„ s Petelinček zapoje enkrat v mesecu, in sicer vsako z a d n j St6y. 1. 1 vstrijsko kronovine.: za celo leto 1 f. 20 kr. ; o nedeljo. Velja za Trst in za tri mesece 30 kr. Naročnino prijema izkijučljivo: G. H. MARTELANEC, izdajatelj in vrednik v Trstu. Tečaj I. pozdravlja danes polen veselih nad prvokrat svoje prijatelje. Povedali smo že v slovenskih časopisih, da je najbolj namenjen onemu oddelku slovenskega ljudstva, ki nijma volje beliti si glavo s politiko. Prva skrb nam bode tedaj v gladkem, lahko umevnem jeziku, ponujati bralcem mikavnih spisov: kmet in sploh delalec, ki s potnim čelom prebije skoraj ves čas pri težavnem delu , najde v Petelinčku prijetnega berila; trudili se bomo, da se prikupi vsem Slovencem obojega spola. Nij skoraj ene hiše na Slovenskem, v kteri ne bi znal eden domačinov čitati. — z nizko ceno sc torej Petelinček lahko ugnezdi pri vseh rodovinah, ktere ga bodo s časom gotovo prav vesele. Vedno bomo imeli pred očmi duševni razvoj našega ljudstva; speče Slovence bode Petelinček s svojim petjem dramil. Po željah večine naših naročnikov, politike nismo vzeli v program, list bode tedaj samo podučiven in kratkočasen. To omcnivši nadejamo se, da bodo rodoljubi radostno podpirali naš namen, in skrbeli da se razširi Petelinček med slovenskim ljudstvom, ktero bode budil na rano delo. V Trstu, 27. aprila 1870. Vredništvo. Bralcem! Dennšna doba mati je zmešnjave, Golfljivi časniki — ne bele vrane. Podpirajmo le dobro nam poznane, Za vero vnete in za blagor Slave. Priprosti kmet, gospod učene glave, Oba potrebna žlahtnih ved sta hrane. Ker čas nas mnogokrati drago stane \ smeteh si časnike poiskat prave, Smeti bo Petelinček zakopaval, Kar zlato jedro zvesto razkazavnl, Sovražil vedno burke nam neslane. Slavja ni, oj ! zlašujte mu težave, Za občni blagor gre nam majke prave, Za njo naj voljno vse na noge plane ! Moči je mnogo — mnogo dušne hrane! Zatorej gospodarji se ganite In vsi si Petelinčka naročite ! Budil vam posle bode on zaspane. Pa tudi gospodinje spoštovane Za gosko suho si ga zamenite, Podil vam hčerk bo zalezulie skrite, Da! nočne tiče bo podil neslane. Oj, Petelinčka, fantje in dekleta! Si naročite vsi mi vsega sveta, Zadost bo smeha, dosti vam zabave. Ker v Trstu se njih vojska je izlegla, Njih polovica bi ves svet oblegla; Denašna doba koklja je zmešnjave. Kako lehko obogatimo! V Petrogradu so se trije mladenci v neki kavani pogovarjali o nagajivosti osode. „Ako človek nima de-narja“, reče Juri Velkov, „na svetu ne more se gibati, brez denaija ne pride do ničesar — Mi vsi tiijc nimamo nobene nade učakati še ' kake posebne sreče; pa prima-ruha! ravnokar sem se domislil nekaj lepega; — kaj bi neki bilo, ako bi mi po svetu raztrobili, da nas je doletela mastna nepričakovana dedšina, vsled ktere se lahko prištevamo naj bogatejšim kapitalistom ?