GLASNIK
/
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 26. — LETO L
LJUBLJANA, 31. DECEMBRA 1954
n
sem prebivalcem, delovnim kolektivom, množičnim organizacijam in društvom, gospodarskim organizacijam, zavodom in ustanovam vseh področij dela na območju mesta in okolice Ljubljane
ZELI
mnogo uspeha in napredka pri nadaljnji graditvi naše socialistične skupnosti
MESTNI LJUDSKI ODEP"! LJUBLJANA predsednik
Dr. Marijan Dermastia
OKRAJNI LJUDSKI ODBOH UUUANA-OKOLICS predsednik Miha Berčič
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-OKOLICA
PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA (ZVEZE KOMUN) V UPRAVNIH POSLIH
'GRADIVO ZA RAZPRAVO INICIATIVNEMU ODBORU OLO IN MLO ZA FORMIRANJE KOMUN
V	osnutku statuta okraja Ljub. Ijana, poglavje »pravice in dolžnosti okrajnega ljudskega odbora« so navedene pravice in dolžnosti okrajnega ljudskega odbora, katere opravlja okrajni ljudski odbor bodisi po svojih organih (predstavil Lik ih in upravnih) bodisi po drugih organih družbene-. Ra samoupravljanja.
V	pristojnosti okrajnega ljud-*keiga odbora ostanejo splošne re-Rulatornc funkcije v mejah zako. na in drugih predpisov v lijih organov, skrb za zakonitost potovanja, planiranje gospodarskc-Ra razvoja okraja kot celote, kontrolna in inšpekcijska služba, služba javne varnosti in reda, reševanje upravnih zadev na drugi stopnji, na prvi stopnji pa le zadeve, pri katerih je zainteresira-na Širša skupnost in si je reše-
SKLIC SEJE
Na podlagi 134. člena Zakona 0 okrajnih ljudskih odborih SKLICUJEM
XVIII. rodno seio Sveta za gospodarstvo OLO Ljubljana oko-,,c?> ki se bo vršila dne 5. januarja 1955 ob 8. uri v sejni sobi '*• 26/11 na okraju z naslednjim dnevnim redom:
L Raziprava o planu za 1. 1955.
2.	Razprava o obrtništvu.
3.	Registracije.
4.	Razno.
Predsednik
Sveta za gospodarstvo: ing. Gašper Muha, 1. r.
vanje takih zadev na prvi stopnji s statutom pridržal okrajni ljudski odbor.
Okrajni ljudski odbor ima za reševanje upravnih zadev in za pripravljalne posle za delo Ijud. odb. svojo administracijo, ki je organizirana po načelih strokovnosti, ekspeditivnosti in ekonomičnosti. Administracija je razdeljena na oddelke, samostojne uprave, odseke in referate. Vodstvo celotne administracije ima — pod nadzorstvom ljudskega odbora in predsednika ljudskega odbora — tajnik okrajnega ljudskega odbora, posamezne oddel-
ke vodijo načelniki, samostojne uprave in odseke šefi, pri delu pa jim pomagajo referenti in drugi uslužbenci.
Organizacijo admnistracije in sistemizacijo delovnih mest določi okrajni ljudski odbor s svojim statutom, s poslovnikom pa določi tudi podrobno razdelitev poslov in način dela.
Organizacija dela in sistemizacija delovnih mest je prilagojena obsegu poslov, ki so odvisni od gospodarske razvitosti okraja, specifičnosti določenih dejavnosti, števila prebivalstva itd.
Organizacija dela in pristojnosti, ki naj bi jih imel okrajni ljudski odbor v upravnem poslovanju so naslednje:
TAJNIŠTVO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Tajnik:	pomaga predsedniku
OLO pri pripravah za seje okrajnega ljudskega odbora (proučitev materiala za seje, skrb, da vse pristojne komisije obravnavajo material za seje OLO, skrb za tehnično pripravo sej, vodenje zapisnika, evidenca izvršitve sklepov itd.);
skrbi za zakonitost v poslovanju administracije okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov (komun);
skrbi za koordinacijo dela med oddelki, skrbi za pravilno organizacijo in funkcioniranje celotne uprave, pomaga pri organizaciji m pravilnem poslovanju občinskih ljudskih odborov (komun).
SKUPŠČINSKA PISARNIA
V	pomoč tajniku okrajnega ljudskega odbora je formirana skupščinska pisarna s pravno službo in stenografsko službo.
V	skupščinski pisarni se zbirajo predlogi za sejo okrajnega ljudskega odbora ali posameznih zborov in odborn iških komisij. Predlogi za seje se dokočno pregledajo, če ustrezajo po vsdbini in obliki veljavnim predpisom, in se pripravijo ra razprave v od-borniških komisijah, nato pa za seje zborov ljudskega odbora.
V	skupščinski pisarni se vodi
ga odbora ter brani tozadevni arhiv.
Stenografska služba skrbi za stenografske zapiske sej ljudskega odbora in komisij. Prav tako opravlja skupščinska pisarna tajniške posle nekaterih odborn iških komisij (za pravne predpise in organizacijska vprašanja, mandatno imunitetne komisije itd.).
Tiskovni referat skrbi za vse vrste objav, publikacij, pomoč pri pripravi tiskovnih konferenc itd.
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN
Vse ostale zadeve splošne narave, ki ne spadajo v pristojno reševanje določenih tajništev se rešujejo v oddelku za občo upravo Jn proračun OLO, v kolikor si jih zaradi posebne važnosti ne pridrži tajnik. Oddelek vodi načelnik, ki je v celoti odgovoren tajniku okrajnega ljudskega odbora.
Oddelek za občo upravo vključuje naslednje slirlbe:
1.	pravna služba,
2.	upravno inšpekcijska služba,
3.	personalna služba,
4.	proračunska služba,
5.	računovodsko - blagajniška služba,
6.	statistična služba,
7.	pisarniška služba,
8.	ekonomat,
9.	pomožni posli.
PRAVNA SLUŽBA:
Pripravlja in pravno formulira vse predloge splošnih predpisov OLO in odločb, ki ne spadajo v pristojnost ostalih oddelkov;
rešuje zadeve s področja nacionalizacij, razlastitev, agrarne
evidenca sprejetih predpisov, skle- reforme, sklepanje pogodb; pov in odločb okrajnega ljudske-1 zastopa okrajni ljudski odbor
P«l rednimi in gospodarskimi sodišči;
pregleduje zapisnike sej in vse predpise, ki jih izdajajo ObLO, če so v skladu z zakonom ter predlaga ustrezne spremembe;
vodi upravni postopek v zadevah, ki ne spadajo v druge oddelke;
opravlja pravne posle volilnih komisij;
opravlja po potrebi tudi tajniške posle odborniških komisij;
opravlja tajniške posle disciplinskega sodišča I. in II. stopnje.
UPRAVNO-INŠPEKCIJSKA
SLUŽBA:
Nadzoruje pravilnost postopka administracije občinskih ljudskih odborov in izpostav: nadzoruje administracijo okraj, nih in občinskih zavodov;
daje mnenja in pomaga pri organizaciji administracije obč. LO in OLO.
