Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Rojina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. LETO VIII. — 15. IX. 1965 —ST. 8 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Na 4. redni seji CDS, so člani tega organa obravnavali predvsem predlog za povišanje osebnih dohodkov, vprašanje dodatnega nagrajevanja in kvalitete Povišanje osebnih dohodkov in nagrajevanje Na 4. redni seji CDS so člani lovnim mestom pa znaša 4,1 : 1, 214, tkalnici I za 860 in tkalnici II tega organa obravnavali predvsem 'kar pove, da se je dosedanji raz- za 670 zaposlenih, plemenitilnici I vprašanje delitve dohodka z ozi- pon znižal za 0,5 %. če bi povišali za 420 pluis 4 in plemenitilnica II rom na nove gospodarske ukrepe, vsa delovna mesta enaiko, bi se ta Poročilo o predlogu, ki so ga obravnavali na sejah družbeno-poli-tičnih organizacij in tudi člani upravnega odbora, je podal tov. Tine Rojina. Tov. Rojina je odgovarjal tudi na postavljena vprašanja članov CDS in gostov. Poročilo je obsegalo naslednje: Nova delitev dohodka, izraču- razpon znatno zmanjšal, kar bi bilo destimulativno za mnoge člane kolektiva. Zaradi rušenja razponov tudi ni bilo možno osvojiti predlog, da bi billo najnižje delovno mesto ocenjeno s 100 tačkami. DELITEV SREDSTEV MED EKONOMSKE ENOTE BI POTE- V vseh enotah se povečajo sredstva za osebne dohodke za 6000 dinarjev na posameznika. Osnovnim ekonomskim enotam bodo ta sredstva dodeljena na planirano število zaposlenih, torej predilnici I za 317 ljudi, predilnici II za ČLANI KOLEKTIVA ŽE V PRIHODNJI nana na osnovi novih gospodar- KALA TAKOLE: skih ukrepov, nam omogoča povišanje osebnega dohodka za 25% ali povprečno za 11.500 dinarjev na zaposlenega, seveda le pod pogojem, da dosežemo v drugem polletju ( ko delamo v 42- urnem delovnem tednu!) iste rezultate, kot smo jih dosegli v prvem polletju ( ko smo delali še po 45 ur na teden). Glede same delitve teh sredstev je bilo proučenih več predlogov, nakar je bil kot najboljši sprejet predlog, po katerem bi razpoložljiva sredstva (25 % ali 11.500 na osebo!) delili na dva dela: z enim delom bi povečali vsem ekonomskim enotam dosedanja sredstva za osebne dohodke za 6000 din, in to za vsakega zaposlenega na delu (po spisku je ta znesek — 5.660 din), kar bi upoštevali v cenikih za zvišanje vrednosti točke, drugi del pa bi dodali kot točke, in sicer na vsako delovno mesto 14 točk, torej vsem enako. Delavcem v priučevanju (37 a člen Pravilnika) bi se osnovna postavka povečala samo za 10 točk. Enako bi se dvignila ocenitev samo za 10 točk tudli delavcem, ki pridejo iz šol (člen 37 a in 38. Pravilnika). Za vajence ostanejo v veljavi dosedanje ocenitve. Po novi ocenitvi preide dosedanje najnižje ocenjeno delovno mesto od 76 na 90 točk ali za 18,4 % več, dočim se najvišje dvigne od 351 na 365 ali za 4 %. Delitev je torej degresivna, saj se nižja delovna mesta zvišajo za znatno več % kot višja. Razmerje med najvišjim in najnižjim de- za 141 plus 3 ter gravuri za 40 zaposlenih. Vezanim ekonomskim enotam pa bi ta sredstva dali na dejansko število zaposlenih oziroma na stanje zaposlenih 2. avgusta. V tem primeru bi dobili: vzdrževalni obrat za 256 zaposlenih in uprava za 275, termo centrala pa za 39. Ostali del sredstev bi delili po številu točk, ki jih ima posamezna e. e. Drugi del sredstev pa bi se delil na vrednost točke, kar bi bilo različno ekonomske enote. V teh pogojih bi se povprečni osebni dohodek 48.400 din v prvem polletju, obračunan na 208 ur, povečal na 57.000 v drugem polletju, seveda le, če bo proizvodnja potekala normalno. Za primerjavo navajamo še povišanje najnižjega osebnega dohodka od 33.000 na 43.000 dinarjev, kar znaša povišanje za 32%. Najvišje delovno mesto pa bo imelo povi-(Dalje na 2. strani) VSEBINA — Povišanje osebnih dohodkov in nagrajevanje — Akcija: »PREDLAGAM« — Izvršitev osnovnega plana julija in kumulativno — nagrajevanje v plemenitilnici I — Ivan Bertoncelj-Johan — Kaj in fcje so naše monžosti v bodoče — Pravilnik o deiltvi osebnih dohodkov in čistega dohodka, v spremenjenih pogojih gospodarjenja — Naš paviljon na 15. Gorenjskem sejmu — V bodoče vsak mesec šahovski (brzoturnir — Zanimivosti iz našega naselja v Novigradu — Ali poznate prometne predpise? — Vzroki prekrvitvaniih motenj srca Komisije, CDS Itd. ki jih ima sedanji Ivan Bertoncelj - JOHAN - PREBERITE! ŠTEVILKI NOVA RUBRIKA! Izvršitev osnovnega plana meseca julija in kumulativno PREDILNICA I 114,6% v efektivnih kg meseca julija 98,9% kumulativno v ef. kg 117.7 % meseca julija v baznih kg 102,4% kumulativno v bb kg PREDILNICA II 124,3 % meseca julija v ef. kg 103.7 % kumulativno v ef. kg 106.5 % julija v baznih kg 98,6% kumulativno v bb kg PREDILNICI SKUPAJ 117.8 % julija v ef. kg 100.5 % kumulativno v ef. kg 113,3% julija v bb. kg 100.9 kumulativno bb. kg Obe predilnici sta julija proizvajali z večjimi, kapacitetami, ikot je bilo prvotno predvideno po osnovnem planu, zato so podatki preseganja po osnovnem planu precej visoki. Po osnovnem planu je bilo predvideno, da bosta predilnici obratovali le v dveh izme- AKCIJA : »PREDLAGAM« Obveščamo vas, da nameravamo pričeti — morda že v prihodnji številki Tekstilca — z novo rubriko: »AKCIJA — PREDLAGAM!«. Namen te rubrike je tale: VSAK CLAN KOLEKTIVA BO V PRAZEN PROSTOR, KI GA BOMO V TEJ RUBRIKI PUSTILI, LAHKO NAPISAL SVOJ PREDLOG ZA SPREMEMBO, IZPOLNITEV ALI ZA NOVO IDEJO O ZADEVI V OKVIRU ŽIVLJENJA IN DELA V NAŠEM PODJETJU, CE SMATRA, DA TO ALI ONO NI SEDAJ V REDU, NI EKONOMIČNO, NI NAJBOLJŠE IZVEDENO. TE PREDLOGE BO POSEBNA KOMISIJA UREDNIŠKEGA ODBORA OCENJEVALA PO POSEBNEM PRAVILNIKU (CENIKU), NAKAR BODO DOBRI PREDLOGI OZIROMA NJIHOVI PREDLAGATELJI DOBILI VISOKE NAGRADE. PREDLOG ZA OCENJEVANJE IN ZA NAGRADE JE ŽE IZDELAN IN ČAKA LE ŠE NA ODOBRITEV UO (OZIROMA CDS). CIM BO POTRJEN, GA BOMO OBJAVILI, OBENEM PA BOMO OBJAVILI TUDI PRIMEREK TAKEGA PREDLOGA, DA BOSTE VEDELI, KAKO GA JE TREBA SESTAVITI. NAMEN TE RUBRIKE JE, DA DOBI NAŠE OPERATIVNO VODSTVO CIM VEC PREDLOGOV ZA RAZNA PODROČJA POSLOVANJA, KAR NAJ BI OMOGOČILO ODSTRANITI SEDANJE NAPAKE IN POMANJKLJIVOSTI IN TAKO DOSEČI EKONOMIČNE J ŠE GOSPODARJENJE, TOREJ BOLJŠE DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE POGOJE ZA ZAPOSLENE CLANE IN TUDI ZA PODJETJE. PREPRIČANI SMO, DA BOSTE SODELOVALI MNOGI, PREDVSEM ZARADI NAŠE SKUPNE KORISTI, DELOMA PA TUDI ZARADI RES LEPIH NAGRAD. Uredništvo «Tudi v našem kolektivu je žalostno odjeknila nepričakovana vest, da je nenadoma umrl znani revolucionar in politični delavec Gorenjske — Ivan Bertoncelj-Johan, tudi dober znanec številnih starih komunistov in borcev našega podjetja. življenjska pot pokojnega Ivana Bertonclja, mladega kmečkega fanta in delavca, se je izoblikovala v predrevolu-cionarni dobi in v ljudski revoluciji ter ga pripeljala na vodilne položaje med narodnoosvobodilno vojno in v ljudski oblasti. Niso še potihnili zmagoslavni klici fašističnega okupatorja, že zbira Johan na Jelovici partizansko skupino. Postane komisar Cankarjevega bataljona, se bije v Dražgošah, gre v vojno-revolucionarni komite, pa v Kokrški odred in končno na Koroško kot politični organizator in sekretar okrožnega komiteja KP. Zvest načelom in ciljem ljudske revolucije in bogat izkušenj je Johan vsa povojna leta na odgovornih položajih naše ljudske oblasti. Najbolj ga poznamo kot ljudskega poslanca, predsednika okraja Radovljica, podpredsednika okraja Kranj in člana mnogih političnih in družbenih organizacij. Nazadnje pa vodi Gorenjski muzej v Kranju, kjer z njemu lastno prizadevnostjo zbira dokumente o slavni poti, ki jo je prehodilo ljudstvo Gorenjske k svobodi in napredku. Veličastno slovo, s katerim se je Gorenjska poslovila od Ivana Bertonclja, je bilo polno žalosti, hkrati pa izraz ponosa in hvaležnosti do človeka, ki je vse svoje življenske sile žrtvoval za lepšo in mirno življenje in ki bo ostal v našem spominu kot zgled revolucionarja, borca in komunista.' Nagrajevanje v plemenitilnici I položenje kolektiva. Ce tega ni, novi sistem ne prinese gospodarski organizabiji in posamezniku več koristt. Tudi človeški odnosi v gospo- čldvak se kot element proizvodnega procesa bistveno razlikuje Oid strojev. Stroji in delovne priprave niso živa bitja, ampak so smiselno in po človeku oblikovana mrtva materija z nalogo, služiti darski organizaciji eoi v veliki določenemu namenu. Človek pa meri odvisni od urejenosti ali ne-je živo bitje, s svojo voljo, s spo- 'Urejenosti sistema nagrajevanja, sobnoistjo lastnega odločanja in Končna projekcija človeških od-sami zunanji vplivi še ne zadošča- nosov v organizaciji je v produk-jo, da bo pričel z delom. 'Najvaž- tivnosti, ki je predvsem odvisna nejiši element pa »zbuditev« člove- od nagrajevanja, kar pa je le ka za delo pa je vsekakor nagra- skup-nii imenovalec za omogočanje jevanje. To pa mora ibditi stimai- višje ali nižje življenjske ravni lativno. 'Ena osnovnih zahtev - za človeka. Vemo pa itudii, da neki vsak sistem spodbujevalnega na- Varno pa tudli, da neki sistem nah, dočim bi bila ena izmena na grajevanja pa je, da na vse tiste, ne more biti večen, sistem je dopustu. Zaradi pomanjkanja pre- ^ so vključeni v sistemi, vpliva treba razvijati ki izpopolnjevati ter (Dalje na 2. strani) pozitivno na splošno delovno raz- (Dalje na' 2. strani) ' iB Povišanje osebnih dohodkov in nagrajevanje (Dalije s 1. strani) šan osebni dohodek od 152.000 na 170.000 dinarjev ali za 12%. Razumljivo je, da morajo ta sredstva povečati učinek našega dela. V tem pogledu je bilo predlaganih več ukrepov, in to: kriterij kvalitete izdelkov je treba zaostriti v takem smislu, da zaposleni ne bodo proizvajali predvsem količinsko na račun kvalitete, temveč obratno. Drug predlog je, da mora tehnični sektor, skupno z ustreznimi službami, najti način nagrajevanja delavcev v predilnicah. V teh enotah so delavci nagrajeni večidel le za količinski obseg proizvodnje, za kvaliteto pa ne. Prav slaba kvaliteta preje pa povzroča v tkalnicah velike težave. Predlog o tej zadevi mora biti podan na samoupravnih organih v 3 mesecih. Dalje je bil iznesen tudi predlog, ki zajema premiranje določenih ljudi v tehničnem in komercialnem sektorju. Spremeniti bo tudi treba nagrajevanje izvoza. V tem smislu bi v bodoče — po izdelavi predloga — nagrajevali enote plemenitilnico I in tkalnico II, ker omenjeni največ naredita za izvoz. RAZPRAVA BORIS SOKLIČ — predčasno je bilo že uvedeno nagrajevanje za izvoz. Ni pravilno, da bosta v bodoče deležni