Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 24. MAJA 1962 Leto XIV.— Štev. 19 Cena 20 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
PREDSTAVNIKI POMURJA PRI TOVARIŠU TITU
Predsednik republike tovariš Tito je predvčerajšnjim sprejel v Belem dvoru delegacijo jugoslovanskih pionirjev, ki so mu prišli čestitat ob njegovem 70. življenjskem jubileju. V slovenski delegaciji so pomurske pionirje zastopali: Nada Horvat in Bogdan Dernovšek iz Beltinec ter Hermina Mauko in Branko Frančeškin iz Lendave.
Včeraj pa so bili pri tovarišu Titu sprejeti predstavniki Ljudske mladine Jugoslavije, delovnih kolektivov in družbenih organizacij. V jugoslovanski delegaciji Ljudske mladine se je dopoldanskega sprejema pri tovarišu Titu udeležil Aleksander Kučan, predsednik ObK LMS Petrovci—Šalovci, medtem ko sta v imenu delovnih kolektivov iz Pomurja izročila tovarišu Titu pozdrave. in čestitke Viljem Jastrobnik, vodja obrata Elektro Maribor iz Gornje Radgone in Jože Jelen, delavec lendavske Proizvodnje nafte.
PREDSEDNIK TITO ČASTNI OBČAN POMURSKIH OBČIN
V vseh šestih pomurskih občinah — v Ljutomeru, M Soboti, Lendavi, Petrovcih, Beltincih in v Radgoni — so. občinski ljudski odbori v dneh pred prvim majem sprejeli na svojih sejah odloke o izvolitvi tovariša Josipa Broza Tita, predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije, za častnega občana.
S temi odloki so izrekli občinski ljudski odbori zahvalo in priznanje tovarišu Titu ob 70. rojstnem dnevu — za njegove zasluge kot našemu voditelju v borbi in revoluciji za nacionalno osvoboditev, izgradnjo naše socialistične domovine in zlasti še neprecenljivih zaslug v sedanji izgradnji našega komunalnega sistema.
Tako so letos tisoči in tisoči mladincev, ko so nosili štafeto mladosti skozi naša mesta in vasi, ponesli tople pozdrave in najboljše želje tovarišu Titu — našemu častnemu občanu.
Zares: tovarišu Titu — vse naše najboljše želje!
Jutri je Dan mladosti — in jutri je rojstni dan tovariša
Tita.
Desetletja so minila. Desetletja, ki nosijo v sebi življenjepis človeka. To je življenjepis, izpolnjen s snovanji o sreči in poln borbe za to srečo. To je življenje, posvečeno in predano samo enemu cilju: sreči vseh. To je podoba življenja, ki je raslo v ponosu in zavesti, da pripada ljudem, ponižanim in preganjanim. To je življenjepis človeka, ki je vodil delavski razred v najhujših spopadih z brezpravnostjo in krivico in pri tem z vzgledi svoje jeklene volje in prepričanja v pravičnost stvari in poti vlival poguma milijonom.
Zato jih je vedno vodil zmagovito.
To je Titovih sedemdeset let. Sedemdeset let boja v prvih vrstah, povsod tam, kjer je bilo in je še najhuje, najteže.
Zato je v naših srcih mladost, živa in razigrana mladost osemnajstih milijonov delovnih ljudi socialistične Jugoslavije, ki se danes in jutri zliva v široko reko vsega najlepšega, najboljšega — našemu Titu.
IZ VSEBINE:
TITU — NAŠE NAJBOLJŠE ŽELJE
PREDSEDNIK TITO — ČASTEN OBČAN POMURSKIH OBČIN ŠOPEK SPOMINOV NA SREČANJA S TITOM SPOMIN
IZ KNJIGE »S TITOM V MAJU«
Predsednik Tito s predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov
Imamo vse pogoje, da odpravimo težave
Predsednik republike Josip Broz Tito se je v torek dopoldne v prostorih uprave Beograjskega sejma sestal z direktorji in predstavniki gospodarskih organizacij, ustanov in podjetij iz vse države. Potem, ko se je zahvalil za pozdrav, ki mu ga je v imenu jugoslovanskih gospodarstvenikov izrekel generalni direktor tovarne »Rade Končar« ing. Ante Markovič, je predsednik Tito dejal:
Dovolite mi, tovariši, da izkoristim to priložnost in da vam, vodilnim kadrom naših podjetij in ustanov, povem nekaj besed. Ne maram, da bi nastal vtis, da direktorje in vodilne kadre samo grajam. Za vodilne kadre, ki dobro delajo, imam tudi pohvalne besede. Če jih kdaij grajam, se to nanaša na manjši del vodilnih kadrov, ki narobe pojmujejo svoje obveznosti do skupnosti, želel pa bi, da bi do tega sploh ne prihajalo, ker mi je zaradi tega težko.
Kaže, da pri nas nekateri ljudje narobe razumejo kritiko nekaterih pojavov, za katere ni nujno, da obstajajo; ti ljudje zdaj mislijo, da je treba tolči frontalno, da je treba tolči tudi po tistem, ki ni nič kriv. Vi opravlate težavno nalogo, ker ste no vodilnih mestih v mladi industriji in sploh v gospodarstvu, ki se razvija. Vem, da imate vse mogoče težave. Zato cenim dejstvo, da vam v takšnih okoliščinah uspeva te težave premagovati. Kajti tudi na današnji razstavi vidimo, da naša industrija vendarle napreduje.
Obstajajo nekatere stvari, tovariši, ki jih morate sprejeti nase vi, vodilni kadri, a jih pogosto niste sami zagrešili. Dostikrat sem govoril o šibkih točkah nekaterih naših gospodarskih instrumentov, o njihovi nepopolnosti in o ne do graj eno st i nekaterih naših predpisov. Dostikrat ste prejemali nepopolne, nedokončane in ne povsem jasne smernice in predpise. Jasno je, da je tu lahko prišlo do napak. Vendar pa obstajata dve vrsti napak: do nekaterih je prišlo namenoma zaradi iskanja lukenj v predpisih, ki jih je bilo pri nas dosti, dosti prav zato, ker so bili predpisi v burnem razvoju procesa velikokrat nepopolni in neizdelani, drugo vrsto pa tvorijo nehote napake, do katerih je prihajalo zato, ker nekatere stvari niso bile jasne.
Danes bi hotel tu povedati vsem tistim, ki bi radi oblatili naše najboljše ljudi, ki neglede na to, da zagrešijo včasih tudi kako napako, dajajo od sebe vse, hotel sem povedati vsem, ki hočejo kratko in malo zlonamerno potvoriti mojo kritiko in sploh kritiko ter direktive, ki jih dajemo, da bi odstranili, kar je za nič — da se motijo, če mislijo, da je zdaj prišel čas, ko bomo v Jugoslaviji "lovili čarovnice". Ne' Tega ne maramo, pač pa si bomo vztrajno prizadevali, da bi odstranili pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnji pravilni razvoj naše socialistične graditve. Pri tem nam lahko pomagate vi, pa tudi vsi naši tovariši spodaj, vsi naši delovni ljudje, delavci, tehniki, inženirji. Pri tem nam morate pomagati prav vsi.
Razen tega ni treba iskati pomanjkljivosti in slabosti, ki jih dandanes v določenem smislu preživlja naša ekonomika, ampak je treba videti tudi zunanje činitelje. Mi te zunanje čini-telje, ki povzročajo ali vplivajo na težave, ki jih imamo danes v naši ekonomiki, manj poudarjamo. Toda, če hočemo premagati te zunanje faktorje, ki vplivajo na naš pravilni notranji razvoj, moramo še bolj paziti na subjektivne pojave in napake ter poskrbeti, da jih ne bo, ali da jih bo vsaj čim manj.
Dandanes imajo pred seboj vse mogoče mednarodne deformacije, deformacije v mednarodnih odnosih. Nastajajo različna zaprta tržišča in tako naprej, kar moti tudi naš notranji razvoj. Danes imamo na primer dosti težav z zahodnim zaprtim tržiščem. Kaj naj sedaj naredimo? Mi smo socialistična dežela, mi proizvajamo, načrtno in moramo zdaj bolj kot kdaj koli usmeriti planiranje tako, da se bomo izognili kvarnemu vplivu tega zunanjega činitelja na naše notranje gibanje oziroma na naraščanje življenske ravni.
Treba je, tovariši, malo bolje planirati. Jaz sem o tem dostikrat govoril, govorili pa so tudi drugi — posebno v zadnjih dveh letih. Tega se gotovo spominjate. Čemu bi na primer prebijali prejete planske okvire? Čemu bi nesistematično, brez načrta gradili različna podjetja, o katerih si nisi gotov, če bodo jutri imela tržišče. To se nam že maščuje. Že sedaj je nekaj primerov, katerih se bodo morala taka podjetja preusmeriti, ali pa jih bo treba zapreti, ker sicer ne bodo mogla na zeleno vejo.
Že dolgo govorimo, da je treba usmeriti našo industrijo navzven k izvozu, da bi zmanjaši neravnovesje plačilni bilanci, ki je precejšnja. Vendar pa nismo dovolj orientirani v to smer. Vem, zakaj, zato, ker je bilo pri nas veliko povpraševanje in ker je bilo mogoče znotraj bolje izhajati. Za podjetja je bilo pogostokrat bol koristno kakor izvoz celo z regresom. Tega mora zdaj biti konec. Naša industrija se mora usmeriti tudi na proizvodnjo tistih izedlkov, ki jih je mogoče plasirati na tuji trg. Hkrati je treba skrbeti, da bodo lahko zunaj konkurirali, da bodo prišli na zunanje tržišče in konkurirali tujim izdelkom in tovarnam. Če hočemo to doseči, moramo predvsem povečati oziroma izboljšati proizvodnost dela, moramo zmanjšati proizvodne stroške. Zmanjševanje proizvodnih stroškov pa zavisi od številnih in različnih činiteljev. Od notranje organizacije podjetja, od kooperacije med manjšimi podjetji in drugega. Imamo množico majhnih podjetij iste vrste. Poslušajte, majhne serije se dandanes več ne izplačajo in se je treba zato združevati. Velika podjetja — in okrog njih manjša, vse to pa mora biti en kolektiv, en sam proizvodni kolektiv. Iti je treba v to smer. Kadar gre za izvoz, si je treba prizadevati, da bo to serijska proizvodnja v velikih razsežnostih, ne pa drobna, ker z njo ni mogoče iti ven. Kakšna — to je na primer proizvodnja, da izdelaš 2.000 traktorjev ali 2.000 avtomobilov na leto? To ni nič. Danes gre na stotisoče — tedaj lahko izvažaš, tedaj bodo proizvodni stroški manjši, tedaj lahko upaš, da boš uspešne konkuriral. Mi se kajpada ne moremo lotevati serij s sto tisoč kosi, lahko pa se lotevamo takih z deset tisoč. In zato je potrebno združevanje, kooperacija. Treba je ustvarjati tako imenovana podjetja-hčerke, ki obstajajo tam., kjer nastajajo okrog velikih manjša in poteka med njimi delitev dela. Tudi mi lahko začnemo delati tako.
Vse te reči moramo torej videti in se resno lotiti njihovega uresničevanja. Vi vidite, da si zdaj po vseh linijah prizadevamo, da bi bilo več reda -- ne da bi zategovali pas. Jaz sem proti temu, ker nismo imeli ravno tako širokega prostora, da bi ga sedaj zoževali. Naš delavec, naš delovni človek v primerjavi z nekaterimi deželami razmeroma še slabo plačan; on to razume, ne bi pa razumel, če bi mu sedaj začeli manjšati plačo. Laže bo razumel, če bo notranja delitev boljša kakor sedaj, če bodo razponi plač vendarle manjši kkor so zdaj. Denimo, da razlike v plačah ne bodo dvajset in večkratne. Govoril sem že o tem in dostikrat podnevi in ponoči premišljujem, kako ljudje izhajajo s 15.000 dinarji in s še manjšimi plačami, pa imajo družino. Težko izhajajo. Prejemajo sicer tudi otroški dodatek, a to ne velja za vse. No, oglejmo si torej te reči, da bi jih po možnosti tudi odpravili.
To pripovedujem zato, da bi se vi z vso resnostjo lotili tega notranjega urejanja po podjetjih. Vi osebno, vi, vodilni kadri, morate biti pri tem prvi. Ne smete dovoliti, da bi prihajalo do različnih ekscesov in anomalij, ki jih je bilo in ki nam še danes povzročajo politično škodo. Nismo reveži. Dobro nam gre. Zdaj je krepkem poletu prišlo le do gotovih težav. To je spremen in začasen pojav. Na vsak način moramo poskrbeti, da takih težav v prihodnje ne bo, da bo naša ekonomika bolj stabilna in da bo šel naš splošni družbeni in gospodarski razvoj še hitreje in lažje naprej. Odkrito vam povem, da bomo (Nadaljevanje na 6. strani)
Z vso odgovornostjo
Pred dnevi je bila v G. Radgoni konferenca predsednikov in sekretarjev KO SZDL. Udeleženci so še pred začetkom konference ugotovili, da je nedavni govor predsednika Tita ugodno vplival na vse prebivalce, a še posebej na ljudi v Apaški dolini. Tudi v razpravah udeležencev je bilo čutiti vpliv razgibane dejavnosti tako Socialistične zveze delovnih ljudi kakor osnovnih organizacij ZK in vseh ostalih subjektivnih sil. Razprave so bile zelo konkretne utemeljene in izrečene so bile z vso odgovornostjo.
Predstavniki KZ SZDL so se kritično izražali o odhajanju na delo v Avstrijo z maloobmejnimi izkaznicami, ki se je v zadnjem času še povečalo Bili so mnenja, da je treba med prebivalstvom organizirati široko akcijo, s katero bi skušali doseči, da bi se čim več ljudi, ki sedaj odhajajo na
delo v Avstrijo, redno zaposlilo doma. Možnosti za tako zaposlovanje obstojajo.
Predstavniki so na konferenci analizirali povezanost kmetijske zadruge s člani in ostalimi kmetovalci. Ugotovilo se je, da so imele prejšnje manjše zadruge več stika s kmeti, da je bila strokovna
služba in druga pomoč zadruge s kmetom takrat boljša in hitrejša, čeprav je sedaj v okviru zadruge zaposlenih več kmetijskih strokovnjakov. Prevladalo je mnenje, da do kvalitetnega sodelovanja med kmeti in kmetijsko zadrugo med drugim ne prihaja tudi zaradi tega, ker so na sedežih posameznih ekonomskih enot kmetijske zadruge izvoljeni delavski sveti, ki so sestavljeni le iz uslužbencev in delavcev kmetijske zadruge. Na obratih zadrug naj bi se ustanovili posebni odbori, ki bi bili sestavljeni iz predstavnikov
zadruge in kmetovalcev in ki bi potem lažje in hitreje reševali probleme iz posameznih proizvodnih področij, Ti bi strokovni službi lahko nudil dragoceno pomoč. Sklenjeno je bilo, da občinski odbor Socialistične zveze skliče posvetovanje predstavnikov kmetijske zadruge in KZ SZDL. kjer bi podrobneje obravnavali, kako odpraviti te napake fin kako vzbuditi pri kadrih kmetijske zadruge večji interes za dviganje proizvodnje in boljše oblike aktivnega im organiziranega sodelovanja Pri obravnavanju gospodarskih problemov so udeleženci konference poudarili, da je treba mobilizirati vse sile za izpolnjevanje proizvodnih nalog v vseh gospodarskih organizaciijah, še zlasti pa je treba poiskati vse možnosti za izvoz v industrijskem podjetju Elrad Opozorili so na večjo štednjo in so v tej zvezi našteli nekaj konkretnih primerov, kot je n. pr. ta, da bosta v novih upravnih prostorih Socialnega zavarovanja in NB, ki sta obe pod isto streho, montirani dve telefonski centrali, čeprav bi bila dovolj ena.	M. K.
Okrajna konferenca Ljudske tehnike v Murski Soboti 	 	
Težišče na občinah
V nedeljo je bila v dvorani Občinskega odbora SZDL v Murki Soboti redna letna okrajna konferenca Ljudske tehnike, katere so se udeležili delegati iz vseh občin.
Delegati na konferenci so poslušali poročilo predsednika, organizacijsko poročilo, poročilo blagajnika ter nadzornega odbora. Iz poročila je bilo razvidno, da je LT v Pomurju že v polni meri dobila svoje mesto, kar pa nalaga Okrajnemu odboru LT odgovorne naloge, katerih pa le-ta ne more več izvajati, pri čemer nastaja potreba po formiranju ObLT. Le-te bi naj zajemale celo področje Pomurja, kot glavni nosilci delovanja LT.
Glavna naloga OOLT v pretekli mandatni dobi je bila in še ostane utrjevanje obstoječih in formiranje manjkajočih ObOLT. Dalje je iz poročila razvidno vpraša-dela komisij pri OOLT. V teh komisijah bi morali delati strokovni ljudje, le-ti pa ne kažejo volje do tega dela. Tako, na primer, v gospodarskih organizacijah ni nobenega aktivnega člana za delo v komisiji LT.
Po poročilih so delegati razpravljali o delu posameznih klubov. Med drugim je bilo tudi govora, da se v zadnjem času opaža težnja, da bi se vsa avto-moto društva z Avto-moto zvezo na čelu odcepila od organov Ljudske tehnike. Omenili so tudi, da bi bilo potrebno v bodoče dati več poudarka izvenšolski tehnični vzgoji mladine. Dalje je bilo govora tudi o problematiki traktoristov, pri katerih se opaža pomanjkljivo znanje. Na pobudo Glavnega odbora Ljudske tehnike so že pričeli z akcijo tehničnega
usposabljanja potrošnikov v sodelovanju z Obrtno komunalno zbornico, Stanovanjsko upravo, Društvom inženirjev in tehnikov, Ljudsko univerzo ter Zavodom za napredek gospodinjstva. S tehničnim izobraževanjem bi potrošnike seznanili z manjšimi napakami in okvarami tehničnih predmetov, kot na primer električnih strojev, vodovoda itd.
Na konferenci so delegati med drugim predlagali formiranje posebnih strokovnih organov pri O-OLT za posamezna področja delovanja LT tako: radioamaterske dejavnosti, avto-moto dejavnosti in otografije. Izvoljen pa je bil tudi 12-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor LT.
-ml
Tečaj za kadre v trgovinah z oblačilnimi predmeti v M. Soboti
Tridesetsedem slušateljev
Republiška trgovinska zbornica je v dneh od 17. do vključno 19. t. m. organizirala tečaj za kadre v trgovinah z oblačilnimi predmeti. Izvedbo tečaja pa je poverila Trgovinski zbornici v Murski Soboti in »Muri« tovarni oblačil, perila in pletenin.
Omenjenega tečaja se je udeležilo 37 slušateljev: trgovinskega osebja z oblačilnimi predmeti in sicer iz ljubljanskega in kranjskega okraja. Tečaj je bil v novih prostorih težke konfekcije »Mure«, predavali pa so vodilni uslužbenci podjetja.
Kot smo že omenili, je bil tečaj namenjen vodilnemu in prodajnemu osebju v trgovinah, ki se pečajo s prodajo konfekcijskega blaga oziroma oblačil. Prav zaradi tega, ker se konfekcijska oblačila vedno bolj pojavljajo na tržišču in da bi bilo delo vodilnemu in tako tudi prodajnemu osebju lažje, je Republiška trgo-
vinska zbornica organizirala te tečaje.
Na tečajih so predavali: o razvoju, pomenu in stanju oblačilnih predmetov. Prikazana je bila tudi vrsta problemov in potreb tržišča po konfekcijskem blagu, uporabi sintetičnih vlaken, standardizaciji perila, pletenin težke konfekcije ter odnosi med proizvodnjo in trgovino z oblačilnimi predmeti. Modna kreatorka iz Ljubljane Duša Pelhar pa je predavala o eni izmed tem tečaja: trgovina z ob-
lačilnimi predmeti ter moda in konfekcija.
Prednost seminarja je bila v tem, da so si udeleženci seminarje lahko vzporedno s predavanjem ogledali proizvodne procese v lahki in težki konfekciji. Pri standardizaciji pa SD jim manekeni prikazali vrsto oblačil. Med drugim pa so jih tudi seznanili in jim praktično prikazali, kako nastopati kot prodajalec pri pomerjanju in ugotavljanju velikosti posameznih kupcev.