PERSONALNA SLUŽBA: Vodi personalno administracijo in evdienco vseh uslužbencev OLO;
pripravlja po navodilih predsednika in tajnika OLO in po predlogih komisije za uslužben-ska vprašanja odločbe o postavitvah, premestitvah, razrešitvah in napredovanjih uslužbencev j OLO in predstojnikov tistih zavodov, za katere je pristojen OLO;
vodi evidenco letnih dopustov in izostankov uslužbencev;
.	evidenco glede strokovnih’
izpitov uslužbencev;
vodi evidenco o napredovanjih uslužbencev;
.opravlja tajniške posle konusi je za razpis mest direktorjev;
STRAN IH
»GLASNIK«
f vodi idministracijo za komisijo Ka strokovne izpite uslužbencev.
j PRORAČUNSKA SLU2BA:
1 Pripravlja predlog proračuna t>LO;
sodeluje pri izdelavi predloga 2ru£benega plana;
sestavlja predlog zaključnega gačuna;
nadzoruje finančno poslovanje finančno samostojnih zavodov, za katero je pristojen OLO in vskla-juje to poslovanje s proračunom OLO;
vodi pregled finančnega poslovanja okrajnih skladov;
opravlja tajniške posle komisije za proračun OLO.
RAČUNOVODSKO-] BLAGAJNIŠKA SLUŽBA Skrbi za izvrševanje predračunskih izdatkov in nadzoruje izdatke po predračunu OLO;
opravlja vsa izplačila iz proračuna in računov okrajnih skladov;
izplačuje uslužbence OLO; izplačuje materialne izdatke OLO.
STATISTIČNA SLUŽBA:
' Zbira podatke s področja gospodarskih in družbenih statistik in opravlja vse potrebne statistične analize;
obdeluje podatke za potrebe okraja in za potrebe občin.
Organizacija statistične službe naj bi obsegala zlasti naslednje referate oz. službe:
1. Sestavlja publikacije in dokumentacije.
2.	Referat za analize,
3.	Referat industrije in obrti.
4.	Referat kmetijstva in gozdarstva,
5.	Referat za gradnjo in komunalno dejavnost,
6.	Referat blagovnega prometa,
7.	Referat za finance in cene,
8.	Referat za delo in življenjski standard,
9.	Referat za demografsko in upravno statistiko,
10.	Referat za družbeno statistiko.
PISARNIŠKA SLUŽBA:
Sprejema, razdeljuje in. odpravlja pošto;
vodi centralni delovodnik; vodi depozite za vrednotnice in gotovino;
skrb za razmnoževanje tiskovin in okrožnic; arhivira spise.
EKONOMAT: nadzor nad ureditvijo
Vodi
upravnih zgradb;
nabavlja potrošni material in ga razdeljuje organizacijskim enotam;
nabavlja inventar, vodi skladišče in potrebne evidenčne knjige;
skrbi za pravilno razporejanje in vzdrževanje voznega parka;
skrbi za delo snažilk, vratarjev in telefonistov.
POMOŽNI POSLI:
Opravljanje kurirske službe, telefonske službe, šoferske službe in posle hišnika ter snažilk.
Izdeluje osnutke okrajnega družbenega plana in planskih investicij.
Analizira stanja gospodarskih (delavnosti zlasti analizira podatke o delovni sili, o cenah ter podatke o materialnih in ostalih Stroških gospodarskih organizacij.
Daje predloge za določitev tistih z zveznim in republiškim družbenim planom določenih instrumentov in ukrepov, ki so obvezni za družbene plane občin.
Daje mnenja ter pripravlja predloge ljudskemu odboru za določitev:
a)	dohodkov okraja v okviru predpisov vsakoletnih zveznih in republiških družbenih planov,
b)	izvaja nadzorstvo nad uporabo skladov gospodarskih organizacij,
c)	višine stopnje amortizacije in višine investicijskih sredstev k okrajnih virov,
č) višino odstotka pomoči nerazvitim občinam.
Spremlja izvrševanje družbenega plana in predlaga ustrezne ek repe.
Proučuje stanje gospodarskih delavnosti in predlega ukrepe za njihonr napredek.
Izdeluje na zahtevo občinskih ljudskih odborov osnutke družbenih planov in drugih gospodarskih planov.
Izvršuje vsa pripravljalna opravila ta reševanje na drugi stopnji ▼ pogledu planske službe, v kolikor ne bodo določene zadeve izrecno pridržane republiki.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO
URAD ZA PLANIRANJE
navodilih in smernicah pristojnih organov OLO vsklajevale delo
INŠPEKCIJSKA SLUŽBA NA PODROČJU GOSPODARSTVA Finančna inšpekcija, inšpekcija tržišča, gozdarska inšpekcija in gostinska inšpekcija se ustanovijo pri občinskih ljudskih odborih. Okrajni ljudski odbor pa za. drži še vnaprej vse navedene strokovne inšpekcije ter elektroenergetsko inšpekcijo, ki bodo po
občinskih inšpekcij in tudi neposredno nadzorovale izvrševanje zveznih, republiških in okrajnih predpisov. Podrobnejša razdelitev pristojnosti med okrajnimi in občinskimi inšpekcijami bo določena po dokončni opredelitvi pristojnosti občinskih inšpekcij.
zadeve glede pritrditve in odstavljanja organov zbornica, zadeve v zvezi z ustanovitvijo in postavljanjem organov osnovnih enot Narodne banke.
UPRAVNO PRAVNA SLUŽBA V GOSPODARSTVU
Pripravlja in formulira vse predloge gospodarskih predpisov, odločb in sklepov, ki spadajo v pristojnost ljudskega odbora, svc. ta ali oddelka za gospodarstvo.
Pripravlja in izbira za seje
Pripravlja in zbira za seje njegovih odborov in komisij.
Vodi evidenco in izvršuje sklepe sveta za gospodarstvo.
Vodi tajniške posle odborov in komisij sveta za gospodarstvo.
Vodi upravni postopek na drugi stopnji zlasti v tehle zadevah:
1.	Potrjevanje menjalnih in kupnih pogodb sklenjenih med gospodarskimi organizacijami in zasebniki;
2.	Ustanavljanje gospodarskih organizacij, konstituiranje podjetij in ob rtov, razpustitev delavskih svetov in odstavitev direktorjev, združevanje, snajanje in delitve podjetij in zadrug, prenehanje pndjetij, prisilne uprave podjetij, dovoljenja za delo gospodarskim podjetjem, reševanje prošenj za izdajo obrtnih dovoljenj in odvzem ob rtov.
Vodi upravni postopek na prvi stopnji v nasledniih zadevah:
Ustanavlja in imenuje izoitne komisije za opravljani? strokovnih izpitov za kvalificirane delavce iz vseh poklicev ter imenuje predsednika in potrebno število članov izpitne komisiic za dobo enega leta
Na prvi stopnii rešute vse za- 1 —	- in ribolova, J---------
ODSEK ZA KMETIJSTVO IN VETERINARSTVO
Nadzira kmetijske organizacije v okraju.
