Jezusčkova šola.
2. Še o eni vrtnid.
Francika priteče izza vogla hiše in zagleda Ja-nezka. Brž mu zakliče: »Janezek, počakaj, pojdeva skupaj v Marijin vrtec. Ali si kaj pridno gojil rdečo vrtnico v svojem srcu? Veš, mene je malo sram, stopiti v Marijin vrtec, ker sem se v cerkvi še tako ozirala naokrog in sem pozabila, da j'e Jezusček res v tabernakeljnu.«
»Veš, Francika,« pravi Janezek, »jaz sc pa nič ne bojim; zato ne, ker je Marija tako dobra. Čc ne bo drugače, se bom pa skril pod njen plašč.«
Medtem sta že stopila v Mari}in vrtec, Zadnja sta bila. Vsi drugi so bili že ondi. Prijazno jim je stopila nebeška Mati nasproti, jih božala in povpra-ševala, če so se kaj potrudili, da bi Jezusčka prav iz vsega srca ljubili? Marsikatera glavica se je povešila. Vest je očitala temu in onemu malomarnost in razno-vrstne male pregreške. Marija pa je vzela škropilnico pa je zalila že vsajene vrtnice otročičev. In — o čudo! Vsi so občutili tedaj silno žalost, ker niso bolj ljubili Jezusčka. Vrtnice v njih srcih pa so se lepšale in krepile. In tcdaj jih je Marija zopet popeljala k Jczusčku sredi lilii
Vzradostil se je Jezusček nad temi malimi in pričel jim je govoriti: »To je lepo, da ste se zopet vsi zbrali pri meni. Saj vas imam tako rad! Zelo sem bil ta mesec vesel, ker sem videl, da so se nekateri izmed vas rcs trudili in da so res prav skrbno gojili rdečo vrtnico, to je ljubezen do mene. Le trudite se, otro-čiči, še naprej, da me boste vednobolj ljubili; jaz vam bom to ljubezen nekoč bogato poplačal.
Kaine, zadnjič ste videli, da ima vrtnica palico,
Leto 26_                 ANGELČEK                   Stran 31
h kateri je privezana. Ta palica so moje zapovedi. Videli ste, kakšno palico ima rdeča vrtnica. Danes pa si oglejmo njeno sestro: bledordečo vrt-n i c o. Tudi ta ima poleg sebe palčico. Na njej pa je zapisano: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega-sebe.«
Če ljubite, otroci, mene res iz vsega srca in če se trudite, da bi mene posnemali, bostc kmalu opa-zili, kako zelo sem jaz ljubil svojega bližnjega.
Kdo pa je naš bližnji? Vsak človek! Kolikor ljudi vidite, kolikor jjh poznate, prav vsak je vaš bližnji: vsakega morate torej zaradi mene radi imeti. Kajti jaz sem zaradi vseh Ijudi prišel-na svet, za vse sem se trudil, vse sem učil in vse sem odrešil s svojo smrtjo na križu. S tem sem vam dal zgled, kako mo-rate tudi vi res iz vsega srca ljubiti svojega bližnjega. Za zglcd te liubezni pa vam bodi bledordeča vrtnica. Ta vrtnica je vsakemu v veselje. Kdor pride k njej, vsakega vzradosti s svojim lepim cvetom. Tako mo-rate tudi vi vsakega, kdor se vam približa, razve-siliti s svojim lepim vedenjem. Pa ta vrtnica nas še prav posebno razveseljuie s svojim prijetnim voniem. Tudi vi se potruditc, otroci, da boste z vonjem svoje ljubeznivosti vsakemu ugajali. Bledordeča vrtnica ima glavico priklonjeno k tlom. Pravtako tudi vi ne smete biti ošabni, marveč krotko se upognite volji svojega bližnjega. In če vam bo kdaj težko, se pre-magati, pa se spomnite, da je oni, ki ga hočete znabiti žaliti, meni ravnotako Ijub kakor vi, in da sem tudi njefja odkupil za ceno svoje krvi. Spomnite se, otroci, da moje presveto Srce gori zanj pravtako kakor za •vas, in lažje se boste premagali,«
Zopet je pristopila Marija in je vsadila vsa-kemu otroku poleg rdeče še bledordečo vrtnico v srce, hkrati pa jim je tiho rekla:
»Slušaj, slušaj, dete malo, ka|j ti Jezus govori: Kar ti samo imaš rado, glej, da drugim se zgodi; slušaj, slušaj, dete malo, kaj ti Jezus govori: Česar samo niraaš rado, naj se drugim ne zgodi.«