Problemi ljutomerskega vrtca
Ljutomerski cicibani, ki so v okviru praznovanja Dneva mladosti eno minulih nedelj izvedli Javno prireditev, se že sedaj pripravljajo na javno prireditev, ki bo ob koncu tega meseca — ob zaključku šolskega leta. V nedeljo so cicibani ljutomerskega vrtca sodelovali v programu proslave v Železnih dverih. Prireditev je pripravil tamkajšnji vrtec.
Ljutomerski vrtec vključuje za zdaj 75 cicibanov in pa 29 ponirjev z osemletk, ki so v vrtcu le na hrani. Od teh 29 je 5 pionirjev tudi v varstvu vrtca. Torej vključuje ljutomerski vrtec v oskrbo in prehrano 104 najmlajših.
Težave imajo v vrtcu glede inventarja, ki je obrabljen. Igralnice bil marali obnoviti, a tudi prostori so že pretesni, saj bi morali povečati kapaciteto. Kaže, da bodo adaptirali več prostorov in uredili posebno lopo, uredili okolje, pank, nasade in razširili vrt. Otroški vrtec je kmalu po osvoboditvi imeli prostor za igralnico skupno z osnovno šolo, kasneje pa se je preselil in osamosvojil ter se tudi uspešno razvil. Zdaj pa postaja pretesen in bo sčasoma treba misliti! na razširitev.
Tudi od gospodarskih organizacij si želijo ljutomerski cicibani več pomoči. Za vzgled podjetjem je vsekakor podjetje »Vesna«. Ta kolektiv je prevzel pokroviteljstvo nad vrtcem.
F.
Bralci-bralcem v presojo
Da ne bo prepozno!
Ko se vozim od Radenec proti Murski Soboti, opazujem živahno gradbeno dejavnost ob cesti od Radenec do Tišine. Vedno je več novih hišic ob lepi asfaltirani cesti. Ta intenzivna graditev hišic je sicer pohvalna. Vsaka družinica bi bila rada pod svojo streho — v svojem stanovanju. Pogoj je seveda, da je blizu svojega delovnega mesta. Ker je pa večina zaposlena v Zdravilišču, si pač gradijo tamkaj, kjer jim je to ugodnejše.
Vse to prizadevanje ima pa tudi svojo slabo stran (oz. po mojem kar dve) in to:
Prva je, da ti ljudje ostajajo še nadalje polproletarci. Po končanem delu v podjetju delajo doma na svoji njivici ali pa pomagajo sosedu oz. odslu-
žijo razne vožnje, oranje itd. Tudi letni dopust izkoristijo po večini doma — v delu. Čeprav ima letni dopust to zamisel, da bi se delavec ali uslužbenec v času dopusta odpočil in si razširil obzorje, ko bi letoval kje drugod v naši domovini. Da bi po dopustu z novimi močmi nastopil svoje delo! Tako pa po končanem dopustu pride zgaran na delo v podjetje.
Druga je pa ta, da toliko ljubljene in opevane naše lepe pokrajine potnik iz avtobusa skoraj ne bo videl. Se pet let in naša pokrajina v tem sektorju ne bo več vidna Hišice ob cesti jo bodo zakrile. Nič se ne bo oko razvese-
lilo naših skrbno obdelanih njiv in teh bujnih barvnih kontrastov.
Želimo razviti turizem v naših krajih. Želimo si, da bi tudi drugi delovni ljudje naše domovine spoznali lepo naše Pomurje in uživali z nami te prekrasne pejsaže naše pokrajine. Da bi pa vse te naše želje bile ustvarljive, je naša naloga, da ne pustimo, da se gradijo »dolge vasi«. Strnimo naselja tako, da bodo pokrajina še vedno vidna.
Pred nekaj meseci je bil članek v »Delu«, da je od Celja do Žalca ista pesem, ki pa je že skoraj do kraja izpeta Zato pa poskrbimo, da ne bomo mi napravili te napake.
Vlado Pogačnik
Iz naših krajev nam poročajo
LJUTOMER — Rezervni oficirji in podoficirji v Ljutomeru se pripravljajo na proslavo 6. občinskega praznika, ki bo 3. junija. Organizacije ZROP iz ljutomerske občine bodo te dni v okviru praznika organizirale posebno vajo, po njej po bo parada mladincev odreda predvojaške vzgoje in organizacij ZROP. Pred dnevi je odbor tega združenja priredil predavanje o NOB jugoslovanskih narodov. Predaval Je prof. Drago Novak.
LJUTOMER — Pred dnevi so na delovni konferenci pri občinskem sindikalnem svetu analizirali delo sindikalnih organizacij in subjektvnih sil v podjetju. Sprejeli so tudi več ustreznih sklepov o bodočem gospodarjenju v podjetjih. Predvsem so govorili o povečanju proizvodnje in dohodka gospodarskih organizacij ter o pravičnem nagrajevanju v gospodarskih organizacijah. Zavzeli so se za večjo samostojnost organov upravljanja.
VIDEM — Pred kratkim se je poslovil od vaščanov poštni uslužbenec tov. Anton Herman, ki je odšel v pokoj. Tov. Anton Herman Je 36 let vestno opravljal službo pismonoše po naseljih in vaseh okrog Vidma. Prepešačil je preko 160.000 km oziroma deloma prevozil s kolesom. Vaščani mu želijo, da bi še dolga leta užival zasluženo pokojnino v Dragotinskem vrhu.
RAKIČAN — Tudi letos so obiskali oskrbovance v domu onemoglih v Rakičanu člani godbe na pihala iz M. Sobote. V daljšem koncrtu so izvedli oskrbovancem več skladb. Hvaležni poslušalci so se gostom za bogat koncert toplo zahvalili.
Oskrbovance omenjenega doma pa so obiskali tudi učenci in učenke srednje medicinske šole iz M. Sobote. V okviru tedna Rdečega križa so oskrbovancem priredili kratek spored ter oskrbovance tudi obdarili. Tudi tem obiskovalcem so se oskrbovanci toplo zahvalili za obisk.
G. BISTRICA — Pred kratkim je tudi gasilsko društvo v tem kraju odprlo lep in nov gasilski dom, ki je ponos vasi. Na to slavje so prihitela vsa sosednja gasilska društva s svojimi prapori in mnogo prijateljev gasilske organizacije. Bistriško gasilsko društvo si je zgradilo svoj dom po 39-letnem delovanju in to s pomočjo SZDL, IZUD in občinskega ljudskega odbora v Beltincih. Ob otvoritvi je bil primeren kulturni program z mimohodom čet.
GRAD — Pred kratkim so pri Gradu ustanovili turistično in olepševalno društvo. Občnega zbora se je udeležilo precej novih članov, ki so si zadali prve naloge. Uredili bodo okolico starega gradu, ceste, park in igrišče, pri čemer bo pomagala tudi kmetijska zadruga s prevoznimi sredstvi. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi začeli čistiti in  popravljati stari grad. V prazne prostore bodo postavili ležišča za turiste, ki jim je lepota gradu in okolice še neznana.
RADOSLAVCI- V tem mesecu sta gasilski društvi na Cvenu in v Radoslavcih slavili visok jubilej, prvo 70--letnico, drugo pa 50-letnico, združeno z razvitjem prapora. Slavju na Cvenu in v Radoslavcih so prisostvovali številni vaščani, gasilci in gostje, najbolj zasluženi člani obeh duštev pa so prejeli diplome in priznanja.
PETROVCI — Tudi Občinski komite LMS v Petrovcih-Šalovcih s« je pripravil za izvedbo proslave Dneva mladosti. Na Dan mladosti bodo po vseh šolah sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Proslave dneva mladosti bodo v vseh večjih centrih v občini, osrednja proslava po bo v G. Petrovcih s pestrim športnim in kulturnim programom.
VIDEM Te dni so začeli preurejati hišo, ki bo služila novi zdravstveni postaji v Vidmu ob Ščavnici. Vaščani dajejo vse priznanje občinskemu ljudskemu odboru G. Radgona, ki je kupil to lepo stavbo in dal na razpolago sredstva, da bo postaja služila svojemu namenu. Vaščani želijo le, da bi čimprej prišel novi zdravnik, ki bo v tem novem in lepem zdravstvenem domu našel lepo ambulanto. Kaže, da bodo predali dom svojemu namenu ob dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. julija.
ŠALOVCI — Pred kratkim je kmetijska zadruga Šalovci prodala prvo živino iz lastne proizvodnje. Omenjena zadruga ima moderne hleve za pitanje goveje živine. S pitanjem živine so začeli lani jeseni in prvi uspehi so se že pokazali. Glede na ugodno krmsko bazo bo zadruga zgradila še en hlev za pitanje goveje živine, povsem pa misli izkoristiti tudi že obstoječe hleve.
LENDAVA — Dijaški dom,ki je bil ustanovljen v Lendavi za potrebe srednje tehnične šole, se je po 1. maju razformiral. Ustanovitelj doma je bil občinski ljudski odbor, ki je po novem letu prenehal dajati dotacije domu, češ da je srednjo tehniško šolo prevzel okrajni ljudski odbor. Ker dotacij ni bilo od nikoder, dom pa ni mogel gospodariti na samostojni računici, saj je štel le 11 gojencev, je uprava zvišala vzdrževalnim) od 8500 dinarjev na 10.000 dinarjev. Te vsote gojenci niso mogli plačevati in so zapustili dom. Z začetkom novega šolskega leta bo dom v Lendavi vsekakor potreben.
LJUTOMER Pred časom je bila pri občinskem sindikalnem svetu v Ljutomeru delovna konferenca tudi o problematiki v kmetijstvu. Tu je bilo mnogo govora o nadaljnji kmetijski proizvodnji, razširitvi socialističnega sektorja in podobnem. Kmetijske površine še ne dajejo dovolj proizvodov. Nagrajevanje kmetijskih delavcev-proizvajalcev, a tudi strokovnega kadra ni v pravilnem razmerju z uslužbenci uprav, ki imajo precej višje osebne dohodke od proizvajalcev. Premalo napreduje tudi stanovanjska izgradnja za kmetijske delavce, itd. Več bo treba storiti tudi glede izobraževanja.
POMURSKI VESTNIK. 24. MAJA
2
Proizvajalno delo učencev osnovnih šol v gospodarskih organizacijah
Šola - življenje
Učenci osmih razredov obeh osnovnih šol v Murski Soboti so pred nedavnim zamenjali za tri dni pouk v učilnicah s praktičnim delom v proizvodnji. Bili so v tovarnah, delavnicah, trgovinah. Pred njimi so delali tri dni v proizvodnji tudi učenci osmih razredov iz šol v ljutomerski občini.
Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti pa je za aktiv upraviteljev osnovnih šol organiziral seminar c proizvodnem delu učencev v
Srečanje
Titovih gardistov
V soboto, 26. maja 1962 se bodo v Sindikalnem domu v Petrovcih zbrali vsi bivši vojaki, ki so v prvih letih po osvobojenju služili kadrovski rok v Titovi gardi. Na tovariškem srečanju bodo bivši gardisti iz Pomurja izmenjali izkušnje, ki so si jih pridobili v povojni socialistčni graditvi, hkrati pa se bodo medsebojno še bolj zbližali. Tako bodo tudi najlepše počastili visok jubilej — 70-letnico svojega komandanta in največjega vzornika, tovariša Tita.
gospodarskih organizacijah. Tovariši upravitelji vseh šol v našem okraju so se seznanili s pomenom proizvodnega dela učencev in z organizacijo tega dela. Zakon o osnovni šoli zahteva med drugim povezanost šole z družbenim življenjem, z družbenimi in gospodarskimi organizacijami in še posebej povezanost pouka s proizvodnim in drugim delom Proizvodno delo učencev bi moralo postati sestavni del pouka in vzgoje. Učenci osnovnih šo1 se v okviru svobodnih aktivnosti na šolah, v šolskih zadrugah, pri tehničnem pouku in zlasti še v proizvodnem delu učijo vrednotiti delo in delovni kolektiv ter se seznanjajo s proizvodnim procesom. V proizvodnem delu v gospodarskih organizacijah učenci neposredno spoznajo in občutijo delovni proces, česar jim še tako dober pouk ne more dati.
Na delovnem mestu učenci ugotavljajo povezanost med poukom in proizvodnjo in lahko to, kar pri pouku spoznajo, v proizvodnem delu praktično uporabijo. Proizvodno delo služil tudi poklicni orientaciji učencev.
Sekcija zobozdravsvetnih delavcev
V soboto popoldne je bil v Ljutomeru ustanovni občni zbor sekcije Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije za Pomurje. Uvodne besede je na zboru povedal predsednik pripravljalnega odbora, tov. Ciril Rajh. Kakor je dejal, so to sekcijo ustanovili z namenom, da bi čvrsteje združevala zobozdravstvene delavce. Hkrati pa bodo na svojih sejah in posvetovanjih laže izmenjavali izkušnje in obravnavali zobozdravstveno prob-
lematiko. Na Občnem zboru je nato spregovoril o samoupravljanju zobozdravstvene službe predsednik Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, dr. Milan Perušek, dr. Ivo Antolič pa je predaval o temi »Otroško zobozdravstvo — socialni in medicinski problem«.
Na ustanovnem občnem zboru so ustanovili 7-članski upravni odbor. Za predsednika sekcije je bil izvoljen dentist Ciril Rajh.
TRIJE RAZGOVORI
udeležencev seminarja v soboški »Muri«
Naprosili smo tri udeležence seminarja, da nam povedo svoje mnenje o seminarju in o vtisih v času bivanja v Murski Soboti.
VINKO SAVNIK — predstavnik Trgovskega podjetja "Murka" Radovljica, nam je na naša vprašanja odgovoril takole:
—	Kakšno je Vaše mnenje o seminarju? —
Lahko rečem, da so bili moji vtisi glede seminarja vsestransko zadovoljivi. Videli smo, da je zanimanje vodilnih ljudi v tovarni za naše strokovno izobraževanje Izredno veliko. Dobra stran seminarja je bila med drugim tudi v tem, da smo navezali zelo koristne stike med industrijo in trgovino.
Poudariti pa moram tudi to, da so bila predavanja strokovno na višini in so nam v vseh ozirih mnogo koristila.
—	Verjetno ste si ogledali tudi trgovske lokale. Kakšno je Vaše mnenje o njih? —
Glede trgovskih lokalov oziroma prodajaln moram priznati, da sem bil presenečen. Opaziti je lep napredek. Trgovine so modernizirane, vsaj večina, ter bogato založene. Lahko rečem, da ne zaostajajo za trgovinami na Gorenjskem.
REZI LAJKOVIČ trgovska pomočnica v prodajalni "Slovenija šport" Ljubljana, je bila ena izmed najmlajših udeležencev seminarja. V nekaj stavkih nam Je o vtisih seminarja in o svojem bivanju v Murski Soboti povedala naslednje:
—	S seminarjem sem bila zelo zadovoljna in si upam trditi, da nam bodo predavanja, ki smo jih poslušali, mnogo koristila pri našem delu, saj so bila strokovno na višini.
V času bivanja v Murski Soboti smo si ogledali mesto, ki mi Je zelo všeč in pa tudi okolico. Bili smo v Radencih, pri Gradu, v Petrovcih in drugje.
ANDREJ VRHOVEC — poslovodja prodajalne »Moda« v Ljubljani nam pa je na naša vprašanja odgovoril takole:
—	Kakšni so Vaši vtisi s seminarja z ozirom na stroko? —
Smatram, da so nam predavatelji, ki so predavali na seminarju, precej nazorno in široko nakazali probleme s strani težke In lahke konfekcije in nas z njimi istočasno seznanili. Videli smo, da Je jugoslovansko tržišče precej različno v potrebah po blagu tako glede barv, vzorcev itd. Poudariti moram, da so bila predavanja strokovno na višini. V kolikor bi bili podobni seminarji še v bodoče, mislim, da bi lahko bili leti bolj podrobni. To se pravi, da bi bilo prodajno osebje skupaj vodilno pa zopet skupaj. To pa zaradi tega, da bi lahko kot eni tako drugi lažje nakazali svoje težave in probleme, ki se z njimi srečujejo.
—	Kako ste zadovoljni z bivanjem? —
V času bivanja smo si ogledali okolico, ki je zelo lepa in zanimiva. Slaba stran je le v tem, da so
zelo slabe ceste.
Še en  tečaj  v težki
KONFEKCIJI V M S.
Danes se je pričel v novih prostorih težke konfekcije v Murski Soboti še en tečaj za vodilno in prodajno osebje s konfekcijskim blagom, katerega je organizirala Republiška trgovinska zbornica. Tečaj obiskuje 47 slušateljev iz vseh okrajev Slovenije, razen ljubljanskega in kranjskega, in bo trajal do 26. tega meseca.	-ml
Ljubljanski jazz ansambel, Marjana Deržaj, Majda Sepe in Nino Bobič v Murski Soboti
Večer na grajskem dvorišču
Uredništvo »Pomurskega vestnika« bo v letošnjem letu organiziralo v Pomurju več gostovanj vrhunskih slovenskih in jugoslovanskih pevcev in pevk zabavnih in jazz melodij, a tudi ustreznih ansamblov. V okviru teh prizadevanj, da nudimo našim delovnim ljudem in zlasti mladini kakovostno kulturno razvedrilo, bo nastopil v soboto, 2. junija t. 1. ob 20. uri na grajskem dvorišču v M. Soboti Ljubljanski jazz ansambel s priznanimi solisti RTV Ljubljana Marjano Deržaj, Majdo Sepe in Ninom Robičem. Spored, ki ga bodo izvajali omenjenega dne gostje iz Ljubljane, bo pod geslom »VEČER NA GRAJSKEM DVORIŠČU«, podrobneje pa bomo o njem in izvajalcih poročali v prihodnji številki.
V kolikor ne bo zadržana spričo študija in izpitov na fakulteti znana pevka Ljiljana Petrovič iz Novega Sada, bo zagotovljen tudi njen nastop, v nasprotnem primeru pa bo Ljiljana Petrovič obiskala Pomurja v bližnji prihodnosti. Poleg nje bo nastopila v kratkem pri nas — skupno z nekaterimi beograjskimi pevci — tudi Lola Novakovič, ki nas je letos uspešno zastopala na tekmovanju Evrovizije v Luxemburgu, ko je s popevko Jožeta Privška »Ne prižigaj luči v mraku« zasedla v ostri konkurenci četrto mesto.
Vstopnice za »Večer na grajskem dvorišču« bodo prihodnji teden V prodaji v »Dobri knjigi« v M. Soboti.
Za doslednjo uresničitev novih ukrepov v gospodarstvu:
PRIZADEVANJE VSEH IN POVSOD
Da bi čimprej vskladili stanje v gospodarstvu in drugod z novimi predpisi zveznih organov in v reševanje vrste problemov vključili prizadevanja vseh proizvajalcev in vse naše zavestne subjektivne sile, so v soboški občini — v pomoč delovnim kolektivom — osnovali širši političen aktiv, ki bo v stalnih stikih z vsemi gospodarskimi organizacijami. Z nedavnega posvetovanja tega aktiva posredujemo javnosti nekaj ugotovitev in zamisli, ki bodo morda dobrodošla izmenjava izkušenj, kar je lahko samo koristno in vzpodbudno za kolektive, politična vodstva, ali podobne aktive v drugih občinah.	^
Na omenjenem posvetovanju v M. Soboti je o nalogah pri uresničevanju novih ukrepov na področju gospodarstva in o delovanju takih aktivov obširno govoril tovariš Ivan Ros, sekretar okrajnega komiteja ZKS.
Kot osnovno važno je tovariš Ros uvodoma naglasil, da delovanja teh aktivov nikakor ne smemo zamenjavati s pristojnostmi občinskih komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Naloga teh aktivov je, da vzpodbudijo najodgovornejše kadre v gospodarskih organizacijah, vse zavestne subjektivne sile, vse n posredne proizvajavce, da smelo, samostojno in odločno prično razčiščevati razne probleme, odkrivajo anomalije v razvoju in da tako sprejmejo ustrezne zaključke, ukrepe, kaj lahko kolektiv doprinese k zboljšanju stanja — in to na vseh področjih kot so: proizvodnost, varčevanje, izvoz, nagrajevanje po delu, skrb za človeka itd. Vse to, je poudaril tovariš sekretar pa je treba razumeti kot nalogo, ki so jo dolžne izvesti gospodarske organizacije same, da tako najskrbneje pripravijo vso potrebno in ustrezno dokumentacijo pristojnim občinskim komisijam, da bodo te lahko preko zborov proizvajavcev dajale gospodarskim organizacijam potrebne sugestije, napotila za čimbolj življensko izvedbo navodil.