Daje predloge državnemu sekretariatu za gospodarstvo LRS, za katere predele okraja odpade obveznost prigona k" priznavanju plemenske živine.
Ustanavlja posebne strokovne komisije za nadzorstvo nad obnovo sadovnjakov.
Predlaga razglasitev okuženih območij okraja, kjer se je pojavila nevarna bolezen.
Predlaga spreiem predpisov in ukrepov za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni ter obvešča o tem občinske ljudske odbore in druge.
Obvešča okrajne sanitarne inšpekcije, če se pojavijo parazitne bolezni, ki se prenašajo na ljudi, in določa meje okuženega in ogroženega območja po živalskih kužnih boleznih.
Predlaga določitev lovišč in mej, odvzem lovišč, če jih lovske družine zanemarjajo, potrjuje izpitne komisije za lovske izpite, daje pritrditve k določitvi prispevkov lovskih družin v okrajni lovski sklad in vodi seznam lovišč.
Nadzira ribištvo, predlaga, in razglaša zagoiitvene vode ribiških okolišev, ki so posebno pripravne za razmnoževanje rib, predlaga dodelitev in odvzem ribiških okolišev.
Izvršuje veterinarsko inšpekcijo nad izpostavljenimi veterinarji in veterinarsko službo na območju okraja.
UPRAVA ZA GOZDARSTVO
Pripravlja gozdnogospodarski ureditveni načrt okraja, izvršuje taksacije, potrjuje občinske načrte sečnje in obnove gozdov ter nadzira njih izvrševanje.
Upravlja okrajni gozdni sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov.
Pripravlja predlog za razglasitev7 gozdov za varovalne gozdove.
Opravlja gozdarsko inšpekcijo.
Skrbi za predračun dohodkov in izdatkov okrajnega sklada za obnovo, gojitev in varstvo gozdov.
Opravlja vse upravne zadeve na II. stopnii s področja gozdarstva.
RAVA
a otok okrajnih
FINA'
Skrbi za dohodkov.
Vodi upravni postopek na II. stopnji glede predpisa vseh vrst in oblik davkov7.
Dovoljuje odpis davkov nad 10.000 din.
Opravlja Inšpekcijo, kontrole in revizijo davčnega poslovanja občin, opravlja taksno revizijo in revizijo cenitev zapuščin.
Pregleduje obračunavanje prometnega davka ter obračunavanje
Glede na različno razvitost bb- | Domžale, Kamnik, Litija in Vrh-čin In njihovo povezanost do se-: nika, dočirn bi se v ostalih obči-
deža okraja, obstajajo že sedaj objektivni pogoji za ustanovitev katastrskih uradov v občinah:
nah ali več občin skupaj ustanovili katastrski uradi, čim bi se za to ustvarili potrebni pogoji-
ODDELEK ZA KOMUNALNE ZADEVE
Pripravlja in formulira vse predloge predpisov s področja komunalnih zadev ter predloge odločb in sklepov, ki spadajo v prsitojnost oddelka za komunalne zadeve.
Pripravlja in zbira gradivo za seje sveta za komunalne zadeve in za seje njegovih odborov in komisij.
Vodi evidenco in izvršuje sklepe sveta za komunajne zadeve ter tajniške posle odborov in komisij tega sveta.
Izvaja na prvi stopnji določbe uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene.
Skrbi- za pripravo regionalnega plana okraja.
Pregleduje in predlaga v potrditev urbanistične projekte, ki jih izdajajo občinski ljudski odbori.
Revidira in potrjuje investicijske programe in glavne projekte za objekte okrajnega pomena ali
objekte nad 20 milijonov vrednosti.
Opravlja tehnične preglede m izdaja gradbena in uporabna dovoljenja za objekte splošnega po-
Opravlja upravni postopek na II. stopnji v zadevah gradbenih in uporabnih dovoljenj, ki jih. izdajajo občinski ljudski odbori.
Opravlja upravni postopek V II. stopnji v vodopravnih zadevali.
Opravlja posle gradbene inšpekcije, daje smernice, navodila in pomoč občinskim gradbenim inšpekcijam.
Skrbi za ureditev in vzdrževanje rečnih strug in hidrotehničnih naprav.
Vodi upravni postopek na 11-stopnji v stanovanjskih zadevah-
Opravlja investicijsko službo im nadzoruje investicijsko službo občinskih ljudskih odborov.
ODDELEK ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
Daje. predloge za ustanavljanje zdravstvenih zavodov.
Nadzoruje izvrševanje predpisov o zdravstveni službi in vodi nadzor nad vsemi zdravstvenimi zavodi ter skrbi za skladnost dela vseh zdravstvenih zavodov.
Izdaja pri opravljanju nadzorstva odločbe, za katere je opravičen po zakonu. '
Vodi upravni postopek na II. stopnji.
Opravlja in organizira po svojih organih sanitarno-higiensfco inšpekcijo.
Organizira preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni in izvaja asanacije.
SPLOŠNO SKRBSTVO
Vsklaja delo na področju splošnega skrbstva v okraju.
Nadzoruje izvajanje predpisov na področju splošnega skrbstva.
Organizira in nadzoruje tečaje Rdečega križa.
Skrbi za skladno delovanje in nadzoruje delo posredovalnic za delo in njihovih izpostav.
SKRBNIŠTVO
Nadzoruje izvajanje skrbniških poslov ter poslov iz področja zaščite matere in otroka.
Vsklaja in nadzoruje rejniško službo.
Organizira počitniške kolonije ni taborjenja ter nadzira njihov® •delo; posreduje pri pošiljanju otrok v inozemske počitniške kolonije.
Vodi evidenco vseh skrbniških primerov okraja, zbira problematiko in analizira statistične podatke.
Izdaja drugostopne odločbe v upravnem postopku kakor tudi ? upravnem postopku na I. *topnj>> v kolikor gre za posamezne zadeve iz pristojnosti okraja.
Izvršuje nadzor nad razvojem otrok, ki se nahajajo v socialnih domovih na območju drugih okrajev.
INŠPEKCIJA DELA
Nadzoruje izvajanje p.redpi$°t o higiensko-tehnični zaščiti Pfl delu.
Daje navodila občinskim inšpektorjem dela glede nadzor* nad delovnimi odnosi v gospodarskih organizacijah in zavodih.
Vodi upravni postopek na I}• stopnji ▼ zadevah in delovnih razmerij.
(Druga varianta: Vsa inšpekcija dela naj gre na Komune s stal'
n rt	ftnnvi.'7 m in np.^T/irstVOl^
no pomoč g) in nadzorstvom
okrajne inšpekcije dela.)
Daje predloge za ustanavljanje prosvetnih in kulturnih zavodov okrajnega pomena.
in plačevanje drugih javnih da- j stvo.
“su-i. T-su i. o** ife-issa
177	...d -.ima-
dcnco.
