Oopisi. Iz celjske okolice. (Okrajni zastop — teharske zadeve — letiua.) nSlov. Gosp." je naznauil, da je celjski okr. zastop most črez Voglajno pri ,,turkovem" mlinu razdelil na 2 progi, žeš, vozovi od ene strani morajo le po eni strani dtdrati, kakor po železuici. Toda hlod, ki je most iia 2 strani delil, je nekega dne zginil, le redeti se ne da, je li modri okr. zastop nepraktičnost svojcga djanja sam spo«nal, ali mn jo je moral tebarski župan vcepiti, ker se je ravno ob tisteto 6asu pri tistem mostu zavoljo tistega nepraktiCnega razdeljenja velika nesreŠa zgodila. Da pa sl. okr. zastop pri svoji trmasti nepiaktičnosti ostane, izmieli si drugo; dal je omenjeni most prav na debelo s trdim, debelim n8odrom" posipati. Kaj je uboga živina trpela! Voli so padali, ker je bil nšoder" bodcč, in na ravnem niosta so morali priprego iskati; Ijudje so kleli, kteri so morali bosi po ojstrein ,,šodru". Marsikateri je želel, ko bi tistega velikega gospoda nštras eakomi sarja", ki je to posipavanje izmislil, bosega po ^šodranem" mostu kake pol ure naganjali! Ker je bila po takem mostu vožuja in hoja le pretežavna, usmili ee ,,štrasenkoLTjisar" živine in ljudi in da pošodrani most posipati — z blatom. Tako jest! Kdor ne veruje, naj gre rturkov" most gledat. Kakor so poprej vozniki težavo imeli zavoljo nšodrau, obtičijo zdaj vozovi na mostu zavoljo — blata. — Poskušal sem poizvedeti uzroke posipanja ,,turkovega" rnosta; zvedel sem ga. Sl. okr. zastop celjski, ali prav za prav ujegov ^štrasenkomisar" misli, da se iuostnice prebitro poškodujejo, ako vozovi po golih mostnicah didrajo. Pa na Anglesliem in v Ameriki, kder so gotovo tako praktični gospodarji doma, kakor v celjskein okr. zastopu, mislijo, da mostnice bržej strohnijo od moče, kakor ee poskodujejo po vožnji. Tudi je most zdaj tako posipan iu pošodran, da ?oda mora zaostajati. Ta abogi posipani most nosi noč in dan lepo breme kakih 5—600 centov. To niso šale za tako že zastarelega tovoruika. Da mu pa nebi kdo kakega rebra strl, ali pa glare pripognil, prepovedal je baje okrajni zastop črez 30 centov težke vozove po mostu voziti. Da bi se pa zamoglo zvedeti, se li vozniki te postave držijo, treba bo na vsakem koncu mosta tohtnice, ki bo stala vsaka 3— 400 fl. Ako bi n. pr. kdo piipeljal do niosta voz vina, ki bi tehtal 30 centov in 2 funta, ali po novi vagi 151 kilo, Buoral bi kaka 2 litra pred mostom odtočiti in izpiti, in ako bi k temu delu povabil nštrasenkomisarja", pokazala bi se vsa praktičnost posipavanja mosta. — Gromska pištola! ,,Slov. Gosp." je pred kakim letom poročal o požaru v Teharjih, h katereniu g. berič in župan nista dala brizgaliiice peljati. Je li vse to res ali uc, mi ni znauo; pa do zdaj se še nobeden ni op.-avičil; tudi v ,,Gosp." še nisnio preklica brali. Poizvedel sem, zakaj in kako? Gorori se, da nesrečna brisgaluica popušča povsod vodo, le tam ne, kder je mojster luknjo pustil. Da bi se tedaj brizgalaica ne razsušila, se gaBilci tebarski neki zdaj vadijo noč in dau v rabi brizgalnice, da, — česar nas Bog varuj in sveti Florijan, — ko bi nastal kde požar, bi bili urni gasilci hitro pri roki. Ako je to res, in resnico bi nam teharski dopisnik lahko poroČil, zasluži hrabri nSl. Gospodar" pohvalo, kteri easpance drami. Se nekaj o teharskem sr. beriču. Tega pa ne poročara rad — in to iz 2 uzrokov; — prvič, ker je re« neverjetno; če jo pa resniuno, je ta slavni teh. srenjski berič re« modra glava. Drugič ne pišem o tem rad za tega voljo, ker bi utegail beric sumičiti na g. kaplana, in se nad ujirti tako surovo znositi, kakor je nSl. Gosp." že povedal. Naj se zgodi, kar hoče, sprožil jo bom. Pri faiovžu v Tebarjib je ftilo treba več popravil. Za plačilo stroškov ima po postavi skrbeti oeikveno-stavbeui odbor; stroški se razdelijo med patioaa, cerkev iu srenjo. Pa glejte! stavbeni odbor ni poprej pralal sr. beriča, ki ima povsod prvi