Predvsem se moramo zavedati, da stojimo pred zelo težavno, resno in tudi odgovorno nalogo. Te se moramo lotiti s pravilno orientacijo in pravilno metodo, če hočemo doseči tiste cilje in opraviti tisto dosledno delo, ki stoji neposredno pred vsemi subjektivnimi silami v delovnih kolektivih in na raznih področjih.
Prvo važno vprašanje je, koga v gospodarskih organizacijah pritegniti k tem razpravam. Po mojem mnenju gre za izbor (ljudi, ki bodo s politično ekonomskih vidikov lahko zagotovili uspeh vseh potrebnih nalog in ukrepov tako z ozirom na situacijo v gospodarski organizaciji: kot z aspekta naših nalog. To bi morali biti po mojem mnenju direktor, nekaj ljudi iz tehničnega vodstva, ljudje z odgovornih položajev v neposredni proizvodnji dalje nekaj ljudi z od govornih položajev v upravi in nekaj 'članov delavske samouprave s predsednikom delavskega sveta na čelu. Tukaj ne kaže pozabiti na predstavnike ekonomskih enot, na predstav-
nike iz odborov sindikalnih podružnic, — tako v centralnih kot v ekonomskih enotah. — in seveda tovariše iz vrst osnovnih organizacij ZK in LMS v gospodarskih organizacijah. Število teh ljudi bo večje v večjih gospodarskih organizacijah, manjše pa v manjših gospodarskih organizacijah. Zbrati je treba najodgovornejše ljudi, tako da ho ta aktiv, ki bo na eni strani dejansko bdel in zagotavljal družbene koristi, prevzel tudi vso in polno odgovornost za to. da bodo vse te naloge pred kolektivom in pred družbo v popolnosti uresničene. Tu bodo morda potrebne še razne komisije razne strokovno-politične-tehnične komisije za analitično proučevanje neposrednih proizvodnih nalog, za organizacijo dela, za reševanje vseh tistih elementov, ki lahko ugodno vplivajo na višjo produktivnost, na nižjo polno-lastno ce no, vplivajo na višjo produktivnost, na nižjo polno-lastno ceno, vplivajo na smotrnejše zaposlovanje v gospodarskih organizacijah, na reševanje problemov eventualno odvisne delovne sile, nepotrebne zaposlitve in odpravo eventuelnih nerentabilnih delovnih mest, proučujejo naj v gospodarskih organizacijah in to konkretno tista vprašanja, ki jih lahko rešimo s smotrnejšimi investicijami, dalje, kaj lahko storimo na področju štednje, z bolj šim gospodarjenjem, kaj v povezavi z drugrni podjetji s pomočjo- kooperacije, z boljšo komercialo, z boljšim poznavanjem tržišča in s stimulativnejšim nagrajevanjem neposrednih proizvajalcev. Na drugi strani gre tudi za ukrepe s pomočjo katerih naj se osvetlijo negativni pojavi in da se konkretno pove, kaj storiti proti raznim ekscesom in anomalijam, ki so se nakopičili v posameznih gospodarskih organizacijah. Tu mislim tudi na razne pojave razmetavanja in neštednje in vse druge pojave ki niso v skladu s pravilnimi odnosi v kolektivih, v odnosih medi posameznimi kolektivi v poslovanju in kako dejansko mobilizirati vse neizkoriščen? rezerve.
V nadaljevanju je tov. sekretar Ivan Ros govoril o nekaterih podrobnostih tega strokovno-politično-tehničnega dela, ki naj omogoči da si v posameznih gospodarskih organizacijah čimprej izdelajo programe konkretnega dela. Ti programi morajo zajemati vse, kar je potrebno v gospodarskih organizacijah ukreniti za stabilizacijo gospodarstva, vse naloge v zvezi s poslovanjem gospodarske organizacije, ki zagotavljajo njeno nadaljnjo ekonomsko rast,, ki bodo omogočile gospodarskim organizacijam enakopravno vključitev v menjavo blaga znotraj Jugoslavije in seveda na izmenjavo blaga v tujini, in na koncu koncev tudi boljšo življensko raven.
Dalje ta program zajame, kaj
storiti v notranji konsolidaciji gospodarske organizacije, glede notranjih odnosov, glede nagrajevanja, vloge delavskega sveta, vloge uparve, vloge sindikalne podružnice in pa vloge slehernega neposrednega proizvajavca v gospodarski organizaciji. Ti programi bodo seveda zelo različni, različni z ozirom na različno situacijo navznoter in z ozirom na naloge navzven, pa tudi z ozirom na področje dela posamezno gospodarske organizacije. Ti programi bodo različni v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, različni v zdravstvu, v kulturi in šolstvu, toda važno je, da so povsod te nalogo v teh programih dokaj konkretno postavljene, povsod konkretizirane. Programi gospodarskih organizacij pa naj ne zajamejo samo tistih nalog, samo tega, kaj vse je potrebno storiti, ampak ko iznašamo probleme in ko ugotavljamo ob teh problemih vzroke, zato, da bi lahko bolje določili, kaj storiti, je treba povedati in določiti, kdo bo tudi kaj storil. Zelo konkretno, kaj in kakšne naloge pritičejo tukaj delavskim svetom in upravnim odborom, o čem naj oni sklepajo in zavzamejo stališča, kaj konkretno je potrebno, da stori direktor, uprava, posamezna služba v gospodarski organizaciji, sindikalna podružnica, kaj posamezni ljudje, ki so na odgovornih položajih in kaj, skratka, vsi neposredni proizva-javci.
Nadalje je važno, da ob reševanju vseh teh vprašanj u-
trjujemo delavsko samoupravljanje, ki naj v vsej svoj. pristojnosti zaživi. Vse subjektivne sile naj k temu težijo in tudi kontinuirano delajo za u trditev samouprave, pri čemer pa se odgovornost vodilnih uslužbencev, vodilnih kadrov in uprav itn njihova vloga s tem prav nič ne zmanjšuje, ampak nasprotno, celo povečuje. Čeprav sedaj posegamo z določenimi administrativnimi ukrepi, je treba te ukrepe razumeti kot začasne in kot orožje v rokah subjektivnih sil, da z njimi član hitreje in čim bolj učinkovito odpravimo vse anomalije in stabiliziramo naše gospodarstvo. Zelo važno bo da povsod poudarjamo, da gre za nadaljnje razvijanje našega ekonomskega političnega razvoja, da ga je treba razvijati strogo po načelih novega gospodarskega sistema, da je treba ta gospodarski sistem dokončno vpeljati in uveljaviti.
V nadaljevanju je menil, da moramo naš nadaljnji razvoj razvijati po načelu spoštovanja in upoštevanja zakona o ponudbi in povpraševanju. Gre samo za to, da ta zakon obvladamo, ne pa, da ga nekdo kot se je doslej dogajalo, po svoje izkorišča, bodisi v korist kolektiva, bodisi v korist ožje lokalne skupnosti, ali pa cesto v svoje osebne namene Naš nadaljnji razvoj mora teči strogo po načelih nadaljnje demokratizacije, soodločanju neposrednih proizvajavcev in njihovih predstavniških organov — delavskih svetov, a ne. da demokracijo pačimo in jo izrabljamo, če ne za osebne koristi posameznika, pa vsaj posameznih skupin.
Na drugi strani je treba poudariti, da demokracija ni anarhija Kar se nekje v gospodarski organizacji zmenimo, je treba dosledno izvajati. Tu gre tudi za red in disciplino. Če pred sklepanjem opravimo iz menjavo mnenj, potem gre pri izvajanju le za opravljanje dolžnosti. Kar zadeva delovno inteligenco, je tov. Ros menil, da pri posameznikih res ni vse v redu. Dobro je to, da so to posamezniki, o katerih lahko govorimo. Ni pa v redu pri nekaterih, ne glede ekscesov pri osebnih dohodkih, da dobivajo to kar niso zaslužili, kar presega objektivna, merila, da si plačujejo, kar niso storili, da so se nekateri prikopali do položaja in podobno. Tudi glede tega je ponekod vse v redu da sedi na položaju nekdo, ki temu položaju ni kos. da skratka zavira, ali da je nekdo na položaju, ki svoje odgovorno delo zelo zanemarja, da nima pravilnega odnosa do proizvaljavcev, do delavskega samoupravljanja. Tu je po sodbi tov.
Rosa vrsta stvari, ki jih bo treba okrog posameznikov razčistiti in tudi dokaj hitro odpraviti. V kolektivih pa bo ob reševanju teh stvari morali upoštevati, da je, prvič, najbolj škodljivo, če se nekje frontah no lotevamo vseh teh stvari, če nekje frontalno napadamo, namesto da bi govorili o konkretnih vprašanjih in konkretnih ljudeh. Zavedati se moramo, da delovno inteligenco potrebujemo, prav tako kot ona potrebuje delovnega človeka, kajti drug brez drugega ne moreta. Ker gre le za ekscese ozkega kroga ljudi, tudi iz tega razloga nimamo nobene moralne pravnice frontalno napadati določenih kategorij ljudi Zato je treba vse te stvari obravnavati zelo diferencirano in zelo konkretno, pri tem pa seveda ne moremo dopustiti, da prevladata familiarnost in oportunitzem, da se bojimo zamere, in dalje, da vse te stvari obravnavamo na pristojnem mestu in na primeren način Dalje je treba k obravnavi vseh teh stvari vključiti stro-
kovna društva. To je naloga subjektivnih sil v sleherni gospodarski organizaciji in tudi v komuni in okraju. Politične in druge organizacije naj se zavzamejo za reševanje teh problemov, da jih člani med seboj razčiščujejo in odpravljajo, in dalje, kar je važno, doseči moramo, da kolega s kolegom nepravilnosti odpravlja naposled pa morajo tudi naš direktorji več delati z delovno inteligenco, ne pa dopuščati da morda nekdo v kalnem ribari in za vrati oblikuje sebi ugodna stališča. To je treba po mnenju tov. Rosa posebej poudariti v vseh naših gospo darskih in negospodarskih organizacijah, predvsem pa na šim vodilnim kadrom, našim direktorjem.
Nadalje je opozoril na nekaj nevarnih teženj, ki se že čutijo, ali pa se nam lahko pojavijo. Gre za težnje, ki v očeh kratkovidnežev, na videz, ali pa morda trenutno rešujejo situacijo, ki pa nam lahko v perspektivi silno škodujejo. Tako, na primer, ni rešitve v uravnilovki pri osebnih dohodkih. Spričo nekaterih ekscesov so sicer politični problemi, toda l v primerih, kadar nekdo prejema pretirano malo nagrado osebnih dohodkov, zlasti takrat, kadar vse to priteka iz neupravičenih osnov, kadar tak osebni dohodek ni ekvivalent njegova dela in prizadevanja. »Uravnilovsko rezanje« nam lahko prizadevno inteligenco pasivizira in jo v nadaljnjih naporih odbija, ali pa jo celo iz delovnega kolektiva odpodi. Nižjim kategarijam pa rezanje tudi ne prinaša prav nobenega izboljšanja, ne trenutno, še manj pa v perspektivi. Rešitev in bistvo vprašanja je dejansko v višji produktivnosti v proizvodnji, znižanju polne lastne cene, v kvaliteti. Vse to nam ustvarja visoko rentabilnost, visoke čiste in osebne dohodke in končno tudi sklade. Torej ne kaže podajati se na linijo uravnilovke, ne v birokratske posege, ampak usmeriti vse naše delovanje na reševanje tek ključnih vprašanj, ki edine lahko rešujejo in izboljšujejo situacijo. Pri tem našem delu pa kajpak velja, da je treba ekscese odpraviti in 7. večjo proizvodnjo, z višjo produktivnostjo in z višjo kvaliteto ter z boljšim gospodarjenjem zviševati osebne dohodke, standard, zlasti nižjim kategorijam proizvajalcev.
Ko je nato tov. Ros govoril o ekscersih v nasprotni smeri, ko imajo nekateri zaposleni pod 15 tisoč ali celo pod 10 tisoč dinarjev je priporočal za odpravo teh anomalij boljšo organizacijo dela, sodobnejša sredstva za proizvodnjo, modernizacijo proizvodnje, itd., naposled pa se je zavzel za ukinitev delovnih mest s tako nizko produktivnostjo, ki niso zanimiva niti za delavca niti za skupnost. V nadaljevanju je govoril tov. Ros o nalogah, ki jih morajo urejevati za to osnovane komisije pri občinskih ljudskih odborih za izvajanje navodil Zveznega izvršnega sveta o delitvi čistega dohodka. Pri tem je opozoril na poledice, do katerih hi prišlo, če ne bomo dovolj skrbno, pravilno in orientirano reševali mnogih teh vprašanj.
Gre, recimo, za to, je meni med drugim tov. Ros, da tam. kjer bodo morda na osnovi dokumentacije, na osnovi formule in primerjave po strokah ugotovili, da je v osebnem dohodku in v skladih pri njih v glavnem vse v redu, da se
bodo potem morda tu zadovoljili, da pri njih ni treba ničesar storiti. Ali pa: da tam, kjer bodo ugotovili nasprotno od tega — da so, recimo, preveč izplačevali in premalo nalagali v sklade,— da gredo tam zdaj v prvi fazi takoj na zbiranje dokumentacije, da to opravičijo in če jim to uspe, je ponovno vse v redu, toda le na videz .. V tem primeru bi šlo vse po starem kot doslej. Eno kot drugo je nevarno ter je lahko silno škodljivo v perspektivi in zelo kratki perspektivi. V obeh primerih in povsod je treba sistematično in analitično dosledno ugotavljati vse tiste elemente, ki pomenijo odkrivanje ne izkoriščenih rezerv v ekonomskem in pa političnem smislu in bo v sleherni gospodarski organizaciji. Nosilci takih teženj bodo navadno ljudje iz vodstvenih vrst, povzročijo pa lahko težko situacijo v gospodarski organizaciji. Posamezniki bodo šli drugam izkoristili trenutno konjunkturo, toda neposredni proizvajavec in še vrsta drugih, ki bo morda naknadno prišla ali pa
       tu ostala, oziroma bo morala priti od drugod, bo morala vse te probleme reševati, taka bremena nositi in take nepravilnosti pozneje odpravljati. Nam gre tu za delovnega človeka in če nam gre zanj, če nam gre za perspektivo, se moramo takim težnjam odtočno zoperstaviti.
Dalje je treba osvojiti povsod z zelo majhnimi izjemami ugotovitev, da smo v odnosu na razvite industrijske dežele zeto nizko produktivni. Tudi v Sloveniji smo nizko produktivni. Mi smo sicer nekoliko bolj in višje produktivni glede na nekatere predele v Jugoslaviji, če pa se primerjamo z industrijsko razvitimi deželami. vidimo. da tudi ta naša proizvodnja zaostaja za srednjeevropsko ali drugo proizvodno razvito deželo. Zato so strokovni kadri v gospodarskih organizacijah dolžni, da naredijo svoje in to ne sami. ne ločeno, ampak čimbolj in čimveč v sodelovanju z neposrednimi prozvajavci, z njihomo reševati tudi s smotrnejšivo iniciativo. Situacijo morami investicijami še zlasti v obstoječih gospodarskih organizacijah, z odpravo ozkih grl z nabavo modernejših proizvajavnih sredstev. Pri investicijah so danes, ko sicer v splošnem upravičeno ožimo fronto lahko zelo nevarni elementi pasivnosti, ki bi izhajala iz primitivizma ali iz premajhnega poguma do investicij. Treba je vedeti, da se moramo glede ekonomske baze razvijati naprej, moramo modernizirati, sodobno se moramo opremljati, avtomatizirati, vendar bolj trezno, z večjim poudarkom na ekonomičnost, visoko rentabilnost, hitro vračanje, na to, kar trg potrebuje in na naše lastne ekonomske možnosti. Na vse te elemente se je treba v prihodnje bolj ozirati in jih docela spoštovati ter upoštevati pri vseh nadaljnjih investicijah. To velja za sleherno gospodarsko organizacijo, ki se mora tukaj samostojno uveljavljati in ne sme zapadati pod vpliv ter iskati pozneje grešnega kozla povsod drugod. Za tako politiko se morajo zavzeti in jo pozneje tudi izvajati in to dosledno tudi kadri v komunah in pa v našem okraju.
Zavedati pa se moramo, da tega ne moremo rešiti v štirinajstih dneh. Proti taki psihozi se je treba boriti' in to tako, da je treba te stvari pravilno pojmovati in jih tudi pravilno reševati. So tu stvari, ker jih lahko in ker jih lahko, jih tudi moramo reševati in hitro rešiti. Toda še več je takih nalog, takih pro-
(Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 24. MAJA
3
Vladimir Nazor:
TOVARIŠ TITO
Kar bilo je pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito,
Tito.
Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito in ustvaril silno reko naš tovariš Tito,
Tito.
Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito,
Tito.
 NAJLEPŠA
RESNIČNOST
Med tovarišem Titom in zastopniki pionirjev iz raznih krajev dežele je, kakor po navadi, tekel živahen pogovor. Tovariš Tito je bil vesel, ko je slišal, da se medsebojno obiskujejo, da gredo eni k drugim in da v raznih oblikah razvijajo vzajemne prijateljske zveže.
To pa je ravno dobro, so uganili otroci njegovo misel, zakaj mlajšim se utegne zdeti vse, kar imamo danes, kot nekaj, kar je od nekdaj bilo tako, in kot nekaj, kar nikoli ne more biti drugače. Tako se lahko zdi otrokom. In je prav, da se jim tako zdi.
Zaradi tega je tovariš Tito tudi ob tej priliki otrokom rekel, da sta skovala bratstvo in kel, da sta se skovala bratstvo im enotnost naših narodov v boju in da nas je to veliko
stalo. Bratstvo in enotnost — to je danes najlepša resničnost naših dni. Toda to ne pomeni, da ju ni treba več braniti in razvijati dalje.
Zatorej:
— morate utrjevati prijateljstvo in tovarištvo med seboj in izkoristite v ta namen vse možnosti, — je svetoval pionirjem tovariš Tito.
Od otrok pričakujemo danes še več. Otroci morajo zdraviti
tudi tisto, kar ni dobro in kar je ostalo iz prejšnjih časov.
Tega, kar je ostalo kot slaba dediščina iz preteklosti, ni mogoče zlahka in hitro odpraviti. Ker se je stoletja kopičilo, je vse to moč odpravljati le postopoma.
To so bile misli, ki jih je tovariš Tito približal otrokom s preprostimi besedami.
—	Se danes jih je nekaj,— je rekel, — ki ne želijo, da bi bila naša dežela enotna in trdna.
Zato stavi tovariš Tito velike upe v otroke. Od njih pričakuje, da bodo od mladih nog gojili vse tisto, kar je v naši deželi najbolj dragoceno — enotnost ljudstva.
—	Cim trdnejša bo naša dežela od znotraj, tem bolj nas bodo spoštovali zunaj. Majhna
dežela smo, a se vendarle, če je potrebno, borimo tudi z velikimi. Nekateri bi nas radi spravili na kolena, toda mi se ne damo, prav zato, ker smo enotni.
Te besede tovariša Tita so spominjale na njegove misli iz nekega drugega pogovora z otroki:
—	Vem, da ste še majhni,— je rekel takrat, — in da ne morete razumeti vsega, kar se danes dogaja po svetu. Nekaj pa vendar že lahko dojamete: enotnost ljudstva pomeni v dandanašnjem svetu veliko silo, ki omogoča posameznim deželam — in jaz imam pri tem v mislih posebno male dežele — da se uprejo raznim napadom od zunaj in da ohranijo svojo neodvisnost in svoj mirni razvoj.
Toda za te spomine ni bilo veliko časa.
Prav ta trenutek so mu predstavili pionirje iz Hrvatske in Tito jih je vprašal:
—	Kako se počutite v Beogradu?
—	Dorbo! — so mu odgovorili.
—	Tudi jaz mislim, da bodo vas in vse druge tu lepo sprejeli in se boste vrnili z lepimi vtisi.