KATASTRSKO-GEODETSKA
UPRAVA
Katastrsko - geodetska uprava je upravni organ okra:nega ljuc-skega odbora, ki vsklajuie dcio celotne katastrske službe v okraju. Zlasti nadzoruje katastrsko
ODDELEK ZA PROSVETO IN KULTURO
Vodi evidenco o razporejanji prosvetnih in kulturnih delavce^ v okraju ter vsklajuie delo P10' svetnih inšpekcij v občinah.
Daje navodila in nadzoruje delo predvojaške vzgoje v občinah-Skrbi za skladnost dela in nadzoruje delo kulturnih, prosvetnm in telesno-vzgojnih organizacij-Vodi upravni postopek na stopnii, kakor tudi upravni Postopek na I. stopnji, v kolik0,^ gre za posamezne zadeve iz P1"1' stojnosti okraja.
Pripravlja predloge za ustanovitev srednjih šol za splošno izobraževanje, srednjih strokovnih ?o! ter zavodov za posebno šol-
šolstvom in nad drugimi kulturno-prosvetnimi zavodi.
POSEBNI ORGANI PK3 OLO
SENAT ZA PREKRŠKE Senat za prekrške vodi uprav-
no kazen siki postopek in izreka
devc lova
zadeve j org.-n,
vodnih skupnosti, pripravlja vse • močju okraja.
geodetsko službo občinskih kita- i kazni zn prekrške v drug' instanci, sirskih urad v ter vse -rede--? ; Postavah in izrekanje kazni v meritve, ki ili o-pravlla k tis dr ’g r>rv' instanci t7oJ" v primerih, ki no-Vet je ali zavod na ob- 'vfr0 pridržani senatu 1 prekrške.
KOMISIJA ZA NARODNO OBRAMBNE ZADEVE Pri okrajnem ljudskem odboji obstaja komisija za narodr.er., rnmrbne zadeve, ki dela po ni!’ predpisih.
za j Ep po-»'ir.ib -ire ’-v'• ih po«uI I tutli vojaški odsek OLO.

OKRAJNO DISCIPLINSKO SODIŠČE
Okrajno disciplinsko sodišče posluje v prvi instanci v disciplinskih zadevah uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in njegovih zavodov, v drugi, kot pritožbeni instanci, pa v zadevah pritožb zoper disciplinske sodbe in odločbe, ki so jih izrekla disciplinska sodišča pri občinah.
Pristojnosti iz področja Oddelka za notranje zadeve bodo obravnavane posebej.
Poleg pristojnosti, ki so zgoraj obravnavane je v proučeva-
nju delo nekaterih služb kot so: i kmetijske zadruge, da prvotno Uprava za ceste, Uprava za objavljena navodila ponovno do-
zdravstvo, Uprava za gozdno gospodarstvo in še nekatere službe.
S predloženim sestavkom niso vse pristojnosti administracije okrajnega ljudskega odbora povsem vsklajene s pristojnostmi občinskih ljudskih odborov, kakor so bile objavljene v »Glasniku« od 21. decembra 1954. V obeh primerih gre za gradivo, ki sc še proučuje in izpopolnjuje.
(Pripombe in predloge sprejema komisija za statut v skupščinski pisarni MLO v Ljubljani, Kresi ja/I.)
epozeižSLo
ČIŠČENJE IN ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA
Z navodili OLO Ljubljana okolica, objavljenimi v Glasniku ?t- 7, z dne 26. okt. 1954 je bila javnost obveščamo o načinu in obsegu izvajanja temeljnega zakona o varstvu rastlin pred škodljivci in boleznimi v sezoni 1954-55 glede zaščite sadnega drevja.
Ker je kmetijska inšpekcija po tem času ugotovila nove okužbe Pp ameriškem kaparju v občinah Tuhinj, Tuh. Srednja vas, Kamniška Bistrica, Stična, Krka, Višnja gora in Šmarje-Sap, je potrebno po sklepu sveta za gospodarstvo obvezno škropljenje v smislu 4. točke citiranih navodil razširiti še na naslednja območja:
1.	Na celo območje občine Šmarje-Sap, Stično in Krko.
2.	Na območie vasi Zg. Draga — v občini Stična.
3.	Na obcestni predel (cesta Kamnik—Tuhinj) 500 m vzdolž vsake strani v občini Tuh. Srednja vas in na drevesnico Srednja vas.
4.	Na drevesnico kmetijske zadruge Tuhinj v občini Tuhinj.
5.	Na drevesnico in območje Kmetijske zadruge Godič v občini Kamniška Bistrica.
O navedenem opozarjamo vse občine, kmetijske zadruge, državna posestva in privatni sektor, predvsem pa prizadete občine m
bro prouče in poskrbe za pospešeno izvajanje.
Kmetijska inšpekcija je v več primerih ob priliki izvajanja kontrole naletela pri občinah, kakor tudi pri KZ na zelo površno in slabo organizacijo. Tako n. pr. občine Mengeš, Litija, Kresnice, Borovnica in dr. ob času kontrole še niso pozvale posestnikov (z razglasi ali pozivi) na obvezno čiščenje in škorpljenje sadneg; drevja, pa čeprav bi moral biti to prvi ukrep za uspešno iz ved bo akcije. Kmetijske zadruge sicer trdijo, da imajo škropilke in škropivo v glavnem pripravljeno, da pa je še v več prjmerih odprto vprašanje škropilnega osebja, oblek za šktopilce, vprega, kalkulacija stroškov za škropljenje in sam program izvajanja odnosno pristopanja k škropljenju. Tako n. pr. v Domžalah.še nimajo škropilcev, v Grosuplju, Litiji, Savi in drugod še nimajo izdelane kalkulacije stroškov in program za škorpljenje in tako dalje.
Sadjarski odseki kmetijskih zadrug so na splošno slabo pripravljeni, zelo redki pa so primeri, da bi upravni odbori kmetijskih zadrug sami razpravljali o tem, za gospodarstvo tako važnem vprašanju.
Tudi občine same izvajaja to važno delo le preveč administra-
tivno, namesto, da bi o tem razpravljali gospodarski sveti občin in tako zainteresirali čim širši krog ljudi in upostavili boljšo koordinacijo dela, kakor je bilo to na Igu ter pozneje v Domžalah in Kamniku.
Kako malo pozornosti posvečajo poedine občine temu vprašanju, je razvidno iz samega poročanja. Prvo poročilo, ki naj bi zajelo predvsem organizacijske priprave, do roka ni predložilo
14	občin in to: Prežganje, Tuh. Srednja vas, Komenda, Mengeš, Lukovica, Blagovica, Ig, Borovnica, Gabrovka, Preserje, Stična, Rovte in Krka. Drugo poročilo, ki bi moralo biti 15. XII. t. 1. na okrajnem ljudskem odboru, je predložilo do 25. KIL 1954 le
15	občin in to: Podtabor, Litija, Škofljica, Črnuče, Domžale, Grosuplje, Šmartno, Dolsko, Dobrova, Gabrovka, Prežganje, Tuh. Srednja vas, Komenda, Mengeš in Rovte; poročila pa še sploh niso predložile občine: Lukovica, Blagovica, Logatec, Ig, Borovnica, Preserie, Stična in Krka.