nagrajevanja za izvoz samo plemenitilnica I in tkalnica II, ker za izvoz delajo vse enote. ROJINA — takrat, ko je bilo uvedeno nagrajevanje za izvoz, so bili nagrajeni le posa-mefmiki oziroma vodje enot. Sedanji predlog pa predvideva nagrajevanje vse enote, oziroma vseh v njej zaposlenih. Za samo nagrajevanje pa bo seveda treba narediti poseben pravilnik, ki ga je še -treba sestaviti. Doslej zanj ni bilo časa. Ta predlog je zgolj informativen, njegov namen pa je zvedeti, če so člani CDS sploh za takšno nagrajevanje. Kolikor bo zamisel sprejeta, bodo ustrezne službe pravilnik sestavile in ga dale samoupravnim organom' v proučitev in potrditev. Glede pravilnosti nagrajevanja le dveh enot pa je zadeva taka, da izdela za direktni izvofc največ blaga prav plementilnica I in za konfekcijo najlveč tkalnica II. Prav zaradi tega momenta sta omenjeni enoti tudi predlagani za nagrajevanje. VIKTOR KOMPARE — predlaga, naj komisija, ki bo sestavljala predlog za nagrajevanje izvoza, prouči tudi nagrajevanje tkalnice I, ki tudi dela za izvoz. Svoj predlog utemeljuje s tem, da tkalnica II ne izdela dokončno nobenega artikla za izvoz sama. EVGENIJ VALJAVEC — vprašanje je, če so ocene delovnih mest, po dvakratnem dodajanju točk, še realne. ROJINA — Kar se tiče ocenitve delavnih mest smo dosegli to, da je sedaj ravnotežje med vsemi ekonomskimi enotami. Majhne razlike so sicer možne zaradi reorganizacije. Nova ocenitev ni v programu, temveč le določene uskladitve v letu 1966. INŽ. JURANČIČ ZDENKA — je povedala, da opažajo v plemeni-tilnici I velik padec osebnih dohodkov prav v, mescih, ko so veliko blaga naredili za izvoz. Izvoz namreč odriva izdelavo boljših artiklov, ki so bolje stimulirani, poleg tega pa so za izvolz predvi- dene manjše količine določenega desena, kar zahteva več menjav in zmanjšuje osebne dohodke. Jurančičeva tudi meni, da sedanji razponi niso pravilni, ker skoraj ni razlike med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delovnimi mesti. Obvezno bi po njenem mišljenju morali izvesti novo analitsko ocenitev posameznih delovnih mest. RAKOVEC — trenutna situacija in pomanjkanje sredstev tega ne omogočata. Meni, da je delitev, kakršno je predlagal tov. Roj ina, Čiščenje madežev v piemenitilnici II Izvršitev (Dalje s 1. strani) je pa sta, kot rečeno, obratovali tudi v nočni izmeni. Pri tern je predilnica I izvršila operativni plan, dočim ga predilnica II ni. Vzrok za neizvršitev v predilnici II je ta, da v planu ni bil upoštevan izpad zaradi praznika, poleg teg pa je imela ta enota težave s predicami, ki so bile na dopustu, nadomestovale pa so jih snemalke ali prisukovalke. Le-te so slabše proizvajale Itako po količini kakor tudi po kvaliteti. Še nadalje ima predilmiioa II. težave zaradi klima naprav, delno pa tudi zaradi pomanjkanja utenzilij in trdih cevk. TKALNICA 91,9% julija v tekočih metrih 95,9% julija v volkih 98,4 % kumulativno v tekočih metrih 103,5% kumulativno v votkih osnovnega TKALNICA II 80.0 % julija v tekočih metrih 78,3% julija v votkih 87,6% kumulativno v tekočih metrih 89,9 % kumulativno v votkih TKALNICA SKUPAJ 88,2% julija v -tekočih metrih 89.7 % julija v votkih 95.1 % kumulativno v tekočih metrih 98.7 % kumulativno v votkih Podatki kažejo, da niti tkalnica I niti tkalnica II ni izpolnila osnovnega plana meseca julija. Na neizvršitev je pradvesm vplival izpad zaradi praznika, kar v osnovnem pianu ini bilo predvideno. Kumulativno je edino tkalnica I v votkih nad planom, vendar kaže, da se bodo rezultati popravili. V tkalnici II so se zastoji v obratovalnem času zmanjšali, izkoriščanje statev pa je v povprečju poraslo za 1,7%. Tudi kvaili-te- še najboljša. Prihodnje leto bo situacija že bolj jasna, pa bomo takrat laže -uvedli oziroma pripravili nove pravilnike. ANICA ROZMAN — predlagani predlog je res najboljši. Ekonomske enote naj zaostrijo vprašanje kvalitete. Prav je, da nagradimo tiste enote, ki največ naredijo za izvoz, od katerega je odvisna naša bodočnost. Potrebno bi bilo pregledati regresiranje prevozov na delo. To regresiranje bi bilo treba uskladiti z novimi gospodarskimi ukrepi. Nagrajevanje v (Dalje s 1. strani) uveljavljati. Vem-o -pa tudi, ,da se neka aktivnost, ki jo človek dalj časa -ponavlja, globoko ukorenini v duševnosti in se -upira spremembam. Takšni vztrajajoči aktivnosti pravimo navada,. Navade Pa so tudi ustaljeni način mišljenja, spomin j-anja, povezovanja vtisov -in podobno. Ob teh mislih hi se radi ustavili ob predlogu novih norm v ple-menitilmci I. Po sklepu obratnega delavskega sveta je strokovna služba pripravila imenovani predlog. Dosedanje inanehno -prekoračevanje norm oziroma akordov ni bilo v skladu z dvigom produktivnosti. Pri tem ponovnem- normiranju so se določile -nove indivi-duaLrie norme na podlagi rezultatov kro-nometraže oziroma kronofotogra-fije. Nekaj delovnih mest je bilo snemanih po obeh metodah in so bili rezultati, po kronometraži skoraj povsem enaki kronofoto- plana ... ta je v porastu. Poleg tega se je julija izpopolnila zasedba vodstvenega osebja, kar bo v prihodnje moralo vplivati na boljše proizvodne rezultate. S prejo sta bili obe tkalnici v redu oskrbovani. PLEMENITILNICA I 77,5% julija v tm 82.3 % julija v m2 94.4 % kumulativno v tm 97,6% kumulativno v m2 PLEMENITILNICA II 87.3 % julija v tm 86,7 % julija v m2 96.0 % kumulativno v tm 95.0 % kumulativno v m2 PLEMENITILNICI SKUPAJ 79.4 % julija v tm 83,2% julija v m2 94,9 % kumulativno v tm 96,8% kumulativno v m2 Neizvršitev osnovnega plana v piemenitilnici I je predvsem povzročila forsirana proizvodnja artiklov za izvoz, kateri so zahtevali težji in daljši proces proizvodnje. Ta enota je apretirala julija tudi preko 150 tisoč metrov KE-PER gradlja, kjer so morali hitrost apretiranja zmanjšati za polovico. Ker ta enota nima -prostih kapacitet v razpenjalno-sušilnih strojih, je razumljivo, da se je izpad proizvodnje povečal tudi zaradi omenjenega apretiranja. Plemenitilnica II plana ni izpolnila zaradi neenakomerne zasedbe v posameznih oddelkih (barvarna je bila preobremenjena!), če pa upoštevamo predelane usluge, potem je plemenitilnica II plan izpolnila, in sicer v kvadratnih metrih s 116,6%. ODSTOTKI IZDELKOV I. KVALITETE tkalnica I 82,3 mesečno in 84,9 kumulativno tkalnica II 73,3 mesečno in 74,1 kumulativno tkalnica skupaj 79,7 mesečno in 81.8 kumulativno plemenitilnica I 89,5 mesečno in 88.8 kumulativno plemenitilnica II 70,1 mesečno in 75,0 kumulativno plemenitilnica skupaj 85,4 mesečno in 84,7 kumulativno (Dalje na 7. strani) ROJINA — sedaj se ne bomo mogli več izgovarjati na razne zunanje bremenitve, saj je odpadel prometni davek, prispevek iz dohodka itd. Trenutne olajšave nam sicer omogočajo, da ob enaki proizvodnji, kot srno jo imeli v prvem polletju, dvignemo osebne dohodke za 20 %, vendar je to zadnje, kar smo dobili. V prihodnje bo možno povišati osebne dohodke sam-o tedaj, če bomo izboljšali kvaliteto izdelkov in če bomo povišali količinsko proizvodnjo. člani CDS so vse predloge upoštevali in sprejeli ustrezne sklepe. P. G. piemenitilnici I grafiji. To je nedvomno dokaz, da so sedanji časi (efektivno delo in zastoji) pri izračunu novih norm oziroma akordov realno obračunani v no-vii normi. tPr-i skupinskih normah -pa je osnova za -določitev norme -dnevna planska količina tkanin za predelavo. Pri vezanih delovnih normah pa ni prišlo do bistvenih sprememb. Na -delovnih mestih, kjer je določen proizvodno ekonomski učinek pa se je pri izračunu iPE-U izhajalo iz istih osnov, kot pri skupinskih normah. Znano pa je, da človek ne more pri vsaki vrsti dela izkoristiti svojih osebnih sposobnosti in prizadevnosti. Vsekakor so v pleme-nitiilnioi I v glavnem taka delovna mesta s takšnim delom, n-a katero se ne more bistven» vplivati z osebnimi karakteristikami. Za taka -delovna mesta pa je znanstveno dokazano', da je realno preseganje norme od 95 % do 115%. Vsie to pa je bilo upoštevano pri sestavi tega predloga, hkrati pa tudi el. 9 Pravilnika ' o delitvi osebnih dohodkov plemenitilni-ce I, ki pravi med drugim: Planirani čas je pri postavljanju vrednosti učinka treba upoštevati tako, da pri najboljšem pričakovanem učinku ne sme dopuščati višjega deleža delavca pri. sredstvih za osebne dohodke za enoto časa kot bi znašal ta delež obračuna po obračunski postavki, povišan za 20%. žal pa je v razpravah O' tem predlogu prišlo do> precej čudniih dm neresnih tolmačenj. Nespametno je govoriti, da je bil ta predlog pripravil jen samo zaradi povečanja osebnih dohodkov ljudi, ki so vezami ’ na PEU. Pripravljeni predlog je za to lep dokaz, da je bili namen povsem drugi. Vsekakor je 'bila to nepotrebna bojazen na raznih sestankih, ko se je razpravljalo o novih normah, zlasti še, ker bi se lahko malo bolj- pozanimali in prebrali predlog na oglasni deski, kjer je bil podan dbvolj jasno. Morda ga kljub temu nekateri niso razumeli, ali- pa ga niso hoteli razumeti. Ugotavljamo, da pri nekaterih žal še vedno prevladuje mezdna miselnost i,n želijo, da bi bile norme čimbolj -ohlapne. Kar so pri ohlapnih normah prekoračitve visoke, mislijo, da bo vzporedno s tem tudi -osebni dohodek delovne skupine večji. V novem sistemu nagrajevanja pa je to povsem napačen način. Dohodek enote ni odvisen od nominalnega preseganja norm, ampak le od dosežene količine izdelkov in gospodarnosti. Pri realnih normah bo storilnost celo večja, s tem pa bo večji tudi dohodek enote, čeprav je torna prvi pogled iiz računskega vidika popolnoma nemogoče. Vendar pa gre pri tem- za psihološki učinek. Vsak delavec ima nekako planirano, za koliko mora prekoračiti normo! Pri tem, pa ee ndt-i ne zavedajo, da to ni njihova gornja meja stvarne zmogljivosti. Če norme »-poostrimo«, vidimo v kratkem času, da dosegajo delavci enak -procent kot prej1. Ta zakonitost p,a velja le do meje -realnih norm. Kaj in kje so naše možnosti v bodoče Razumljivo je, da so maši uspehi v prihodnje odvisni predvsem od treh faktorjev, itn to: od znižanja poslovnih stroškov, izboljšanja kvalitete izdelkov in povečane produktivnosti dela. Vse to pa lahko omogoči le pravilna oziroma ustrezna organizacija celotnega poslovanja v našem podjetju. Položaj našega podjetja sicer ni brezupen, vendar tudi ne posebno trden in rožnat, ga pa lahko dokaj hitro bistveno popravimo in utrdimo, če bomo pomagali prav vsi člani kolektiva. Naši aduti v tej borbi za obstoj in napredek so, kot rečeno: vsestransko varčevanje z dragocenimi surovinami in reprodukcijski m materialom,, povečanje