In je nadaljeval
—	Beograd je zaradi staršev, ki delajo v njem, zbirališče otrok 'iz vseh naših republik. To naj bi bila tudi taka skup nosit, v kateri se bo prijetno počutil slederni pionir, iz katerega koli kraja naše dežele bi že prišel sem v goste ...
V tem, ko govori te besede in opazuje, kako pozorno spremljajo otroci njegove nasvete, se mu vidno začrtuje veselje na vedrem licu. Kakor neka) trenutkov poprej, 'ko je lahko neposredno nagovoril skupino dečkov in deklic iz Prištine, je tudi zdaj rekel:
—	Vi imate največ možnosti, da gojite bratstvo in enotnost!
S TITOM V MAJU
BIL SEM GOST PREDSEDNIKA TITA
Med štirimi pionirji iz Pomurja, ki so lani ob Dnevu mladosti čestitali predsedniku Titu k rojstnemu dnevu, je bil tudi učenec VIII. razreda osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. Takole opisuje svoje srečno doživetje Franc Rauter, v »Mladem Prleku« — glasilu pionirjev šole I. Cankarja:
Zjutraj, 22. maja smo se z motornim vlakom odpeljali iz Ljutomera. Na Pragerskem so se nam (pridružili pionirji iz Maribora in okolice. V Zidanem mostu pa še ostala delegacija, ki se je pripeljala iz Ljubljane.
Iz Zidanega mosta smo se odpeljali dopoldne, a že ob petih popoldne smo bili v Beogradu. Tu smo izstopili in se s tremi avtobusi odpeljali v pionirsko mesto, (kjer smo prenočili. Prenočevali smo skupno s Črnogorci.
Drugi dan ob šestih smo vstali in se najedli. Okoli osme ure so prišli po nas štirje avtobusi. Odpeljali smo se v delovni kabinet maršala Tita, a od tam v "Beli dvor". Tukaj nas je sprejel tovariš Tito. Kako srečni smo bili, ko smo ga zagledali. Potem ko smo vsi čestitali maršalu Titu, smo bili pogoščeni. V "Belem dvoru" smo se mudili dve uri. Vsaka delegacija se je pred odhodom še slikala s predsednikom Titom. Ko smo odhajali, je še vsak prejel bonboniero. Z avtobusi smo se vrnili v pionirsko mesto. Tam smo imeli kosilo, nato pa smo se odpeljali na ogled mesta. S posebno pozornostjo smo si ogledali muzej NOB na Kalamegdanu in pa zidovje te stare srednjeveške trdnjave. Ogledali smo si tudi živalski vrt.
Ker smo izvedeli, da bo naš vlak odpeljal iz Beograda šele ob pol enajstih ponoči, smo ostali v mestu. Kako veličasten je bil pogled na naše glavno mesto ponoči! Vsa okna so žarela v svetlobi luči, le nad izlivom Save v Donavo je ležala noč.
Okoli devete ure smo odšli proti postaji. Spotoma smo še v neki gostilni večerjali. Ob pol enajstih pa nas je vlak odpeljal proti Sloveniji.
IVAN KREFT: PREDVOJNA SREČANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV S TOVARIŠEM TITOM
Josip Broz je spoznal Slovenijo že zelo zgodaj, saj je kot otrok malokmečke družine že v šolski dobi odšel od doma ih sicer k svoji teti Ani Kolarjevi v Podsredo, kjer je obiskovali 5. razredi ljudske šole.
Pred dopolnjenim dvajsetim letom (l. 1911.) ga je pot za kruhom pripeljala v tovarno Titan pri Kamniku. Delal pa je tudi v Strojnih tovarnah in livarnah (Tönnies) v Ljubljani. Pred tem pa je bil v Sisku, kjer se je izučil ključavničarske obrti, pa tudi v Zagrebu, na Češkem ih drugih deželah Avstrije.
Kot delavec-kovinar se je začel udejstvovati v revolucionarnem gibanju že pred prvo svetovno vojno.
Po vrnitvi iz ruskega ujetništva ob koncu prve svetovne vojne je postal član KPJ ter organizator partijskih organizacij po raznih mestih in industrijskih središčih Hrvaške, zaradi česar so ga preganjali in zapirali. V Partiji se je od vsega začetka boril proti frak-
cionaštvu, ki se je zelo razpaslo. Znan je njegov nastop na partijski konferenci zagrebške organizacije februarja 1928, ko je, braneč enotnost proti frakcionaštvu bil izvoljen za sekretarja zagrebškega MK. CK KPJ pa ga je določil za namestnika organizacijskega sekretarja CK KPJ. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil oktobra leta 1927 v Oguli-nu Obsojen na 7 mesecev zapora. Ker se je pritožil, mu je Kasacijsko sodišče v Zagrebu
zmanjšalo kazen na pet mesecev pogojno. 14. novembra 1928 pa je bil obsojen na 5 let robije, ki jo je prestajal v preiskovalnem zaporu v Zagrebu in v kaznilnici v Lepoglavi od 30. januarja 1929 do 7. maja 1931, ko je bil premeščen v mariborsko kaznilnico, od koder so ga orožniki 14. novembra 1933, po prestani robiji, eskortirali k Sudbenemu stolu v Ogrni i n zaradi odsluženja petmesečnega zapora, na katerega je bil obsojen, kakor že omenjeno, leta 1927 pogojno.
Po prestani kazni marca 1934 ga je policija konfinirala v Kumrovcu, ki ga je kmalu zapustil in živel ilegalno v Samoboru. Po Sklepu PK KPJ za Hrvaško je odšel na Dunaj, o dkoder se je vrnil v avgustu kot kooptiran član Politbiroja CK KPJ. Kot tak pomaga pri važnem partijskem delu v Sloveniji. Septembra 1934 se je udeležil v škofijskem gradu v Goričanah pri Medvodah Pokrajinske partijske konference na kateri so bili sprejeti po-
membni sklepi za nadaljnji razvoj revolucionarnega gibanja in usposabljanja KP. Na tej konferenci se je tov. Tito prvič srečal z mnogimi slovenskimi komunisti. Kmalu potem, oktobra 1934, je bil prisoten na sestanku, na katerem je bil Ivan Maček- Matija izbran za sekretarja PK KPJ za Slovenijo. Ta sestanek je bil v dvoriščni stavbi hiše Lineta Žagarja v Ljubljani na Resljevi cesti.
24. in 25. decembra je bil navzoč državni kon-
ferenci KPJ pri Ziherlovih, na kateri so sprejeli sklep o ustanovitvi KP Slovenije in KP Hrvatske. Ker je bilo to v času najhujšega protikomunističnega terorja, je jasno, da je posebno 1. 1934 im 1935, ko je ostal v Ljubljani enkrat kar tri mesece nepretrgoma, moral pogosto menjavati bivališče in iskati zavetje razen pri Ziherlovih še po drugih ljubljanskih stanovanjih: tako na primer v Aškerčevi ulici 13, v suterenu Furlanove vile ter pri
Leskošku Francu-Luki v Ciglerjevi ulici 41 in drugod v Ljubljani.
Izven Ljubljane pa je bil najpogosteje pri že omenjeni teti Ani Kolarjevi v Podsredi, odkoder je vzdrževal stike z zagrebško organizacijo in PK za Slovenijo, katerega je pomagal usmerjati in krepil borbenost slovenskih komunistov. Mnogi važni sestanki ter konference so bili v tem času na domačiji njegove tete ali pa kje v bližini. Tako, na primer, v zgodnji pomladi 1936
leta partijska konferenca, ki je presegla slovenski okvir, saj so na tej konferenci bili zvečine delegati iz drugih pokrajin, samo nekaj jih je bilo iz Slovenije. Potem je pozno jeseni leta 1936 prav tam sledil sestanek s tovarišem Leskoškom, Šušteršičem in drugimi, v začetku 1938 l. pa zopet več ja konferenca delegatov da Slovenije in drugih jugoslovanskih pokrajin. To je bila zadnja pomembna partijska konferenca na domačiji Titove
tete. Naslednja konferenca je bila namreč na Veliko noč 1938 v Št. Pavlu. To je bila konferenca KPS, na kateri je Tito poudarjal važnost vodilne vloge KP v boju proletariata in demokratičnih ljudskih množic za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev. Po partijskem sestanku pri Št. Lenartu nad Trbovljami je bilo istega leta (1938) še partijsko posvetovanje v Tacnu pod Šmarno goro v hiši Mihe Novaka.
Tov. Tito je sodeloval tudi pri nadaljnjih partijskih kon-
ferencah in sicer 1. 1940 v Leskovcu pri Krškem ter v Voglah nad Vinjem pri Lazah v Judeževi domačiji, ki so jo Nemci leta 1941 požgali. V čas pred to konferenco pada sestanek Tita, Kardelja, Kidriča in Šušteršiča v hosti v bližini vasi Ježa ob Savi.
Titovo veliko požrtvovalnost karakterizira okolnost, da je na mnoge sestanke prihajal kot ilegalec naravnost iz inozemstva.
V razdobju od leta 1937, ko je prišel Tito na čelo KPJ, do leta 1941, ko je bila Jugoslavija napadena od zunaj, se je po Titovi zaslugi Partija organizacijsko učvrstila, njene vrste so se strnile in poenotile, dvignila pa se je tudi idejno. Z jasnim programom in pravilno partijsko linijo, ki ju je KPS črpala iz Titovih navodil in iz Manifesta Ustavnega kongresa KPS na Čebinovem (18 aprila 1937), je dobro pripravljena pričakala dogodke leta 1941.
»STE IZKLICALI MARŠALOVO IME?«
Gornjeradgonski pionirji — pevci so doslej uresničili že marsikateri načrt. Največkrat ni bilo težav, nekajkrat so bile, kak načrt pa je bil celo prekrižan. Tako tudi turneja med pomurskimi izseljenci v Franciji, za katero se je najbolj trudila podpredsednica Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice tov. Zima Vrščaj. Turneja ni mogla biti uresničena, ker bi terjala prevelika finančna sredstva, ki pa jih ne bi zmogla niti Izseljeniška matica niti naši izseljenci. Če bi sleherni načrt uspel, bi bilo našim mladim pevcem res prelepo. Da bi bilo razo čaranje manjše, o svojih večjih načrtih, ki lahko spodletijo, mnogo ne pripovedujejo. Spomine na že uresničene načrte pa kaj radi obujajo.
Čeprav so radgonski pionirji prepotovali že tisoče in tisoče kilometrov, ni bilo doslej no-
bene večje nesreče. Če nekdo vesel skoči iz stoječega vlaka gostiteljem nasproti in si pri tem zvije nogo, kakor se je zgodilo lani v Bileći, ni tako hudo, saj je bilo po dveh dneh že zopet vse v redu. Kljub temu so starši vedno zaskrbljeni in ko njihovi otroci odhajajo na dolgo pot, ponovno tožijo, češ, če bo naš otrok na potovanju tak kot je doma, ga boste kmalu imeli dovolj in naj'brže poslednjič dovolite, da gre z vami. Toda res je, da zaradi slabega obnašanja na turneji ni bil še nihče izključen iz pevskega zbora, prej zaradi tega, ker je doma izostajal z vaj. Brez vaj seveda ni dobrega pevskega zbora, s slabim pevskim zborom pa na turnejo ne moreš in ne smeš Doslej pa pevski zbor še ni prišel v zadrego, niti zaradi slabe točke v svojem programu, niti zaradi slabega obna-
šanja.
Veliko zanimanje, ki ga kažejo naši pionirji-pevci za kraje, ki jih obiščejo, pa je domačinom gostiteljem še posebno všeč. Vprašanj ni ne konca ne kraja (in gostitelji so včasih z odgovori celo v zadregi Ko so maja leta 1958 obiskali Zvezno ljudsko skupščino, kjer nas je sprejel podpredsednik tov. dr. Pajo Gregorič, sem zaradi nekaterih vprašanj prišel v zadrego tudi jaz. Tovariš podpredsednik je s svojimi izvajanji vzbudil pri mladih poslušalcih veliko zanimanje za delo skupščine, ni pa se mogel z njimi dalje zadržati, ker je imel neodložljive opravke. Zato jih je prosil, naj si sami postrežejo, po skupščinskih prostorih pa da jih bom že vodil jaz skupno z nekaterimi skupščinskimi uslužbenci. Ko smo stopili v dvorano zveznega zbora, kjer so tudi skupne seje obeh zborov pod predsedstvom tovariša Petra Stamboliča., so se pionirji takoj spomnili, da še ni bilo dolgo tega, kar so v časopisih brali o prvi seji skupščine četrtega sklicali, o volitvi predsednika republike, pa so hoteli vedeti.
kako je ta volitev potekala. Se več, kako je potekala cela prva seja v celoti. Se to so hoteli vedeti, kje je na primer sedel predsednik skupščine, tovariš Peter Stambolič. Na vsa taka in podobna vprašanja ni bilo lahko odgovoriti. Najprej sem jim moral povedati, da po skupščinskem po-
slovniku prvi seji predseduje najstarejši poslanec To je bil dr. Ivan Ribar. Nato skupščina izvoli dva zapisnikarja in verifikacijsko komisijo. Ko verifikacijska komisija potrdi ve1javnost mandatov, je skupna prisega.
Pri mojem pripovedovanju so se tu vmešali uslužbenci skupščine in dejali, naj povem še to, da sledi skupni prisegi (Nadaljevanje na 6. strani)
Radgonski mladinski pevski zbor pod vodstvom Manka Golarja v gosteh pri tovarišu Titu
POMURSKI VESTNIK, 24. MAJA
4
NAJDRAŽJE
Čestitke
Tovariš Tito se ustavlja pri svojih gostih. Rad bi se usta vil pri vsaki delegaciji in se pogovoril z njo. In komaj sede k eni mizi, že se nestrpnost in rahel nemir preselita na skupimo pri sosednji, mizi. Pogledi tovariša Tita govorijo, da vidi vse to in da ne bi rad, da bi bilo čakanje nestrpnih sosedov predolgo. Vendar tudi teh, s katerimi je začel pogovor, ne more tako hitro pustiti.
—	Še štiri mize so ostale, ga opozori nekje pri koncu tovariš, ki mu je na skrbi red in program sprejema.
—	Vse bom obiskal, — odgovori tovariš Tito in pristavi: — enkrat na leto pridejo k meni.
—	Vselej sem zelo vesel, — ogovori nato navzoče, — kadar me obišče večje število pionirjev. A vidite, to je v glav nem enkrat na leto, kajti žal nimam možnosti, da bi bilo večkrat.
Želi si, tako je rekel, da bi bilo takih srečanj več na leto ali da 'bi. prišlo vsaj več pionirjev. In je pojasnil otrokom okrog sebe, zakaj bi bil tega vesel.
Vtisi iz mladih let ostanejo vse življenje. Zato bi vam rad povedal, kakšni morajo biti naši pionirji in naši mladi ljudje nasploh in kako se morajo pripravljati za življenje. Rad bi pa tudi, da bi naši otroci mislili nekoliko več o vsem, kar je bilo ...
Potlej je tovariš Tito rekel, da dandanes ne zahtevamo, da bi bili otroci takšni, kakor so bili nekoč. Daleč od tega. Ven dar pa morajo vedeti, kako so se nekoč, takrat, ko je še on bil majhen, pa tudi pozneje, vse do zadnje vojne, njihovi vrstniki v vseh krajih naše dežele usposabljali za življenje z lastno močjo. Sami: so si utirali pot v življenje. Tudi sam je v petnajstem letu odrinil po svetu brez vsakršne pomoči in podpore.
Rad bi, da bi naši otroci pogosteje mislili na daljnjo minulo preteklost, da bi znali ceniti to, kar imajo danes. Rad bi, da bi bil sleherni njihov dan lepši. To je videti tudi te skrbi, da bi se njegovi gostje počutili kar najbolj prijetno. Kot gostitelj pride tovariš Tito po navadi precej pred otroki v Beli dvorec. Z urnimi koraki obide prostore, pregleda, ali je vse v redu, in pokuka tudi na vrt: če je sončno in toplo, so mize pripravljene tudi tam. Pa tudi kadar
pridejo gostje, je nenehoma na nogah: spodbuja jih, naj si postrežejo, z ostrim pogledom preleti vse, ali ni nemara kateri ostal brez stola. Videti je tudi, kako kdaj pa kdaj zahteva, naj še kaj prinesejo ali naredijo.
Otroci pa že leta in leta med prvimi čestitajo tovarišu Titu za rojstni dan. Ob neki priliki je rekel:
— Dragi moji mali prijatelji!
Povedati vam moram, da so mi vaše čestitke vedno najdražje, kajti vi ste naš up, naša prihodnost. Vaša naloga je. da branite tisto, za kar smo sami borili, in da nadaljujete naše delo.
S P O M I N
Vprašal me je nekoč neki tujec, če smo vedeli, ko smo prvikrat srečali Tita, da je to genialen človek, če smo ugotovili, da spada med tiste ljudi, ki se jih bodo spominjali rodovi, kajti takšnih ljudi se ne spominja samo živeča generacija. Prav tako se jih ne spominjamo samo eno stoletje, temveč takšna imena pridejo v zgodovino, v kateri bodo ostala za vse čase.
Postavlja se vprašanje: Ali se tega danes zavedamo? Morda ne popolnoma.
Kadar govorimo pohvalne besede o velikih politikih, ki so na oblasti, ljudje pogosto podvomijo v njihovo vsebino. Takšen je pač ta današnji človek. Toda kadar nanese beseda na Tita, govore o njem z zanosom tudi tisti, ki so ga šele spoznali, bodisi tuje ali ljudstvo bližnjih in sosednjih držav. Prav tako se navdušuje nad njim tisoče in tisoče ljudi, čeprav ga še nikoli niso videli in ga verjetno tudi ne bodo. Tito je postal za ljudi
že legendaren. In kako potem ne bi nas, ki smo njegovo edinstvenost med prvimi osebno doživeli, ganili vsak spomin nanj.
Njegov lik človeka kar vleče k nekim lastnim zaključkom, k iznašanju nekih izkušenj, bodisi osebnih, življenskih, zgodovinskih ali objektivnih. Kljub zgodovinskemu tempu razvoja se moram povrniti nekaj let nazaj in spregovoriti o tem človeku, kot o nekom od nas. Toda čeprav bi hotela govoriti o navadnem človeku, ne bi uspela, ker je že tedaj, od nekdaj bil svojstven.
Prvikrat so mi pokazali tovariša Tita v Zagrebu 1940. leta. Z Vladom Ribnikarjem sva prinesla v Zagreb kovček s partijskim materialom. Na kolodvoru so naju čakali tovariši, kot je bilo dogovorjeno. Izročila sva kovček in odšla v hotel. Drugi dan bi se moral Vlado sestati s tovarišem Titom. Meni so še tega večera pokazali Tita, ki je sedel v spodnjem prostoru Gledališke kavarne. Kavarna je bila močno polna; ljudje so prihajali, se gibali sem ter tja in odhajali. Vsak trenutek mi je tovariša Tita nekdo zaklanjal. Pogovarjal se je z nekom, katerega nisem poznala, a jaz sem opazovala njegovo obličje. "Zelo lep
je", sem dejala, kar je bil nenavaden komentar za ilegalnega delavca, katerega življenje je neprestano postavljeno na kocko. Na pripombo ni nihče odgovoril. Prepričana sem bila in si zamišljala, da je vodja ilegalnega gibanja čisto drugačen. Mogoče si ga mnogi zamišljajo še danes tako kot jaz tedaj. Tito je bil neverjetno privlačen človek, prijetne zunanjosti, kakršno imajo redki ljudje. Iz tega naravnega nastopa je sijali neka odločnost. Takšni niso vsi ljudje. Prav tako niso bili takšni vsi ilegalci. Nekatere od njih sem tedaj že poznala. Njihova osnovna značilnost je bila zadržanost in celo zaprtost vase.
Tito je svojstven primer. Njegova zunanjost ni kazala tipičnega ilegalca, kot tudi pozneje ne tipičnega vojaka.
Pozneje sem ga ponovno videla in se z njim osebno spoznala. Vlado ga je povabil na kosilo meseca maja 1941. leta. Ker so bili pri nas slučajno tudi moji starši, ga je predstavil: "Inženir Petrovič iz Zagreba" .Kot da bi nas poznal že vrsto let, se je spustil tovariš Tito z nami v pogovor o različnih stvareh.
