PuStulna plačam T ^otovtrA Leto LXXni., št. 251 LJubljana, sobota 2. novembra 1*40 Izhaja vsak dan popoldne lzvzemdi nedelje ln praznike. — Inseratl do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJA NA, KnafTJeva uBcm. K. S Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 81-25 ln 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg At. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESETNTCE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351. Boji med Grki in Italijani se nadaljujejo Po švedskih informacijah iz Berlina naj bi italijanska vojska najprej prodrla do Soluna, nakar bi tudi Bolgarija postavila svoje zahteve Grčiji — Tako Italijani kakor Grki poročajo o vojnih uspehih Stockliolm, 2. nov. s. (Reuter). Po švedskih informacijah, iz Berlina nameravata Nemčija in Italija zaenkrat Bolgarijo pustiti izven konflikta z Grčijo. Po teh informacijah naj bi najprej italijanska vojaka prodrla do Soluna, nato šele bi tudi Bolgarija postavila svoje zahteve Grčiji. Rim, 2. nov. br. (Štefani). Kampanja proti Grčiji se sistematično razvija dalje. Velike terenske in vremenske težave, s katerimi se mora boriti italijanska vojska, bodo doprinesle samo dokaz, da spada italijanska vojska po svoji sposobnosti med prve na svetu. Kontingenti italijanskih čet, ki se bore v Grčiji .niso veliki. Zmaga spričo tega ne bo odvisna od števila, marveč od sposobnosti italijanskih vojakov in učinkovitosti italijanskega orožja. Grki bodo morali kmalu spoznati, da se morajo sami boriti. Nobenega sledu ni o stotisočih borcev iz Turčije, Velike Britanije. Jugoslavije in morda celo Bolgarije, ki so si jih Grki obetali. Med tem se grška vojska umika na tako zvano Metaxasovo linijo, kjer se bo skušala s skrajnimi silami zoperstaviti italijanski vojski. Italijani prodirajo po terenu, kjer ni cest. kjer je polno močvirij in drugih terenskih neprilik. Toda to jih ne bo zadržalo od njihovih ciljev. Znano je, da je znalo vodstvo italijanske vojske vselej z naglimi gradnjami cest in drugih naprav zagotoviti oskrbovanje in omogočiti taktično potrebne akcije italijanskih oboroženih sil že v Abesiniji in sedaj v severni Afriki, če bo treba, se bo to zgodilo tudi v Grčiji. Jugoslavija ostane nevtralna Beograd, 2. nov. i. še pred pričetkora sedanje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in v Podunavjo konstruktivno politiko miru ter se z vsemi napori trudila, da v prvi vrsti ustvari dobre ln prijateljske odnosaje z vsemi sosednimi državami, zlasti pa s sosednima velesilama Nemčijo in Italijo. Ko je izbruhnil spor med velesilami, je Jugoslavija takoj proglasila striktno nevtralnost, katere pogoj ni temeljil na drugem kakor na spoštovanju njene neodvisnosti in varnosti njenih meja. Z lojalnim izvajanjem te politike je Jugoslavija najboljše služila življenjskim interesom svojega naroda, na drugi strani pa je popolnoma zadostila svojim dolžnostim korektnega sosedstva, zaradi česar je ponovno dobila kategorična in odkrita priznanja Berlina in Rima. Zadnji spor med Italijo in Grčijo, ki ga Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih od noš a jih z obema državama, je prenesel vojno tudi na Balkan ter je razumljivo, da mora Jugoslavija spremljati z največjo pozornostjo novo nastalo situacijo in uporabiti vse svoje sile za ohranitev miru. Glede na svoje dosedanje zadržanje Jugoslavija upa, da z nadaljnjim razvojem dogodkov na Balkanu njeni interesi ne bodo ogroženi od nobene strani. (Agencija A vala) Rim, 2. nov. br. Agencija Štefani je davi doslovno objavila uradno izjavo jugoslo-venske vlade. Dodatno je v svojem poročilu naglasila, da je ohranitev miru na Balkanu tudi najresnejša želja osi. Najnovejši razplet dogodkov na Balkanu je le razvojna stopnja v sistematičnem izločevanju britanskega vpliva iz balkanskih dežel. Vojne operacije v vzhodnem Sredozemlju London, 2. nov. br. (Reuter) Davi so se iz mornariških krogov razširile vestu da je angleška vojska skupno z letalstvom pričela v vzhodnem delu Sredozemskega morja z važnimi pomorskimi operacijami. Njih obseg in namen zaenkrat še nista znana. Londonski kro«i z velikim zanimanjem pričakujejo podrobncj::h vesti o njih. Italijansko prodiranje Po neuradnih vesteh iz Rima so italijanske čete dosegle Janino — Grki branijo prehod proti Solunu Atene. 