produktivnosti in izr boljšanje kvalitete izdelkov. Te bistvene elemente proizvodnje, ki skrivajo velike finančne rezerve, pa ni možno izboljšati zgolj z ukrepi in z dobro voljo, temveč le s pravilno organizacijo celotnega poslovanja, kjer igrajo važno vlogo predvsem: čvrsta povezava me,d ekonomskimi enotami, pravilni medsebojni odnosi, red in disciplina, sodobna organizacija dela, pravilno nagrajevanje in učinkovita stimulacija, osebna odgovornost slehernega člana kolektiva, razmejitev kompetenc, šted-nja itd. MEDSEBOJNI ODNOSI, RED IN DISCIPLINA IN POVEZAVA MED ENOTAMI Če si pogledamo odnose med posameznimi ekonomskimi enotami, dobimo kaj žalostno sliko. Ena na drugo zvračajo krivdo za slabo kvaliteto izdelkov, ena drugi očitajo1 napake, posebno hudo pa je tedaj, kadar gre za denar, ker nimajo potrebnega razumevanja in uvidevnosti. Taki odnosi morajo — poudarjam — morajo negativno vplivati na proizvodnjo, posebno na njeno kvaliteto. To slabost bo zato treba hitro odstraniti. V dobro organiziran obrat spadajo brez dvoma pravilni medsebojni odnosi, red, disciplina in čistoča. Vse te naštete lastnosti so predpogoj za uspešno proizvodnjo oziroma za dvig produktivnosti in za izboljšanje kvalitete izdelkov. Če smo objektivni, potem moramo priznati, ,da v nekaterih našito enotah ne vladajo najboljši medsebojni odnosi, kar negativno vpliva na red in disciplino v enoti. Posledice tega se dovolj jasno kažejo v slabši organizaciji, slabši kvaliteti in predvsem v nerazpolo-ženju delavcev. Ob takih dejstvih se sprašujem: Ali res nismo sposobni odpraviti ite 'slabosti in res škodljive prakse v takih obratih? Mar 'imamo družbeno-politiene organizacije res samo zaradi lepšega? Je mar potrebno, da takšne razmere -še bolj zmanjšujejo že itak skromne dosežke in še poslabšujejo (že (talko išdibko organizacijo dela? KAKO JE Z NAŠO ORGANIZACIJO Ali v naišeim poidjetjlu sploh lahr ko govorimo o načrtni in ustrezni organizaciji della in poslovanja? Če pomislimo ua neurejen transport, na razmetane prevajalne stroje, na ozka grla V tkalnicah in plemenitilnicah, na številne iz-venplanske menjave, na zastoje in na neekonomično koriščenje določenih kapacitet v plemeni tilni-cah (široki tiskarski stroj in filmska tiskarna), če pomislim dalje na to, da se trudimo doseči boljšo kvaliteto, pa ne uspemo, da planiramo] jatio, proizvajamo pa dostikrat drugo, pa na rebalanse planov in na mnoge tisoče metrov, ki jih moramo izdelati preko zahtevane količine za izvoz, da nam potem leže kot drugo ali tretje razredno blago v skladišču, če pomislim na tisoče metrov blaga, ki ga pokvarimo, (potem bi skoraj upal trditi, da naša organizacija poslovanja in dela zelo zelo šepa in vpije — na pomoč. Sicer pa že leta sem ugotavljamo, da naša organizacija dela ni več kos sedanjim zahtevam in nalogam. Zakaj torej čakamo na čudež, ki se ne more zgoditi? Če sami to nadvse resno vprašanje ne zmoremo urediti, potem je pač treba poiskati rešitev izven podjetja. Zakaj in kaj še čakamo, ko je vendar vsaka minuta dragocena in lahko usodna? Vzemimo samo votkovne previ-jalne in križno-previjalne stroje. Le-ti so enostavno razmetani po vsem obratu I. Lahko si celo kot laik predstavljam kakšne težave povzroča ta razmetanost (križno-navijalnii so na 4 različnih krajih in vo(kovni celo na 6) v pripravi della v itkalllnici I. Da je to tudi eden negativnih faktorjev, ki vpliva na kvaliteto, je jasno. Pomanjkanje ustreznega prostora, kjer bi bili ti stroji skupaj, ne more biti zadosten in utemeljen izgovor. Tak prostor bi pač morali pravočasno pripraviti, že takrat, ko. smo planirali avtomatizacijo tkalnice. Je tu torej možno govoriti o smiselni organizaciji? PLANIRANJE Problem zase je naše planiranje. Skoraj redno mesečno je potrebno vrivati izvenplansko proizvodnjo za izvoz, ki večkrat podre ravnotežje predvsem v plemeniitiiniici I. Takšno vrivanje onemogoči pravilno in enakomerno planirano koriščenje vseh plemenitilnih kapacitet, pa zaradi tega pride na določenih fazah do ozkih grl, na drugih pa do le delnega izkoriščanja strojev. Tak način mora negativno vplivati na samo količinsko proizvodnjo, posebno' pa na kvaliteto. Vise skupaj pa ob- vezno zmanjšuje maso za osebne dohodke zaposlenih. Izvoza bi se še enkrat dotaknil. Ne morem namreč razumeti to, da je potrebno za določena količino nekega izvoznega artikla izdelati 30 do 100 % tega artikla preko te količine, da potem iz vsega dobimo zahtevano količino I. kvalitete, vse ostalo pa je druge in tretje kvalitete. Razumljivo bi bilo na primer do 15% čez zahtevano količino, ne pa celo 100%. Nič čudnega zato ni, če imamo večje zaloge gotovih izdelkov, kot je za nas normalno in ekonomično, saj je izvozne izdelke druge in tretje kvalitete tudi s popustom težko prodati doma, ker večinoma ne odgovarjajo vzorci. Mislim, da je tu zopet kriva nepravilna organizacija samega sprejemanja, planiranja in proizvodnje. Vseh teh napak ne bi bilo, če bi bile na primer dispozicije poznane pravočasno, če bi bila proizvodnja pravilno planirana, če bi naši strokovnjaki vpeljali določeno proizvodno dokumentacijo, ki bi obsegala sam proces, vse potrebne preglede in elemente plemenitenja, potem bi do takšnih anomalij medi prolzvodn|j|oi res ne smelo priti, če pa bi že prišlo, bi takoj lahko ugotovili tudi krivca ali krivce, katere bi morali materialno kaznovati. Sedanja praksa, kjer zgolj poskušamo kaj doseči in uspešno izvesti, prav gotovo ne jamči niti za kvaliteto izdelkov niti za količinsko proizvodnjo. Verjetno bo pametno vpeljati »avto« kontrolo in osebno odgovornost posameznika. Pa še en problem je, ki bistveno zmanjšuje uspeh v piemeni-t Unici I. To je premajhno sodelovanje enote in tehničnega ter komercialnega sektorja. Namesto da hi delali složno, postavljajo vsak svoje zahteve in svoj način, kar — o tem sem prepričan — onemogoča tekočo proizvodnjo, torej proizvajanje po planu, onemogoča doseganje tistega učinka enote, kakršnega bi ob pravilnih odnosih in pravilni organizaciji lahko dosegla. KVALITETA Vprašanje zase je kvaliteta izdelkov in ustrezno nagrajevanje oziroma stimulacija zaposlenih. Že leta teče v našem podjetju borba za izboljšanje kvalitete izdelkov. Priznam sicer, da so bili doseženi manjši uspehi, vendar kvaliteta še vedno ni takšna, kakršno smo sposobni doseči. Največkrat se izgovarjamo na slabe surovine, na nekvalitetno prejo, na neustrezne utenžilije, na reprodukcijski material, na pomanjkanje prepotrebnih strojev in rezervnih delov, na rekonstrukcijo, na diktiran izvoz, dostikrat pa tudi na predice, tkalke, barvarje, tiskarje in še na mojstre. Od tu naprej pa je o krivcih precej problematično in celo težko govoriti, čeprav se mi zdi, da bi bilo tudi potrebno in pametno. V zvezi s kvaliteto je bilo že res veliko proučevanj, sestankov, ugotovitev in tudi ukrepov, če vse to ni dalo zaželjenega učinka, potem je morda krivda v samem sistemu nagrajevanja za kvaliteto. Ni namreč ekonomično' za podjetje, če se nagrajuje količinsko preseganje enako dobro kot kvaliteta. Po mojem mišljenju bi bilo treba kvaliteto izdelkov in polizdelkov nagraditi vsaj dvakrat bolje kot količinsko preseganje norme. '(Zadnji sklep CDS sicer predvideva močno zaostritev kriterijev, vendar bi bilo pravilno o ukrepih in dosežkih kaj več poročati.) Zadeva je še slabša v predilnicah, kjer sploh ni stimulacije za kvaliteto. Da smo do danes čakali na uvedbo te stimulacije je velika malomarnost in neodgovornost, ki se nam že leta maščuje in se bo' tudi v bodoče, kolikor ne bomo našli ustreznega načina za nagrajevanje kvalitete preje. INFORMIRANJE Pa še en moment je, ki ga našemu človeku ne znamo pravilno tolmačiti, čeprav bi bil lahko ze- lo učinkovit, to 'je: pravilno informiranje, ki zalo vpliva na delavčevo prizadevnost in vestnost. Gre za enostavno računico, ki bi jo marali narediti in jo vsem zaposlenim pokazati. V mislim imam takle primer: Izdelan je komad blaga (določen artikel) v tkalnici. Računiea bi morala pokazati, koliko dobi od njega tkalka, če je I. kvalitete in koliko dobi v takem primeru enota za osebne dohodke. Dalje bi morala vsebovati tudi izgubo tkalke, če gre za komad II ali tretje kvalitete in zopet tudi znesek, ki iga od takega komada dobi enota. Ta računiea bi bila učinkovita posebno v primeru, če je stimulacija na kvaliteto dovolj visoka, predvsem pa znatno večja od stimulacije za količinsko preseganje norme, ker bo v tar kem primeru proizvajalec skozi svojo osebno korist gledal tudi na korist enote in podjetja. Pa še eno bi tu omenil! Vzemimo, da dela tkalnica I 85% I. kvalitete izdelkov. Če ji uspe, ta procent zvišati na 86 % ali 87 %, potem bi ji moral ostati večji del tako ostvarjanih sredstev, s katerimi bi postopoma lahko še dvignila nagrajevanje za kvaliteto. To bi, če bi bilo zopet pravilno prikazano, brez dvoma vzpodbudilo tkalke in mojstre, da bi svoja prizadevanja še povečali. PRAVICE IN DOLŽNOSTI Pravice in dolžnosti posameznika so v našem podjetju slabo opredeljene. Vse preveč je očitno vmešavanje nekaterih v razna področja dela, pa zato delo organizacijsko ne poteka tako, kot bi moralo. Kompetence se tudi vse preveč križajo, kar omogoča, da eni valle (krivdo na druge to obratno. Vse to zato hromi poslovanje sektorjev in enot. V tem pogledu bi precej ■ pomagala pravilna ocena delovnih mest, ki bo točno določila tudi delovno področje to pravice posameznikov, pomagala pa bi tudi uvedba osebne odgovornosti. Kolektivno adgovonmoisit jie 'treba odpraviti! odgovarja naj posameznik, ki naj bo za svoje delo seveda primemo nagrajen. Le tako je možno računati na vsestransko pravilno funkcioniranje poslovanja. ŠTEDNJA JE VAŽNA Ustavil bi se končno še pri šted-njii. Dejstvo je, da proizvajamo z dokaj visokimi poslovnimi stroški. Doslej slednje s surovinami in ostalim materialom sploh nismo upoštevali, kar je slabo in žalostno dejstvo. V bodoče pa bomo nujno morali gledati tudi na štednjo, predvsem surovin, ker so tudi tu velike finančne rezerve. ZNIŽATI BO TREBA POSLOVNE STROŠKE Kar zadeva zniževanje poslovnih stroškov, bi se morda obrnili na MTT Maribor, ki ima v tem pogledu že lepe uspehe. V temi podjetju posvečajo že lep čas temu vprašanju mnogo pozornosti. V preteklem letu so že občutno znižali te stroške, za letonšje leto pa so ‘sklenili, da bodo znižali poslovne stroške obratne režije, delovnih enot in skupnih služb za 250 milijonov dinarjev. To znižanje pomeni 2.000 din neto osebnih ■dohodkov na zaposlenega. V našem podjetju smo sicer o zniževanju tudi razpravljali, nič pa dosegli. V' bodoče pa ibomo morali znižati te stroške, ker je to važna postavka v pogledu racionalnejšega gospodarjenja. ZAKLJUČEK Samo po sebi je razumljivo, da omenjeni elementi: boljša kvaliteta izdelkov, večja produktivnost Sin manjši poslovni stroški niso edine možnosti ekonomične j šega gospodarjenja, saj je večji učinek možno doseči tudi z vključevanjem novih in donosnejših artiklov in takih, ki jih prvenstveno zahteva tržišče, pa naj gre za domače ali tuje, vendar o vseh možnostih ni možno govoriti v enem Mar ni sedaj že pozno? članku. Je jih pa dovolj, seveda pa jih je treba pravilno koristiti. Vse to in še mnoga druga vprašanja bomo morali obdelati in resiti, če ždimo preiti tna etooomič-nejše poslovanje brez kakršnega že v bližnji prihodnosti tudi za nas ne bo posebnih perspektiv. Ob zaključku bi poudaril še tole: namen mojega Članka ni, da bi komu škodoval ali delal probleme, Id jih je že tako dovolj, temveč le 'to, da bi koristil kolektivu oziroma vsem zaposlenim. P.ri tem- bi opozoril na to, da je to, kar sem napisal, pač moje mnenje, ki 'je lahko pravilno, lahko tudi napačno; v nobenem primeru pa ne zlonamerno. Kot član 'kolektiva imam pravico; da svoje mnenje povem, kot vsi tisti, ki mi bodo sledili, o čemer sem prepričan. Prepričan semi tudi o tem, da bodo naši samoupravni organi takšna mnenja morali upoštevati v bodoče, doslej ga niso preveč, ker bodo takšna mnenja in predlogi lahko marsikaj izboljšali in omogočili. Pregovor, 'ki pravi: »VEČ GLAV VEČ VE!