Tedaj se je v Beogradu mnogo govorilo o pokolu Srbov na Hrvatskem. Sem so prihajali begunci. V mestu je bilo videti fotografije iznakaženih trupel. Tudi mi smo pri mizi govorili o tem zverinskem dejanju in se zgražali. »Tega ni krivo hrvatsko
ljudstvo«, je tedaj rekel Tito čisto preprosto. »In vsi bodo spoznali, da hrvatski narod za vse to res ni kriv«.
Dobro se spominjam, kako je pozneje v pogovoru rekel, da bodo jugoslovanski narodi premagali vse sovražnikove sile. Te besede so se lahko zdele mnogim, po tako hitrem zlomu jugoslovanske države, nekoliko čudne. »Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, to je nova sila, ki bo zmagala«, je rekel. Kolikokrat sem se spomnila tega. Prav to je bilo pozneje, v času vojne, najvažnejše politično geslo. Tako se imenuje tudi eno od največjih odlikovanj. Na temelju bratstva in enotnosti je zgrajena vsa naša država. Tito je uporabil pred menoj to zgodovinsko formulacijo tako mimogrede nekega majskega dne 1941. leta na kosilu pri njemu nepoznanih ljudeh.
Njegova prepričanost, mirnost in prav posebno vedrina, ki je bila tako nasprotna naši pobitosti, zaskrbljenosti in strahu, je delovala v teh težkih dneh okupacije, v katerih smo občutili pravo moro, popolnoma nenavadno. Cim je Tito odšel, je tudi moj oče vprašal: »Kdo je ta nenavaden človek?« Da, prav tako.
Pozneje sem dobro spoznala tovariša Tita, ker je večkrat prihajal in celo nekaj časa stanoval pri nas. Spal je v sobi našega najmlajšega sinu. Ljubil je vrt, od koder je imel s terase lep razgled na Beograd. Zalotila sem ga večkrat, kako je sedel skrit v zelenju našega, nekoliko zapuščenega vrta, kjer je bral in pisal. Morda je že tedaj hrepenel po svobodi v gozdovih, saj mu je tudi to gosto grmovje pomagalo, da je pozabil na ulice, polne okupacijskih sil. Njegove zveze z narodnoosvobodilnim gibanjem po vsej državi so bile zelo dobre. Tudi naša hiša je bila javka. Videla sem drobno napisane lističe in njihov pepel v pepelniku. Tedaj sem tudi jaz že bila kurirka in prenašala poročila v škatlici od vžigalic. Vse to se mi je zdelo preprosto in razumljivo.
Tovariš Tito se je v naši hiši sestajal z mnogimi svojimi sodelavci. Sem so prihajali tovariš Rankovič-Marko, kot so ga vsi imenovali in tovariš Kardelj, katerega smo klicali za učitelja Ivana. Prišlo je do mnogih srečanj tudi z raznimi drugimi tovariši. Takšni sestanki so bili dobro pripravljeni in so se točno pričeli. Disciplina je bila zelo dobra. Pri vseh ljudeh je užival Tito veliko avtoriteto in nihče si ni upal zamuditi. Lola Ribar, ki je bil tedaj vodja mladine, je bil pravi veseljak, ki je rad igral z otroki nogomet in celo kopal se je z njimi v čisto majhnem otroškem bazenu na vrtu, toda samo, če je vedel, da Tito ne bo prišel. »On ne bi ničesar rekel, toda izpadel bi kot neresen«.
Kako neresen, saj je nosil Lola revolver v žepu in bil pripravljen, da drago proda svoje življenje, kot vsakdo izmed njih. Zares, tudi Lola ni izgledal kot tipičen Ilegalec.
Mogoče bi nekdo rekel, kako je bilo vse to nevarno: vodja gibanja in Partije ter njegovi sodelavci žive v hiši, ki stoji v eni izmed slepih ulic na Dedinju; pri vhodu v ulico stanujejo nemški oficirji in preko ceste, na bulevaru, se sprehaja agent v civilni obleki. Najzanimivejše pa je seveda tole: Po odhodu tovariša Tita v partizane, meseca septembra 1941, so na ovinku slepe ulice in to tam, kjer se obrne proti naši hiši, postavili dva agenta, ki st a čepela v nekem vrtu za žico skoraj tri tedne. Toda ravno tedaj ni k nam nihče prihajal. Tako sta prenehala z ogledovanjem, a pri nas so izvršili preiskavo. Pobrali so knjige, založbe Nolit, »Kapital« in še nekaj drugih na pol ilegalnih brošur. Toda tistega, kar je bilo skrito, niso našli. V klopi na terasi, ki je stala ob zidu, je bilo mnogo partijskega materiala, na podstrešju ilegalne legitimacije, a na vrtu je bila zakopana železna skrinja s partijskim denarjem. Ničesar od tega niso na šli niti tedaj, niti pozneje. Kmalu po tej prvi preiskavi so zaprli mojega moža.
Toda nam se vse to ni zdelo prav nič nevarno. To je bil edini in mogoč način življenja. Mogoče zato, ker se je vse odvijalo kot v neki naprej napisani šahovski igri, kjer samo vlečeš poteze. Takšna je bila tudi tista zgodovinska seja Izvršnega komiteta, 4. julija 1941. leta. Kljub špijonom in Beogradu, polnem vojaštva, so šli mimo agentov mnogi ilegalci, se zbrali v hiši in imeli sejo. Kaj to ne zveni danes skoraj nemogoče? Vendar se je delalo na tem, da vsakdo nekaj naredi. In naredilo se je. Prav atmosfera prijateljstva in solidarnosti je družila ljudi, Ni te zapustil občutek, da skrbi nekdo tudi za tebe. Spominjam se, koliko so naši tovariši mislili na naše otroke, kako so skrbeli za njihovo varnost in kako so vsako kočljivo vprašanje pazljivo reševali.
Biti blizu ljudem, bili njihov, to je bila odlika tovariša Tita. Morda so ga prav zaradi te njegove lastnosti povsod ljubili. In verovali so mu. On je razumel ljudi in nekako hitro ugotovil, kaj najbolj potrebujejo.
Ko je meseca septembra l. 1941 odšel iz našega doma v partizane, nam je bilo v Beogradu težko, dolgočasno. Meseca oktobra je našo hišo obkolil Gestapo in jo temeljito preiskal. Smešno se mi je zdelo njihovo preiskovanje na vrtu. Kako naj bi se spomnili dvigniti velik kamen pod potjo, nad katerim je rasla trava in plevel. Tudi na podstrešju niso ničesar našli. Odgnali pa so mojega moža.
Sele v začetku 1943. leta smo iz beograjske ječe (moj mož je bil po štirih mesecih in pol, dan v hišni pripor) ilegalno prišli na osvobojeno ozemlje in se oddahnili. Ko sem spet zagledala tovariša Tita, se mi je zdelo, da sedaj ne bo več tako težko Vesela sem bila, ker bom delala v njegovi bližini. To drugo obdobje vojne je bilo za nas mnogo lažje kot oni neminljivi meseci okupacije, ko so nam samo začasne ilegalne zveze lajšale življenje.
Pozabljali smo na vse, že ko smo v »Proleteru« brali članek, ki je bil podpisan s T. T.
Tako bi lahko tistemu, ki sprašuje, če smo vedeli, da je Tito izjema, odgovorila: »Zares smo to vedeli«.
Jara Ribnikar, avtor romana »Zmaga in poraz« — Pomurska založba 1961 — je za praznično številko našega lista ob Dnevu mladosti prispevala sestavek o srečanjih s Titom — »Spomin«.
SPOMLADI ZAPOJO PTICE
S pionirji, ki so bili ta dan njegovi, gostje, je tovariš Tito stopil na vrt. Vedel je, da jim bo naredil največje veselje, če jim bo pokazal nekaj divjih živali in ptic, ki jih ima.
Ko se je tako sprehajal s svojimi obiskovalci, se je najprej zaustavil pred kletkami z zlatimi in srebrnimi fazani.
—	To so nadvse lepe ptice,
—	jih je opozoril nanje tovariš Tito, — posebno samci s svojim pisanim perjem in dolgimi repi.
Nemara so imeli ti dečki in deklice priložnost že v naravi videti fazana, ki je prebivalec tudi nekaterih naših gozdov in eden najlepših njegovih okrasov. Iz prirodopisa, ki se ga učijo v šoli, pa jim je bržkone že bilo tudi znano, da je več vrst teh lepih ptic. Nobenemu izmed njih pa se niti sanjalo ni, da bo od tovariša Tita osebno slišal razlago o njih.
—	Vidite, otroci, to so srebrni fazani, tisto tam pa zlati fazani. Toda zdaj so še mladi in jim je le glava nekoliko porumenela. Šele v tretjem letu bodo dobili svojo pravo zlato barvo.
Potlej pa jim je tovariš Tito pokazal pave:
—	Na te sem malo jezen. Zgodaj zjutraj me budijo. Vendar me to ne ovira posebno,
—	je pristavil in se smehljal
Na položnem pobočju je za
trenutek postal. V gostolenju
mnogih ptic je prepoznal tudi slavčevo pesem. Široka je bila skala prijetnih zvokov slavčevega glasu. Naj ga človek posluša še tako dolgo, se mu zdi, da se nikoli ne ponavlja. Potem ga je tudi najlaže prepoznati..
O pticah pevkah bi otroci radi še kaj slišali.
Tovariš Tito je rekel, da so koristne ne samo zavoljo tega, ker pokončujejo škodljive žuželke in tako varujejo naše vrtove ni sadovnjake. V veliko zadovoljstvo so nam tudi s svojo prijetno pesmijo. Zato je resno pokaral tiste brezsrčneže, ki z zračno puško ali s svojimi fračami ubijajo te naše plemenite ptice, ki želijo živeti tu, ob človeku,
—	Nikakor ne morem razumeti, — je rekel z jezo v glasu, — kako je moč ubiti tako lepega pevca, kakor je kos.
Celo otroci, ki še ne hodijo v šolo, vedo, da je kos odličen pevec. Ta ptica nikoli ne odide daleč od naših hiš. S svojo pesmijo pa se oglasi že v februarju.
Otroci, ki imajo radi ptice kakor tovariš Tito, si bodo gotovo zapomnili tudi te njegove besede:
—	Mene imajo ptice rade in rade pridejo k meni. Pozimi jih hranim, zato pa mi spomladi prepevajo. In ne samo to. Tudi sadno drevje varujejo pred gosenicami.
Zgodbe »Najlepša resničnost naših dni«, ».Najdražji spomini« in »Spomladi zapojo ptice« so iz knjige Blaža Mandiča »S TITOM V MAJU« — Državna založba Slovenije 1962.
POMURSKI VESTNIK, 24. MAJA
5
Imamo vse pogoje, da odpravimo težave
(Nadaljevanje z 2. strani)
to dosegli in da do tega mora priti. Vendar pa ni treba, da bi se zaletavali pa da bi nam morje segalo do kolena. Ne, napredovati moramo lepo, napredovati moramo postopno, ustrezno našim možnostim, in pri tem vedno skrbeti za perspektivo pri sprejemanju odločitev in pri delu. Ob tem moramo upoštevati notranjo organizacijo, preskrbo, potrošnjo in vse drugo. Vi morate naše tržišče proučevati, doslej ga še nismo. Se manj proučujemo tržišče v tujini, denimo v Afriki ali v Aziji. Naši ljudje na to takorekoč ne pazijo. To velja predvsem za naša izvozna podjetja, ki jih je preveč a ki tega ne proučujejo zadosti. Kaj delajo pogosto ta podjetja? Dostikrat skrbijo samo za to, da bi enkrat nekaj ulovila, potem pa — kakor bo, bo. Vendar pa tako ne gre. Mi se tako kompromitiramo. Zato tudi pravim, da je treba proučevati notranje tržišče in notranje potrebe, potrebe naše notranje potrošnje, prav tako pa tudi možnosti za izvoz, da se ne bi zgodilo, da bi na domačem tržišču primanjkovalo določenega proizvoda, ampak da bi zagotovili bolj normalno oskrbo tako notranjega tržišča kot zadovoljitev izvoznih potreb.
Znotraj naše dežele lahko konkurirate drug drugemu, zunaj nje pa nikakor. Če delate to v tujini škodujete vsej naši skupnosti. Ali ste me razumeli? V tujini morate nastopiti enotno. Tu morate biti enotni. Konkurenca znotraj naše dežele bo koristila našim navadnim ljudem, potrošnikom, zunaj naših meja pa nikakor ne delajte več tega. To ste počeli doslej. Lahko bi vam navedel sto in sto primerov, naravnost drastičnih primerov, zaradi katerih sem bil pogosto besen. Toda odslej tega ne bomo več trpeli.
Ob koncu naj še enkrat poudarim, da je zelo važno, da se sedaj ne ozirate na različne zgodbe o direktorjih, o tem ali onem vodilnem človeku, ker je v teh zgodbah marsikaj sovražnega in zlohotnega. Nikar se ne ozirajte na to, ampak delajte skupaj z nami vse, kar morate. Večina vas ste tudi komunist. Dolžnost vseh vas je, prizadevati si kar se da, da bomo čimprej in čim lažje premagali to obdobje našega razvoja in te začasne težave. Zato imamo vse potrebne pogoje, ker nismo več tako revni kot smo bili. Toda mi moramo, kot sem dejal, (d praviti določene anomalije, ki obstajajo, čeprav le-te niso bile poglavitni vzrok za težave, ki so se pokazale. Kot vemo, so na to delovali tudi določeni zunanji činitelji, ki jih moramo tudi čimprej obvladati. Želim vam, da bi dosegli pri tem veliko uspehov!«
NA ATLETSKIH STEZAH — NA ATLETSKIH STEZAH — NA ATLETSKIH STEZAH —NA ATLETSKIH STEZAH 
ATLETSKI TROBOJ: SLOGA — ELAN — SAG PTUJ
SLOGA IN ELAN
V soboto 19. (maja je bilo na stadionu pri soboški gimnaziji doslej v Pomurju največje atletsko tekmovanje v letošnji sezoni. To je bil pravzaprav atletski troboj z udeležbo Športnega aktiva gimnazije iz Ptuja ter društev Sloge (učiteljišče) in Elama (gimnazija) iz Murske Sobote.
Moški so tekmovali v sedmih disciplinah in ženske v šestih.
V moški konkurenci je prepričljivo zmagala ekipa Sloge z 8495 točkami pred SAG-om iz Ptuja z 8284 in Elanom s 7921 točkami. Med ženskami je z veliko premočjo zmagala ekipa Elana, ki je dosegla 7341 točk pred Slogo s 6928
točkami, SAG pa je bil s 4714 točkami šele tretji. V skupni razvrstitvi je vrstni red nekoliko spremenjen: prva je Sloga s 15.423 točkami, tik za petami ji je Elan s 15.262 pred SAG-om z le 12.998 zbranimi točkami.
Rezultati v posameznih disciplinah: Moški — 100 m: Husar (S)
11.8; 300 m Maučec (S) 40.7; 1000 m: Maučec (S) 2:56.8; krogla: Gyorfi (E) 13,33; daljina: Galič (E) 5,72; višina: Primorac in Carli (oba P) 165; 4x100 m Sloga 48.6.
Ženski —	60 m: Kerčmar (E)
8.5; 400 m: Edelsbruner (S) 1:07.0; krogla: Grmič (E) 10,80; daljina: Štampar (E) 4,42; višina: Hajdinjak in Kerčmar (obe E) 130; 4 x 100 m: Elan 35.4.
Tekmovanje se je pričelo z majhno zamudo, toda kljub temu je potekalo brezhibno in organizatorja — ŠŠD Elan lahko samo pohvalimo. Kot prva točka je bila na sporedu tek na 100 m, ki pa ni bil zanimiv. Omeniti je treba dober čas, ki ga je dosegel Husar z močnim vetrom v hrbet. Zanimivejši je bil tek na 1000 m, kjer so učiteljiščniki slavili dvojno zmago. Zanimivo je še, da sta v obeh konkurencah pri skoku v višino bili doseženi dvojni zmagi enakoimenskih društev. Močno oslabijena je nastopila ekipa Elana, ki je tekmovala brez poškodovanega Logarja. Vsa prognozirana prva mesta v tekih na 100, 300 m in v štafeti so tako splavala po vodi in s tem tudi prvo mesto v generalni razvrstitvi.
Tudi ženske so se odlikovale z nekaterimi boljšimi rezultati. Omembe vredna je dvojna zmaga Elana pri skoku v višino in lepa zmaga v štafeti 4 x 60 m. Prvak je razočarale v teku na 400 m, drugače pa je pobral vsa prva mesta in zasluženo osvojil prvo mesto.
Mladost in Vadnal
Pred dnevi je bilo na stadionu pri soboški gimnaziji izbirno tekmovanje v lahki atletiki za sestavo okrajne pionirske reprezentance, ki bo zastopala barve Pomurja na republiškem tekmovanju v Novem mestu.
Na izbirnem tekmovanju je sodelovalo 30 pionirjev in pionirk iz obeh soboških osemletk, iz Radgone in Ljutomera. Na tekmovanju so bili doseženi kar trije novi pomurski pionirski rekordi, ki pa najbrž ne bodo priznani, ker je pihal močan veter.
Rezultati: moški — 60m: Ludvik Vadnal 7,4 (boljše od dosedanjega pomurskega rekorda); krogla : Rudi Horvat 15,13; daljina : Ludvik Vadnal 5,35; višina : Ludvik Vadnal, Rudi Honvat in Vlado Žibrat, vsi z rezultatom 150 cm; ženske — 60 m; Dragica Kikec 8,5 (boljši rezultat od dosedanjega rekorda); krogla : Marjeta Ditrih 10,53; daljina : Deja Bezjak 4,77; (boljše od rekorda); višina : Jelka Senčar 135 cm (izenačen rekord — uradno priznan).
Tekmovanje je pokazalo, da se je najboljše pripravila I. osemletka iz Murske Sobote, katere tekmovalci delujejo v šolskem športnem društvu Mladost. Iz vrst njenih članov bo potovalo na republiško tekmovanje kar 11 tekmovalcev. Med posamezniki se je najbolj odlikoval član Mladosti Ludvik Vadnal, ki je dosegel kar tri prva mesta in je tudi največji obet na bližnjem tekmovanju najboljših slovenskih atletov — pionirjev.
—mv—
Ugodni rezultati
Pred dnevi je bilo v Murski Soboti izbirno tekmovanje športnikov srednjih šol v lahki atletiki za sestavo pomurske srednješolske reprezentance, ki bo v kratkem nastopila na ustreznem republiškem tekmovanju. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so bili v posameznih disciplinah dose-
Prva mesta za Šarotarja
V soboto so imeli na soboški Ekonomski srednji šoli športni dan. Peti športni dan po vrsti so tokrat namenili lahki atletiki in prostovoljnemu delu na teniškem igrišču. V lahkoatletskih disciplinah, ki bodo prišle v poštev na letošnji Ekonomijadi in tekmovanju za okrajno prvenstvo, je ob sodelovanju večine profesorjev nastopilo okrog 60 odst. vseh dijakov in dijakinj. Zaradi pomanjkanja časa so se v vseh disciplinah odločili za skrajšano tekmovanje, ki je hkrati veljalo tudi za pridobitev Ljudske športne značke. Doseženi so bili prav dobri rezultati.
Mladinci: 100 m: Albert Kolbl in Anton Šarotar 12,0; 300 m: Anton Šarotar 38.0 (nov pomurski rekord), Aleksander Šeruga 40,2; 1000 m: Jože Gider 2:55,0, Alojz Smodiš 2:58,0; daljina: Anton Šarotar 5,60; višina: Anton Podlesnik, Marijan Tinev in Franc Kumin po 150 cm; krogla (5 kg); Štefan Ficko 12,80. Janez Peterka 11,30. Mladinke: 60 m: Marjeta Gal 9,1, Kristina Hašaj 9,2; 400 m: Sonja Pongrac 1:15,0, Marija Marič 1:15,8, daljina: Kristina Gabor 4,11. Ida Vereš 4,08, Nada Titan 4,02; višina: Sonja Pongrac 125, Ela Rituper in Vida Vereš po 120 cm; krogla (3 kg): Terezija Štefanec 8.20, Zlata Bohar 8,00.	-sk
ženi zelo ugodni rezultati. Na stadionu pri gimnaziji so se tokrat zbrala tekmovalna zastopstva šestih pomurskih srednjih šol.