2. nov s. (Asa. Press). Iz včerajšnjega italijanskega vojnega poročila je razvidno, da so italijanske čete v smeri proti Janini ob zapadni grški obali prodrle rrekaJco 16 km v grški Epir. Zdi se, da je sploh sedaj glavni italijanski sunek usmerjen proti Janini s strateškim ciljem prodora proti Korrintskemu kanalu. Včeraj je brilo prvič tudi omenjeno, da so v tej smeri stopili v akejo italijanski tanki. Znano pa je že od preje, da je v Albaniji etia italijanska oklopna divizija. V operacijah proti zapadni koloni italijanske vojske, ki prodira v Epiru sta včeraj uspešno sodelovala dva grška rušilca, ki sta v Krfskem kanalu med Krtom in celino obstreljevala itaJijanske čete ob obaH. Glede dTugega prodora itaJijanske vojake, ki gre v smeri proti Solunu, ni mnogo podatkov. Nevtralna poročiia javljajo. da skušajo Italijani prodreti po cesti ki vodi preko visokega gorovja iz Kaše v vzhodni smeri. Tu so v akciji italijanski alpini Grške postojanke pa hranijo prav tako grške elitne čete. Če se tu Italijanom posreči prodor, bi se lahko ceste iz Kače poslužili italijanski tanki za napredovanje v smeri na Solun. New York( 2. nov. s. (Ass. Rress). Po neuradnih italijanskih poročilih, ki so prispela davi iz Rima. so italijanske čete v Epiru dosegle Jamno. Rim, 2. nov- (Štefani). Italijanske čete so že pri prvih napadih na grško ozemlje zavzele 79 grških vasi s skupno 35.000 prebivalci. Italijansko vojsko spremljajo mnogi cestni inženjerji, ki z vso naglico grade na novo mostove, ki jih je pri umiku porušila grška vojska, prav tako pa odstranjujejo razne ovire ki so iih postavili Grki. Letalski napadi na grška mesta Včeraj so italijanski bombniki napadli vrsto grških krajev — Najhujši so bili napadi na Solun — Prvič je bilo napadeno tudi atensko pristanišče Atene, 2. nov s. (Reuter) Italijanska letala so pričela včerai z vehVo letalsko ofenzivo proti Grčiji Napadena so bila med drugim mesta Solun. KrJ Patres. Lari-sa, Pirej, Kandija na Kreti, poleg tega pa tudi Korintski kanal. Najhujši so bili napadi na Sodun Dve skupini italijanskih bombnik .vv sta bombardirali mesto zjutraj, dve drug- pa popoldne. Ko je bomba zadela neki hotel, bi bil kmalu ubit Rcutenev dopisnik ki se je mudil v hotelu. Po zadnjih podatkih so napadi v Solunu zahteval' 59 smrtnih žetev in 84 ranjenih. Prva sa:va bomb pri jutranjem napadu je padla 500 m od pomolov v luk i Ladje v pristanišču niso bile zadete, pač pa je bilo potopljenih nekaj manjših čolnov Druga salva je zadela v bližini obalne ceste, pri čemeT ie bila poškodovana neke cerkev m neka bolnišnica. Zadeti sta bili nadnlje poslopji dveh solunskih listov Bombe so razdejale tudi več blokov hiš Protiletalsko topništvo je že zjutraj sestrelilo dve italijanski letali. O uspehu protiletalske obrambe popoldne še ni podatkov, izgleda pa, da je bilo popoldne sestreljenih nekaj 'letal. V Larisi je bilo po dosedanjih podatkih M oseb ubitih in 10 ranjenih Na Krf je bilo včeraj izvedenih 5 napadov. Doslej je ugotovljenih 10 smrtnih žrtev in 47 ranjencev. Trpel je zlasti židovski del mesta Krf a. V JČandiji na Kreti je bilo ubitih 6 oseb in ranjenih 25. Po grških informacijah napad na Korintski kanal ni imel uspeha. Tudi v Patrasu je bilo povzročene le malo škode. V Pirej u je večina bomb padla v morje. Pristaniške naprave niso bffle poškodovane Med napadom na Pirej je bil v Atenah letalski alarm, vendaT na prestolnico ni padla nobena bomba. Atene, 2. nov. s. (Reuter) Kakor javlja grško uradno rx)ročilo, ni bil pri včerajšnjih italijanskih letalskih napadih na Solun zadet noben vojaški objekt. Vse žrtve, ki jih je napad zahteval, so civilisti. Italijanska letala so metala tudi letake, ki zagotavljajo, da Italijani nhnajo sovražnih namenov proti grškemu prebivalstvu. Atene, 2. nov. br. (At. ag.) Italijanska letala so včeraj popoldne nenadno napadla in bom bard irafla Kandijo Več ljudi je bik> ubitih in ranjenih. Atene, 2. nov. br. (At. ag.) Minister za javno v&ruoat je sooči govoril po cadm ia je objevil, da pri italijanskih letalskih na- renu ali pa so padle v morje. Le med ci- padih doslej niso bili neposredno pnzade- J vilisti je bilo doslej precej mrtvih m ra-ti nikaki grški vojaški objekti. Bombe so njenih. Minister ie pripomnil, da je bilo večinoma eksplodirale na nezazidanem te- 1 nekaj italijanskih letal sestreljenih. Poročila o grških uspehih Grki zavzeli v bajonetnem napadu važen gorski prelaz pri Korči — Grška letala bombardirala italijanske postojanke Carigrad, 2. nov. br. (SDA). Ponoči so prispele iz Grčije vesti, da so Grki včeraj dosegli važen strateški uspeh, ki jim omogoča kontrolo nad edino cesto, ki je speljana iz jiižnovzhodne Albanije v Epir v smeri proti Florini. S tem se je položaj za Grke na tem sektorju fronte, na katerem so pričeli Italijani izvajati že zelo močan pritisk, spet popravil in utrdil. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je včeraj neki evzonski polk nenadno prešel v napad in v borbi na nož zavzel vrh Piso-deri, a katerega je mogoče obvladati vse operacije na področju severno od Kor če ter kontrolirati cesto iz Korče proti Florini. Vest o tem uspehu je vzbudila v Grčiji veliko navdušenje. Na jugozapadu so italijanske čete medtem prodrle do reke Kalamas in so včeraj zavzele ob njej neko vas na njenem južnem bregu, oddaljeno okrog 20 km od dosedanje grAko albanske meje. Prodiranje ob obali pa je bik> znatno zadržano od gr- ških vojnih ladij, ki so včeraj poldrugi uro močno obstreljevale italijanske postojanke okrog Konispolia in aa.je proti jugu. Pri tej akciji sta angažirana dv\ ru-šilca, ki sta se pojavila v Krfskem prelivu. Ves čas ju niso napadla ne Italijanska letala ne kake vojne ladje. V Epiru je Grkom v predzadnji neči uspelo odbiti prvi italijanski napad, ki se ga je udeležilo več motoriziranih oddelkov. Pri tem je bilo okrog 100 Itaiijtnov ujetih in v grške roke je prišlo nekaj orožja in streliva. Posebno Živahne akcije pa so se razvijale včeraj v zraku. Grška lelaia so z bombami in strojnicami napadla koncentracije italijanskih čet vzhodno od Korče. v_/b tej priliki je prišlo tudi do letalskih spopadov, v katerih je bilo eno italijansko letalo sestreljeno, a kakor kaže, še ^eko drugo. Včeraj popoldne so grška letala napadla Korčo samo. Po grških vesteh so bombardirala štab italijanske vojpke na severnovznodnem odseku fronte. Nadalje so bombardirala dve italijanski letališči. Grška letala so zadi-žcvala tudi italijanske čete, ki so bile iz Korče odposlane na pomoč oddelkom, ki so branili vrh Piso-derL Metaacasov govor Alene, 2. nov. br. (At. ag.) Snoči je imel ministrski predsednik general Meta-xas govor po radiu, v kat^ivm je zrazil odločnost vsega gi'škega naroda, da se bo boril dalje za svojo neo .\ ; m svobodo. Kri otrok, ki so v Patrasu postali žrtve sovražnih letalskih napadov ne bo omajala te odločnosti, marveč bo podžgala maščevalni duh vseh Grkov in utrdila njihovo vero v sveto grško stvar. Žrtve ne bodo strle poguma °rrške.Betl Ala Oobra«, ki razvijajo brzino po 800 km na uro. V kratkem času bodo odposlana v Anglijo tudi prva velika letala z akcijskim radijem po 5000 km In tovorom pp 2000 k£. V Toronto v Kanadi je včeraj dospela eskadrila" novih. >Douglaeov< iz Kalifornije s povprečno brzino po 460 km na uro. Vsako letalo je opremljeno s 7 strojnicami in vsa so bila polno natovorjena z bombami. VVashington, 2. nov. s. (Ass. Press). Uradno je bilo objavljeno, da nista ameriška vojska in mornarica niti Angliji, niti katerikoli drugi državi odstopili doslej nobenega svojega tajnega orožja. New Y°rk, 2. nov-s. (Ass. Press). Znani voditelj ameriških izolacionistov Hamiiton Fish je poslal včeraj listu >Newyork Times« pismo, v katerem se izreka za pomoč Zedinjenih držav Angliji a pošiljanjem vojnega materiala. Fish je s tem popolnoma spremenil svoje dosedanje stališče. London, 2. nov. br. (Reuter). Angleški minister za rudarstvo Greenf ell je imel snoči po radiu govor, v katerem je dejal med drugim, da bo že do konca tega leta ameriška pomoč Veliki Britaniji tolikšna, da bodo izpolnjene vse vrzeli, ki so nastale v angleški oborožitvi spričo pacifistične politike prejšnjih režimov. V prvem četrtletju prihodnjega leta bo Anglija močnejša od Nemčije. Minister je pripomnil, da pridobivajo v Angliji več premoga in olja ter izdelujejo več jekla in strojev, kakor vse ostale države na svetu Skupaj. Vsa ta ogromna množina surovin in izdelkov je malone izključno na razTv>1a spremljalo pa jih je 12 lovskih letal. Angleška lov- ska letala so intervenirala ter so bili v letalski bitki nad Marso Matruchom sestreljeni štirje italijanski bombniki in Štiri Lovska letala, štiri nadaljnja letala so bila poškodovana. Na angleški strani je bilo sestreljeno eno lovsko letalo. Drugo angleško letalo se še ni vrnilo v svoje oporišče. Dva nadaljnja angleška lovca sta trčila v zraku in se zrušila. Oba pilota sta se rešila. Italijanska letala so prvič bombardirala tudi otok Perim v prelivu Bab el Man-deb. Povzročene je bilo nekaj škode. Trgovinski odnosi med Italijo in Švedsko Stockholm, 2. nov. br. (Štefani). Trgovski odnošaji med Švedsko in Italijo se ugodno razvijajo. Celokupna vrednost trgovinskega prometa med obema državama je znašala v letu 1935 36 milijonov, Lani 84 milijonov švedskih kron. Vsi znaki kažejo, da se je trgovinski promet letos Se povečal. Švedsko obrambno posojilo Stockholm, 2. nov. br- (STB). Včeraj se je zaključilo vpisovanje švedskega obrambnega posojila. Skupno so subskribcije dosegle nad 700 milijonov švedskih kron. Nova minska polja ob Kanalu London, 2. nov. br. (Reuter). Admlrali-teta je snoči objavila, da so angleške vojne ladje in hidroplani včeraj in v predzadnji noči položile nova minska polja vzdolž sovražne obale. Nova minska polja segajo vse od Biskajskega