“ »Čemu mari bi nam to koristilo?" vpraša Bogomil J erič. „Dobro si zadel!" vsklikne Nikolaj Pavalski. „Jaz drage volje sprejmem bodi si kakoršno koli erbijo", nadaljuje Velkov; „umrl je na priliko moj bogat bratranec v Ameriki, ter mi zapustil tovarno za sladkor in par miljonov gotovine. •—-Oporoka pa mora odgovarjati vsem pravnim zahtevom. da o mojem nepričakovanem bogastvu ne bode nihče dvomil." „Ze velja! Tebi naj bode sreča prvemu mila", reče Pavalski, „poznej pa prideva še midva na vrsto." Nadepolna trojica se prav Židane volje razide. Velkov je na omenjeno norčijo že skoraj pozabil; a ni še preteklo šest dni, že mu pridejo nekteri znanci čestitat. On, to seveda, o tem ni hotel nič vedeti, vendar čestitelji njegovi tajitvi nočejo verjeti. — Oba njegova tovariša razglašujeta pa to novico tako neVtrudljivo, da se je za nekaj časa po vseh večih mestih o njej govorilo in pisalo. Med poznejimi čestitelji bil mn je krojač najbolj nepovoljen; koj ga nagovori rekoč: „Vi ste prišli gotovo zarad onih 50 rubljev, ktere sem vam dolžan?" „Kako morete misliti, da je meni taka malenkost pri srcu!" odgovarja mu krojač z globokim priklonom. „Jaz sem prišel samo po mero za novo črno obleko . ...“ „Za kako črno obleko?" „Vsaj se bodete vendar za svojega bratranca, ki je v Ameriki umrl, črno oblačili? Tako je spodobno, in to zelo potrebno delo gotovo meni zaupate . . . .“ V tem trenutku mi je nemogoče ....“ „ Vsaj pa mi vprihodnje ne odtegnete svojega zaupanja? — Surko, črne hlače in črn naprsnik ....“ ^Zagotavljam vas, da v tem hipu..." „Preponižno vas prosim, da o plačilu zdaj besedice ne zinete; novci pridejo že ob pravem času", reče krojač potegnivsi iz žepa škarje in papir za mero. Ker je Velkov obleko ravno potreboval, nijc se dalje obotavljal. Komaj krojač svoje delo dovrši, že pride drug obiskovalec, ter ga nagovori: „Vcloficstiti gospod, lahko mi neizmerno ljubav storite ; — vi ste zdaj zelo bogati, odkupite mi torej mojo hišo. Na ta način si pridobite za en del svojega premoženja lepo obresti; 50.000 rubljev vam je malenkost in jaz gotove novce silno potrebujem! Mislil sem hišo prodati gospodu Novaku, ta pa stvar vedno odlaša in jaz imam zelo silna plačila. n Jaz da kupim Vašo hišo?" praša čude sc dedič, „ha, kaka neumnost!" „To bi ne bila neumnost, ampak najboljša cena ktero si morete misliti. Za tri leta' lahko hišo, ako jo nekoliko popravite, za 100.000 rubljev prodaste. Kaj ne da se lahko na Vas zanašam?" To izgovorivši jo naglo pobriše, da še Velkov ni imel časa mu odgovoriti. Hišni posestnik je pa hitro po-mestu razglasil, da jo je g. Velkovu prodal. Ta vest prižene užc za dve uri Novaka k srečnemu kupcu. „Pač mastno pečenko ste mi iztrgali skoraj iz pred ust", reče novemu miljonarju. „Hiše jaz na noben način ne prepustim nikomu drugemu. Ze sem mislil, da je moja, — ponudil sem mu namreč za njo 49.000 rubljev; res da sem si sam kriv, da ste jo dobili vi, ■— računil sem, da jo lastnik, v veliki denarni stiski, mora za ponujeno mu ceno dati. Vi sicer novcev ne potrebujete, pa vendar mislim, da mi hišo odstopite, ako vam dam 10.000 rubljev dobička. Ste zadovoljni?" „Zadovoljen sem z vašo ponudbo", reče Velkov, i to brez vseh ovinkov, česar bi pravi miljonar gotovo ne storil. „Plačam vam v osmih dneh z nakaznico za Moskvo" nadaljuje poslovivši se kupec. Začudel gleda Velkov za odhajajočim kupcem. — Vse kar se krog njega godi, zdi se mu, da so sanje. Pridobil si je ravnokar 10.000 rubljev, dasiravno bi trenutek popred ne zmogel še 5 rubljev ne. — Deset tisoč rubljev z nakaznico za Moško? Revež je bil v tem poslu še tako neizveden, ka je mislil, da mora nakaznico — v Moskvo poslati, ako hoče novce prijeti. — Piše torej nekemu ondotnemu bankirju, čegar ime je iz novin poznal, ter ga praša za svet glede nekoliko založnic, ktere