Vse zadruge, državna posestva, občine in privatnike opozarjamo na posledice, ki bi lahko nastale na podlagi zakona o zaščiti rastlin. Zato naj dana navodila z vso resnostjo proučijo in podvza-mejo energične ukrepe za izvršitev nakazanih nalog.
T ajništvo
za gospodarstvo OLO
MESTNI UUDSKI ODBOR LJUBLJANA
POŽARNOVARNOSTNA SLUŽBA IN PROTILETALSKA
ZAŠČITA
POŽARNOVARNOSTNA
SLUŽBA
Kadar govorimo o požarnovarnostni službi, mislimo na hje-na sestavna dela, to je na Preventivno in na operativno službo.
PREVENTIVNA SLUŽBA
Tajništvo za notranje zadeve »talno tesno sodeluje s komisijo za revizijo projektov pri *4LO in z gradbeno inšpekcijo i®LO. Organi tajništva za notranje zadeve kontrolirajo izvajanje predpisov in varnostnih Ukrepov v vseh podjetjih In °braitih. Proučujejo ob pregledih požarno varnost pri tehnoloških procesih, nadzorujejo haprave v skladiščih, razne inhalacije itd. Hkrati opozarjajo Vodstva podjetij in obratov na Pomanjkljivosti, ki ogrožajo Požarno varnost. Kontrolirajo Posebnost industrijskih gasilskih čet in njihove opreme.
Zaradi izvajanja preventivne alužbe je Ljubljana razdeljena ha 13 požarnih sektorjev, ki jih kontrolirajo poleg organov tajništva za notranje zadeve tudi Rasilci poklicne gasilske čete.
Stanje požarne varnosti v Ljubljani v splošnem ni najboljše. Delovni kolektivi se Premalo brigajo za koristi zavarovanja pred požari. Izgovarjajo se, da ni zadosti tinunčnih Sredstev na razpolago. Podjetja ’» obrati so sicer nabavili naj-'A.inovnojša požarnovarnostna »vodstva, premalo sredstev pa uporabili za manjše in več-j® adaptacije. Take adaptacije "I bile nredvsem potrebne v r-"'‘nreiih podjetjih, ker je prav t:,’n r.avadno največ žarišč za i beže r>. Se manj pozo-rosti povečajo delovni kolektivi stro- i
kovnemu usposabljanju tovarniških gasilcev, ki naj bi skrbeli za požarno varnost obrata. Podjetja se izgovarjajo, da nimajo za to potrebnih kreditov, da bi se zmanjšal delovni učinek zaradi odsotnosti delavcev ali uslužbencev itd.
Od 70 obratov, v katerih kontrolira tajništvo za notranje zadeve požarno varnost, je le 30 odstotkov takih, ki pravilno razumejo in upoštevajo ukrepe za zavarovanje svojih osnovnih sredstev pred požarom.
V Ljubljani, predvsem v starem delu mesta, imamo precej stanovanjskih blokov, v katerih so električne napeljave In dimniki v takšnem stanju, da ogrožajo požarno varnost stanovalcev in njihovega premoženja.
OPERATIVNA SLUŽBA
Po ukinitvi gasilske ljudske milice je bila z odlokom MLO ustanovljena poklicna gasilska četa z namenom, da intervenira na požariščih, pri reševanju ljudi, elementarnih in drugih nesrečah. Itd., dalje, da nadzira izvrševanje požarno varnostnih ukrepov In da pomaga prostovoljnemu gasilstvu pri strokovni vzgoji. Poklicna gasilska četa Ima 60 gasilcev, 4 orodna vozila, 2 specialna voza za kemično gašenje, raztegljivo gasilsko lestev, dolgo 30 m tn dva pomožna voza. Število gasilcev poklicne gasilske čete In gasilskih avtomobilov komaj zadostuje trenutnim potrebam Ljubljane. Udarna moč poklicne gasilske čete pa je 50-odstotna, in sicer Iz naslednjih razlogov:
o) gasilska vozila so zelo zn-.o* are la In močno lerabVena. Povprečna uoorrbnont voz'1 Je
le	. fisrpl no	pkeMf
so potrebna manjše popravila,
da je vozilo spet uporabno. Vozila In brizgalne so nabavljene pred vojno v Inozemstvu. Zato je zanje sedaj skodaj nemogoče nabaviti rezervnih delov;
b)	precej gasilcev je v letih obolelo za raznimi poklicnimi boleznimi. Dnevno je zaradi bolezni odsotnih 4 do 5 gasilcev. Število bolnih pa narašča zlasti jeseni ln pozimi. Nekaj gasilcev je sicer stalno v službi, vendar bi- za večje požarne akcije ne zadostovali;
c)	plače poklicnih gasilcev so urejene z Zakonom o drž. uslužbencih. Plače so zelo nizke, če upoštevamo težko in naporno službo in pa težnjo gasilske službe, da je vsak gasilec Izučen neke obrti. Zarodi tega ne dobimo v gasilsko službo dobrega kadra, zlasti ne dobrih šoferje v-mehaniko v, ki so nujno potrebni za motorizacijo in drugo komplicirano opremo gasilske čete. Imeti bi morali na razpolago zadosti visoko kvalificiranega kadra, da bi poklicna gasilska četa lahko brezhibno delovala, dotok takega kadra pa bi si lahko zajamčili le z zvišanjem plač ali s posebnimi dodatki za gasilsko službo;
č) na udarnost poklicne gasilske čete vpliva tudi pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Okrog 13% gasilcev stanuje Izven Ljubljane, tako da jih je v potrebi le težko poklicati v izredno službo. Več gasilcev ima tudi prav slaba stanovanja tn se hočejo zaito izseliti iz Ljubljane:
d)	deli opreme so že zelo Iztrošeni ali jih pa sploh ni. Tzo-limih dihalnih aparatov je premalo ln tudi ti so že zelo zastareti. Nabaviti bi morali filtre proti ogljikovemu lr-o-ooksi-du. Poklicna gasilska čela bi
morala tudi nabaviti iz inozemstva precejšnje količine gumiranih cevi. Sedaj ima četa gumirane cevi le za opremo enega samega vozila. Z navadnimi cevmi iz konoplje povzročajo gasilci mnogo nepotrebne škode pri gašenju v notranjih prosto-
rih in v skladiščih. Poseben problem so tudi kemikalije za kemično peno. Domač proizvod za peno je zelo slab, ker se tekočina že po krajšem času zasiri in je zato nadaljna intervencija na požarišču nemogoča.
Poleg gasilske čete je v Ljubljani organiziranih 32 prostovoljnih gasilskih društev z 2320 člani. Ta društva imajo 30 ga--stiskih motornih vozil, 42 brizgalen in 10.000 m gasilskih cevi. Vozila so starega tipa, preurejena iz bivših tovornih avtomobilov. Stanje vozil in motornih brizgalen je še mnogo slabše kot v poklicni gasilski četi. Osebna tn druga oprema je nepopolna. Prostovoljna gasilska društva sorazmerno le malo posegajo v požarne akcije, čeprav je njihovo članstvo obsežno. Nastopajo aktivno le pri srednjih in večjih požarih, ker so člani preko dneva v raznih službah in bi za akcije pri manjših požarih Izgubljali preveč časa. Intervencija poklicne gasilske čete je pa često tako hitra, da je navadno vsak požar v najkrajšem času lokaliziran in da ni potrebna še pomoč prostovoljnega gasilstva. Kadar pa je poklicna četa potrebovala tako pomoč, se Je prostovoljno gasilstvo vedno odzvalo in uspešno interveniralo.