« ni nastal kar tako! IN ŠE DOPOLNITEV Kot dopolnitev navajam še nekaj podatkov Iz ANKETE, ki je bila izvedena meseca marca letos v našemi podjetju. V 'tej anketi je sodelovalo 538 članov našega kolektiva. Anketa je zelo obširna, obenem pa izredno smiselna in strokovno obdelana, brez odvečnih besed in fraz. Je prva res dobra in uporabna anketa, ki zasluži upoštevanje. V prihodnjih številkah Tekstilca boste lahko brali večje izvlečke te ankete, danes pa objavljam le tri vprašanja, ki dokazujejo pravilnost nekaterih mojih trditev. Vprašanje: ALI DELAVCI V DELOVNI ORGANIZACIJI KRITIČNO MED SEBOJ PRETRESAJO RAZNE PROBLEME, NA SESTANKIH PA TEGA NE UPAJO POVEDATI? Odgovor: — zelo mnogo je takih primerov — 193 odgovorov — precej je takih primerov — 156 odgovorov — nekaj je takih primerov — 128 odgovorov — ni takih primerov — 15 Odgovorov — ne vem — 32 odgovorov — ni odgovorilo — 14 ČE DELAVCI JAVNO NA SESTANKIH V DELOVNI ORGANIZACIJI NE IZNAŠAJO RAZLIČNIH PROBLEMOV IN PREDLOGOV, KJE SO VZROKI? Odgovor: — nesposobnost javnega izražanja — 126 odgovorov — hoje se predpostavljenih — 98 odgovorov — predlogi so zavrnjeni — 161 odgovorov — boje se posledic — 74 odgovorov — ni odgovorilo — 80 NA KATEREM PODROČJU BI BILO V VAŠI DELOVNI ORGA-(Dalje na 7. strani) Naš paviljon na 15. Gorenjskem sejmu Prvič, odkar razstavljamo na Gorenjskem sejmu, lahko rečem, da je bil naš paviljon zares lep in privlačen. Posebno privlačnost je izrednega pomena, če že razstavljamo. Vse doslej so bili naši paviljoni natrpani z rožami, lustri in nemogočimi podstavki, od klopi in oken do neokusnih stebrov in podobno. Vse to je bilo potem še slabo aranžirano, kar je tiščalo v ospredje vse drugo, ne pa blago, ki smo ga razstavljali. V takih pogojih so bili doslej redki tisti obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledali naše paviljone. Letošnji paviljon je bil enostaven, vendar lepo in razgibano aranžiran, kar je dajalo prednost razstavljenim izdelkom, do-čim pripomočkov sploh ni bilo opaziti. Tokrat zato res lahko trdim, da je bil naš razstavni prostor eden najlepših, kar potrjuje tudi stalna gneča ljudi, ki so si ga ogledovali. Aranžerju gre tokrat res vse priznanje in, pohvala. Slika prikazuje le majhen delček paviljona. Upajmo, da ' bo tak tudi v bodoče. P. G. Brigada „TEKSTILINDUS“ na pohodu po poteh VI. SNOU brigade Franceta Prešerna V poČBititeiv 20. obletnice osvoboditve je mladina našega podjetja formirala brigado, ki je skupaj z udeleženci NOV izvedla dvodnevni pohod po poteh Prešernove brigade. Za pohod brigade je bilo veliko zanimanje in tako se je v soboto zjutraj zbralo lepo število mladih in starejših z željo, da bi pohod lepo uspel in s tihim upanjem, da bo vreme lepo in sončno. Kmalu po šesti uri je zadonelo povelje — mirno! Brigada je dobila nalogo, da odide na nove položaje. Smer pohoda je bila: Kranj — Besnica — Podblica — Jamnik — Vodiška planina — Kropa — Kranj. Med potjo je brigada morala položiti vence pred spomenike na Gorenji Savi, v Besnici, na Jamniku in na Vodiški planini. Brigada je krenila na pohod. Na čelu brigade je nesel zastavonoša slovensko zastavo, in kakor nekdaj v bataljonih Prešernove brigade, ni manjkalo harmonike, ki je z veselimi zvoki udarjala takt brigadi in vzbujala pozornost prebivalcev. Kaj kmalu je komisar brigade, tov. Joža, pripeljal brigado pred prvi spomenik na Gorenji Savi, kjer smo položili venec. Nato pa smo s pesmijo in ob zvokih harmonike korakali naprej k cilju! Malo pred Besnico je bila še »politična ura« (dobili smo zadnja navodila), kmalu nato pa smo položili venec pred spomenik v Besnici. Prvi večji počitek je bil v Ne-miljah. Tu smo imeli tudi prvo borbo z žulji. Borci so kar tekmovali, kdo bo prijazni tovarišici pomagal obviti žulj na nogi. Po daljšem počitku in okrepčilu je brigada krenila naprej. Kaj kmalu smo bili v Podblici, in sicer prijetno presenečeni; naš bri-gadni intendant tov. Božo nam je tam pripravil izdatne porcije »srp-skega pasulja«. Krepko podprta je brigada nadaljevala pot na Jamnik, kjer je položila venec k zelo lepemu spomeniku, ki opominja na požgane slovenske domove v zadnji vojni. Kratko slovo od partizanskega Jamnika in že smo bili v naročju Jelovice. Skozi gozdove Jelovice, mimo »konfina« (udomačen izraz za križišče) smo kmalu prišli na Vodiško planino. Po strumnem raportu, ki ga je predal naš intendant upravnici doma, da smo pač prišli mimo vseh zased in preprek, je brigada odšla na odrejeno mesto in v rekordnem času postavila devet šotorov. Sledila je izdatna večerja, nakar je brigada krenila na Partizanski vrh na Vodiški planini. Na kraju, kjer je bila leta 1941 ustanovljena Jelovška četa, so borci, ki so bili na oddihu na Vodiški planini, pripravili naši brigadi res velik in lep kres. Zbrani ob kresu in spomeniku smo zapeli lepo partizansko pesem, ki je odmevala v tiho in veličastno Jelovico. Ko je ogenj ugasnil, se je brigada prav po partizansko spustila nazaj na Vodiško planino, do doma. Tam smo se pogovarjali z borci, mnogi pa so se ob zvokih harmonike zavrteli in vrteli pozno v noč. Drugi dan smo položili venec na mestu, kjer je bila ustanovljena Jelovška četa, nato pa se je brigada, otovorjena s šotori in odejami, spustila po strmem bregu v Kropo. Spotoma je bilo veliko smeha in marsikdo se je, proti lastni želji in brez »super plavi«, popeljal po bregu z namenom, da bi bil čimprej v Kropi med žeb-ljarji, ki so se veselo vrteli na turistični prireditvi. Tudi naši brigadirji so pozabili na utrujenost in se znova zavrteli vse do odhoda domov. Tako je brigada uspešno zaključila svoj četrti pohod po poteh junaške Prešernove brigade. J. K. Šahovski turnir tekstilcev v Preboldu Na šahovskem turnirju, ki ga je organiziralo Turistično društvo Prebold, je sodelovalo 12 ekip: Varteks (Varaždin), Duga Resa, Vis, Tekstilindus, Univerza!, Svilanit, Pletenina, Vata, Juteks, Prebold I, Prebold II in Polzela. Ta turnir organizira vsako leto Turistično društvo Prebold. Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal. Pred dvemi leti je naša ekipa bila prva, lansko leto smo se pa morali zadovoljiti z drugim mestom. Letos pa je naša oslabljena ekipa zasedla šele četrto mesto. Za našo ekipo so igrali: Podgornik, Zbilič, Ravnik in Žezlina. Za prvo mesto so se borili Prebold I, Varteks in Duga Resa. Končno je le uspelo Preboldu I osvojiti prvo mesto in s tem prehodni pokal. Ado Podgornik V bodoče vsak mesec šahovski brzoturnir V soboto 4. septembra je bil v našem podjetju (redni mesečni) šahovski brzoturnir za člane našega delavnega kolektiva. Udeležba žal ni bila velika. Prvo mesto je osvojil Franc Škrab (plemenitilnica I), drugo mesto pa je pripadlo Adolfu Podgorniku. Mesta od 3. do 5. mesta so si razdelili: Janez Ravnik, Jože Praprotnik in Franc Sajovic. šahovska sekcija bo v bodoče organizirala brzoturnir vsako prvo soboto v mesecu, na katerega vabi vse ljubitelje šaha! A. Podgornik Pravilnik o delitvi ČD in osebnih dohodkov v spremenjenih pogojih gospodarjenja Glede na spremembe, ki jih prinaša gospodarska reforma, se v vsaki delovni organizaciji nujno pojavljajo nekateri problemi, ki zahtevajo rešitve v smislu novih predpisov, smernic, navodil in priporočil, ki so bila dana, da bi se pravočasno zagotovile in uveljavile temeljne zamisli reforme tudi na področju notranje delitve in standarda. Poseben poudarek je torej dan delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov, kar je razumljivo z ozirom na to, da smo pri znatno zvišani ravni življenskih stroškov prizadeti vsi. Celotni dohodek podjetja, ki smo ga delili dosedaj, pa so sestavljali elementi iz finančnega načrta, ki so bili ugotovljeni na podlagi proizvodnega načrta, rezultatov preteklih obdobij, veljavnih predpisov, dosedanje ravni cen in raznih predvidevanj. Tu pa prihajamo na področje, kjer so se izvršile bistveni! spremembe. Upoštevati moramo, da smo prešli na 42-umi delovni teden in da imamo s tem deloma spremenjen proizvodni načrt. Skoraj v celoti je zaključena avtomatizacija nekaterih oddelkov, ki ima za posledico drugačne pogoje dela kot pa v preteklosti. Novi gospodarski predpisi in cene pa bodo vsa predvidevanja podjetja in njegovo poslovanje usmerjala pod drugačnimi, zahtevnejšimi pogoji. V dosedanjem Pravilniku o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov; ki smo ga sprejeli v letu 1963 in ki ima v celoti kot osnovo za določitev mase sredstev za osebne dohodke cenike za posamezne izdelke iz leta 1962!, pa vseh teh novih elementov ne zajemamo. Spremembe so tu vsekakor potrebne že zaradi tega, ker ne moremo več uporabljati starih osnov in meril za ugotovitev deleža delavca pri delitvi sredstev za osebne dohodke v novih pogojih, ki naj bi imeli težišče v izpopolnjevanju tistih instrumentov, ki bodo najbolj neposredno spodbujali delavca k večji produktivnosti dela. Pri določanju sredstev za osebne dohodke se tudi naše podjetje trudi, da ohrani določeno razmerje med osebnimi dohodki in stremi za tem, da zajamči gibanje teh sredstev vzporedno s fizičnim obsegom proizvodnje, ki naj bi bila stimulirana tako, da bi pri povečanju delovne storilnosti čim dosledneje izpolnjevali načelo nagrajevanja po vloženem delu. V kolikšni meri to pri nas upoštevamo oziroma kateri so vzroki, ki temu načelu nasprotujejo in ga v mnogih primerih prikazujejo le kot golo formalnost, pa se lahko vprašamo, če navedemo nekatere najznačilnejše posege, ki so bili sicer izvedeni na podlagi sklepov CDS, v bistvu pa so precej zameglili preglednost in določila Pravilnika, ter v znatni meri vplivali na realnost osnov in meril za delitev naših osebnih dohodkov: 1) nadomestilo za podražitev mlevskih izdelkov v 1. 