zaliva, vzdolž francoske obale, ki je pod nemško oblastjo, do severnega konca Rokavskega preliva. Z novimi minskimi polji so bila izpopolnjena že prej položena minsak polja pred Nizozemsko in dansko obalo, v Kategatu ln Skageraku ob norveški obali ter deloma celo na Vzhodnem morju. Vsa ta minska polja, pravi komunike, se od časa do časa obnavljajo in izpopolnjujejo. Bombardiranje nemških transportnih ladij London, 2. nov. br. (Reuter). Kakor je bilo službeno objavljeno, so angleška letala obalnega poveljstva pr edsinočn j lm ob norveški obali bombardirala nemške transportne ladje. Neki 3000 tonski parnik, ki je bil težko natovorjen, je bdi zadet. Neko z bombami opremljeno izvidni&ko letalo Ja Napad na Berlin Po ameriških poročilih je imel letalski napad tekli noči na nemško prestolnico selo velik Berlin, 2. nov. L (DNB). Angleška letala so danes ponoči priletela nad Nemčijo in so hotela prodreti do prestolnice, a že pred Berlinom jih je razgnalo protiletal-sko topništvo. Le nekaterim letalom se je posrečilo, da so prodrla nad osrčje Berlina, i Letala so iz ve.'ike visine metala zažigal-ne m eksplozivne bombe, ki so porušile en predor za pešce. Več oseb, ki so iskale zavetišča, je bilo ubitih. Na raznih poslopjih so nastali požari na podstrešjih, ki so bili pa razmeroma hitro pogašeni. Večji ogenj je nastal, ko je zažigalna bomba padla na parno žago. kjer se je ogenj zaradi nakopičenega materiala hitro razširil, a tudi tu se je gasilcem posrečilo, da so ga omejili. Ena bomba je padla m prebila streho bolnice Virchov, ki je bila zdaj že drugič bombardirana od Angležev. Skoda pa ni bila velika V splošnem bombni napad angleških letal ni povzročil velike škode. London, 2. nov. a, (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki izvedli močan napad na Berlin. V srednji in zapadni Nemčiji so bile napadene važne naprave tekočega goriva. New Vork, 2. nov. s. (Asa. Press). Po ameriških informacijah lz Berlina je Imel angleški letalski napad na nemško prestolnico zelo velik obseg. Napad ae je pričel že zgodaj zvečer, preje nego običajno. Gledališča so bila še napolnjena in je nastalo med običnstvom precejšnje razburjenje. Vse predstave so bile takoj prekinjene. Protiletalsko topništvo je pričelo streljati v raznih delih mesta, tudi v centru. V akciji je bilo mnogo žarometov. Angleška letala so vrgla izredno mnogo raket na padalih, tako da je bilo nebo razsvetljeno, kakor v mesečini. Ameriško poročilo pravi, da so bombe povzročile dva večja požara Zadnjič je bil znak, da je letalski napad minil, dan šele davi ob 6 zjutraj. Tudi Angliji ni bilo prizanešeno Nemški bombniki so v velikem številu obiskali London in druge angleške pokrajine London. 2. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč v prvem delu noči večji obseg, nego v drugih nočeh v zadnjem času, niso pa posebno siloviti. Okrog polnoči so napadi skoro prenehali. Proti jutru je bil izveden nov kratek napad na London. Razen na oLndoo so metala nemška letala ponoči bombe tudi na vzhodno Škotsko, srednjo Anglijo In okolico reke Mersev. oPvsod so napadi povzročili primeroma malo škode, vendar je bilo med prebivalstvom nekaj smrtnih žrtev. Pet nemških bombnikov je bilo sestreljenih. Včeraj je bilo po naknadnih podatkih nad Anglijo skupno sestrelejnih 11 nemških letal. 7 angleških lovskih letal je iz- gubljenih, vendar sta dva pilota rešena. London, 2. nov. s. (Reuter). Nemški letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč večji obseg, nego v zadnjih tednih. Napad se je pričel v oLndonu preje nego običajno In sodelovalo je nenavadno veliko število letal. Protiletalsko topništvo je dajalo po vsem Londonu siloviti zaporni ogenj. Nemška letala so vrgla izredno mnogo raket na padalih, tako da je bilo nebo razsvetljeno skoro kakor podnevi. Tudi Iz drugih delov Anglije poročajo o nenavadno močnih letalskih napadih tekom noči. Pet nemških bombnikov je bilo sestreljenih že do polnoči, in sicer eden nad Yorkshireom, eden nad Essexom, eden nad Sussexom, dva pa nad ustjem Temze. Angleški bombniki nad Napolijem V noči od četrtka na petek so priletela angleška letalu z neznanega oporišča — Tu so bombardirala vojaške objekte v Napoliju L°ndon, 2. nov. s. (Reuter)- Letalsko ministrstvo je snoči objavilo nekaj poročil angleških pilotov, ki so vodili angleške bombnike pri napadu na Napeli v noči od četrtka na petek. Poročila povedo samo. da so se letala približala Napoliju s severne smeri, ne povedo pa, s katerih oporišč so bili izvedeni napadi. Tako še vedri i ni znano, če so priletela angleška letala iz Anglije. Egipta, z Malte ali z novih oporišč v Grčiji. Piloti poročajo, da jim je za orientacijo služil žar Vezuva. Napad na Napoli