu Romov, O kamnih pod lipo ..., Židovske izrezanke}.
Svojo založniško dejavnost smo (kot je bilo že omenjeno) med 24. in 29. novembrom predstavljali najširši javnosti na 14. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. kjer smo 26, novembra nastopili tudi na Odprtem odru.
Mednarodno sodelovanje
V sklopu mednarodnega sodelovanja sla nemoteno potekala oba večletna projekta, delo v etnološki delovni skupini za dokumentacijo v okviru CID O Ca in delo v NET-U. Obe naši predstavnici (Alenka Simikič in Irena Kcršič) sta se udeležili svojih delovnih sestankov (Antwerpen. Tallin, Melbourn in Krakow).
Naša uspešna prijava v lanskem oktobru pa nam je odprla sodelovanje v projektu EU Raphael na področju kullurne dediščine. Gre za temalski
^iQSi-
. * ,1 w v
Jercu Mrzel in mag. Inja Smrdel na kamnitih sedežih pod lipo preti SEM. {foto D.A.Ciomc/, junij 1998)
projekt z naslovom Linen on Net ■ the Common Roots of the European Linen Patterns, pri katerem smo enakopravni partnerji s Finsko, Švedsko in Italijo, sodelujejo pa še Nemčija, Avstrija in (kot "nemi" partner) Rusija, Prvo delovno srečanje z italijanskimi partnerji smo imeli 1, marca, delovno srečanje vseh partnerjev pa je sledilo v zadnjih dneh marca in v prvih dneh aprila v Tolmezzu in v SEM v Ljubljani (s strokovno ekskurzijo v Belo krajino in ogledom zbirk v depoju v Škofji Loki). Projekt je financiran na sledeči način; na 50 % prikazanega lastnega raziskovalnega in drugega rednega dela dobi ustanova 50 S sredstev EU. Prve delovne izsledke smo partnerjem in finski strokovni javnosti predstavili (mag. Janja Žagar, Ana Motnikar in mag. Inja Smerdei) 18. septembra na simpoziju na Wetterhoff School of Crafts and Design v kraju Hameenlinna na Finskem. Besedila predavanj vseh partnerjev bodo v kratkem natisnjena v skupni knjigi.
Drugo
V	našem muzeju seje v letu 1998 poleg vsega navedenega, ki nikakor ne more biti popolno, saj so v poročilih sodelavcev SEM nanizana še mnoga bolj ali manj vidna delovna prizadevanja, še marsikaj dogajalo.
Naša nedvoumna želja po ustvarjanju živahnega in prijaznega kulturnega okolja, ki bo s svojo dejavnostjo privabljalo različno radovedne obiskovalce, nas je vodila v organizacijo ali v soorganizacijo posameznih prireditev in v odpiranje vrat dejavnostim, kakršna so na primer delovna srečanja s predavanji kulturnega društva Folk Slovenija in društva čipkarie. delovna srečanja in ciklus predavanj članov skupine sen io rje v Društva /.a prostovoljno in preventivno delo. sestanki Članic Sile ipd.
V naši ustanovi ima od preselitve dalje svoj sedež tudi Slovensko etnološko društvo, ki poleg svojih strokovnih sestankov mesečno prireja javne, vsebinsko različno obarvane "Etno večere".
Med različnimi prireditvami, ki so se v preteklem letu zvrstile v naši hiši, naj navedemo vsaj Prešernu po Prešernu (10. februar), koncert ljudskih pesmi v izvedbi Bogdane Herman, spremljan s predavanjem dr. Marka Terseglava: okroglo mizo o avtorskih pravicah izvajalcev ljudske glasbe (27. maj) v soorganizaciji s kulturnim društvom Folk Slovenija; predavanje dr. Svanibarja Pettana o romskih glasbenikih s Kosova (8. aprila) in lulkovno predstavo Tobija(6, septembra dopoldan in popoldan) v sklopu festivala Lutke 98. Posebej kaže izpostavili naSo soorganizacijo (dr. Nevenka Židov) mednarodnega simpozija Etnološki in antropološki vidiki preučevanja sni rt i/Ethnological and Anthropological Approaches lo the study of Death, ki je odmevno potekal v SEM od 5. do 9. novembra. Referati s simpozija bodo objavljeni v naslednjem letniku Etnologa, Med "drugo" konec koncev sodi tudi naš simpatični projekt "Kamni pod lipo pred SEM", ki smo ga izpeljali v juniju, ob izjemnem navdušenju posameznih slovenskih kamnarjev in kamnolomov nad idejo svojske. s lradieijo zaznamovane predstavitve slovenskih naravnih kamnov.