Za prostovoljno gasilstvo se tudi premalo zanimajo razne politične organizacije ln so prostovoljna gasilska društva v, glavnem navezana le na okrajno gasilsko zvezo. Čeprav se ne udejstvujejo pri manjših požarih, bi sl bilo treba prizadevati* da se enote prostovoljnega gasilstva čimbolj strokovno dvignejo in boljše opremijo, saj mora prostovoljno gasilstvo nositi glavni del bremena pri velikih požarih In elementarnih nezgodah.
Pregled požarov v letu 1953 in 1954
(v letu 1954 so zajeti podatki do vključno 31. oktobra)		
Požari na objektih	1953	1954
Gospodarske zgradbe	18	7
Stanovanjske zgradbe	17	17
Industrijski obrati	10	4
Razni	82	29
Skupaj	107	57
Vzroki požarov	1953	1354
Neprevidnost	33	35
Elektrika	7	3
Gradbena pomanjkljivost	21	»
Otroci	4	2
Ostalo	42	8
Skupaj	107	R7
Nastala škoda	1953	1951 .
Na zavarovanih objektih	9,230.000	5,939.880
Na nezavarovanih objektih	2,394.500	1.914.700
II	nični, sanitetni in kemični stro-	
PROTILETALSKA ZAŠČITA	kovni svet,	v katerih so pred-
ORGANIZACIJA	vsem strokovnjaki. Nadalje	
Po uredbi o organizaciji služ-	imamo dva	sektorska odbora
be protiletalske zaščite, ki jo	PLZ, ki vodita delo organiza-	
je Izdala Zvezna vlada FLRJ v	olje na terenu. Občinski odbori	
decembru 1948, je bila na ob-	v Polju in Šentvidu imajo svi-	
močju Ljubljane takoj organi-	je občinske	odbore PLZ in 32
zirana protiletalska zaščita. Se-	terenskih odborov. V mestu i«*	
danja organizacija PLZ je or-	4C terenskih	odborov PLZ, 64
ganmraoa takole: Mestni odbor	odborov PLZ v Industrijskih	
PLZ koordinira vse delo orga-	podjetjih in	obratih, 9 odborov
nlzacije ter sestoji iz 14 članov,	PLZ v komunalnih podjetjih m	
ki zastopajo vse prizadete fo-	11 odborov	PLZ na ustanovah.
rame in množične organizacije.	Za primer vojne je Ljubljana	
Organizirani »o bili strokovni	razdeljena	rui sektorje, v ka-
sveti za strokovno usposablja-	terih so formirane mobilne eno-	
nje organizacije in za strokov-	te PLZ, ki	so razvrščene v če-
no pomoč mestnemu odboru	le, vode, oddelke, eklne In pa-	
PLZ. V Ljubljani knamo teh-	trolc. Tako	imamo danes sani-
STRAN lflt
»GLASNIK«
tetnc, kemične in tehnične čete, samostojne vode, izvidniSke službe ter potrebno osebje za sanitetne postaje in za postaje za kemično razkuževanje. Dalje imamo v mestu še opazovalne postaje, ekipe za alarmiranje, ekipe za zaitemnjevanje, četo za telefonske zveze, kemični mehanizirani vod za degazaeijo, poljsko bolnišnico, transportne vode za sanitetno službo, enote specialne tehnične službe pri komunalnih podjetjih in ekipe pomožnega tehničnega osebja pil.komandi mesta PLZ. V vseh mobilnih enotah PLZ je komandni kader. Skupaj štejejo sedaj 2078 članov.
Enako kot mestne mobilno enote so formirane tudi industrijske enote PLZ v 31 večjih Industrijskih podjetjih. V te je vključenih 2915 članov delovnih kolektivov. V 33 manjših industrijskih podjetjih je PLZ organizirana po načelu hišne zaščite. "
Izredno važna vloga je določena v primeru vojne specialnim tehničnim enotam, ki so formirane v 9 komunalnih podjetjih. Te enote morajo usposobiti po napadu iz zraka poškodovane komunalne naprave.
V	razvoju je tudi formiranje ;-oestne brigade PLZ, v katero bo vključen najboljši kader. Brigada bo opremljena s sodobnimi prevoznimi In tehničnimi sredstvi in bo predstavljala udarno jedro organizacije.
Na terenu sega organizacija PLZ do sleherne stanovanjske zgradbe, v kateri so postavljeni vodje hišne zaščite. V hišno zaščito so zajeti vri stanovalci. Vodje hišne zaščite so podrejeni terenskim odborom PLZ.
Svoje naloge rešuje organizacija po osnovnih odborih In mobilnih enotah. Njen uspeh Je odvisen od sposobnosti kadra.
V	tem pa so večkrat težave, predvsem zaradi slabega fizičnega sestava odborov In zaradi preobremenjenosti članov z drugimi funkcijami. Cesto je treba zaradi tega menjavati odbornike, kar ovira strokovno usposabljanje članstva. Zelo koristno bi vplivala na delo odborov tudi pomoč družbenih organizacij, vendar pa je take pomoči zelo malo, razen iz terenov Trnovo ln Resljeva cesta.
STROKOVNA VZGOJA
Strokovna vzgoja članstva je ena važnih nalog organizacije. K temu so odbori PLZ pristopili že takoj po ustanovitvi organizacije. Prva faza strokovne vzgoje je bila izključno v tečajih. V drugi faal od leta 1951 dalje po se Je pričelo z javnimi praktičnimi vajami mobilnih enot in članov hišne zaščite. Proti koncu leta 1953 se je pričelo z internimi praktičnimi vajami, ker pri javnih praktičnih vajah niso aktivno sodelovali! vsi člani mobilnih enot in hišne zaščite. Mobilne enote Izvajajo vaje po enoletnem učnem načrtu pod vodstvom Inštruktorjev. Za strokovni dvig mobilnih enot so bili leta 1953 formirani strokovni sveti, za pomoč terenskim odborom pa instruktorske skupine. Poostrena je bila izbira predavateljskega kadra, izpopolnjen učni program in dopolnjeni učni pripomočki. Nabavili smo filmski projektor in strokovne filme za posamezne službe, episkop in epidiaskop za predvajanje dia-filmov, diapozitivov in za projektiranje slik.