je bil izveden v treh skupinah in je trajal skupno tri četrt ure. Prva skupina letal je napadla bencinske rafinerije v južnih predmestjih. Ogenj protiletalskega topništva po poročilih pilotov ni bil posebno močan-Druga skupina, ki je prispela nekoliko pozneje, je bombardirala p lavni kolodvor in železniška križišča. Nekaj letal iz te skupine je preletelo mesto v višini 700 m. Tretja skupina je napadla baterije proti- letalskega topništva in žaromete. Ena izmed baerij je ob napadu prenehala streljati. Angleška letala nad Švico Bern, 2. nov. br. {SDA). Generalni štab švicarske vojske je davi objavil komunike, v katerem pravi, da je manjše število tujih letal v noči od prvega na drugi november spet preletelo švicarsko ozemlje in prekršilo njegovo nevtralnost. švicarska stražna služba je ugotovila, da so letala priletela preko Jure v deželo in jo zapustila v smeri proti jugu. Zaradi neugodnega vremena intervencija švicarskih lovskih letal in protiletalskega topništva ni bila mogoča. Dobro uro pozneje so očitno ista letala spet pre'etela Švico v smeri od juga proti severozapadu. Švicarski listi dostavljajo, da so bila to očitno angleška letala, ki so v pretekli noči spet bombai dirala kraje v severni Italiji. Nemški napadi na angleške konvoj nemško in angleško poročilo o letalskih napadih na Temzi in v Kanalu Berlin, 2. nov. i. (DNB). Angleško brodo v je je hotelo včeraj izkoristiti slabo vreme in tako so skozi Rokavski preliv pluli trije konvoji, ki so jih napadla nemška letala. Nemški bombniki, ki so se v strmoglavem poletu spustili nad konvoje, so ladje razpršili in potopili. V prvem konvoju je bilo potopljenih 13 ladij s skupno tonažo 47.000 ton, v drugem konvoju pa je bilo poškodovanih 9 ladij, s skupno tonažo 35.000 ton. Napad je bil izveden prav v trenutku, ko so hotele ladje že pričeti z iztovorjanjem blaga. Pri tem napadu se je posebno odlikovala posadka nekega Mes-sersehmita 111, ki je v bližini Great Jamesa napadla angleško križarko in jo zadela z bombami ter tri tovorne ladje, ki so plule v spremstvu 20 rušilcev. London, 2. nov. s. (Reuter). V letalskih bitkah nad Anglijo je bilo po podatkih letalskega ministrstva včeraj sestreljenih 9 nemških letal. 6 angleških lovskih letal je bilo sestreljenih, vendar sta dva pilota rešena. Nemški letalski napadi so se včeraj koncentrirali predvsem na konvoje angleških ladij. Strmoglavci tipa Junkers 87 so napadli večji ladijski konvoj na Temzi. Angleška lovska letala pa so takoj intervenirala, tako da napad ni povzročil škode. Vse bombe so padle v vodo. V letalski bitki z angleškimi lovci sta bila ob tej priliki sestreljena dva strmoglavca, poleg tega pa trije spremljajoči lovski aparati tipa Messerschmi 11. 19 neniških strmoglav cev je napadlo drug angleški konvoj v Kanalu. Vrženih je bilo 50 bomb, kolikor je znano, pa ni bila nobena angleška ladja zadeta, čez nekaj časa so nemška letala napad ponovila, vendar so stopili v akcijo angleški Spitfirei, ki so napad odbili. Laval spet v Vichyjit Bivši francoski zunanji minister Bonnet trdi, da je do podpisa dokončnega miru z Nemčijo ie zelo daleč Vrtnarski tečaj Vlohy, 2. nov. a (Asa. Press). Podpredsednik francoske vlade Laval se je snoči vrnil iz Pariza v Vlchy. Zvečer se je vršila nato seja francoske vlade. Kakor pravi uradno francosko poročilo, je podal Laval na seji podrobno poročilo o svojih razgovorih z nemškimi predstavniki v Parizu, Francoska vlada je njegovo poročilo soglasno odobrila. >Associated Press« izve, da se zaenkrat nanašajo nemško francoski razgovori samo na gospodarska vprašanja Teritorialne koncesije po teh informacijah niso na rv~i Rnw kazalo, da bo zaradi vremenskih neDrilik zastalo tudi delo na pokopališčih. Zato ie bil včerai vsak — ki ni bil na pokopališču že prejšnje dni — prijetno presenećen ker so bili skorai vsi grobovi zelo skrbno urejeni ter okrašeni Vreme ie bilo včerai prizanesljivo, da so se lahko na pok pa-liščih zgrnile naivečie množice ljudi Naj-večii promet ie bil na našem centralnem pokopališču, pri Sv. Križu. Velika Ljubljana ima zdaj več pokopališč, a ori Sv. Križu se zbiraio večie množice kak r na vseh drugih Dokopa'iščih skuoai To ie že pravo mesto mrtvih, od leta do leta večja in v?ako leto o vseh svetih ie tudi na njem živahnejši promet, ki povzroča že resne prometne probleme. Promet ie bil živahen že prejšnje dni. naiživahnejši je pa bi] seveda včeraj. Dopoldne ie tramvaj zmagoval naval množic. kmaUi popoldne se ie pa izkazalo, da tramvajski vozovni park še ni popoln in da se mnogi liudie Še niso mogli poslužiti cestne železnice Zdi se. da ie bil letos še tem večii naval na tramvai. ker niso vozili avtobusi. K Sv. Križu so se pomikale v