Nekaj sklepnih besed
V	Slovenskem etnografskem muzeju v letu 1998 ni bilo malo narejenega. Opazni so zelo pozitivni odmevi na naše delovanje, najsi gre za medije
Glasnik S.E.D, 39/1 1999, stran 61	poročila OBZORJA STROKE
ali za posameznike. Pozitivni odmevi prihajajo tudi iz tujine. V poletnih mesecih so nas naprimer obiskali trije eminentni evropski kolegi: prof. tir. Alexander Fenton, direktor European Ethnological Research Centre iz Edinburgh«, prof. dr. Caetano Fomi in dr. Franeesca Pisani, direktorica svetovno znanega milanskega Museo Lom bani o di storia dellagricoltura, francoski kolegi pa so nas kot posebej vabljene prosili za predstavitev nastajajočega muzeja v prvi številki kvalitetne nove revije L'Alp, ki od jeseni izhaja v Grenoblti.
Napredovanje projekta prenove Slovenskega etnografskega muzeja vzbuja nemajhno pozornost. Tako smo bili konec julija preteklega leta obveščeni, da predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan "z veseljem sprejema častno pokroviteljstvo nad projektom novega Slovenskega etnografskega muzeja". Ob koncu leta 1998 smo s 25% finančnim deležem MOL v okviru akcije prenavljanja fasad (Ljubljana moje mesto) in s 75% finančnim deležem MK zaceli s prenovo objekta 27., naše razstavne hiše. "Obsojeni na čakanje na celovito prenovo smo kot dobri gospodarji začeli pri strehi, s tako imenovano peto fasado, ki je bila pred nekaj dnevi že končana.
d problemih v tem besedilu ne nameravam pisati. Kot kaže, bo potrebno vedno znova opozarjati na nujo čimprejšnje prenove naše razstavne hiše. Menim, da bi pri določanju prioritet na področju investicij v kulturi glede lega ne smeli pozabljali na eno izmed nedvoumno zapisanih obvez novega zakona o varstvu dediščine - na zagotavljanje njene javne dostopnosti.
Zdenka Torkar Ta/tir
POROČILO 0 DELU KUSTOSINJE -ETNOLOGINJE V MUZEJU JESENICE
V	LETU 1998
V	Muzeju Jesenice skrbim za spominske in etnološke zbirke oziroma za nemoteno obratovanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi, Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah. deloma ludi za spominsko zbirko v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici in Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, Skrbim še za zbiranje etnoloških predmetov za oblikovanje trenutno še depojske etnološke zbirke na sedežu muzeja.
^ lanskem letu sem pridobila 172 novih predmetov (37 etnoloških, 67 kulturnozgodovinskih • Prcšerniane in knjig za spominske zbirke, 61 Predmetov iz opuščenega obrala jeklarne) ter 56 enot arhivskega gradiva (gledališki listi). Več kot pol leta sem potrebovala za kompletno ¡"vsmtarizueijo muzejskih zbirk v Prešernovi in Flnžgarjevi rojstni hiši (skupaj 835 inventarnih enot. od katerih je 385 etnološke vsebine. 348 kulturnozgodovinske vsebine in drugo).
V	razstavnem muzejsko-galerijskem prostoru Liznjekove hiše sem organizirala gostujočo muzejsko razstavo panjskih končnic z naslovom Pripovedi s panjev ler dve likovni razstavi. Realizirala sem ludi lastno občasno razstavo 270-ih miniaturnih posnetkov /ihelk (leseni izdelki) Planeta Zugwiiza z Jesenic s spremljajočo zloženko in razstavljenimi teksti.