želi pri njem založiti. Izraz ^nekoliko založnic", se v trgovini razlaga na različne načine, in sicer vselej po imenu in dobrem glasu založnika. — Novica o bogati dedšini nadepolnega moža se je po novinah tudi v Moskvi že razširila. „Nekoliko založnic" bil je torej pri novem miljonarju ponižen izraz za veliko svoto denarja. To se bar razvidi iz sledečega bankirovega odgovora: ^Prečastiti gospod! dobili smo cenjeno Vaše „ pismo od 6. t. m. ravno ob času, ko so se 3 „sklenole pogodbe za spanjolsko državno posodilo, kterega se udeležuje tudi naša banka. — „Da Vam Vaše založnice donašajo veče koristi, „vpisali smo Vas za 10.000 pijastrov. Ako Vam „je volja, lahko takoj z dobičkom prodate, kajti ^omenjeno posojilo zelo raste. Pričakujemo „torej Vaše mnenje in potrebne ukaze.“ i. t. d. Tem vrsticam še bankir lastnoročno pripiše: „Z neizmernim veseljem sem čital o Vaši „srečni dedšini. Želim Vam o!>ilo sreče, ponu-„jaje Vam pri tej priliki v vseh n oveni h „z a d e v a h svojo postrežbo." Deset tisoč pijastrov! Kaka strašna nepri-lika za našega po sili miljonarja, ako bi mn spekulacija po vodi splavala. — Piše torej nemudoma bankirju, da omenjena svota znesek , ki ga ima tačas v roki, visoko nadkriljuje. Bankir mu pa odpiše: „S pomilovanjem moramo videti, da nimate „k španjolskemu državnemu posojilu pravega ^zaupanja; Po izraženi želji smo prodali polovico Vaših papirov. K sreči smo dobili Vaše „pismo v naj ugodnejšem trenotku; imate torej „zdaj v naši banki vpisanih 25.000 rubljev. — „Kar se pa tiče zaostanka, radi verjamemo, da „iz take daljave svoje gotovine še niste mogli „dobiti. — Ako bi potrebovali več6 svoto nov-„cev, blagovolite nam samo poslati svoj podpis, „in dobite koliko Vam drago," ^Petindvajset tisoč rubljev!" zavpije ves začudel naš sreče sin; „to je nemogoče, najbrže-je številki eno ničlo preveč pripisal." Nektere dni poznej odpotuje v Moskvo. Prva pot je bila k bankirja, kteri ga je prijazno sprijel, kakor je spodobno za srečne dediče. „Obža]jujemu, pravi bankir, „da nimate zaupanja k španjolskemu posojilu , kterega cena je vnovič poskočila. Sicer še imate precej lepo svoto." „Blagovolite mi povedati , za koliko lahko vse svoje založnice prodam i" „To se lahko preračuni, — da vam povem okroglo številko, — ako takoj prodate svoj del, dobite 100.000 rubljev." „100.000 rubljev pravite! je-li ste dobro računih ?" „Pogrešek še ne znaša ni 100 rubljev." „Dobro; rad bi pa to svoto dobro založil; prosim vas torej za vaše mnenje." ^Najboljše je, da vzamete 5% papire." „In ako celo gotovino premenim v petodstotne papirje", praša Velkov, „koliko bi mi nosili?" „5000 rubljev na leto. “ „Aha! 5000 rubljev! in kedaj dobim svoje obresti ? „Ako izročite to nalogo moji banki, imate obresti čez 2 dni." Po tem načinu se je Velkov hitro in nepričakovano obogatil, ki bi bil popred zadovoljen s službo, ktera bi mu dajala bar 500 rubljev letue plače. — Sramoval se je pogledati bankirju v oči in ga prositi za nekoliko denarja, kajti od potovanja mu je ostalo še samo šest rubljev. — Slednjič mu vendar po dolgem premišljevanju izrazi svojo željo. „Moja blagajnica vam je vedno odprta", odgovarja mu bankir prijazno; „koliko potrebujete 2, 3, 4 ali 5 tisoč rubljev?" „ Zadostuje mi 2000 rubljev." Bankir izroči novemu kapitalista zaželjeno svoto in ga pri odhodu iz