Število prirejenih tečajev in izvedenih vaj dokazuje, da je šla strokovna vzgoja PLZ v Sarino. V Ljubljani je bilo doslej 707 tečajev, ki jih je opravilo 21.089 tečajnikov. V istem času je bilo izvedenih 4.350 raznih vaj. Zaradi množične udeležbe in velikega števila tečajev je marsikje trpela kvaliteta. Letos smo največ pozornosti posvečali izdelavi enotnega elaborata strokovne vzgoje. Največja ovira nemotenemu izvajanju strokovne vzgoje pa je pomanjkanje primernih prostorov za tečaje in interne praktične vaje. Prav tako tudi ni na razpolago praktičnega vežba-lišča za mobilne enote in potrebnih učnih pripomočkov. Tečaji in vaje so seda) navadno v šolskih, sindikalnih in podobnih prostorih, dogaja pa se često, da so tl prostori zasedeni, nezakurjeni itd., poleg tega pa je najemanje teh prostorov tudi zvezano s precejšnjima stroški.
ZAKLONIŠČA
Od leta 1950 do 1952 so bila obnovljena in za uporabo pripravljena vsa obstoječa javna zaklonišča, ki so bila zgrajena pred vojno. V teh so bile obnovljene Instalacije ln urejena notranja oprema. Urejena so bila tudi vsa cevna zaklonišča. Kapaciteta teh zaklonišč je za zaščito ljubljanskega prebivalstva mnogo premajhna. Delno se bo stanje Izboljšalo z dograditvijo predora pod Ljubljanskim gradom. Nujno bi bilo tudi potrebno zgraditi zaklonišča za Bežigradom, v Mostah, na Kodeljevem, na Ježici ln v Zg Šiški, kamor je usmerjen razvoj mesta.
ALARMNO OMREŽJE
Kakor zaklonišča so bila tudi alarmna sredstva prevzeta po vojni v skrajno slabem stanju. Vse stare sirene so bile pozneje pregledane, očiščene in popravljene, alarmna mreža Je bila temeljito izpopolnjena z novimi sirenami in novimi instalacijami. Nujno bi bilo potrebno preurediti nekatere Instalacije in oskrbeti alarmno mrežo z lastnim električnim tokom.
SISTEM ZVEZ
Organizacija sl je prizadevala, da vzpostavi dobre in zanesljive zveze zaradi nemotenega poslovanja komande mesta in sektorskih komand PLZ in potreb obveščanja in izvld-niške službe. Nabavila je po razpoložljivih sredstvih potreben material za lastno telefonsko omrežje v Ljubljani. To omrežje bi v času vojne ln v primeru, da bi bila poštna telefonska mreža poškodovana, uporabljali komanda mesta, gasilska služba tn druge enote. Poleg induktorske telefonske zveze je v načrtu radio zveza med posameznimi komandnimi mesti ter med njimi in opazovalno službo. Nabavljeni so specialni radio sprejemniki za sprejemanje depeš o naletu sovražnih letal.
OPREMA PLZ
Do danes je bilo nabavljene opreme in orodja v vrednosti 43,500.000 dinarjev. Današnja oprema organizacije je še nepopolna in bi jo bilo treba še nadalje Izpopolnjevati. Nujno bi bilo treba dobiti potrebne prostore za centralno skladišče ln za 4 manjša sektorska skladišča, ker je material shranjen sedaj v popolnoma neprimernih prostorih.
MESTNA BRIGADA PLZ
V teku je formiranje mestne brigade, ki bo sestavljena iz sanitetne, tehnične in kemične službe. Ta brigada bo imela enake naloge kot mobilne enote, smatramo jo le kot rezervo pod neposrednim vodstvom mestne komande. Brigada bo stopila v akcijo na najbolj prizadetih delih mesta in nudila pomoč tudi drugim mestom. Sestavljena bo iz najboljšega kadra, ki bo opremljen s sodobnimi sredstvi in v celoti motoriziran. V primeru vojne bo brigada v stalni pripravljenosti, v mirnem času pa bo lahko nastopala kot samostojna eno-ta pri reševalnih akcijah ob raznih elementarnih nezgodah.
MOBILNE GASILSKE ENOTE Iz obveznikov PLZ bo v najkrajšem času formirana gasilska brigada. Organizirana bo na enak način kot mestna bn gada PLZ. Ta enota je predvidena zaradi tega, ker poklicna gasilska četa ln prostovoljne gasilske čete v času vojne ne bodo mogle biti kos vsem nalogam. Gasilska mobilna enota bo podrejena mestni komandi PLZ.
POTREBNI UKREPI
Na predloženo poročilo, ki prikazuje dejansko »tanje ln potrebe organizacije PLZ, Je Svet za notranje zadeve MLO gl. m. Ljubljane na svoji seji dne 15. nov. 1954 sklenil ln sprejel naslednje ukrepe, kd naj Izboljšajo stanje požarno-vamost-ne ln protiletalske zaščite na območju mesta Ljubljane:
1.	Za izboljšanje fizičnega sestava članov odborov PLZ je treba na dve leti Izmenjati do 50% odbornikov z mlajšim kadrom;
2.	Zveza borcev NOV in druge množične organizacije morajo biti obveščene o stanju v terenskih odborih PLZ in se morajo zanimati za politično delo v PLZ;
3.	člani odborov PLZ, komandni kader mobilnih enot in vodje hišne zaščite morajo biti vključeni na položaje v organizaciji z odločbami. Take odločbe Izdajajo;
a)	MLO — svet za notranje zadeve za člane mestnega odbora PLZ, za člane sektorskih, terenskih odborov PLZ, za člane strokovnih svetov, za komandni kader mobilnih enot ter za vodje hišne zaščite;
b)	upravni odbori industrijskih podjetij za člane Industrijskih odborov PLZ in za komandni kader Industrijskih enot PLZ;
c)	starešine ustanov aM uradov za člane odborov PLZ ustanov oziroma uradov;
4.	zaradi lažjega reševanja posameznih nalog naj se v mestni odbor PLZ vključijo še načelnik tajništva za komunalne zadeve MLO, načelnik tajništva ta zdravstvo MLO in šef odseka za narodno obrambo MLO;
5.	izdelati je treba nove učne načrte za vse službe PLZ ter s tem v zvezi tudi nove priročnike in učne pripomočke (dia-tllme, diapozitive, makete itd.);
6.	organizirati je treba meto-dično-strokovni seminar za predavatelje in inštruktorje PLZ;
7.	s tajništvom za stanovanjske zadeve je treba rešiti vprašanje prostorov za učne kabinete PLZ;
8.	nabaviti je treba ustrezno tujo strokovno literaturo za člane strokovnih svetov, za Inštruktorje itd.;
I 9. treba bo v bodoče uvesti
tudi internatsko vzgojo, da I usposobimo komandni kader I mobilnih enot in člane odborov l PLZ;
10.	s tajništvom za zdravstvo in s tajništvom za komunaim-zadeve je treba rešiti vprašanje pošiljanja članov mobilnih enot na prakso v zdravstvene ustanove in komunalna podjetja;
11.	zaradi izboljšanja preventivne službe v industrijskih podjetjih, zavodih in ustanovah naj se objavljajo v javnosti primeri slabega vzdrževanja požarne varnosti in malomarnega odnosa do čuvanja ljudskega premoženja pred požari. Zaostri naj se upravni postopek zoper tiste, ki ne bi upoštevali potrebnih varnostnih ukrepov;
12.	z nenapovedanimi gasilskimi vajami v industrijskih podjetjih naj se ugotovi pripravljenost gasilske službe na ta način, da se v dogovoru z upravo podjetja prirejajo vaje (tik pred zaključkom dela);
13.	vsi poklicni gasilci naj se zdravniško pregledajo, za gasilsko službo nesposobni pa naj se predlagajo za premestitev na lažje delo;
14.	tajništvo za notranje zadeve naj pomaga pri reševanju stanovanjskega problema, da bodo dobili stanovanje v Ljubljani gasilci, ki prebivajo sedaj zunaj Ljubljane;
15.	da se izpopolni orodje ln eprema poklicne gasilske čete, kakor tudi prostovoljnih gasilskih organizacij, naj se pripravi utemeljen predlog proračuna, ki ga bo svet za notranje zadeve obravnaval na svoji po-sebni seji.