s*rn:eMh vrstah nepregledne trume ljudi Do vseh cestah tudi še pozno ponoldne. Čeprav ie tramvai orepel;al rekordno število r>o+ni- kov. so bili vendar pešci v večini. Haja je bila letos nekoliko o'ajšana. ker so bile poti suhe in ker se ljudem ni bilo treba bati na cestah tako številnih avtomobilov kakor preišnia leta Zdi se. da je bilo že leto« tudi mani koles^riev. 2e od 14.30. torei dobre pol ure pr°d začetkom slovesnosti so se že prelivale n3 vseh poteh pokcpaHšča goste množice ljudi Večina grobov ie bila že okrašenih Čeprav so liudie še popoldne prinašali cvetje. Vendar se ie marsikomu zdelo, da so bili letos grobovi okrassni mnogo boli skromno kakor preišnia leta Zelo redki so bili dragi venci najbrž zato ker letos ni bilo uvoženega toliko cvetja iz južnih krajev. Pre^r^st'h vencev vsesvefske ak-ciie ie biro precei. vendar ne tolik kakor b: človek pričakoval. Le*f>- sv^ mnogo dražje kar se ie ne' o i ko poznalo tudi na pokopališču, vendar zdi. da ljudi" mn -o boli varčevali pri cvetju kakor pri svečah Na gomilah na Si h zaslužnih mož sm*~> opazili tudi letos vence Preo roda tu in tam na tudi šopke diiaštva nek-terih šolskih zavodov Trume ljudi so se ustavi ia&e pri velikem križu ter Ob nje.'ovem vznožju prižigale sveče in poa-a'e krizan*e-me. Zgrinianie množic pri vo aški gr b-nici ie pa bilo pravo romanje: ce1.' kupi križan tem so bili položeni ob <=tor>nišč u i""1 prižganih ie bilo nešteto sveč Množi e s^ se ves čas. dokler prostora ni-o za^r'i zaradi slovesnosti, v nepretrganih vrstah pomikale po stopnicah na severni stran: na galerijo kostnice, iz tegn tih^gR svet šča. kjer so bile nn lestencih pr žganp luči nI pa bilo nobenih okrasitev — s~» ra od jale no stopnicah na južni strani. Na stopnicah pred spomenikom »Janeza« ie b:l položen nrekrr-^en venec, ki sr> ga poklonile skupno organizacij? na'ih bo jezikov, dobrovolicev. rezervnih oficirjev in voinih invalidov Tu ie bil položen tudi velik venec komandanta divizije V kostnici na galeriji ob nišah koroških borcev je bil položen venec Legi i e k reških borcev. Ob 15 so se zgrnile velike množice ljudi pod velikim križem. Redarji, k; prehoda niso mogli zapreti zaradi velikega prometa, so imeli mnogo dala, vendar je treba priznati, da so biii ljudje disciplinirani. Molitve duhovščine so se začele z malo zamudo. Pevci, člani združenih moških pevskih zborov Hubadove pevske župe so prvotno nameravali zapeti tri žalo-stinke; časa ie pa bilo malo. ker so morali hiteti k slovesnosti ob vojaški kostnici, zato so zapeli (pevovodja M. Premic) le Jelenovo »Usliši nas. Gospod« in Prelov-čevo »Poljana toži«. Slovesnost ob vojaški kostnici je bila letos še posebno lepa Organizirala 1o je Zveza bojevnikov. Udeležba zastopnikov organizacij in oblasti ie bila lena. posebno je pa slovesnost še povzdignila številnejša častna četa ki ie prispela letos prvič na vojaške grobove s polkovno zastavo. Med številnimi zastopniki, ki so se zbrali ob stopnicah kostnice ie bil tudi zastopnik vojaške oblasti general F. Janež, bana je zastopal nač Hubad mestnega župana mestni svetnik Lukež. Zveze bojevnikov je zastopala korporativno uprava s predsednikom Ratejem na čelu. številno zastopstvo ie poslalo tud: Udruženje vrjnih dobrovoljcev na čelu s prof E Turkom prof Jerasom in drugimi, dalie rezervni oficirji fJanušič Hom in Gregorič). Udruženje vojnih invalidov (M. Stefe. Mlekužl. Legija koroških borcev in združeni organizaciji Koroški in Maistrovi borci Častno je bilo zastopano tud: Združenje rezervnih podoficir j ev. Ob kostnici so se zbrale izredno številne množice, ki so pa lahko vse sledile slovesnosti, ker so bili instalirani zvočniki Ko ie prišel h kostnici s svojim sprem- stvom škof dr. G. Rozman ie vojaška godba zaigrala v uvod slovesnosti žalostinko. Množice so med tem obmolknile po obširnem pokopališču ter so zbrano poslušale. Cim so utihnili žalni akordi, so pevci zaoeli »Vigred se povrne«, pesem, ki vedno seže tako globoko v srce. Potem je pristopil k spomeniku na stopnicah škof dr. G. Rozman in spregovoril o minljivosti vsega posvetnega naglašuioč. da smo v grobovih vsi enaki, nai si nas ločijo v življenju še takšne razlike Govoril je tudi. kako nesmiselno propadajo z pet človeška živltenia v novi voini ter kako nesrečno si človeštvo ureia življenje Po govornikovih besedah se ie oglasila iz zvočnikov molitev. Potem ie za trenutek zavladala tišina in oo kratkih oove jih za-grmela salva v počastitev mrtvih bojevnikov Zadišalo ie po smodniku in kakor v podkrepitev razpoloženja, ki se ie budijo med navzrčnimi živimi bojevniki ie 7ado-nela ena nailepših sloven kih rosmi tako čudovito preprosta, a vedno pretresljiva — »Oj. Doberdob .. .