pi-sarnice prosi, naj mu še v prihodnje ohrani dosedanje zaupanje. „To bo moja dolžnost, kajti nihče mojega zaupanja ne zasluži bolj, nego vi." „Ako vam je drago, počastite nas danes pri kosilu, moja gospa vas bo kaj vesela." „Radostno sprejmem vaše vabilo." „Mi gremo k obedu še le ob petih, ako niste namenjeni drugam, nam bo prav prijetno, imeti vas denašnji večer v domačem kolu; pridejo še nekteri drugi znanci." — Pod milim nebom si ne moremo misliti srečnejšega človeka, kakor je bil Velkov, zapustivši bankirja. Odpelje se v lepi kočiji v gostilnico, kjer si je najel sobo in obleče ondi novo črno oljleko. K obedu je prišel tako točno, da še bankir ni imel časa povedati svoji ženi o bogati dedšini kaj natačnjega. — Ko se je vse to godilo, gledala sta tovariša Velkova nejevoljna vspeh svoje izmišljave, v-— neresnične novice se nista upala preklicati. Sla sta torej brž, ko je došel Velkov iz Moške, k njemu, da pozveta kako in kaj. „Teško je priti zdaj k tebi", reče Jerič. „Res da me obiskuje vedno mnogo sitnežev," pravi Velkov, „vsak bi rad nekaj od mene dobil ah me pa nadleguje s praznimi predlogi; vendar vidva, ljuba moja prijatelja, zmirom sta mi dobro došla." „Preljubi Velkov, kaj ne veš, da tvoj bratranec ni umrl?" praša Pavalski. „Tega bogmo ne vem, je-li umrl ah ni, tudi mi nije znano, ali je kedaj živel." „Ti moraš pa tudi vedeti, da je cela ta dedšina samo šala, ktero je treba pred svetom preklicati." „Prosim vaju", nadaljuje Velkov nemirno, „naj vse ostane, kakor je; ne bomo dolgo zastonj tratili časa, še nocoj pri večerji hočem vama vse razjasniti." — Resnica pa sc je vendar v kratkem zvedela, grad sezidan na pesku se je kmalu porušil. Ko se je nevihta začela, dobil je Velkov pisma od vseh strani, različnega zadržaja. Največ se jih je glasilo blizo tako-le: BKer imam ta hip silna plačila, Vas prosim, „da mi priloženi račun se danes izplačate.“ Odgovori mladega kapitalista bili so vsi enaki: „Zahvaljujem se Vam, da ste mi poslali že „toliko časa zaželjen račun , in Vam pošiljam „ob enem zaslužene novce.“ Edino pismo je dobil, v kterem ni bilo tirjatve; — evo zadržaj: „Moj ljubi Velkov! Dovolite svojemu sta-„remu součencu, ki Vam nije čestital ob priliki „ko je počil glas o Vaši dedšini, da Vas opomni „na nevarnost ktera Vam v tem mestu preti. „ Govorice, ki jih slišim o Vas te dni, jako so „čudue, in nerazumljivo mi je, kako se strinjajo „z Vašim poštenjem. Naj bolje bi bilo za Vas, „mesto zapustiti brž ko mogoče, — ako se pa „nahajate v novčnih zadregah, Vam drage volje „ponujam 500 rubljev, kteri bi Vam znali v „tem ti-enotku več koristiti, nego meni.“ Velkov mu odgovori: „Prečastiti prijatelj ! Ako bi bilo bogatstvo „na svetu kaka velika slava, smel bi jo tudi „sebi pripisovati, kajti jaz sem bogat, a no „po dedšini, na ktero nikoli nisem upal, ampak »obogatel sem, ker so ljudje tako zahtevali, in »mojim resničnim besedam niso hoteli verjeti. — »Na kak način sem pa dobil svoje bogastvo, »še mi dozdaj ni zadosti jasno. To je vse, kar »Vam imam povedati, to Vi povejte tudi vsem, »kterim se dopada govoriti o mojih zadevah.— »Zvedel sem pa po Vašem pismu radostno »novico, ki me bolj veseli, nego vse moje bo-»gastvo, novico namreč, da ste Vi meni na »zemlji — ako bi me utegnola doleteti kaka »nepričakovana nesreča, zanesljiv prijatelj.“ j>Xo