V	Prešernovi hiši sem sodelovala pri prenovi stalne razstave knjig in ''kovnih del v galerijskem prostoru, ter delala na projektu za novo razstavo z naslovom Življenje in delo Dr. Hranceta Prešerna, ki jo borno odprli v istem prostoru ob 200 letnici pesnikovega rojstva, Organizirala in vodila sem tri muzejske prireditve oziroma spominske slovesnosti s kulturnim programom in pogostitvijo obiskovalcev ob
obletnicah smrti in rojstva pesnika in pisatelja, in sicer dve v Prešernovi in eno v Flnžgarjevi rojstni hiši ter sodelovala pri organizaciji koledovanja v slednji.
V	sodelovanju z Muzejskim društvom Jcscnice sem organizirala in vodila muzejski večer v Kosovi graščini z avtorjem - izdelovalcem več kot 600 miniaturnih posnetkov zibelk vseh slovenskih pokrajin, držav ['.vrope. Azije in Amerike.
V	prostorih rojstne hiše Matije Čopa sem z osmošolkami OS Koroška Bela izvedla etnološko delavnico mesenja in peke kruha v krušni peči. Za nov vodnik Prešernova Vrba, ki je izšel ob 8. februarju v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, sem opravila redakcijska dela. Objavila sem dva krajša članka (o razstavi zibelk v jeseniškem časopisu muzejskega društva in o muzejski zbirki v Prešernovi rojstni hiši za Delov Kažipot ter skrbela za sprotno medijsko obveščanje o vseh omenjenih muzejskih prireditvah oziroma razstavah.
To naj bi bilo na kratko vse. Seveda so bila še kakšna menjša opravila In posredovanja najrazličnejših podatkov obiskovalcem, predvsem šolarjem, dijakom in študentom ali pa posameznim institucijam. Sodelavci Muzeja Jesenice smo se v lanskem leiu odpravili na dve strokovni ekskurziji in si ogledali muzeje in njihove zbirke v Celju, Slovenj Gradcu, na Ravnali na Koroškem ter Železniški muzej v Ljubljani in Šmarno goro.
Zanimivo bi bilo zapisati tudi nekaj o raznovrstnem in plodnem delu ostalih strokovnih delavcev Muzeja Jesenice in sploh vseh zaposlenih ler o pomembnem deležu, kije bil opravljen preko programov javnih del a to bi že preseglo zastavljeni okvir tega zapisa. Ne bo pa odveč omemba števila obiskovalcev vseh muzejkih lokacij oziroma njihovih stalnih razstavnih zbirk in občasnih razstav, V letu 1998 beleži Muzej Jesenice 51878 obiskovalcev. Likovne in muzejske občasne razstave v Kosovi graščini na Jesenicah si je ogledalo 4093 obiskovalcev, železarsko zbirko v Ruardovi graščini na Slari Savi. ki jc bila čez poletje zaradi nujnih del ureditve ogrevanja zaprta, si je ogledalo 2690 obiskovalcev, Čopovo spominsko zbirko 4492, Prešernovo rojstno hišo 20354, Finžgarjevo rojstno hišo 10993 in Li/njekovo hišo s stalno etnološko zbirko ter občasnimi razstavami 9256 obiskovalcev.
Damjana Fortunat Cernilogar
TOLMINSKA MUZEJSKA ZBIRKA-LETNO POROČILO 1998
Tolminska muzejska zbirka je v oseminštiridesetleinem delovanju pridobila bogat fond. V zadnjih letih se je tudi prostorsko in kadrovsko okrepila (do leta 1995 jc bil zaposlen samo en kustos, trenutno pa smo trije). V novih pogojih dela smo pričeli z organiziranjem različnih prireditev.
Poročilo o dejavnosti oddelka
V	Tolminski muzejski zbirki sta zaposlena kustos etnolog Marko Grego, višja kustodinja zgodovinarka Damjana Fonunai Cernilogar in od 1. septembra 1998 arheolog pripravnik Miha Mlinar, Iz programa javnih del so hili v muzeju zaposleni trije delavci.
Obnova muzejskih prostorov
V	letu 1998 smo nadaljevali z obnovitvenimi deli. Investitor je bila KS