Na podlagi obravnavane pro ■ blematike ter zaključkov in sklepov sveta predlagamo, da sprejme MLO v načelu tele predloge:
1.	da v smislu 10-letnega plana investicij za potrebe protiletalske zaščite odobri za leto 1955 finančna sredstva:
a)	za nadaljevanje in zaključek gradbenih del na razširjenem zaklonišču ob Cesti na Rožnik,
b)	za pričetek gradnje novega rovnega zaklonišča za Bežigradom,
c)	za preureditev alarmnega omrežja,
d)	za gradnjo tope za vsfcla-diščenje opreme zaklonišč;
2.	da odobri finančna sredstva za postopno nabavo materiala in opreme za mobilne enote PLZ in za gasilsko brigado. Višino potrebnih finančnih sredstev bo svet za notranje zadeve predvidel to obrazložil v proračunu za leto 1955;
RAZPIS
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane razpisuje v Upravi za Investicije naslednja delovna mesta:
1.	mesto glavnega kalikulanta-anatitlka. Izobrazba: gradbeni Inženir alt višji gradbeni tehnik z najmanj 5-1 etn o prakso.
2.	mesto referenta za kontrolo Investicij Sveta za prosveto. Izobrazba: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z najmanj 5-let-no prakso.
3.	mesto referenta za Investi-
cije komunalne dejavnosti. Izobrazba:	gradbeni inženir ali
gradbeni tehnik z najmanj 5-Iet-no prakso.
Pravilno kolkovame prošnje z osebnim In strokovnim življenjepisom se vlagajo v Tajništvu MLO — Kreaijja, soba št. 48-IT. Rok za vlaganje prošenj je do 20. januarja 1955.
3.	da dobi gasilska siužbs člmveč prvorazrednih mehanl* kov-šoferjev, katerih danes ni* ma, ker so plače v tej strok manjše od plač v gospodarstvu, naj se določi specialni dodatek v višini, ki bo strezaila plati prvorazrednega šoferja-mehani* ka v gospodarstvu. Za drugorazredne šoferje ln gasilce, ki imajo obrtno strokovno izobrazbo, naj se njihovi prejemki vsldadljo s prejemki v industriji v obliki specialnega dodatka, ki ga prejemajo poklicni g*' silo! po 15. čl. Odloka o poklicni gasilski četi (Ur. list LRS S*' 43 iz leta 1953). Sedanji specialni dodatek, ki le določen od 500 do 3000 din, naj se določi do 6.000 din. S takim poviškom bo dana pobuda strokovnjakom mehanikom za vstop v poklicno gasilsko četo;
4.	ker je poklicna gasilska četa brez potrebnih kemikalij 1° ker talcih ne proizvajamo doma, naj skupščina nujno odobri nabavo takih kemikalij lz Inozemstva za vsoto 2,000.000 dinarjev.
POROKE
V soboto, 18. dec. so se * Ljubljani poročili: »trojni ključavničar Anton Golob ln delavka Ana Lah, ekonom Rudolf Klepač ln knjlgovodktoja Erna Pavlin, admin. manipulant Ivan Martinec In kuharica Amalija Mešiček, delavec Dušan Jakih in gospod, pomočnica Ljudmi* Žitnik, uslužbenec Jožef PeroV' šek to žerjavovodktoja Jožefa Koprivec, čistilec JDZ Jakob Dsjčman in kuharica Marij* Lah, organ LM Lenart Jereb m delavka Božena Repar, km®l Alojzij Mežan in krneč. delaV- | ka Terezija Miklič, lesni tehnik Frančišek Sitar ln uslužbenka Frančiška Jakop, delavec Viktor Šmid in delavka Angela Lotrič, modelni mizar Viktor Weis in kuharica Antonij* Cimerman, mizarski pomočnik Franc Šinkovec to stroj, delavka Angela Zrimšek, uslužbenec Radoslav Kolec In delavka Štefanija Jager, strojni ključ. P®' vle Hribar ln frizerska pomočnica Marija Tešar, absolvent elektrotehnike Milan Filšer & nameščenka Zvonka de Toni, rudarski ing. Frančišek Drove-nlk to ing. Antonija 2iva-P*u' lič, trgovski pomočnik Anit* Spanja in bančna uradnic* Ljudmila Sirnik.
V soboto, 25. decembra, so 8* Ljubljani poročili: kamnosek Leopold Zlbert in gospodinja Drag*®! Jandrllč, radiotelegrafist Stanlal« Kogoj ln delavka Ivana Furlan^ mizarski pomočnik Julijan P*® J, nar ln učiteljica Neža Bahun, vlnoetrugar Marko Zajec ln delav ka Marija Simčič, Fritz JageuialV ln šivllska pomočnica Doroteja J* rančlč, delavec Alojzij Erjavce ' krojočica Magdalena Adamčlč, «**, zarski pomočnik Ivan Volkar Jr gospodinja Slavka Kraševec, de**, vec Ivan Strug ln mlekarska ra n tka Antonija Habjan, mizar** pomočnik Janez Ovca ln nam, Ščertka Antonija Primožič, štud«*l Boris Kravanja ln abs. prirod«** mat. fak. Vera Kuvčnlk, podor*® JLA Stcvan Jovičič ln šivilja M , rlja Jurečič, strojni tehnik Jv-h. Simončič ln farmacev. pomoč, J® lena Petrič, skladiščnik Vid »** ae in trg. pomoč. Marija vreča* železničar Jožef Upar In hlšrm, Marija Dim, elcktromonter A ton Kalin ln kmetica Mart'* Peruzzi, delavec Ivan Lever uslužbenka Kristina Stopar, a*™ dem. slikar Danijel Fugger , študent Marija Magda precizni mehanik Franc TonJV, ln delavka Darinko Žagar, jafikl pomoč. Stefan Dcnša ln „‘r. lnvka Rozina Sobočan, Janez nič in lekair. laborantka T***-r|f Vučko, avtomehanik Zvonin , Strahinič ln delavka Marija st«, drž. uslužbenec Marjan ^ Potočnik ln med. banda*™** Štefanija Korenčan.