« — Slovesnost ie končala vojaška godba s turobno žalostinko. Začelo se ie mračiti in pokopališče ae je naglo praznilo. Na tramvajskem postajališču se je kmahu pokazalo, da nismo več med mrtvimi; razvila se ie nenavadna bitka za vstop v tramvajske prostore. Celo dolgo uro so ljudje naskakovali tramvaj in nekateri, ki ne znaio rabiti komolcev, še deli časa. če se že niso prei raie zaupali svojim nogam. Vendar ie šlo v glavnem vse oo sreči, kar ie v veliki meri zasluga policije in tramvajskih uslužbencev. Pred spomenikom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Zvezdi ie snoči zagorelo mnogo svečk, ki so lepo razsvetljevale mogočen spomenik. K vznožju spomenika so razne organizacije, tako Preporodovci. Zveza Maistrovih borcev in koroških borcev položili lepe vence, a prav tako tudi mestna občina venec s trakovi v belozelenih barvah na podstavek za venec. Stare nom»Kl^I|!vc»sti sia pokopališču Včeraj je bilo pri Sv* Križu okrog 50.0O0 ljudi Največje pomanjkljivosti Naše pokopališče slovi, da je vselej o Vseh svetih zelo skrbno in lepo urejeno ter da je spričevalo o globokem estrtskem čutu in srčni onvki na^ih ljud Prav zaradi tega bi se ne smeli sprijaznit z nekaterimi grobimi pomanjkljivostmi ir1 bi jih pokopališka uprava lahko odpravita. Žal, da jo na to moramo še opozarjat . NTi malenkost, če se na enem samem pokopališču na praznik mrtvih zrvere več de-settisoč ljudi. Računati smem< da je bilo včeraj pri Sv. Križu okrog 50.000 ljudi. Popoldne so se valile rkozi vhoena vrata neprestano več ur množice ljudi, ki so lahko takoj pri vrat:h naletele na eno izmed značilnih pomanjkljivosti na'eg:. pokopa!i:ča: tam so nakupičeni razni betonski izdelki, ki jih menda prodaja pokopan ka uprava. Morda je potrebno iz propagandnih razlogov, da se obiskovalec pokopali." č a takoj zaleti vanje, iz prometnih m estetskih raz- ogov pa ne moremo asgovarja&i tega skladišča tik ob najži'ahncJM poti. Razen tega je tam še vodnjak, men Ja edini na vsem prostranem p^korali ču. Ne m<>rcmo reči, da je vodnjak nepotreben, saj bi jih bilo treba še mnogo več in vsai v spodnjem delu pokopališča bi naj bil vsaj eden, da bi ljudem ne bilo treba nositi vode za cvetje po cel kilometer daleč. Toda tu je črpalka vodnjaka sredi poti in daTcč okrog se raz-teka voda ter razmaka pot. da ljudje me:a-jo bkrto. Vodnjak najbrž nima odtoka. Potrebno bi bilo le, da bi narediii ob njem ponikovalnico in zadeva bi bila zadovoljivo rešena. Kazalo bi pa tudi. da bi črpalko postavili neko!:ko bolj ob strani Kakor rečeno, na pokopališču bi bilo potrebno več vodnjokov, če že ni vodovoda. Trdno smo prepričani, da b pokopališka uprava ne prišla na boben, če bi izdala nekaj svojih lepih dohodkov za take pre-potrebne naprave. Ni lahko govoriti v isti sapi o pokopališču in stranišču, toda prisiljeni smo. Stranišče na našem pokopališču je velika sramota, ki je pač ne more več nihče skrivati. Ce govorimo, da je včeraj obiskalo pokopališče okrog 10.000 ljudi, je treba računati z živimi ljudmi. Ne le iz estetskih razilogov, da bi ljudje ne bili prisiljeni po- stavljati otrok za nagrobnike in da bi se ne cedila nesnaga iz stranišča na pot, temveč tudi iz zdravstvenih je potrebno, da končno že sezidajo primerno, dovolj veliko, zdravstvenim in estetskim zahtevam ustrezajoče stranišče. Sedanje stranišče jc ob poslopju pokopališke upnave nasproti cerkve. Za silo lahko ustreza le ob navadnih dneh, ko ni na pokopa1 irču razen redkih obiskovalcev in po-kopaMških uslužbencev nikogar, nikakor pa ne. ko je tam več ljudi. Včeraj so se dogajale zaradi te£a zastarelega in tesnega stranišča čudne reči m ni mogoče govoriti o njih. ČSovek se samo čudi, da Ljubljančani mirno trpe taksno javno sramoto, saj se veniar prištevamo med kulturne ljudi. Vedeti bi morali, da so stranišča navadno najzgovornejše spričevalo kulture; v našem primeru skoraj nič manj kakor nagrobniki. Na'tevamo le največje pomanjkljivosti našega pokopališča Ne smemo vsekakor opozoiriti pokopališke uprave da «»o tudi tisti kupi odpadkov. pn poteh groba žalitev estetskega čuta To se ponavlja leto za letom, da se kupičijo ob poteh in tu in tam ceilo na zapuščenih gomilah kupi smeti, papirja m plevela. Ljudem ne moremo zameriti, da kupičijo nesnago, kjer pač najdejo prostor, ne moremo pa odpustiti pokopališki upravi, da n** postavi na primernih prostorih kr>sar al- kakršnih koli primernih posod za odpadke Takšne posode za odnadke bi bile potrebne stalno na pokopališču, posebno pa o Vseh svetih. Da bi ne bil žaljen pietetni čut. je prepovedano stopat' na grobove. Toda pietetni čut žali še marsikaj drugega. Kupi od-nadkov nedvomno rudi in še m.irs'kai, o čemer niti ne upamo govorci. N;knkor na