svoj nos!! Ko tedaj načelnik odbora račun srenji Teharski poda, da bi poskrbela denarje, ves razkačen se berič nad njim zadere: nZakaj ste papodpisali, damorate toliko plačati? Piinesite nam cerkvene račune!" Ako tedaj kdo komu dolga izplačati neče ali ne more, naj se poda k g. žnpniku po cerkvene račune; te naj pokaže svojemu upniku in — dolg je poravnan! Zdaj pa še naj kdo reče, da teh. sr. berič ni modra glava!? Ko bi ,,finanzttiini8ter" za njega vedel, napravil bi ga za voljo njegove zvedenosti v daaiKtvenih zadevah kar nadukrat za svojega jirvega svetovalca. Srečna srenja, ki iraa tako zvito — modrega beriča! Letina je bila letos v celjski okolici splob slaba. Krompirja je čiuto malo in še tistije na pol gnjil. Žita je razon ajde prav malo — pa nima tudi nobene cene. Ravno tako tndi živina ne gre v denar. Mesarji, peki in oštirji iinajo zlato dobo. Čeia?no so ijudje prav malo vina pridelali, se 5aje o groznib pobojib, tatvinab in drugib nerednostih, da je groza. Take prikazni imajo deloma svoje usroke r nemarnem žnpanovanju in v svojeglavnosti sr. beričev, kateri se rajse zameri vsem poštenim prebivalcem, kakor pa le enemu lnmpu. Od Pesnice. (Dahovska plača zboljšana!?) Hvala Bogu, bo uiorda marsikteri kaplau ali tudi župnik veselo izkliknil, ako je to istma, da 86 ima plača za duhovnike zboljšati! O5e Stremajer vendar le za nas skrbi; kar ravno je razposlal svojih grosev nam v podporo, izdelal je pa tudi uov postavni načrt, po kterem ima pri nas dobiti župnik 500 gld., ko je dozdaj le 315 ali 400 gld. inie!; kaplan pa, ki je dozdaj imel 157 gld. do 210 gld., pa dobi 300 gld. Sicer je to tudi malo, ker zdaj vsaka reč tako strašno ua via bije, darila za sv. meše in druge dobrote pa zginujejo, in dostikiat mora župuik od nbogega kaplana za njegovo preživljenje dve tretjini od kaplanove plaSe tirjati ia lo edna ziruska suknja više 30 gld. pride. Pa nekoliko je plača vendar zboljšana, bo morda marsikteri v prvem bipu mi8lil. Ali če postavni načrt bližej pogledaS, kmalu spoznas, da bo plača na marsikterib farah malo ali nič zboljšana, ker se ima po novi postavi vsak ubogi krajcar viažuniti, kterega duhovnik dobi za  svoja dubovna opravila, še celo mesna darila od  štifting; zraven tega bo pa to poiimičilo ninogo  dela z novimi fasijoni in drugih sitnob. Omilovanja vreden je duhovni stan, kar eadeva njegovo materijalno stanje; tudi duhovnik ne more samo od božje besede živeti, ker ima tudi svoje potrebe du^ne in telosne. Ni se toraj čuditi, da si ga tako malo mladenčev voli. Ne misli 5. bralec, da sem z gvojim stanom nezadovoljen, in upam, da tudi drugi sodelavci v vinogradu Goepodorem niso. Jaz gem le hotel očitno povedati, kar mi je v ti zadevi  na misel prišlo. Da se letna plaČa dubovnikom  zviša, in sicer v stoletju eukiat, tega menda no beden pauieten človek zameril ne bo. nVreden je delavec svojega plačila" in rkdor altaiJQ služi, naj od njega živi". Sv. Cerkva iu božja pravica tirja, naj plačilo za duhovno opravilo gre tistemu,  ki ga je opravljal; to je bila tudi volja rajnih dobrotnikov, ki so ustanove ali štiftinge napravili cerkvi ia duhovuikom v prid. Zatorej so tudi piesvitli cesar 29. decembra 1851 zaukazali, da se nove ustanove v letno plačo duhovnikov zanaprej ne smejo več vračuniti. Drugi ukaz od 1. januarja I. 1859 je določil, da provizoijem ne bo več treba Kanaprej denaijev za opiavljene ustanove drugim denaraicam odrajtovati. Upali smo, da bodo tudi stare ustanove iz letne plače izbiisane, in da bodo tudi župniki in kurati za opravljene ustanove odločeni denar prejemali. Po Stremajer-jevem naČrtu r zboljšanje duhovniJke plače pa se imajo še celo nove ustanove vračuniti. To bo zboljianje plaSe, da se Bogn usmili, iu ne čuditn se, ako uekateri župniki re«ao mislijo nobenih ,,štiftinga več sprejefliati in že obstoječe poslati nazaj, ker niso voljai verstveaemu foadu v prid — robovati!