Najboljši rezultati: mladinci — 100 m: Anton Šarotar (ESŠ) 11,8; tek na 1000 m: Drago Žižek (SŠTV) 2:57,0; skok v daljino: Janez Peterka (ESŠ) 5,95; skok v višino: Janez Peterka (ESŠ) 165 cm; suvanje krogle (5 kg): Ladislav Györfi (Elan) 12,69. Mladinke: 100 m Štefanija Kerčmar (Elan) 13,7; 600 m: Elizabeta Edelsbrumer (Sloga) 1:48,0; daljina: Mira Mavrič (Sloga) 4,22; višina: Štefanija Kerčmar (Elan) 140 cm; krogla (3 kg): Slava Štampar (Elan) 10,21.
V pomurski študentski reprezentanci bo na bližnjem republiškem tekmovanju sodeloval tudi Lojze Logar, ki se izbirnega tekmovanja ni mogel udeležiti zaradi poškodbe, toda doslejšnji njegovi rezultati so zadostno jamstvo (v teku na 60 m na pr. 7,1 sek.), da lahko na njega krepko računamo. Na izbirnem tekmovanju je Janez Peterka z majhnim prestopom skočil 6,41 m daleč, medtem ko je Leopold Toplak (KSŠ) s prestopom vrgel kroglo 12,65 m daleč.	-sk
VODI EKIPA DD
V nedeljo so pomurski odbojkarji merili svoje športne veščine v drugem kolu svoje lige. Tekmovanje ni prineslo posebnih presenečenj, saj so ves izkupiček v glavnem po
brala moštva, ki že imajo več tekmovalnih izkušenj. Rezultati posameznih tekem so naslednji: Šalovci : Dijaški dom 2:3, Videm : Partizan M. S. (to moštvo nastopa v tekmovanju namesto Sloge) 1:3, Moščanci : Krog 3:0, Beltinci : Apače 3:0, tekma med' Puconci in Radgono pa je bila šele včeraj.
Ob dveh zaostalih tekmah izgleda vrstni red sodelujočih moštev po II. kolu takale: Dijaški dom z M. Sobote 4, Partizan iz M. Sobote, Puconci, Radgona, Apače, Moščanci in Beltinci po 2, Krog, Videm in Šalovci brez tekmovalne točke.
Pomurske rokometašice zaključile tekmovanje
V prvi ligi spet ESŠ
Tekmovanje v ustreznih pomurskih rokometnih ligah je v zaključni fazi. Članice so si v obeh ligah s končanimi borbami za tekmovalne točke že izbrale svoje prvake. V prvi ženski konkurenci je ta primat spet pripadel ekipi soboške Ekonomske srednje šole, takoj za njo pa je ekipa Kroga. Ti dve moštvi, ki ju praktično loči samo ena tekmovalna točka, tudi močno odstopata s svojimi, dosežki od ostalih sodelujočih tekmovalnih skupin. V drugi ženski, konkurenci je po pričakovanju pomurski prvak moštvo soboške Srednje šole za telesno vzgojo.
Prizadevanje vseh in povsod
(Nadaljevanje z 3. strani) blemov, ki so dolgoročnega značaja, ki bodo zahtevali temeljiti študij, skrbnejše priprave, pravilne zasnove in, če hočemo, tudi kvaliteto, solidnoim trajno izboljšavo. To moramo na vsak način doseči. Vsaka gospodarski organizacija si mora biti na jasnem, kaj je moč hitro rešiti in kaj dolgoročno ter si te stvari zastaviti konkretno med naloge, pri čemer morajo sodelovati vsi kolektivni.
H kraju je tov. Ros poudaril, da je treba ustvariti v delovnih kolektivih takšno razpoloženje, —
in temu ustrezno pojmovati vse omenjene naloge, da ne bo potrebno nobeno administrativno vmešavanje niti komisij, niti zborov proizvajalcev, čeprav imajo ti v določenih pogledih precej široka pooblastila in pristojnosti. To, kar bodo kolektivi zavestno osvojili bo največje zagotovilo, da se bo tudi v praksi izvajalo, ker bodo proizvajavci o tem prepričani. Tov. Ros je tudi poudaril, da so člani zbora proizvajavcev odločujoč faktor na relaciji komuna — gospodarska organizacija. Sploh pa se je treba zavzeti za enotno, vzporedno aktivnost in prizadevnost vseh.
Le tako bo moč to težko in odgovorno nalogo v relativno zelo kratkem času tudi čimbolj kakovostno rešiti.
»Ste izklicali Maršalovo ime?«
(Nadaljevanje s 4. strani) še pismena individualna tako. da vsak poslanec lastnoročno podpiše še prisego, vezano v platnice. Uslužbenci so dodali še to, da sem bili jaz tisti zapisnikar, ki je izkliceval imena poslancev. Skoraj vsi pionirji naenkrat so se oglasili z vprašanjem: »Pa ste izklicali tudi maršalovo ime?« Še odgovoriti jim nismo utegnili, pa so že hoteli vedeti, če so bila izklicana tudi imena Stambolič, Kardelj, Ranković.
Tako določa poslovnik,« smo jim odgovorili, »in prav ome-
njeni tovariši zahtevajo, da se poslovnik spoštuje«. Seveda smo jim razložili tudi ves nadaljnji potek prve seje Zvezne ljudske skupščine četrtega sklica. Pionirji niso več postavljali vprašanj, zvedeli so vse, kar so želeli vedeti o naj višjem zakonodajnem telesu FLR Jugoslavije.
Četrti dan po tem lepem obisku Zvezne ljudske skupščine so doživeli nekaj, česar ne bodo nikoli pozabili: bili so gostje predsednika republike v Belem dvoru.
Ivan Kreft
PO PREDZADNJEM KOLU V PNL
Poraz Grafičarja in Sobote II
Predzadnje kolo ni v Pomurski nogometni ligi prineslo večjih presenečenj. Favoriti so spet pobrali ves izkupiček in je tako stanje na lestvici ostalo nespremenjeno. Značilnost za to kolo sta poraz Grafičarja v Turnišču in Sobote II v Beltincih. S porazom v Beltincih je drugo moštvo Sobote izgubilo vsako upanje na osvojitev drugega mesta v tej konkurenci. Samo morebiten visok poraz Radgone v Lendavi bi pripomogel moštvu Sobote do drugega mesta.
V	zadnjem kolu bo na sporedu odločilna tekma za prvo mesto v Lendavi. Moštvo Nafte je v zadnjih treh tekmah pokazalo precej dobro formo, zmagalo in doseglo 24 golov. Tako so možnosti Radgone res malenkostne, da bi dosegla v tem srečanju zmago in zasedla najvišije mesto. Toda žoga je okrogla in Če bo moštvo Radgone igralo tako požrtvovalno kot predzadnjo nedeljo v Murski Soboti, lahko računa tudi na uspeh. Vsekakor bo nedeljska tekma odločilna za prvo mesto in zato je pričakovati ostro borbo obeh moštev.
V	II. kakovostnem razredu moštvo Ljutomera spet ni nastopilo, tako da ga bo verjetno tekmovalna komisija morala izključiti iz nadaljnjega tekmovanja. V ostalih tekmah so bili doseženi pričakovani rezultati. Vodi še vedno moštvo Šalovec, ki bo verjetno tudi osvojilo prvo mesto.
V nedeljo so bili na nogometnih igriščih doseženi naslednji rezultati: I. razred: Beltinci : Sobota II 2:0 (2:0), Planika : Grafičar 3:2 (0:1), Brazda : Nafta 1:10 (0:3), Radgona : Pušča 3:0 (p. f.). II. razred: Šalovci : Gradbenik 5:2, Puconci : Radgona II 3:4, Nafta II : Bakovci 3:2. Pionirji: Planika : Grafičar 4:0, Brazda : Nafta 2:3, Radgona : Pušča 3:0 (p. f.)
Nedeljsko kolo je v ostalih Ligah minilo z nekaterimi presenečenji; najbolj zanimiva borba za točke je bila prav gotovo v Beltincih v srečanju med domačim moštvom in Kovinarjem iz Lendave. Čeprav se domačinom zaradi ugodne razvrstitve na lestvici ni bilo potrebno posebno truditi, saj bi tudi sicer bili letošnji pomurski prvaki, so to srečanje ob minimalni razliki zadetkov kljub tej prednosti odločili v svojo korist. Rekordno žetev pa je doseglo moštvo soboške ESŠ v srečanju z moštvom Šolskega centra za blagovni promet: nasulo mu je v mrežo kar 45 golov, medtem ko samo ni prejelo niti enega, kar je prav gotovo svojevrsten rekord in katastrofalen poraz za nasprotnika.
Sicer pa so bili v nedeljo na rokometnih igriščih zabeleženi nasledji rezultati: I. članska liga: Grafičar : Sloga 39:14, Krog : Tekstilec 28:19, Beltinci : Kovinar 16:12, ŠCBP : ESŠ 0:45, Elan : ŠURS 0:5 (p. f.) moštvo ŠURS je namreč v spomladanskem tekmovanju odstopilo. II. članska liga: Pomurje:Turist 19:21, SKŠ Rakičan : Beltinci II 0:5 (p. f.), Agroservis : SŠTV 46:2, Kovinar II : Ljutomer 5:0 (p. f.). Pionirji: Polet : Cankova 5:0 (p. f.), Lendava : Mladost 0:5 (p. f.), Rogašovci : Ljutomer 5:0	(p. f.). Pionirke: Lendava :
Mladost 0:3, Polet : Cankova 1:3, Črensovci : Ljutomer 5:0 (p. f.).
Najnovejše: LJUTOMERČANI TRENUTNO TRETJI Na kegljaškem tekmovanju za prvenstvo FLRJ v Ljubljani se je ekipa ljutomerskega »Partizana« s 5143 keglji trenutno uvrstila na III. mesto. Miro Steržaj pa je z 934 keglji dosegel nov rekord kegljišča.
Pionirski rokometni turnir
Pred dnevi je bilo v Murski Soboti tretje tekmovanje za občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke osnovnih šol. Tekmovanje je strokovno vodil okrajni rokometni odbor. Skupno je na turnirju nastopilo 7 moštev. Zmagovalci so se uvrstili v tekmovanje za okrajno prvenstvo.
Pionirji: Cankova Mladost 0:16, Polet : Cankova 16:0, Polet : Mladost 4:1, Bakovci : Polet 3:9, Bakovci : Mladost 3:5, Cankova : Bakovci 1:4. Vrstni red: Polet 6, Mladost 4, Bakovci 2 in Cankova brez točke.
Pionirke: Cankova Mladost 4:0. Polet : Cankova 0:0, Mladost : Polet 1:5. Vrstni red: Cankova 3, Polet 3 in Mladost brez točke.
V ponedeljek popoldne je bila v Murski Soboti seja okrajne zveze za telesno vzgojo. Razpravljali so predvsem o materialu in pripravah za letno skupščino zveze, ki bo predvidoma 17. junija. V letošnjem proračunu zveze so zagotovili možen znesek tudi za kakovostni šport in od tega zneska že dodelili 70.000 din TVD Partizan v Ljutomeru za kegljaško sekcijo, ki se letos po svoji ekipi udeležuje tekmovanja za prvenstvo FLRJ. Na seji so razpravljali tudi o potrebi po večji organiziranosti in učinkovitejšem strokovnem usmerjanju na področju lahke atletike. Priporočili so ustanovitev samostojnega lahkoatletskega kluba za Pomurje s sedežem v Murski Soboti.
Preteklo soboto je obiskal M. Soboto član strokovnega odbora za perjanico pri republiški zvezi za telesno vzgojo Janez Pohar. zanimal se je predvsem za uveljavljanje tega športa v Pomurju, zlasti še na srednjih šolah in v delovnih kolektivih. Izrazil je obžalovanje, da se pomurski bad-mintonisti niso udeležili zadnjega tekmovanja za republiško in državno prvenstvo. Omenil je tudi možnosti za organizacijo mednarodnega dvoboja in srečanje slovenske reprezentance z ustrezno reprezentanco Celovca v Murski Soboti.
Na skupnem posvetovanju so se dogovorili, da bodo letos v M. Soboti priredili odprto tekmovanje v perjanici. To tekmovanje naj bi preraslo v tekmovanje za prvenstvo Pomurja. Sindikalno tekmovanje v perjanici je v Murski Soboti že organizirano V bližnji prihodnosti bo verjetno prišlo tudi do ustanovitve strokovne komisije za badminton pri občinski ali okrajni zvezi za telesno vzgojo. Komisija bo skrbela predvsem za kakovostni napredek perjanice v športni in rekreativni smeri.
Ob deževnem vremenu in na močno razmočanem igrišču sta se v nedeljo srečali v Murski Soboti enajstorici domače Sobote in gostujočega Celja. Nad 1000 gledavcev je tokrat spet prišlo na svoj račun; ne zaradi lepe in tehnično dobre igre (to je onemogočal tudi teren), marveč zaradi zmage domačega moštva, ki si je z edinim golom Maučeca v tem srečanju zasluženo priborilo dve dragoceni tekmovalni točki in se tako pomaknilo proti »zlati« sredini na lestvici SCL. Rezultat: Sobota : Celje 1:0 (1:0).
Soboški mladinci pa so svoje goste iz Celja premagali z mnogo bolj prepričljivim rezultatom 5:0.
Sekcije za šolstvo krajevnega odbora SZDL v Murski Soboti
JAVNA RAZPRAVA
Dolgo ni šlo, pa vendar bo sekcija za šolstvo Krajevnega odbora SZDL v Murski Soboti imela v ponedeljek, dne 28 maja 1962 ob 19. uri v prostorih dvorane Občinskega odbora SZDL, Titova ulica 18 v Murski Soboti prvo javno razpravo po novih oblikah dela SZDL Tema razprave bo zelo zanimiva: »Starši in mladina pri izbiri poklica«. Zaradi te, ga priporočamo in vabimo vse občane, da se razprave polnoštevilno udeleže.
Razpravo bo vodil tovariš Štefan ČAHUK, refernt za šolstvo ObLO Murska Sobota — izvajanje ,pa tov. Jože ŽEKS, pedagoški svetovalec Pedagoškega zavoda v Murski. Soboti. Pričakujemo tudi da bodo ostali prosvetni delavci sodelovali s svojimi izkušnjami in nasveti.
Krajevni odbor SZDL Murska Sobota
Stroga kazen za težko telesno poškodbo
Pred Okrožnim sodiščem v M. Soboti sta se 9. tega meseca zagovarjala brata Vlado in Jože Vargazon ter njun svak Anton Erjavec, vsi trije doma s Spodnjega Krapja.
V Vargazonovi družini je često prihajalo do medsebojnih prepirov in pretepov. Tudi 1. novembra lani je prišlo do prepira in pretepa s koli med bratoma Vladom in Jožetom Vargazonom ter njunim svakom Antonom Erjavcem, pri čemer sta bila lažje telesno poškodovana brata Vargazon. Po pretepu pa je Vlado Vargazon brez pravega vzroka napadel svojega strica Alojza Farkaša, ga s kolom udaril po glavi tako močno, da je le-ta po sedmih dneh podlegel poškodbam v soboški bolnišnici.
Sodišče je obsodilo Vlada Vargazona zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe na sedem mesecev zapora — to dejanje je
storil leta 1961, zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ki ga je storil 1. novembra lani, na 8 mesecev zapora in zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora. Ob upoštevanju obteževalne okoliščine, da je bil omenjeni obtoženec v specialnem povratku, je sodišče izreklo enotno kazen 5 let in 4 mesece strogega zapora.
Obtoženca Jožeta Vargazona je sodišče obsodilo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe na 10 mesecev zapora, pri čemer je upoštevalo kot obteževalno okoliščino, da je omenjeni dejanje izzval in bil že dvakrat predkaznovan.
Obtožencu Antonu Erjavcu pa je sodišče naložilo kazen dveh mesecev zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino, da je obtoženec oče štirih nedoletnih otrok.
-ml
CENE-STOP!
Tenkovesten statistik, ki bi si te ali minule dni beležil izgovorjene besede, bi nedvomno ugotovil, da je bila največkrat izgovorjena tale kratka beseda — cene. Vsakdo, ki jo izgovori, jo seveda izgovori (izgovarjal jo je doslej in Jo še misli izgovarjati) iz svojega zornega kota. Kadar izgovori to besedo potrošnik, jo izgovori z željo, da bi bile cene čimbolj stabilne, da ne bi bilo tolikšnih nihljajev, kot so bili doslej — nihljajev, ki so prizadeli njegov žep. Proizvajalec izgovarja to besedo spet s svojega zornega kota, da bi dobil njegov proizvod na trgu čim višje priznanje in da bi bilo posredno s tem čimveč dohodka v podjetju, tako za prejemke kot tudi za ostale potrebe. In uslužbenec v trgovini na drobno in na dobelo — misli ob besedi celi a spet na povečanje dohodka in s tem na vse tisto, kar si lahko od večjega dohodka obeta sam ali njegovo podjetje. Tale »igra« s cenami, v besedah ali mislih z različnih zornih kotov seveda pa nam je porodila vrsto neljubih posledic. Ozrimo se na nekatere.
Lani, predvsem pa letos, smo lahko opažali nenehen porast cen in to cen najrazličnejših artiklov. Kot pravijo statistiki, se je na primer v aprilu zvišal skupni indeks cen za življenjske stroške po stalni listi za 3 odstotke v primerjavi z marcem. Na to je, kot pravijo, vplivala podražitev predmetov v posameznih osnovnih skupinah. Porasli so stroški za prehrano. Natančneje povedano cena stalnih vrtnin je porasla od
5 do 33 % kar je najhuje. Dražji so posamezni deli pohištva, dražja je obleka in obutev, večji so izdatki za kulturne potrebe, za razne obrtniške storitve in podobno. Bela vrana med tem porastom cen je znižanje cen lignita, in sicer za 11,6 % toda to le zavoljo regresa. Skratka, življenjski stroški so se povečali v letošnjih štirih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani za 18% Najbolj so porasli stroški za prehrano. Sledijo jim stroški za storitve in podobno.
Seveda bo marsikdo vprašal, kje so vzroki za to. Vsakdo od prizadetih, proizvajalec in posredovalec — to je trgovina — najde svoj razlog. Trgovina recimo trdi, da je na to vplival povečan davek na maloprodajni promet, višja cena proizvajalcev, višje cene komunalnih uslug, najemnina, obresti, stroški plačilnega prometa, transport itd. in šele na zadnje mesto postavi tudi enega od razlogov, ki jih pripiše sebi v slabo, to je povečanje razlik od nabavne do prodajne cene. Če bi poslušali koga drugega, bi spet navedel druge razloge.
V zadnjem času pa se vse pogosteje sliši, da bo cenam postavljen znani prometni znak stop. Vrnile naj bi se na raven decembra lani. Trgovini bodo določene marže, napovedani pa so še drugi ukrepi.
Ti in drugi ukrepi, kakorkoli so za tega ali onega neljubi, so konec koncev vendarle potrebni. Pomenijo namreč stabilizacijo go-
spodarstva in neopravičeno povečanje cen naj poslej sploh ne bi bilo več na dnevnem redu. Teh pojavov pa je bilo nič koliko. Tržna inšpekcija Je recimo z nad 150 odločbami, izdanimi v februarju letos, odvzela trgovini nad 84 milijonov dinarjev dohodka, ki ga je le-ta ostvarila neupravičeno, z razlikami v cenah, pri prodaji tistih proizvodov, kjer so bile cene zakonsko določene. Kolikšne so podobne razlike na drugih področjih, še ni ugotovljeno, verjetno pa so večje. Dogajalo se je namreč da so hoteli proizvajalci razprodati blago, ki so ga imeli že dalj časa v skladišču, pa so mu znižali ceno za 38%, toda trgovina je to blago takoj »obremenila« s tolikšno maržo, da ga je prodajala po ceni, ki je bila predvidena za prvovrstno blago.
Kot rečeno, je napovedan zakon o kontroli in evidenci cen in dalje zakon o preprečevanju škodljivih pojavov na trgu. Pravkar pa je v teku določanje marž, so v teku prizadevanja, da bi se v večini primerov vrnile cene na raven, kakršna je bila decembra lani.