1962 v znesku din 400.—; 2) priporočila za zvišanje os. doh. zaradi podražitve nekaterih življenjskih potrebščin v 1. 1964, na podlagi katerih je bilo osnovnimi postavkam dodano enkrat 6 točk drugič pa 10 točk; 3) zvišanje življenskih stroškov v zvezi z novimi cenami po 26. 8. 1965, ki je bilo osnova povečanju postavk še za 14 točk; 4) spremembe cenikov izdelkov v ekonomskih enotah; 5) nove ocenitve določenih delovnih mest v letih 1964 in 1965,, ki vsebujejo razne »dopolnitve«, »prilagajanja« in »popravke«. Dejstvo pa je, da vsa ta nadomestila in dodatki upoštevajo le nekatere momente, ki se pojavljajo v gospodarstvu kot nekakšna višja sila in ki imajo svoj odraz v kolektivu tudi s socialnih vidikov, ne temeljijo pa na tistih elementih, ki bi zagotavljali trdno in sigurno podlago v samem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, tako da kljub vsem tem popravkom še vedno obstojajo nesorazmerja med posameznimi delovnimi mesti določenih enot, ki izvirajo iz prvotnih ocenitev. Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da ta Pravilnik izgublja na svojem pomenu, če se mu s takimi ali podobnimi ukrepi, ki ga dosledno ne upoštevajo, kvari urejenost in sistematičnost, zaradi česar se lahko postavlja tudi vprašanje, kako je sploh izdelan delitveni, sistem, kakšna je njegova uporabnost predvsem za bodoče, kakšni so njegovi elementi, merila in osnove, ter njihova dognanost in kakovost? Večkrat se sliši mnenje, da se v praksi analitična ocena ni obnesla, če bi analizirali vzroke, zakaj se tak sistem v praksi ni obnesel, pridemo do naslednjih zaključkov. Analitična ocena delovnih mest se je začela v obdobju, ko smo fonde plač določali administrativno. Vsa podjetja so pričakovala, da bo na podlagi točk, dobljenih po analitični oceni, določena najvišja dopustna meja osebnih dohodkov. Zaradi tega komisije v podjetjih niso objektivno presojale posameznih zahtev delovnih mest. Drugi vzrok neuspeha pa je bil v tem, da podjetja v omenjenem razdobju niso imela strokovnega kadra, ki bi bil kos tako zahtevni nalogi. Po eni strani komisije niso poznale in razumele teoretičnih osnov sistema, po drugi strani pa so bila delovna mesta zaradi slabe organizacije dela tako neopredeljena, da jih je bilo težko analizirati. Tretji vzrok, ki pa ni niti prišel do izraza, ker je bilo delo opravljeno mehansko in nestrokovno, pa je v tem, da je bil sistem preveč splošen, neprilagojen posameznim panogam in podjetjem. V podjetjih, v katerih pa so ta sistem vzeli resno in ga strokovno pripravili, pa se je analitična ocena dobro obnesla. Tudi v MTT v Mariboru so lani zelo dobro izdelali nov pravilnik za delitev osebnih dohodkov in analitično oceno delovnih mest. Mnenja sem, da je v sedanji situaciji in pogojih tudi za nas ena izmed priložnosti, da izpolnimo ustavna načela in da na podlagi Statuta izvršimo vsebinsko spremembo v našem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov z NOVO ANALITIČNO OCENITVIJO DELOVNIH MEST. To je nujnost, ki jo terja razvoj, kateremu ni moč ugovarjati v tem smislu, da bi bilo to delo nepotrebna izguba časa, ki bi poleg ostalega povzročilo še razne »pričkanje«, da nimamo za to niti ustreznih strokovnjakov, ne potrebnih sredstev. To je zelo slabo utemeljen izgovor, kateri lahko dokazuje samo našo nesposobnost, bojazen pred delom, ki bi vsekakor pokazalo pozitivne rezultate, in mnenjem kolektiva, ki je v teh vprašanjih najbolj občutljivo. Končno pa taka miselnost vzbuja tudi vtis, da smo na tem področju izčrpali že vse možnosti in da smo s tem pač lahko zadovoljni. Zato se nam zdi nepravilno, če podjetje zaradi hib uporabljanih sistemov opusti analitično oceno delovnih mest in predlagam nasprotno, da se ta problem z ustreznimi strokovnimi službami nemudoma obdela in temelji to pripravi, ter nato predloži organom upravljanja v obravnavo in potrditev. Sodeluj v Tekstilcu! Zanimivosti iz naselja v Novigradu ŠE ENKRAT O LETOVANJU V POČITNIŠKEM NASELJU V NOVIGRADU Vem sicer, da nekaterim članom kolektiva ne ugaja, če kdorkoli piše o naših počitniških domovih, vendar bom kljub temu poskušal povedati — seveda objektivno •— kakšne razmere vladajo v tem počitniškem naselju našega podjetja. Začel bom kar s sprejemom. Le-ta je pravilen in novodošli gostje nimajo težav z namestitvijo in z ureditvijo hišic. Slabo je le to, da ima hišica na dan prihoda noi’ih nekaj ur dva lastnika. Če so to dobri znanci, potem je vse v redu, če niso, pa je kar malo mučno in neprijetno. V tem pogledu bi bilo bolje urediti to zadevo tako, da bi stari letovalci prej odšli nazaj. 2 leti stara Karmen je bila zelo priljubljena punčka V prejšnji številki smo objavili članek, v katerem pisec hvali to, da ni več odvečnega čakanja na kosilo. To seveda ni res, ker je v Novigradu — vsaj v sezoni — vedno okrog 160 ljudi na kosilu, dočim so kapacitete miz mnogo manjše. Tiste dni, ko pride izmena, je stanje še hujše, saj je takrat kar okrog 240 kosil in jih osebje lahko postreže v treh etapah. Čakanja je torej dovolj. Zadeva je še hujša, če dežuje, ker takrat odpade 12 miz, ki so na prostem. Žalostno je, da ima niš dom mize na prostem, dočim jih imajo vsi ostali domovi pod streho. Dekleta, ki strežejo, so izredno pridna, vendar ne zmorejo narediti tudi nemogoče. Morda ne bi bilo napak, če bi proučili v Novi-radu samopostrežbo. Prepričan sem, da bi bilo to cenejše in mnogo hitrejše, enostavnejše. Ko sem že pri hrani, bi obdelal še kuhinjo in ostale prostore. Dejstvo je, da so: kuhinja, shramba, pripravljalni prostor in tudi bife premajhni prostori za sedanje kapacitete. Vsa oprema je zastarela in zahteva od kuharic veliko napora in prekournega dela. Če dodam še težave, ki jih povzroča stalno pomanjkanje vode, tako za kuho kot tudi za pranje, potem lahko samo rečem, da zasluži osebje res vso pohvalo za požrtvovalnost in za garanje. V tem pogledu so kuharice v sosednjem domu predilnice iz Litije prave princese. Njihovi prostori so mnogo večji, lepi in zračni, moderno opremljeni z avtomatskimi stroji itd. V takih prostorih je res užitek delati. Čudi me, da kaj takega zmore majhno podjetje, kot je Predilnica iz Litije. Omenil sem pomanjkanje vode. To je brez dvoma problem številka 1. V času, ko sem bil sam v Novigradu, smo bili brez vode 48 ur. Osebje doma je moralo 14 km daleč peljati perilo na pranje. Hodili smo okrog umazani in žejni. Tudi sadja nismo mogli oprati in zato ni nič čudnega, če je zbolelo več otrok in tudi odraslim je bilo slabo. Upravnik doma je sicer prosil v našem podjetju, da bi mu dali v pomoč avto s cisterno, ki bi rešila problem vode, vendar je naletel na gluha ušesa, čeprav cisterne v podjetju praktično niso potrebovali. Je kakšno opravičilo za to nerazumevanje? Kaj je vzrok za pomanjkanje vode sicer ne vem, vendar je eden brez dvoma tudi ta, da še vedno nismo plačali pristojbine za vodo, ki znaša okrog 2 milijona. Ne vem, če je prav, da so bili naši ljudje v Novigradu večkrat po 24 in več ur brez vode zaradi 2 milijonov dinarjev. Da je pomanjkanje vode povzročlio tudi zamašitev lijakov in celo greznice je tudi res in obenem zdravju nevarno dejstvo. Hrana je bila okusna, pestra in tudi količinsko je bilo , vsega dovolj, vsaj za normalne l ljudi. Edino mrzle večerje in po-l potnica za vrnitev v Kranj bil lahko vsebovale tudi kaj drugegaI namesto ribje konzerve. Za rekreacijo in za kopanje je trenutno dovolj možnosti, saj je na razpolago namizni tenis, prostor za balinanje in dovolj gugalnic za otroke. Edino slabo je, da bi igrišče lahko uredili in negovali. Če izvzamem čakanje na hrano in pomanjkanje vode, potem lahko vse drugo pohvalim in rečem, da je bilo letovanje bolj prijetno kot lani. Pa še tole bi povedal: V sedmi številki Tekstilca smo objavili tudi nekaj pripomb o čolnu, ki je bil pripeljan iz Bohinja v No-vigrad. Ne bom se sedaj spuščal v razglabljanja, če je res, da konstrukcijsko ni primeren za morske vode, vendar pa moram povedati, da je že pokvarjen, da pušča, medtem ko bi v Bohinju verjetno zdržal še več let. Sedaj je privezan k drevesu v majhnem gozdičku tik ob plaži in čaka na popravilo, obenem pa služi kot draga gugalnica tudi razposajenim otrokom. Pisec tistih pripomb je torej le imel prav, pa naj reče kdo drugače,- če more! P. G. V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOSTE BRALI ŠE NEKAJ UGOTOVITEV GLEDE NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOV Clan kolektiva z družinico AH poznate prometne predpise REZULTATI IV. NAGRADNEGA TESTA Na IV. test iz poznavanja prometnih predpisov smo do roka prejeli 37 rešitev. 14 reševalcev je pravilno odgovorilo na postavljena vprašanja, >23 rešenih testov pa je imelo po eno, dve, tri in celo štiri napake. Vse kaže, da smo ubrali pravo pot, ko dajemo v teste tudij 'vprašanja iz novega temeljnega zakona o varnosti prometa, kajti večina napačnih odgovorov se nanaša prav na spremembe v novem zakonu. Zato naj tisti, ki tokrat niso pravilno odgovorili (in ki jim je zato ušla možnost simbolične nagrade), ne obupajo pri nadalnjem reševanju testov, s katerim si bodo izpolnili svoje znanje v vedno) živi prometni problematiki. Pravilni odgovori: •1. Osebni avtomobil je motorno vozilo, ki ima poleg sedeža za voznika največ še osem sedežev. (Kar preštejte — v mislih seveda —, koliko odraslih ljudi se lahko pelje v novem Opel-caravanu!) 2. Po novem zakonu parkiramo vozilo, kadar ga zapustimo za več kot 15 minut. 3. Pri tem vprašanju sta bili samo dve napaki. Prednost ima motorist (istočasno lahko pelje tudi tovornjak), kolesarjeva »prednost« pa bi se bržkone končala v bolnišnici! l4. Po novem zakonu smemo prehitevati motorno kolo brez prikolice tudi na tistih odsekih ceste, kjer je s prometnim znakom prehitevanje sicer prepovedano. (N. pr. skozi St. Vid pri Ljubljani). 5. Vprašanje res ni zamotano, vendar se je neki reševalec odločil za rumeno luč. Ker je bilo tokrat samo 37 reševalcev, smo po naših propozicijah 'število nagrad omejili na 6. Izžrebani so bili in prejmejo po 500 dinarjev: Silva Kralj, Darinka Fajdiga, Rina Lupša, Marinka Ambrož, Vida Žumer in Danica Smrekar. (Op. uredništvu: Nekateri vztrajno trdijo, da so ženske za Volanom boljše od moških. No, po izidu žrebanja sodeč, so res boljše!) Nagradni test št. 5 (Pravilen odgovor označite v ustreznem kvadratu z x) IME IN PRIIMEK: ............................. EE: ...........>..................................................... 1. Kaj bo ukrenii voznik osebnega avtomobila v situaciji, kakršna je na sliki: ------- a) some (prvi prevoziti križišče, ker vozi naravnost; ------- b) sme prvi prevoziti križišče, ker vidi prometnega mliični- ------- ka v bok; c) me sme prvi prevoziti križišča, ker je na neprednostni ce-------- sti (znak). 2. Kako ravna odgovorna oseba delovne organizacije, kadar naj bi se podal utrujen voznik ponovno na vožnjo: a) sam presodi voznikovo sposobnost za vožnjo; b) prepusti odločitev vozniku samemu; c) ne sme mu dovoliti ponovne vožnje. 3. S kakšno kaznijo bo kaznovan pešec, ki ga prometni miličnik zaloti, da hodi po cesti zunaj naselja po desni; strani ceste v smeri hoje: a) s 500 din takoj na mestu; b) s 3000 din takoj na mestu; c) kazen določi sodnik za prekrške na podlagi mi-_____ ličnikove prijave. 4. Katero vozilo na sliki bo peljalo drugo skozi križišče: a) avtobus; b) motorist; c) osebni avtomobil. 5. Ali sme voznik z vozniškim dovoljenjem B kategorije voziti \ javnem prometu kmetijski traktor: a) ni predpisa; b) sme; c) ne sme. Odgovore oddajte v uredniške skrinjice najkasneje do 28. sept. Tudi tokrat bomo med pravilno rešenimi testi izžrebali 12 reševalcev, ki bodo prejeli po 500 dinarjev nagrade. Za jesen in šolo •■"''■ti ŽENE — UPORABITE NAŠE IZDELKE! 1. Za dveletnega fantka naredi-, lahko naredimo v beli ali _drugi mo iz velvetona bluzico srajčine- odgovarjajoči barvi. Zapenja se ga kroja. Žepki so vrezani. Za na hrbtu. okras našijemo na manšetke in 4 Za g0j0 2ej0 praktična kom-ovratnik okusni trak svetlejše ah ^ina-cija! Krilo je iz velvetona, temnejše barve, kot je blago. 2., 2a. Hlačke in bluzica iz velvetona za 2 do'"' 3 leta starega otroka. Hlačnice lahko naredimo dolge ali kratke. Robove obšijemo z dvojnim šivom. 3., 3a. Enostavna oblekica iz enobarvnega popelina. Vezenje è *v! bluza pa iz pikčastega popelina. Krilce ima vrezane žepe. Krojeno je rahlo zvončasto. 5. Obleka iz blaga s karo vzorcem. Krilo je krojeno zvončasto, karo naj teče poševno! Zgornji del je ikrojen tako, da tečejo karo črte vodoravno. Ovratnik je bel in krojen v »tbuibi« stilu. 6. Oblekico naredimo iz enobarvnega ali vzorčastega blaga. Krilce ima 4 gube. Gumbi so druge barve. 7. Prav tako obleko, ki jo naredimo iz poljubnega vzorca: enobarvno, karo ali iz kakega drugega vzorca. Krilo je drobno plisirano. 8. Ce je postala obleka prekratka, si pomagamo tako, da vstavimo širok pas v karo desenu. Z istim blagom naredimo tudi obrobo na rokavih. Če pa je obleka vzorčasta, naj bo vstavljeno blago enobarvno. V tem stilu lahko naredimo tudi novo in moderno obleko. 9. Plisirano krilo iz karo blaga in enobarvna bluza srajčinega kroja. Iz istega blaga, kot je krilo, naredimo še ovratnik, manšete in pas. Bluza ima ob straneh razporke. MaK Vzroki prekrvitvenih motenj srca (VZETO IZ REVIJE: PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE) Zakaj neki se zožijo koronarne arterije? Med vzroki je na prvem mestu tako imenovano poapnenje žil (arterioskleroza). Kakor v vseh arterijah telesa se z nastopajočo starostjo pri večini ljudi tudi v venčnih arterijah srca začno odlagati apnu podobne snovi, ki zmanjšujejo prehodnost arterij in žilo lahko celo povsem zamašijo. Zadnja leta opažajo, da jih je vedno več tudi med mlajšimi ljudmi prizadetih z arteriosklero-tičnimi arterij ruzno, sojino in laneno olje) na živalskih poskusih dokazano, da arteriosklerozo zavirajo. Seveda delujejo v tem smislu le tedaj, če olja iztiskamo s hladnim postopkom in jih uporabljamo presna. Ce pa jih razgrejemo, kot npr. pri pečenju, se spremenijo in vplivajo prav tako neugodno kakor Živalske maščobe. Ker morajo margarino, ki sestoji vendar iz rastlinskih maščob, ko jo pripravljajo, na posebne načine strjevati, spremembami venčnih pride tudi pri teh postopkih do srca. Tako so preiskave raznih sprememb. Od raznovrst- na ameriških vojakih, padlih v nih tolšč v živalski maščobi de-napadu na Korejo, pokazale raz- luje posebno neugodno holesterin. meroma velik odstotek začetnega, Po dosedanjih opažanjih se zdi, deloma pa tudi izrazitega poapne- da je prav bistveni činitelj pri nja koronarnih arterij. Nenavadno razvoju poapnenja žil. Po drugi pa je bilo, da so pri enako starih strani pa je v krvi vedno neka padlih korejskih vojakih komaj določena količina holesterina, ka-X kje ugotovili arteriosklerozo. Spri- terega vrednost se da laboratorij-čo teh opažanj so bile možne kaj sko natančno ugotoviti. Pri ljudeh, različne razlage. Najprej bi lahko ki izkazujejo v krvni sliki poveča-pomislili na rasne razlike, saj je no količino holesterina, pride poza marsikatere bolezni znano, da gosteje do arterioskleroze. Lahko se pri določenih rasah pojavlja- pa s prehrano, ki je s holesteri-jo pogosteje. Proti tej razlagi pa nom revna, znatno zmanjšamo govori tale ugotovitev: če pri- količino holesterina v krvi. merjamo pojavljanje srčnega in- Prehrana, ki je bogata živalskih farkta med Sicilijanci, ki žive na maščob, pa ne pospešuje le po-Siciliji, in med Sicilijanci, ki so apnenja žil, marveč z veliko mno-se izselili v ZDA in živijo tam že žino kalorij kaj lahko privede tudi več desetletij, tedaj opazimo, da do čezmernega porasta teže. Se-se na Siciliji zelo redko pojavlja veda lahko tudi že prevelika teta težka srčna bolezen, medtem lesna teža sama povzroči težave ko v ZDA živeče Sicilijance prav angine pectoris. Kot je iz izkušenj tako pogosto prizadene srčni in- znano, se maščoba pri tolščici v jarkt kakor tamkajšnje domačine. Torej prav gotovo igrajo pri tem vlogo drugi faktorji, tako npr. imajo Korejci in Sicilijanci v nasprotju z Američani bistveno drugačen način prehrane. glavnem nabira v potrebušnici in v trebušni votlini, posebno v tako imenovani pečici. Tako je trebušna prepona, ki prsni prostor loči od trebušnega, potisnjena v prsno votlino, srce, ki leži nad levo po- lirana ameriškega prebivalstva je lovico prepone, pa pride v prečno na splošno bogata živalskih ma- lego. Velike krvne žile, ki pote-ščob. (maslo, mast), medtem ko kajo od srca, se nekako upogne-se Korejci in Sicilijanci hranijo jo in pride pri srcu do neprijet-zelo preprosto in pri tem še tisto nih težav. Če človek s preveliko malo maščobe uživajo pretežno v težo zaužije zdaj še izdaten obed, obliki rastlinskih olj. Tako torej se ob prenapolnjenem in prenape-Italijani zadovoljijo z maščobami tem želodcu, ki leži pod levo po-21 % svojih kalorij, prebivalstvo lovico prepone, to dogajanje še ZDA pa 40%. stopnjuje in lahko pri že okvar- Nadaljnje raziskave so pokaza- jenih venčnih žilah srca pride do le, da igra pri nastanku arterio- pravega napada angine pectoris skleroze poleg količine maščobe ali pa celo do srčnega infarkta, važno vlogo tudi vrsta maščobe. Nadaljnji činitelj, ki pospešuje Medtem ko živalske maščobe po- arterioskleroz.o, posebno v območ-spešujejo arteriosklerozo, pa je za ju venčnih žil na srcu, je bolezen-olja z velikim odstotkom tako sko povečani krvni pritisk (hiper-imenovanih večkratno nenasičenih tonija). Praviloma je kri v naših tolščnih kislin oziroma z visokim večjih arterijah pod stalnim pri-jodovim številom (sončnično, ko- (dalje na 7. strani) Vzroki prekrvitvenih motenj srca spanja. Če posežemo po uspavalni pitalističnih razmerah pridružijo tableti, tedaj pogostoma sklene- še nadaljnji stresni činitelji: strah mo začarani krog, ki lahko prive- Za eksistenco, skrb za delovno tiskom 80 mm živega srebra (Hg), apnenja že zožila. pride do skrčenja venčnih arterij de d° najhujših Prekrvitvenih mesto, posebno pri starejših lju- ki se obdrži tudi med razteza- N osladilo, ki močno deluje na na srcu. motenj srca. deh, vojna psihoza, ki jo povzro- rijem srca (diastolični pritisk), arterije in jih zožuje, je tobak. V prostem času sodobno razve- Medtem ko se opisani problemi čaj o namerno in poživljajo vedno Ko srce iztisne kri, poraste pri- Pri kajenju se sprošča nevarna drilo ne daje nujno potrebne Pojavljajo v vseh tehnično močno znova, ter preplavljanje množic z tisk na 120 mm (sistolični pritisk), strupnimi, nikotin. Gram cigaret- sprostitve, marveč motijo notra- razvitih državah, pa se jim v ka- razburljivo reklamo. Na podlagi merilne tehnike z na- nega tobaka vsebuje 8—16 mg ni- nje ravnovesje še nadaljnji »stressimi aparati za merjenje krvnega kotina. S poskusi na ljudeh in ni« činitelji. Namesto da bi po-pntiska ugotovimo najprej sisto- živalih je ugotovljeno, da se po slušali nekaj izbranih radijskih lično vrednost, nato diastolično zaužitju nikotina zožijo arterije, oddaj, nam je radio nenehna in pred dobljene vrednosti zapi- poveča krvni pritisk, pospeši srč- hrupna kulisa. Naj bo v stanova-semo RR na čast iznajditelju te ni utrip in zmanjša prekrvljenost nju, na vlaku, v avtomobilu, v metode Riva-Rocciju. Medtem ko rok in nog. Količina zaužitega ni- kampingu, na obali, na izletih, pri pri mladem človeku znaša RR kotina je odvisna zdaj od količine zajtrku, kosilu ali večerji, vsepo-120/8 mm Hg, pa pozneje v živ- tobaka, drugič pa tudi od načina vsod in vedno nas spremlja »ozvo-Ijenju zaradi manjše prožnosti kajenja. Najbolj nevarno je ka- čenje«. Vendar so zadevni poskusi arterij nekoliko naraste. Po usta- jenje cigaret, ker se dim pri tem pokazali, da trajni akustični draž- Ijenem pravilu sme sistolična večinoma vdihava in organizem s Ijaji močno vplivajo na vegetativ- vrednost presegati leta starosti pljuči sprejme veliko nikotina, ni živčni sistem. Poveča se pritisk največ za 100; to se pravi pri pri globokem inhaliranju pride z na možgane in v tokovni krivulji 55-letnem človeku 155 mm Hg. dimom v dihala 90 % nikotina, možgan se pokažejo motnje. Do Diastolične vrednosti nad 100 mo- Količina strupa, ki ga resorbira- teh pojavov pride celo pri sperarne) šteti za bolezenske. Te vred- mo pri 20 cigaretah, znaša do čem