Pri tem zadnjem ukrepu, to je pri določanju marž, pa bodo morali svoj delež prispevati tudi ljudski odbori in sicer v tem smislu, da bodo zmanjšali prometni davek in druge komunalne davščine, kar je nedvomno s svoje strani tudi prispevalo k porastu cen. Naloga in dolžnosti so torej vsestranske, če hočemo doseči začrtani smoter, to je stabilizacijo na trgu.	p. d.
POMURSKI VESTNIK, 24. MAJA
6
Radgonski pionirji za 70-letnico tovariša Tita
Pionirski organizacija in aktiv LMS na Osnovni šoli v G Radgoni bosta v okviru Tedna mladosti proslavila 28. maja 70-letnico maršala Tita in 20 letnico Pionirske organizacije posebno svečano. Nastopil bo mladinski zbor, balet in recitatorji. Pionirji in mladina osnovne šole upa, da bodo Radgončani dodobra napolnili dvorano in tako z mladino manifestirali ljubezen do tovariša Tita ob njegovi 70- letnici.
LJUTOMERSKI
UPOKOJENCI NA IZLETU
Ljutomersko Društvo upokojencev je minulo nedeljo organiziralo izlet svojih članov na Jeruzalem. Z izletom so bili udeleženeci zelo zadovoljni, saj jim je kolektiv VG Jeruzalem—Ormož	pripravil
lep sprejem in jim omogočil prijetno razvedrilo.
POJASNILO
V sestavku o tiskovni konferenci pomurskih gospodarstvenikov ob otvoritvi mednarodnega obmejnega sejma Alpe-Adria smo v prejšnji številki pomotoma Ob koncu sestavka objavili trditev, da zahteva neprimerno visoko maržo pri odkupu živine po izja-
vi predstavnika KG Beltinci kmetijska zadruga v Beltincih. To izjavo popravljamo resnici na ljubo v toliko, da ne gre za beltinsko zadrugo, temveč za eno izmed zadrug v beltinski občini
NA GORENJSKO
POJDEJO!
Pionirska kmetijska zadruga v Turnišču je prodala precej pridelkov. Pridobljeni denar nameravajo uporabiti za izlet in taborjenje na Gorenjskem. Največ razvedrila pa seveda najdejo pri televizijskem sprejemniku Tudi starejši vaščani se radi zadržuje jo ob njem.
Tudi v gasilskem društvu najdemo vedno več pionirjev in pionirk, ki, so že domala enakovredni starejšim vrstnikom.	J. P
NAMIŠLJENI BOLNIK
PTUJČANOV
Preteklo nedeljo je skupaj s športniki gostovala v Murski Soboti tudi srednješolska dramska skupina iz Ptuja. Mlademu soboškemu občinstvu se je predstavila z uspelo uprizoritvijo komedije Namišljeni zdravnik.	- vm-
ZANIMIVI REZULTATI ANKETE
Republiška trgovinska zbornica je ob zaključku tečaja izvedla anketo. V anketnih lističih, ki so jih izpolnili vsi udeleženci tečaja, je bilo med drugim razvidno, da so bili s tečajem zadovoljni in da si podobnih tečajev v bodoče Se želijo.
Večina anketirancev je iznesla, da jim je bila v programu najbolj koristna tema — o standardizaciji. Nekateri so omenili, da bi bilo v bodoče potrebno za tečaj zajeti čim širši krog prodajnega in vodilnega kadra v trgovinah, zlasti mladino, z ozirom na veliko perspektivo konfekcije. Dalje so posamezniki nakazali probleme ob pomanjkanju otroške konfekcije, modnih oblačil, zlasti ženskih in moških plaščev. Večina anketi-
rancev pa je bila mnenja, da si bodo z dobljenim znanjem v marsičem olajšali delo na delovnem mestu. Nekateri so v anketi navedli, da sezonski artikli velikokrat prepozno prihajajo na tržišče. Dalje je bilo opaziti, da so nekateri mnenja, da se v obrtnih šolah vse premalo predava o razvoju konfekcije ter da bi bilo potrebno v bodoče za izboljšanje pouka na teh šolah nekaj ukreniti.
O vtisih v podjetju "Mura" pa je večina menila, da je presenečena nad modernizacijo ter notranjo ureditvijo podjetja, ki se je v razmeroma kratkem času razvilo v tako močno industrijo, ki ima lepo bodočnost.
Meda Lutar
Mala kronika
PADEL POD TRAKTOR
Na cesti med Veržejem in Križevci je dne 19. tega meseca prišlo do prometne nesreče.
Traktorist Jožef Svatina, zaposlen pri KZ Mursko polje — Križevci, je omenjenega dne vozil na njivo gnoj. Ko je hotel zaviti s ceste na stransko pot, je prikolc potisnilo naprej, tako da se je traktor obrnil za 180 stopinj. Traktorist je padel pod traktor in se lažje telesno poškodoval ter bil takoj prepeljan v soboško bolnišnico. Materialne škode na vozilu ni bilo.
Z OSEBNIM AVTOMOBILOM
SE PREVRNIL
Dne 15. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v vasi Veščica, katero je zakrivil voznik osebnega avtomobila Janez Iglic iz Maribora.
Z osebnim avtomobilom se je v omenjeni vasi obrnil na levo stran cestišča in povzročil na avtomobilu za okrog 400 tisoč dinarjev materialne škode. V avtomobilu je bil tudi sopotnik Ivan Flisar iz Ljutomera, ki je ob priliki nesreče dobil lažje telesne poškodbe.
ROJSTVA
Rodile so: Kristina Kuzma lz Tišine — deklico, Emilija Vouri iz Sotine — dečka, Rozalija Horvat iz Zg. Kunjišča — deklico, Ana Smej iz Odranec — dečka, Alojzija Taljan iz Lendave — deklico, Marija Meglič iz M. Črnec —
deklico, Terezija Buček iz Murske Sobote — dečka, Marija Hari iz Ratkovec — deklico, Marija Škraban iz Murske Sobote -- deklico, Slavica Holcman iz Kroga — deklico, Terezija Rogan iz D. Slaveč
—	deklico, Ana Fujs iz Radovec
—	dečka, Juljana Cigan iz Beltinec — dečka, Helena Kerčmar iz Sebeborec — deklico, Marta Peklar iz Murske Sobote — deklico, Terezija Kohek iz Beltinec — deklico, Marija Antonič iz Radenec
—	deklico, Irena Kukojca iz M. Sobote — deklico, Marija Majc iz Melinec — deklico, Katarina Meolic iz Dokležovja — dečka, Marija Veberič iz Veržeja — dečka, Marija Mesarič iz Lipovec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Janez Hercan, kleparski pomočnik iz Bakovec in Olga Vučkič, delavka iz Murske Sobote; Karel Gibičar, finomehanik iz Tešanovec in Irena Duh, uslužbenka iz Murske Sobote,
SMRTI
Umrli so: Elizabeta Košar, roj. Matjašec iz Sovjaka, stara 39 let; Marija Borko, roj. Lah, iz Murske
Sobote, stara 78 let; Ivan Rajbar iz Gradišča, star 86 let; Alojzija Pavlinjek. roj. Špolar iz Gradišča, stara 59 let.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
25.	maja	—	dr.	Hajdinjak
26.	maja	—	dr.	Udovč
27.	maja	—	dr.	Udovč
28.	maja — dr. Sedlaček
29.	maja	—	dr.	Skulj
30.	maja	—	dr.	Hajdinjak
31.	maja	—	dr.	Udovč
Nedelja, 27. maja 1962
V	Murski Soboti: ob 9. uri
Grafičar : Brazda, pionir., del. Koblencar. sodnik Kološa; ob 10 uri Grafičar : Brazda, del. Koblencar, sodniki Bojnec—Sabo, Benkovič; ob 15. uri Sobota : Planika, pionir., del Svatina, sodnik Lukašev; ob 16. uri Sobota II : Planika. del. Svatina, sodniki Flisar— Lukašev, Sabo.
V	Beltincih ob 15. uri Beltinci : Pušča, pionir., del. Krajnc, sodnik Koren; ob 16. uri Beltinci : Pušča. del. Krajnc, sodnik Bolkovič—Koren, Glavač.
V	Lendavi: ob 15. uri Radgona : Nafta., pionir., del. Cug, sodnik Kološa Roudi, Celec; ob 16. uri Nafta : Radgona, del. Cug, sodnik Kološa-Roudi, Celec; ob 10. uri Gradbenik : Bakovci, del. Lebar, sodnik Gerenčer.
V	Puconcih: ob 16. uri Puconci : Bogojina, del. sodnik Cak.
V	Radgoni: ob 10. uri Radgona II : Šalovci, del. sodnik Puhan.
TK OKRAJNI ROKOMETNI ODBOR
Nedelja, 27. maja 1962
Igrišče TVD "Partizan" M. S. Ob 9.00 uri Tekstilec : Grafičar, člani 1. sodnik Roudi: ob 10.10 ESŠ : Elan. člani 1, sodnik Roudi.
Igrišče pri Gimnaziji Ob 9.00 Sloga : ŠČBP. člani 2. sodnik Dolgov: ob 10.10 Mladost : Krog, pionirji, sodnik Žižek; ob 10.55 Mladost : Krog. pionirke, sodnik Peterka.
Igrišče v Beltincih Ob 9.00 Beltinci : Agroservis. člani 2. sodnik Verbančič; ob 10.10 Enotnost : Polet, pionirji, sodnik Verbančič; ob 10.55 Enotnost : Polet. pionirke, sodnik Verbančič.
Igrišče v Lendavi Ob 9.30 Kovinar : Krog. člani 1, sodnik Huzjan.
Igrišče na Cankovi Ob 9.00 Cankova : Rogaševci, pionirji, sodnik Peček; ob 10.00 Cankova : Črensovci, pionirke, sodnik Peček.
PIONIRSKI ŠPORTNI AKTIV V TURNIŠČU
V	Turnišču se je šport v zadnjem času zelo razvil. Pionirji  in pionirke so v velikem številu prijavljajo v športna društva. V šoli igrajo namizni tenis in šah. V teh dveh športih so že priredili tekmovanje za prvaka šole. Gradijo igrišče za rokomet; pozneje ga bodo še dopolnili za košarko. Zelo priljubljen šport med pionirji pa je nogomet. Tudi v njem se že merijo moštva posameznih razredov za naslov šolskega prvaka. -jp-
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 25. maja — R. d. m. Tita Sobota, 26. maja — Dragica Nedelja. 27. maja — Volkašin Ponedeljek, 28. maja — Avguštin Torek, 29. maja — Majda Sreda, 30. maja — Milica Četrtek, 31. maja — Angela
KINO
MURSKA SOBOTA — od 25.-27. maja francoski film: »SOS Radio taksi«; od 28.-29. maja francoski vistavisionski film: Vreli asfalt«; od 30.—31. maja jugoslovanski film: »Košček plavega neba«.
G. RADGONA — od 26.-27. maja sovjetski barvni film: »Beli sužnji«; od 30.—31. maja sovjetski film: »Balada o vojaku«.
LJUTOMER — od 26.-27. maja francoski barvni vistavisionski film: »Parižanka«; od 30.—31. maja ameriški barvni vistavisionski film: »Dvorski norec«.
VELIKA POLANA	od	26.-27.
maja jugoslovanski kinemaskopski film: »Osma vrata«.
BELTINCI — od 26.-27. maja ameriški film: »Hrabri in smeli«.
S. RADENCI - od 26—27. maja nemški barvni kinemaskopski film: »Mazurka ljubezni«; 31. maja francoski vistavisionski film; »Past za dekleta«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 26.-27. maja ameriški kinemaskopski film: »Skozi planine Divjega zapada«; 30. maja sovjetski film: »Čarobni studenec«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 26 -27. maja sovjetski barvni film: »Leto radosti«.
ŠALOVCI — od 26.-27. maja ameriški barvni film: »Zlato v džungli«.
Mali oglasi
16 GRADBENIH PARCEL v Bakovcih (gradbeni okoliš), prodam. Resni interesenti naj se javijo do 31. maja pri Tereziji Mesarič, Bakovci, p. M. Sobota.
M-468
ZIDANI štedilnik, lončena sobna peč, železna peč in več kosov pohištva, ugodno naprodaj. Vprašati v trgovini »Peko«, v M. Soboti.	M-458
HIŠO z gospodarskim poslopjem, 2 ha zemlje, od tega vinograd, sadovnjak in gozd v Rabadju. občina Štrigova, prodam. Vprašati: Ambruš, Moša Pijade 67, Čakovec.	M-460
AKVIZITERJA vestnika in agilnega za založniško dejavnost, potrebujemo. Naslov v upravi lista.	M-461
KOMPLETNO STANOVANJE v Murski Soboti, ugodno prodam. Vprašati pri Flisarjevi, Kocljeva 3. M. Sobota.	M-462
VINOGRAD 55 arov s hišo, kletjo, inventarjem, prodam. Lega 10 minut od avtobusne postaje. Čošič, Prešernova 9, Ljutomer.
M-466
100 arov (nokote) detelje in 60 arov trave za košnjo na licitaciji, dne 3. junija ob 10. url v Berkovcih, prodam. Ostale informacije v M. Soboti, Mikloša Kuzmiča 25.	M-467
MOPED »Colibri« po zelo ugodni ceni, prodam. Vprašati »Borovo« Murska Sobota.	M-472
HIŠO v Mariboru proti zamenjavi stanovanja v Murski Soboti, prodam. Naslov v upravi lista.
M-475
HIŠO z gospodarskim poslopjem, z lepimi brajdami in nekaj zemlje ob prometni cesti pri Bunčanih št. 79, prodam.
M-476
Prodajalna »VARTEKS« Murska Sobota, sprejme 2 TRGOVSKA POMOČNIKA tekstilne stroke 1 VAJENCA
Nastop s 1. junijem
Komisija za sprejemanje in odpuščanje delovne sile pri Obrtnem podjetju »Kroj« v Murski Soboti — razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	10 KVALIFICIRAN. KROJAČEV
z nekaj let prakse
2.	1 NOČNEGA ČUVAJA
čistilec
3.	2. NEKVALIFICIR. DELAVKI
možna priučitev za šivanje
odej
Nastop službe možen takoj. Ponudbe vlagati na upravo podjetja z opisom dosedanje prakse oziroma dela.
PREKLIC
Spodaj podpisani Janez Novak, Moščanci, se zahvaljujem Francu Gjergjek, Dankovci, da je odstopil od tožbe.
Janez Novak, Moščanci
Zavod za urbanizem Murska Sobota prireja urbanistično razstavo od 19—27. maja 1962 v prostorih male sejne dvorane pri OLO M. Sobota, Titova ulica 8. (Vhod pri pošti.)
Razstava je odprta vsak dan od 8.—12. in 14—18. ure.
Vstop prost. Vljudno vabljeni!
AEROKLUB V MURSKI SOBOTI obvešča vse ljubitelje letalstva, tla bo imel
26. t, m. ob 17. uri REDNI LETNI OBČNI ZBOR v dvorani SZDL, Titova 18.
Vljudno vabljeni!
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike motornih vozil znamke »Zastava-Fiat« na področju Pomurja, da bomo od dne 21. maja 1962 naprej opravljali vse servisne preglede in vsa ostala popravila vsak dan od 6. do 14. ure.
Se priporoča kolektiv »Agroservis« Murska Sobota.
DRAŽBENI OKLIC
Dne 27. maja 1962 ob 9. uri bo javna dražba premičnin (gospodarsko orodje), kot kosilnica, sejalnik, vozovi itd. V Moravcih št. 70 na licu mesta. Informacije pri varuhu, Gezi Morec, Moravci 50.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi zlate hčerke
ZORICE ŠADL
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Lepa hvala kolektivu »Agroservisa« in Narodne banke iz Murske Sobote, za udeležbo na pogrebu in za prekrasne vence.
Murska Sobota, dne 17. maja 1962
Žalujoči: oče, mama, brat z družino, sestra z družino in ostalo sorodstvo.
Občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo Murska Sobota, razpisuje natečaj zaradi ugotavljanja sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo
GRADBENIH DEL
za gradnjo štirinadstropne stanovanjske zgradbe s 16 stanovanji in 2 trgovskima lokaloma in to:
za gradbena, obrtniška in inštalaterska dela
Pozivamo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni po objavi natečaja, dostavijo podatke o strokovnem kadru, sredstvih in izkušnjah za gradnjo podobnih objektov.
Za informacije se obrnite na Oddelek za finance pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota, soba št. 25.
Trgovsko podjetje UNIVERZAL, prodajalna »TEHNIČNA« Lendava
nudi svojim odjemalcem
televizijske sprejemnike
RR in RIZ v veliki izbiri ter po konkurenčnih cenah.
Kmetijsko gozdarska zadruga Petrovci razpisuje mesto
vodja
servisne delavnice
Pogoji: »kvalificiran ali visokokvalificiran mehanik s prakso pri popravilih kmetijske mehanizacije. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Razpis ostane v veljavi do zasedbe tega delovnega mesta.
Kaj bo v nedeljo 10. junija v Murski Soboti?
Aland sta bila potegnila Meegana dol na stol medse; tam je obsedel in bolščal vanjo.
»Zdaj, ko je direndaj mimo, bi se rad prepričal, ali sem si imena prav zapomnil.« Oči so mu zdrsnile od leve k desni. »Talente, Meegam, Aland, Chaffee. Je tako prav?«
Povedal sem mu, da je prav.
»Potem bom nadaljeval.« Pogledal je na stensko uro. »Pred dvajsetimi urami je bil Philip Kampf v hiši, kjer živite, gospoda. Okoliščine nakazujejo, da ga je ubil eden od vas. Vendar ne bom znova premleval številnih nadrobnosti, ki. ste jih že na dolgo in široko pretresli s policijo; z njim ste seznanjeni. Nihče me ni najel, da bi delal za ta primer; edina stranka, ki jo imam, je pes, i!n ta je prišel v mojo pisarno po naključju. Vendar.. .«
Pozvonil je zvonec. Vprašal sem se, ali sem pritrdil verižni zapah in se sam pri sebi; odločili, da sem ga pritrdil. Skozi od prta vrata v predsobo sem zagledal Fritza, kako je šel odpirat. Wolfe se je zganil, da bi vstal, a razdražili so se glasovi in je misel opustil. Zaprl je oči in stisnil ustnice, medtem ko so poslušalci sedeli in ga gledali.
Tedaj se je med vrati prikazal Fritz in naznanil:  Inšpektor Cramer, gospod«.
Wolfove oči so se široko razprle. Kaj pa hoče?«
Rakel sem mu, da ste zaposleni. Odvrnil je, da to sam dobro ve — da so četverico zasledovali do vaše hiše »in mu to sporočili. Pravi, da je pričakoval, da boste poskušali kaj zagosti s tistim psom, in da zdaj ve, kaj delate in da želi biti sam zraven Z njim je tudi narednik Stebbins.«
Wolfe je zagodrnjal. »Archie, povej... Ne, bolje, da ostaneš, kjer si. Fritz, povej mu, da lahko vidi in sliši, kaj delam, če mi da trideset minut časa, ne da bi se vmešaval ali karkoli zahteval. Če se strinja s tem, ju pripelji noter.«
»Čakajte!« Ross Chaffee je planil pokonci. »Rekli ste, da se boste o stvari pogovorili z nami, preden se boste povezali s policijo«.
»Nisem se povezal z njimi. Prišli so«.
»Rekli ste, naj prideta!«
»Ne, Dosti rajši' bi se najprej pogovoril z vami, potem pa poklical nje, ampak če sta dva od njih že tukaj, se nam ravno tako lahko pridružita. Pripelji ju noter, Fritz, s tem pogojem
»Da, gospod«.
Fritz je odšel. Chaffee je mislil, da bi še kaj rekel, a se je odločil, da ne bo in sedel. Talento mu je nekaj rekel, on pa je odkimal. Jerry Anland, zdaj dosti spodobnejši, ker je bil počesan in oblečen, ni odtrgal oči z Wolfa. Za Meegana očitno ni »obstajal v sobi nihče drug kakor njegova žena.
Cramer in Stebbins sta prikorakala noter, se ustavila tri korake pred vrati in si ogledala prizor.
»Sedita, ju je povabil Wolfe. Na srečo je tvoj običajni stol prost, Cramer.«
»Kje je pes?« je vprašal Cramer.