človeku, ki se akustičnih nosti krvnega pritiska veljajo le 70 mg. (Smrtna doza nikotina pri dražljajev sicer ne more zaveda-V mirovanju; kajti ob telesni, enkratnem obroku je 60 mg!) Toda ti, a jih vendarle zaznava. Že tik- umski (in duševni) obremenitvi jucu pri kajenju cigar ali pipe takanje ure je Heinricha Heine- tudi pri zdravem poraste krvni pridejo v telo učinkovite količine ja tako motilo, da ni mogel de-pritisk, vendar pa se — nasprot- nikotina. Pripomniti moramo še, lati, Goethe pa je razpadajočo no kakor pri hipertonikih — kma- pja pocj določenimi pogoji zado- hišo v soseščini kratko malo lu zopet ustali. stuje že ena sama cigareta 'za kupil, da bi preprečil hrupna zi- Tudi pomanjkanje rednega ji- smrtno nevarno zožitev venčnih darska popravila. Dandanes se žičnega gibanja pripomore k po- arterij. Statistike izkazujejo, da nasmihamo preobčutljivosti teh apnenju žil■ Očitno je, da ostane- kadilci 3-krat pogosteje kakor ne- pomembnih osebnosti, ker smo se jo ljudje, ki so vse življenje v kadilci umro zaradi obolenja že tako zelo privadili hrupnemu nekakšnem telesnem treningu, venčnih arterij na srcu. Srčni in- življenju današnjega dne. Vendar prav do pozne starosti delazmož- jarkti pred 40. letom starosti na- pa je »simfonija«, v katero se pre-ni in ne kažejo nobenih vidnih stopajo skoraj izključno pri zelo Uva rahtanje motorjev, cvilje-znamenj arterioskleroze. Pomemb- hudih kadilcih cigaret. Dalje je nje tramvaja, avtomobilskih trono je tudi dejstvo, da so pri teža- splošno znano, da kajenje poleg belj in brnenje letal, tudi neke ških finskih drvarjih kljub moč- strupenega nikotinovega delovanja vrste nepretrgan »stress«. Tudi no kalorični hrani našli v krvi le na žilje lahko zaradi vdihavanja več ur dolgo gledanje televizijskih neznatno količino holesterina, prt katranastih snovi povzroči raka na oddaj, posebno če dajemo pred-švicarskih gorjancih pa so ugoto- pljučih in da zdravju škodljivo nost »razburljivim zadevam« ne vili v krvi manj holesterina kakor učinkujejo tudi še druge sestavi- služi sprostitvi, saj pri določenih pri mestnih delavcih, čeprav so v ne tobakovega dima. duševnih motnjah govorijo že o prehrani imeli procentualno ena- Pomen duševnih vzburjenj v »televizijski bolezni«. Vrh tega pa ko količino maščobe. smrtnih primerih s predhodnimi ^ pb gledanju^ televizije pogosto- Omeniti moramo še, da preveli- srčnimi bolečinami je bil znan že ma veliko kadi in pije tudi mno- Vdevanje niti v liste in lučalnice ko telesno težo pogosto spremlja zdavnaj pred razvojem sodobne alkohola. Zaradi sodobne raz- tudi nagnjenje k sladkorni bolez- medicine. V reklih, kakor »od ža- svetUave je porušen ritem dneva « n w ni (diabetes mellitus). Pri bolni- tosti mu je počilo srce« ali »srce ln nocl- Ne gremo vec »s kurami ^ ^ kih s sladkorno še v večji meri mu je razneslo od sreče« ali »od spat«, ampak se dan konca veci- pride do poapnenja žil; saj je strahu mu je zastalo srce« se ka- ”°ma sele opolnoči. Zaradi močne Vodoravno: 1. slovnična besi___________________________,_____ splošno znana gangrena na nogah, žejo opazovanja naših prednikov. kape a“ ce-lo dražljivih pozivkov na vrstaj j^j izraža razmerje med planinska ujeda, 40. lesena print to zaradi hudih prekrvitvenih Z natančnimi eksperimentalnimi tudt m globokega, krepilnega (jvema predmetoma, prepozicija, prava za plezanje, 42. stoti deli KRIŽANKA Vodoravno: 1. slovnična besed- starec, očak, 38. zapisovanje, 39. Kaj in kje motenj v arterijah nog. Seveda preiskavami je bilo potrjeno, da so s temi pogostnejšimi pojavi imajo psihične obremenitve važno arterioskleroze prizadete tudi vlogo pri nastanku prekrvitvenih venčne arterije na srcu. motenj srca. Pri poskusih na opi- Te izkušnje so pri velikih kapi- cah, ki so bile dalj časa izpostav- w talističnih družbah za življenjsko Ijene značilnim konfliktnim situa- CA 11JICO zavarovanje vplivale na presojo, cijam človeka (kot npr. v prehra- ÖW ■ koliko dolga je v povprečju živ- ni, seksusu, kratenju socialnega Ijenjska doba, ki jo lahko priča- položaja v skupnosti itd.), se je (dalje s 3. strani) ________ _ _ _ _ ____ _ ____________ kuje posameznik. Pri tem so za zaradi tedaj nastopajočih krčev NIZACIJI POTEBNO NAJVEČ jem iz geometrije, 20. moški po- nizek ženski pevski glas, 10. raz- faktorje, ki skrajšujejo življenjsko ožilja povečal krvni pritisk, zmanj- IZPOPOLNITI? tomec, 21. dragocena kovina s lična soglasnika (zobnik in ust- dobo, šteli preveliko težo, velik šala prekrvljenost koronark in je Odgovor: kemičnim simbolom Au, 22. glas- nik), 11. rastlinski strup v toba- krvni pritisk in sladkorno bole- v posameznih primerih prišlo celo — tehnologija organizacije dela beno znamenje, 23. kratica za ku, 12. ljubezenski pesnik, 13. prižeti ter v takih primerih zahte- đo srčnega infarkta. — 93 odgovorov »tremolio« (tresenje glasu) v glas- padnik velike uralo-altajske na- vali večji zavarovalni prispevek. Opazovanja kažejo, da so dolo- — raizumevanje, medsebojni od- bi, 24. nevarna bolezen prebavil, rodnostne skupine, 18. grška črka, Statistične poizvedbe so pokazale, čeni tipi ljudi posebno nagnjeni k nosi — 152 odgovorov da pride na milijon živih pri tem motnjam. So zelo _častihlep- — odločanje o OD in drugih 8. fizikalno telo, ki privlači želez- kake denarne enote, 44. čisto pre-ne predmete, 14. ženska, ki se moženje^ (nasprotje od pasive), ukvarja z letalstvom, 15. žensko 45. cirkuški umetnik, ime (slovenska dramska igralka Navpično: 1. sloj, 2. področje, Kraljeva), 16. Ober, 17. sin Aga- teren, 3. plin, vrsta nasičenega memnona in Klitemnestre iz gr- ogljikovega vodika, 4. darilo, 5. ške mitologije, ki je ubil mater, enaka soglasnika, 6. kraji v ne-ker je ta z ljubimcem Egištom posredni bližini, 7. shramba za umorila njegovega očeta, 19. po- avtomobile, 8. važno živilo, 9. nih primerov zaradi srčnih obo- vso energijo na svojo kariero in odgovorov Peter Gunčar Izvršitev osnovnega plana ... (dalje z 2. strani) PRODAJA NA DOMAČEM TRŽIŠČU IN IZVOZ meseca julija in kumulativno julija kumul. % % Realiz. po metraži 60,9 86,6 realiz. po vrednosti 54,5 87,8 planirane cene 96,9 101,5 medtem ko jih od debelušnih njih naravno zmogljivost in nor- 74 odgovorov umre 384 zaradi bolezni krvnega . maini tempo. Dostikrat se poleg — ne vem — 95 odgovorov obtoka. napornega poklica posvetijo še — ni odfgovorilo — 60 -Razen tega je zanimivo opaža- kaki stranski dejavnosti, ki jih Mislim, da mi te podati nje, da kronična gnojna žarišča, močno obremenjuje. Njihov de- potrebno še posebej komentirati! kot jih pogosto najdemo na zob- lovni čas znaša 10—12 ur na dan, ^ x~~ nih koreninah in mandeljnih, v kajkrat pa celo več. So kakor čeljustnih ali čelnih votlinah ka- ljudje, ki venomer drvijo »z vso kor tudi v žolčnem mehurju in Paro«. Povrh pa imajo dostikrat slepiču, verjetno prav tako pospe- še številne družabne obveznosti, šujejo poapnenje žil in zadevne Poklici, ki so zvezani z mnogi-komplikacije. Končno naj še pri- mi razburjenji, človeka še poseb-pomnimo, da so pri krmilnih po- no ogrožajo. Zdravniki npr. obo-skusih na živalih (opicah, koko- lijo 9-krat pogosteje za srčnim in-ših) s povečanim dodajanjem vi- farktom kakor pa rudarji, delavci taminov A, Be, C in E zaustavili v kamnolomih ali poljedelci. Za-arteriosklerozo ali pa jo celo pre- nimivo je tudi, da med zdravniki prečili. najpogosteje obolijo za koronar- Čeprav so zadnja leta po obsež- ™.mi boleznimi praktični zdravni-nih raziskavah prisodili arterio- ki, med. vunsli pa kazenski za-sklerozi najvažnejšo vlogo pri na- govorniki. V londonskih podjetjih Stanku prekrvitvenih motenj srca, ™ ™ Promet so Pn voznikih vendar ne smemo pozabiti, da so omnibusov mnogo pogosteje ugo- pomembni tudi še drugi faktorji. Prekrvitvene motnje srca ------------------------------------------- „_ Arterije namreč niso kakšne trde kakor. pa pri sprevodnikih, tudi julija prodaja močno stagnirala cevi marveč se lahko pod vpli- ,lh )e procentualno veliko več jn cei0 prenehala. Trgovska pod- 25. bajeslovno božanstvo s konj- 21. večja množina zrn, 22. tnalo, vom tako imenovanega »vegetativ- umrl° za nenadno srčno kapjo. jetja in ostala so že do 21. julija skimi nogami in repom (v prene- prostor kjer cepijo drva, 24. po- nega živčevja« zožujejo ali razšir- Toda ne samo v poklicu, tudi v omejila nabavo blaga, po 21. juli- senem pomenu razuzdan človek), teza, kretnja, 25. spleten del las, jajo. To je tisti del živčevja, ki družini in celo v prostem času ju pa so sploh z nabavo preneha- 26. temna lisa, ki jo meče osvet- kita, 26. zloben, hudoben, ujedljiv uravnava življenjsko važne funk- lahko pride do čezmernih dušev- la, ker so morala izvršiti popis ljen predmet, 27. izdelovalec in človek, 27. majhen okras, 28. pri- cije, potekajoče povsem neodvis- nih obremenitev, ki jih dandanes zalog in uskladiti cene z novimi popravljalec optičnih predmetov, ljubljen ples v tričetrtinskem no od zavesti in razmeroma sa- označujejo z ameriškim izrazom predpisi. Ta omejitev nabave je 28. ime slovenskega šahovskega ritmu, 29. kraj v zgornji Selški mostojno. »Vegetativni živčni si- »stress«. V rodbinskem življenju prišla še posebno do izraza pri velemojstra Pirca, 29. del skla- dolini ob reki Sori, 30. italijansko stem« preskrbuje poleg žilja tudi gre največkrat za nesoglasja med reprodukcijskih podjetjih. njatve, 30. osmrtnica, 31. podzem- žensko ime, 31. nenadna smrt, 32. mišičevje notranjih organov (že- zakonci, za seksualne težave in Zaradi slabe prodaje na doma- ni del rastline, 32. oznaka za pri- pesnitev, 33. največje dalmatinsko lodec itd.), srčno mišico, žleze z skrbi z otroki, ki privedejo do čem tržišču so zopet porasle zalo- pis na koncu pisma (post scrip- mesto, 35. osvežilna pijača, 36. notranjim izločanjem (npr. tre- »stresnih« situacij. Zaradi pre- ge blaga v skladišču. tum), 34. znana sinjska viteška manjša vzpetina, 38. pojav, da v bušno slinavko) kakor tudi kožo majhnega medsebojnega razume- IZVOZ igra, pri kateri mora jezdec v besedi stojita dva samoglasnika (potenje). Nasladila in duševne vanja, zaradi brezobzirnosti po- Izvoz poteka zadovoljivo, saj diru pognati kopje skozi obroč, zaporedoma, hiat (npr. črnook), obremenitve, ki vodijo do krčev, stanejo v slehernem zakonu in smo zaključno z julijem dosegli ki visi na vrvici, 35. utežna enota 39. moško ime, 41. osebni zaimek, delujejo posebno neugodno tedaj, družini nastopajoči problemi tako kumulativno tak izvoz, ki izvršuje za drage kamne in zlato, 36. med- 43. kratica za »narodna repub- če se je zev krvnih žil zaradi po- hude psihične preizkušnje, da obveznosti do Jugobanke s 104,2%. met pri skakanju, 37. častitljiv lika«. 