»V kuhinji. Ali ti je jasno, da boš v naslednjih tridesetih minutah zgolj opazovalec?«
»Tako san rekel.«
»Torej sedi. Ampak treba ti je povedati drobno novico. Gospode gotovo poznaš, kajne, dame pa najbrž ne. Njeno sedanjike je Jewel Jones. Zakonito ime je gospa Meeganova.«
»Meeganova?« je obstrmel Cramer. Tista s podobe, ki jo je naredil Chaffee?«
Tako je. Sedita, prosim.«
»Kje si jo našel?«
To lahko počaka. Brez vmešavanja, brez vprašanaj. Za vraga, sedita že!«
Cramer je stopil naprej in se spustil v naslanjač. Purley Stebbins je dobil drug naslanjač in ga je postavil za Chaffeeja in Alanda.
Wolfe se je zagledal v kvartet. Ravno sem mislil reči, gospoda, »da je meni pokazalo morilca nekaj, kar je storil pes. Ampak »pred ...«
»Kaj je storil pes?« je planil Cramer.
»Vse že veš,« mu je hladno odvrnil Wolfe. »Gospod Goodwin ti je sporočil o »dogodkih natanko tako, kakor so se zgodili Če se še enkrat vtakneš vame, pri bogu, jih lahko vse odpelješ na policijo, s psom vred — in potem lahko sam narediš kaj iz te kaše!«	(Se nadaljuje)
Rex Stout
ZGODBA 0 PSU
(Nadaljevanje)
Drugi pogled je bila reakcija trojice najemnikov z Arbor Street, ko bodo odkrili, kdo sem. S tem sem opravil sam. Ko je pozvonil zvonec in sem jih spustil noter, sem jim rekel, da bom z veseljem govoril s katerim koli od njih o svoji razcepljeni osebnosti, če si to še želijo, a s tem bodo morali vsekakor počakati, dokler ne bo Wolfe opravil. Victor Talento se je še posebej usajal, da ne bo čakal, a zaradi nečesa drugega — da sem ga osleparil s sporočilom, za katero me je prosil, naj ga izrodim Jewel Jonesovi. Hotel je nekaj tečnariti o tem in je zahteval pogovor na samem z Wolfom, vendar sem mu rekel, naj lepo počaka, da pride na vrsto.
Opraviti sem imel tudi s tretjim pogledom, ki je imel dva vidika. Tu j»e bila teorija gospodične Jonesove, da bi jo mož na mestu ubil. To je bilo lahko iz trte zvito, lahko pa tudi ne. In tu je bilo dejstvo, da je eden od njih ubil Kampfa in bi lahko posegel po skrajnosti, če bi ga kdo potisnil v to. Zato sem se odločil za tri previdnostne ukrepe; pokazal sem jim pištolo kalibra 38, jo spravil v žep in povedal, da je nabita; vztrajal sem pri tem, da sem jih pretipal od pet do glave; in gospodično Jonesovo sem zadržal v jedilnici, dokler jih nisem lepo posadil v pisarni na vrsto stolov nasproti Wolfove mize. Ko se je ta spravil za mizo na svoj stol, sem odšel v predsobo ponjo in jo pripeljal prednje.
Meegan je skočil v zrak in planil naprej. Krepko sem ga odbil krepko in uspešno. Njegova žena je skočila za moj hrbet. Talento lin Aland sta vstala, verjetno zato, da bi jo pomagala obvarovat. Meegan je vpil, a tudi drugi niso počeli nič drugega. Zavil sem z njo za hrbtom okrog njih in jo posadil na stol na koncu svoje mize Ko sem sedel, sem bil na idealnem mestu, da bi ustavil kogarkoli, ki bi se namenil proti njej. Talento in
POMURSKI VESTNIK - List izdaja m tiska Časopisno in založniško podjetje. "Pomurski tisk" v Murski Soboti Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD Urejuje uredniški odbor Ust pošiljamo sam. po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo m ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 Telefon 138 - Naročniški in Oglasni oddelek: Murska Sobota Kocljeva ulica 7 Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11’ Kocljeva 7
1-365
POMURSKI VESTNIK, 24. MAJA
Pomurski
VESTNIK
KONČAN JE MEDNARODNI OBMEJNI SEJEM ALPE ADRIA
MILIJARDE
DINARJEV IZVOZA IZ POMURJA
V nedeljo je bil zaključen v Ljubljani mednarodni obmejni sejem ALPE ADRIA, ki si ga je ogledalo okrog 45.000 obiskovalcev. V ponedeljek je bil na sejmu poslovni dan gospodarskih organizacij. Dokončno pa bo vse uvozne in izvozne posle v kontigentu 2 milijardi lir oziroma 24 milijonov šilingov odobrila Trgovinska zbornica Slovenije do 31. maja. Kakor znano, je na sejmu razstavljalo 17 podjetij iz Italije, 35 iz Avstrije in 91 iz naše države.
Pooblaščeni predstavnik kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« , direktor obraita »Agromerkur«, Ciril Tručl je po zaključku poslovnega dne med drugimi izjavil, da je sejem služil predvsem za utrditev im navezavo stikov s kupci iz Italije in Avstrije. Sejem je služil tudi namenu, da se poskuša odkriti nove možnosti izvoza določenih izdelkov, ki jih doslej nismo izvažali. Vrh tega se je Pomurje predstavilo javnosti s svojim izborom izdelkov, ki jih delno namerava prodati tudi na domačem tržišču.
Skupna vrednost sklenjenih pogodb za izdelke Tovarne mesnih izdelkov in družbenih posestev znaša 690 milijonov lir, medtem ko je Tovarna mlečnega prahu sklenila kupčije za prodajo mlečnega prahu v vrednosti 60.000 dolar-
jev. Obrat »Agromerkur« je sklenil pogodbe za prodajo raznih posušenih povrtnin ter vložene zelenjave v višini 150 milijonov lir. Vsi ti konkretno realizirani posli znašajo skupno okrog 1 milijardo dinarjev.
Med kupci je bilo tudi zanimanje za izvoz kremenčevega peska, ki pa ni bil zajet v sejemski listi, vendar se bo to postopoma realiziralo v normalnem izvozu. Dosti večje je bilo zanimanje za jajčni prah in za kristalizirani in fermentirani, beljak Tovarne mlečnega prahu. Zanimanje je bilo še za zmrznjeni beljak, vendar ni bilo moč skleniti poslov v okviru sejma, ker so bile v sejemskih listah določene kvote prenizke.
Med ostalimi opažanji in ugotovitvami velja predvsem omeniti, da je tržišče bolje ob-
delano in da so boljši stiki z italijanskimi kupci kot z avstrijskimi, ker je tukaj pomanjkanje obmejnega izvoznika, ki bi vzdrževal stalne stike. Pri, prej omenjenih poslih pa je bil sklenjen tudi uvoz za okrog 100 milijonov lir reprodukcijskega materiala za proizvodna podjetja Pomurja.
Predstavniki naših najvišjih političnih in gospodarskih organizacij in ustanov, ki so obiskali razstavo podjetij Pomurja v prizidku glavne dvorane, so pozitivno ocenili ter se pohvalno izrazili o uspešni rasti gospodarskega razvoja Pomurja.	B. Š.
V ponedeljek so čuvarji našega svobodnega neba širom po Jugoslaviji lepo proslavili Dan jugoslavanskega letalstva. Na sliki: Eska drila reaktivnih lovcev, katere vešče upravljajo naši piloti
Z zasedanja OLO Murska Sobota
POTREBNA UČINKOVITEJŠA INŠPEKCIJA
V minulem tednu je bila seja OLO Murska Sobota. Odborniki so na skupni seji najprej obravnavali poročilo o poslovanju gospodarskih organizacij po zaključnih računih za leto 1961 in poročilo o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem tromeesečju.
V prvem poročilu je bilo navedeno, da so gospodarske organizacije lani ustvarile ne-
kaj nad 20 milijard dinarjev celotnega dohodka, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1960. Tako je bil letni plan, kljub znatnemu porastu celotnega dohodka, izpolnjen le z 90,5 odstotki. Cisti dohodek se je lani povečal za 19,2 odst., sredstva za sklade za 11,6 odstotkov, osebni prejemki pa za 22,7 odstotka. V letošnjem prvem tromesečju se je industrijska proizvodnja zopet znatno povečala, vendar še ni. dosegla predvidenega povečanja za
26,3 odstotka. Vzrok je pri nekaterih gospodarskih organizacijah, ki jih je pri delu oviralo neugodno vreme ali pa še ni začela proizvodnja v novozgrajenih obratih. Z zadovoljstvom pa lahko ugotavljamo, da se je stanje v aprilu že izboljšalo.
Za tem so na seji razpravljali še o delu inšpekcijskih služb, ki so za to sejo pripravile obširna poročila. V razpravi so ugotavljali, da je precej dobro delovala veterinarska inšpekcija, bolj učinkoviti pa naj bi bili zlasti gozdarska in kmetijska inšpekcija. Ugotavljali so namreč, da so prav te inšpekcije zaradi neu-
činkovitega dela dopuščale, da so se nekateri izognili izvajanju zakonskih predpisov. Bolj učinkovito bo moralo biti po mnenju odbornikov tudi delovanje inšpekcije za delo. Po sebno pomoč naj bi ta inšpekcija dobila od zavoda za socialno zavarovanje in od ustreznih služb v gospodarskih organizacijah. Število nesreč in bolniških dopustov namreč še vedno ne upada. Posebno se je povečalo število nesreč, ki so se zgodile na poti na delo. Kritizirali so tudi nekatere zdravstvene ustanove, ki nočejo pristati na koordiniram delo med gospodarskimi organizacijami in zdravstveno službo,. Nekatere gospodarske organizacije so namreč uvedle posebne kartone, na katere naj bi zdravnik ob vsakem pregledu pacienta navedel nekatere podatke, ki bi ustreznim službam v podjetjih omogočali ostrejšo kontrolo.
Na skupni seji je bil izvoljen za novega predsednika Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni sodnik Marjan Plaskan.
Praksa in teorija
skupni pojem izobraževanja
Kot je znano, je Ljudska skupščina LRS glede bodočega sistema strokovnega izobraževanja že sprejela ustrezna priporočila in jih v obliki odprtega pisma poslala v javno razpravo gospodarskim organizacijam, šolskim odborom in drugim družbenim činiteljem. Tri glavne novosti, predlagane za bodoči sistem strokovnega izobraževanja, so: obvezna verifikacija bodočih poklicnih šol, predpisani, minimum strokovnega znanja za določene poklice in pogoji, ki bodo odločilni za doseganje družbeno priznanih poklicev.
V Pomurju je poleg rednih šolskih centrov (za blagovni promet, gostinstvo, obrt itd.) doslej delovalo tudi več izobraževalnih centrov pri posameznih gospodarskih organizacijah ali pa za več podjetij, ki so se odločila za združeno prizadevanje na tem področju, skupaj. Razen dveh ali treh centrov za izobraževanje (Slatina Radenci, soboška Mura, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan) pa ostali centri doslej niso izpolnjevali svojega glavnega poslanstva: izobraževanje delavcev na delovnem mestu, kar pomeni z drugimi besedami: niso povezovali teorije s prakso, pač pa je bilo delovanje teh centrov v glavnem osredotočeno le k zagotavljanju papirnatih kvalifikacij, kar pa je v sedanjem času izpopolnjene mehanizacije in v industrijo vse bolj prodirajoče avtomatizacije odločno premalo. Izobraževanje na delovnem mestu je namreč zamišljeno
tako, da je enakopravni del celotnega izobraževalnega procesa v gospodarski organizaciji; strokovno usposabljanje delavcev na delovnih mestih bi potemtakem morali dosledno uresničevati po učnem načrtu izobraževalnih centrov, kar pa je bila doslej pri nas še zelo redka praksa.
Te pomanjkljivosti bo potrebno vsekakor odločno odpraviti v novem sistemu izobraževanja, ki ga predvidevamo. V prihodnosti bo moč dosedanje šolske in izobraževalne centre, ki bodo imeli za to tudi ustrezne pogoje (prostore, vsaj 50 odst. lastnega predavateljskega kadra itd.), verificirati kot poklicne šole, ki bodo v skladu s potrebami izoblikovale ustrezne profile za posamezne poklice, uveljavljale predpisani minimum za dosego poklicev in dajale za te poklice po končanem šolanju tudi družbeno priznana spričevala, ki bodo imela pravno veljavo za vso
državo. Take poklicne šole bo moč ustanoviti ali v ta namen verificirati že obstoječe izobraževalne centre za posamezne večje gospodarske organizacije, za več gospodarskih organizacij skupaj ali celo za posamezne gospodarske stroke. V Pomurju imajo še največ pogojev za poklicne šole dosedanji šolski centri za blagovni promet, gostinstvo in obrt, center za izobraževanje pri soboški "Muri" itd. Očitna potreba po poklicni šoli se bo prav gotovo pokazala tudi v lendavski Proizvodnji nafte, kjer so na letnem občnem zboru sindikalne organizacije ugotovili, da spričo odločne preusmeritve proizvodnega procesa čez leta sploh ne bodo potrebovali nekvalificirane ali polkvalificirane delovne sile. Skupščinsko priporočilo tudi ne izključuje možnosti združevanja pri ustanavljanju poklicnih šol, kar bo prav gotovo dobrodošlo zlasti v naših razmerah. Seveda bodo morali kolektivi za ustanovitev poklicnih šol ustvariti tudi ustrezne pogoje; predvsem bi morali že sedaj posvetiti mnogo večjo pozornost splošnemu izobraževanju delavcev, saj bo glavni pogoj za sprejem v poklicno šolo dokončana osnovnošolska izobrazba, ki pa jo bodo morali nekateri kandidati še pridobiti z dopolnilnim šolanjem.
Časovni pogoj za šolanje kandidata v poklicni šoli (predlog je za 2500 ur teoretičnega in praktičnega dela) bo zahteval v nekaterih poklicnih šolah tudi izpolnitev nekaterih dodatnih pogojev. Tako bo na pr. obrtna poklicna šola prav gotovo potrebovala za uspešno povezovanje teorije in prakse tudi ustrezno urejene delavnice.
Kljub predvidenim poklicnim šolam pa centri za izobraževanje pri podjetjih prav nič ne zgubljajo na svojem pomenu kot njihovo dopolnilo. Ti centri bodo lahko v skladu s svojimi proizvodnimi potrebami izoblikovali profile za posamezne poklice ali celo delovne faze. Tako bo na primer poklicna šola za konfekcionarje izoblikovala profile za glavne poklice v tej stroki (težki konfekcionar, lahki konfekcionar, pletilec), medtem ko bo izobraževalni center pri podjetju lahko te profile še bolj detajliral na posamezne delovne faze ali operacije (prikrojevalec, likalec itd.). Za notranjo uporabo bo lahko center za svoje profile poklicev izdaja! absolventom tudi ustrezna spričevala, ki sicer ne bodo imela navzven pravne veljave, vendar pa bodo zanesljivo precej pomenila v določeni industrijski stroki, ne glede na podjetje, v katerem se bo tak delavec zaposlil. Stopnja delavčevega strokovnega znanja pa bo kajpak tudi v tem primeru močno odvisna od kakovosti učno-izobraževalnega procesa v okviru samega centra in prav gotovo bodo uspeli tam, kjer bodo znali teorijo učinkovito povezovati tudi s praktičnim usposabljanjem ha delovnem mestu.
S fotoarhiva soboške SŠTV: Lepo je bilo na Pohorju!
Osnovno merilo:
dobro gospodarjenje
Predsednik občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Murski Soboti tov. inž. Edo Perhavec je v razgovoru z našim sodelavcem predvsem poudaril družbeno politično nalogo komisije. S tem v zvezi je omenil tudi odgovornost organov delavskega samoupravljanja v kolektivih. Nadaljnja družbeno politična naloga komisije je, da omogoča zboru proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru, da laže opravlja svojo nalogo.
Med konkretnimi nalogami komisije je tudi ta, da obravnava pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov ter ugotavlja, v kolikor so gospodarske organizacije in zavodi upoštevali pri omenjeni delitvi ustrezni zakon in splošna merila. Nadalje bo komisija tudi ocenjevala raven in razpone osebnih dohodkov. To predvsem zaradi tega, ker se s pravilniki, ki jih sprejemajo gospodarske organizacije in samostojni zavodi, ne delijo samo osebni dohodki, ampak se z njimi ustvarja razmerje med akumulacijo in osebno potrošnjo, kar je seveda važno za stabilizacijo gospodarstva in njegov napredek. S tem je izredno močno poudarjena družbena vloga kolektiva in je zgrešeno mnenje v kolektivih in družbenih organih, ki menijo, češ, družba nam je dala pravico deliti sredstva, pri tem pa ni nobene odgovornosti. Družbena odgovornost kolektivov je zelo velika, ker gre za razmerje med kupnimi in blagovnimi fondi, kar pa je stvar celotne družbe.
Nič manj važna naloga komisije je tudi pomagati in vsklajevati to delo ter uporabiti vse iz tega izhajajoče možnosti. Sele v skrajni meri bo komisija zahtevala prilagoditev teh pravilnikov veljavnim merilom. Kjer ne bo moč na temelju razgovorov priti do družbeno koristnih zaključkov, bo komisija pozvala gospodarsko organizacijo, da primemo prilagodi svoj pravilnik.
Spričo vseh teh obširnih in odgovornih skupnih nalog se je komisija odločila, da ne bo sklepala površno, temveč v vsakem primeru posebej in sicer šele takrat, ko bodo na razpolago vsi potrebni podatki. Sedaj podjetja v soboški (in drugih pomurskih občinah) občini sestavljajo analitične ocene po znanih navodilih. Nato bo sledila strokovna obdelava ter razprava na omenjeni komisiji, ki bo s svojimi ugotovitvami in stališči seznanila podjetja.
Kar zadeva merila, manjkajo ta predvsem za zavode in ustanove. Kaže, da bodo morali razdeliti podjetja po panogah, po velikosti in podobnem. Tudi pri tem se je komisija odločila za življenjska gledišča. Glede startnih osnov komisija ne želi izhajati togo iz podatkov na obrazcih. Izhajanje iz takega pojmovanja bi lahko prizadelo predvsem kolektive, ki so dobro gospodarili, kolektive, ki so večji del čistega dohodka razdelili za osebne dohodke, pa stimuliralo. Komisija se bo torej zavzela za realno oceno vsake gospodarske organizacije in to za objektivno oceno, a ne na temelju togih izračunov. Osnovno merilo pri tem bo predvsem dobro gospodarjenje, v kolikor ne osnovno, pa vsaj eno izmed bistvenih meril.
Razumljivo pa je, da smo sedaj v obdobju dela, ko je potrebna politična priprava in tolmačenje družbeno-političnega smisla vseh v poštev prihajajočih predpisov.	B. Š.
POSVETOVANJE
V	LJUTOMERU
V	soboto je bil v Ljutomeru posvet predsednikov delavskih svetov, direktorjev in računovodij gospodarskih organizacij in zavodov, na katerem so se pogovorili o pripravah analiz pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov.
Kakor so povedali, bodo te analize pripravili do 26. maja. nakar bodo o njih razpravljale občinske komisije in delavski sveti.
VREME
za čas od 23. maja do 3. jun. Nestalno s pogostimi padavinami. Razdobja lepega vremena ne bodo trajala več kakor 3 dni.
Materialni stroški se znižujejo
V minulem tednu je bila v Lendavi seja občniskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki obširno razpravljali o gibanju gospodarstva v lanskem letu.
Iz podanega poročila se je dalo razbrati, da so gospodarske organizacije v lanskem letu ustvarile nad 4 mlijarde 800 milijonov dinarjev celotnega dohodka, se pravi, za
10,4 odstotka več kakor leta 1960. Kljub temu pa so morali na seji ugotoviti, da finančni plan ni bil v celoti izpolnjen. Najmanjši porast dohodka so zabeležili v industriji. Kakor so ugotavljali na seji, je to nastalo predvsem zaradi upadanja proizvodnje nafte in zaradi zastoja pri prodaji opeke Močan porast finančne realizacije pa so lani zabeležili v
ostalih panogah, predvsem v obrti, kjer se je celotni dohodek povečal za 59,6 odstotka Na povečanje dohodka je zlasti pozitivno vplivalo znižanje materialnih stroškov. Kakor so ugotavljali, je na zmanjšanje materialnih stroškov vplival razvoj delavskega samoupravljanja in večja zainteresiranost kolektivov.
POMURSKI VESTNIK, 24. MAJA
8