1 2 Z” 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ■ 25 ' 26 27 IP J 26 ■ 29 30 □ 31 □ 32 33 □ 35 n 36 37 36 _ 39 4(T^ 41 42 43 44 45 , itna Neki anoiniiimnd pisec je poslal] oddelku za stanovanjska vprašanja pismo, v katerem na dokaj prostaški način govori o neurejenih okoljih nekaterih stanovanjskih hiš, v katerih stanujejo člani našega kolektiva. Ta anonimni pisec zahteva, naj mu da odgovor leteči čolniček. Ker to želiš, ti zdrahar, ti bom pa odgovoril, in sicer takole: če je človek nevoščljiv, ne priäe posebno daleč! če človek druge blati in primerja s kravami in biki, potem sam zanesljivo ni nič boljši! Predvsem pa si zapomni pregovor, ki pravi: »Najprej počisti pred svojim pragom, potem pa bodi lepo tiho, da ti kaj neprimernega ne pade na glavo!« Upam, zdrahar, da 'boš z mojim odgovorom zadovoljen, če pa ne boš, je pa tudi prav! Sedaj pa mi, dragi člani, dovolite, da še sam malo skritiziram vse tisto v našem podjetju, kar kritiko tudi zasluži. Že nekaj časa opazujem vhodna vrata v obratu I. Mislim tista, ki zapirajo vhod za pešce. V spodnjem delu so od rje vsa razjedena in preluknjana. Nekdo je menil, da so tiste luknje verjetno od strojnice, torej iz časov NOV, pa tega ne popravijo zato, ker je to zgodovinska znamenitost, če je tako, potem naj tako ostane, če pa ni, bo pa kar prav, če bi jih malo popravili in prebarvali. Kadar dežuje, grem zelo rad skozi prostore plemenitilnice I. Verjetno boste Začudeno gledali in se spraševali zakaj? Stvar je čisto preprosta in jasna: zato, ker takrat • tam lahko občudujem majhna jezera, ki nastanejo povsod tam, kjer voda prodre skozi streho v notranjost. Zanimivo je to zato, ker kaj takega verjetno ni povsod možno videti, vsaj dandanes ne. Premišljal sem že večkrat, kakšne koristi ima od tega ta ekonomska enota in kakšne podjetje, pa nisem uspel nič pametnega »pogruntati«. Obstaja pa brez dvoma močan razlog, ker bi drugače prodiranje verjetno že popravili, posebno tedaj, če bi ne bilo koristno, ampak škodljivo. Septembra se bomo pa zopet smejali, če še ne veste, naj vam povem, da bo takrat nogometna tekma med suhimi in debelimi nogometaši iz našega kolektiva. Dvakrat so že zmagali dèbeli, zato bo letošnja tekma še posebno zanimiva, saj v primeru, če debeli zopet zmagajo, dobe pokal v trajno last. Pri tem me zanima, če se bodo debeli poslužili kakšnega podkupovanja, ki je. že kar v modi v našem nogometu. Čudno ne bi bilo, saj so baje že lani zagrozili sodniku, da morajo zmagati de- beli. če je to res ali ne, ne vem, vendar upam, da bo vsaj letos kaj podobnega, da bom o tem potem lahko z veseljem pisal. Kolikor pa podkupovanja ne bo, sem prepričan, da bodo zmagali suhi, ker so v boljši »formi« in tudi več smisla imajo za lep nogomet. Naj bo tako ali tako, tekmo si bo vredno ogledati, saj bodo sodelovali nekateri »asi«, ki so včasih hudičevo veliko pomenili na nogometnih bojiščih. Ko sem bil v obratu II, sem se ustavil pred predilnico II, kjer so začeli urejati prostor za razkladanje bombaža. Rahlo je rosilo, vsenaokrog so bili razmetani zaboji in smeti, delavec pa je pritiskal svoj sveder na betonsko prevleko in klel. Tudi jaz bi klel, če bi moral odstranjevati tisto prevleko v dežju, ko je bilo vendar pred tem dovolj lepih dni, bolj primernih za takšno delo. Zanima me, kako bodo sedaj, ko so stalni nalivi, zacementirali tisti prostor? Sicer pa je pri nas vedno tako, da se popravil lotimo takrat, ko je na vidiku zima in težji pogoji dela. Le zakaj enostavno, če je možno komplicirano! Clami kolektiva, iki iso letovali v Fiesi in v Novigradu, ime vprašujejo', če vem, zakaj je liter vina v Novigradu 300 dinarjev, v Fiesi pa 400 dinarjev. Sliši se sicer utemeljitve, ki so vezane na bife odprtega in zaprtega itipa, vendar niso prepričljive, pa bi bilo prav, če bi kdo dal točna pojasnila, da ne 'bi bilo nepotrebnega kritiziranja im matdlcevainja. Pa še tole o naših 'domovih, čeprav velja le za dom v Fiesi. Tam imajo strežnice nelqpo navado, da začnejo čistiti jedilnico že tedaj, ko so v njej še gostje ob polnih mizah. Talk odnos je seveda vse preji kot pravilen! V bodoče se kaj takega ne bi smelo več zgoditi. L. č. Preklic (Ta preklic objavljamo na željo AGATE ZBILJlC, previjalke v tkalnici II.) V drugi polovici meseca junija je bil kolektivni sestanek v tkalnici II. Sestanek je vodil tov. Anton Rakovec. Navzoče člane EE tkalnice II je tov. Rakovec obvestil, da prehaja podjetje Tekstilimdus s 1. julijem na 42-urni delovni teden. Povedal je dalje, da je zaradi tega potrebna skrajna disciplina in kar največje prizadevanje slehernega člana kolektiva na delovnem mestu. »Z dobro organizacijo dela in z vsestranskim zalaganjem posameznika,« je dejal tov. Rakovec, »-bo možno obdržati iste osebne dohodke, kot smo jih dosegali poprej, lahko pa jih bo celo zvišati.« Tov. Rakovec je na tem sestanku opozoril na disciplino vse tiste člane kolektiva, ki zamujajo ob prihodu na delo, in tudi tiste, ki neupravičeno izostajajo z dela. Poudaril je, da le-ti škodujejo sebi in ostalim. V razpravi sem kritizirala tov. Vilija Zinkelbacha, pomočnika obratovodje tkalnice II. Rekla sem, da zamuja ob prihodu na delo, in to, da pride včasih v službo pijan. Zaradi te izjave sem morala na okrožno sodišče v Kranju, kjer se je izkazalo, da ni resnično to, kar sem o njem na sestanku govorila. Zaradi tega preklicujem izjavo, ki sem jo dala na omenjenem kolektivnem sestanku. Kranj, 26. 8. 1965 Agata Zbiljič Previ j alka v tkalnici II Komisije »CDS« Zanimivo V današnji številki obj avl jamo na prvi in drugi strani članek: NAGRAJEVANJE V PLE-MENITILNICI I. V njem pisec govori o izdelavi novega predloga normativov za nagrajevanje po delu, ki so ga v tej enoti pripravili zato, da bi odstranili pomanjkljivosti v sedaj veljavnem sistemu nagrajevanja. Tik pred 'tiskanjem te številke pa smo izvedeli, da je bil predlog od delavskega sveta zavrnjen, čeprav na samih obratnih sestankih člani niso bili proti novemu predlogu. Ker je ta primer dokaj čuden, 'bomo v prihodnji številki, na osnovi razgovorov, skušali opisati vzroke. Uredništvo Komisije, ki jih CDS so: komisija za pritožbe: Soklič Boris — predsednik, Mihelčič Frane — namestnik, Cerar Francka — član, Vrtačnik Franc — član, Bogataj Vera — član. disciplinska komisija: Srabočan Jože — predsednik, namestnik Podgornik Adolf; Žvokelj Milan — namestnik, namestnik Rozman Franc; Sušnik Valentin — član, namestnik Skubic Alojz. Stanovanjska komisija: Hafner Ferdo — predsednik, Križnar Anton — namestnik in člani: Alič Ivan, Štiglic Dušan, Kokalj Franc, Zorman Štefan, Kavčič Ivan, Kralj Marija In Hočevar Alojz. UO Izobraževalnega centra: Kompare Viktor — predsednik, Ahačič Janez — namestnik, Pegam Janko — član, čeme ing. Zvonka — član, Zirkčlbach Vili — član, Strniša Marjan — član, Primožič Stane — član. ima sedanji Koordinacijska komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij: Oman Pavel — predsednik, Peternelj Anton — namestnik, Virant Slavko — član, Pograjec Anica — član, Koci Bažiljka — član. Koordinacijska komisija za OD: Tulipan Peter — predsednik, Tomažin Marjan — namestnik, Bajželj Jošt — član, Markelj Stane — član, Hurnier Zlata — član, Podgornik Dana — član, Tišler Alojzija — član, Drobnič Marinka — član, Vraničar Janez — član, Kovačič Marica — član, Brezec Jože — član, Šmid Jelka — član, Ravnihar Miro — član. Komisija za odlikovanja: Jenko Polde — predsednik, Rozman Anica — član, Teran Srečo — član, Draksler Pavel — član, Haj-dukovič Franc — član. Komisija za ugot. del. mest mladoletnikov, žena in invalidov: Zakaj smo sploh začeli s tekmami-debeli : suhi V našem podjetju je precej takih članov kolektiva, ki so bili pred leti dobri nogometaši, saj so nekateri igrali v prvih moštvih KOROTANA, STORŽIČA in v GORENJSKI LIGI. Tem »asom« so z leti začeli nagajati kilogramčki, enim navzgor, drugim zopet navzdol. Tako so se pojavili ta-debeli in ta-suhi, eni in drugi pa še vedno navdušeni za kako lepo igrico. Pred tremi leti smo se zato v našem podjetju odločili, da začnemo s tekmovanjem DEBELI-SUHI. Vsako leto priredimo eno tekmo, na kateri omenjeni pomerijo svoje moči in znanje. Zmagovalec dobi v prehodno last lep pokal in če ga osvoji trikrat zaporedoma, mu pripade v trajno last. Prav letos imajo to možnost debeli, ki so doslej že dvakrat zmagali. Prav zaradi tega bo letošnja tekma še posebno zanimiva in tudi borbena. Letošnja tekma bo 19. septembra ob 15. uri na športnem stadionu v Kranju. Vse člane vabimo, da si to zanimivo in po dogodkih res pestro tekmo ogledajo, obenem pa tudi prosimo za močno navijanje pristaše suhih in pristaše debelih. 19. SEPTEMBRA TOREJ VSI NA NOGOMETNO TEKMO! sekcija Humer Zlata Kemperle Janez — predsednik, — namestnik, fh Valhar Majda — ■ dan, Bergelj Tki _ liSk V predilnici II so priskočili na pomoč gasilci, ko je podtalna voda vdrla v kletne prostore član. Komisija za HTV: Indihar ing. Franc — predsednik, Grošelj ing. Anton — namestnik, Alič Ivan — član, štupnikar Jernej — dan, Bergant Jernej — član, Nadižar Rajko — član, Kodrič Rudolf — član, Šmid Jože — član, Eržen Ivan — član, Bogataj Ivan — član, Cepuder dr. Mira — član. UO Počitniških domov: Valjavec Evgenij — predsednik, Ambrožič Vlado — namestnik, Hvala Marija — član, Kristan Slavka — član, Kovačič Stana — član, Čadež Cvetka — član, Hladnik Janez — član, Srabočan Jože — član, Lajnšček Silva — član. Svet Obratne ambulante: Mauser Ivan — predsednik, Pečnik Stojan — namestnik, Lopar-nik Breda — član. Svet Delavske restavracije: Martelanc Vlado — predsednik, Jereb Ivo — namestnik. Ječnik Sonja — dan, Poljka Miha — član, Metelko Marija — član, Gro-han Ivka — dan. Svet za konfekcijo: Vraničar Janez — predsednik, Žirovnik Ivan — namestnik, Remic Franc — dan. Debeli — suhi, brez komentarja Nagradni razpis Uredniški odbor Tekstilca razpisuje 3 denarne nagrade (višino nagrad bomo objavili v prihodnji številki!) za tri najboljše članke na temo: V KAKŠNE NAMENE PORABLJAM PROSTE SOBOTE? Razpis velja samo zà ženske! Članke pošljite v uredništvo, lahko pa jih vržete tudi v skrinjico uredništva. Rok oddaje je 28. september! Ne pozabite napisati tudi svoj naslov! Uredništvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem dr. Dolenčevi in setri Angelci za požrtvovalno in uspešno zdravljenje Avgust Cotar