bi se ne smelo dogajati kai tak:ne^a. kar smo opazili včeraj sredi pokopališča pred Krekovim snomen'kom Neki obiskovalci so našli v smomemku primemo ozadje, da jih je pri 1^'noc trii fotograf fotografiral. Številni liudie. ki so videli ta pr'zor. so se ogorčeni vpraševali, ali se vrnejo sejmski običaji razširiti tudi n*i pokopališče. Žalna spominska svečanost Sckola I na Taboru Tudi letos se je Sokol I na Taboru oddolžil spominu svojih pokojnih bratov in sester z žalno svečanostjo, ki je bila včeraj popoldne v veliki dvorani na Taboru. Pročelje dvorane ie bilo okusno okrašeno s črnimi drar>erijami in zelenjem. V sredini odra je bil krasen lovorjev venec ovit z državno trobojnico in žalnim trakom, pod njim pa je stal na visokem podstavku sokol, na obeh straneh pa sta bila napisa s srebrnimi črkami »Svetlemu spominu pokojnih bratov in sester.« Udeležba članstva je bila izredno lepa, dokaz, da taborsko članstvo posveča vso pozornost svojim bratom in sestram ter svojcem, ki so med letom za večno zapustili skoloske vrste. 2alno svečanost je otvorila godba Sokola I pod vodstvom br. Veri j a Svajgarja, ki je zaigrala v srce segaj očo žalno koračnico »Duši padlega borca«. Zatem je stopil na oder Član društvene uprave brat Stane Flegar, ki se je v lepem pietetnem govoru spominjal pokojnin bratov in sester. Med drugim je govornik izvajal t »Spominjamo se vas, ki ste pred 32 leti stali ob zibelki našega društva, Prvi ste spremljali nebogljeno dete z materinsko presrečnimi željami tople ljubezni. Prezgodaj ste nas zapustili in legli v prerani grob. Naši spomini hvaležnosti so posvečeni vsem tistim sokolskim delav- cem in delavkam, ki ste žrtvovali svoje moči v Sokolu I v letih živahne in tople bratske delavnosti organizacijske izgradit-I ve našega društva in prve sokolske župe Ljubljana I pred svetovno vojno, ko smo vzporedno z organizacijo dali Sokolu I duhovno vsebino prosvete in vzgoje. Spomnimo se vseh onih, ki so po svetovni vojni s • svojim drobnim delom pomagali pri grad-! nji telovadišča in doma na Taboru. Odšli so in ni jih več med nami.* Brat Flegar ie nato preči tal imena pokojnih bratov in sester in imena svojcev, katerih spomin so navzoči počastili stoje in z enorninutnim molkom. Svoj krasen govor je br. Flegar zaključil z besedami: »Upamo, da bodo svetli zgledi naših pokojnih bratov in sester kazali naši sokolski madini prava pota časti, požrtvovalnega Jela in disciplinirane složnosti, ki ne zahteva za sebe ne časti ne slave. Spominu pokojnih slava, slava, slava! Vsi navzočni so stoje počastili spomin pokojnih in zaklicali trikrat »Slava«. Godba Sokola I je zaigrala žalni koral iz opere »Zbor menihov«, potem pa je stopil pred občinstvo naraščajnik Miljenko Urbančič, ki je čustveno recitiral Otona Zupančiča »Grobovi tulijo«, ki ie naoravile na vse navzočne zelo globok vtis. 2alni koral godbe Sokola I je zaključil presrečno pietetno svečanost, potem pa so odšli vsi na pokopališče k Sv. Križu, da posetijo grobove svojih dragih in položijo na nje cvetje in prižgejo lučice. at. Koncert domžalske mladine v Litiji Litija. 2. no\-embra Mladi hsarmerdkarji iz EK>mžal so se že večkrat prav uspešno pokazali javnosti. Organizirani so v Podmladku domžalske Jadranske straže. Za jutrišnjo nedeljo so določili koncert v litijskem Sokolskem domu. Prireditev se bo začela ob 15. Zborovodja malih harmonikarjev je s. Toni Sameja. tudi Domžalčan. ki uspešno deluje na glasbenem polju. V njegovem zboru sodeluje mladina domžalske ljudske šole. rja tudi ona. ki še ne poseča šole. Najmlajša harrrionikarca šteje komaj 4 leta. Glasbeni odsek Pomladka Jadranske straže igra na klavirskih in diatoničnih harrrnonikah. tako solisti in v zboru. Ker imamo tudi v Litiji šolo in dobro organi- zira-no glasbeno šolo. pričakujejo Dornial-čani. da bo vzbudil njihov koncert pri nas splošno zanimanje. Program ie zelo boeat in oesterr. Po pozdravu bo zbor harmonik zaigral narodne (Hej Slovani, Kje si so tiste rožce moje. Na planincah sončece sije, Pivšmenta-na muha in »Jugoslavija oj). Sledil bo duet violine in harmonike (Gozdni valček. Zakaj pa so te bele ceste, in ruska narodna Volga. Volga). Kvartet harmonik bo izvajal Rožmarin. Valčkovo pesem in odlomek iz ruske filmske spevoigre »Pastir Kostja«, duet violina in harmonika pa Koračnico in Mornarjevo usodo (serenado), ter valček: Lepa je ljubezen v p. ista-nišču. Prvi del sporeda zaključijo nar dni plesi s spremi j evan j em harmonike. V drugem delu zaigra zbor harmonik narodne: Regiment po cesti gre. Je bela cesta uglajena. Daj. daj srček nazai. Po jezeru in Prlesko. Domžalčani se bodo predstavili tudd kot pevci in sicer v kvartetu ob spremljevanju kitare (Kje so zdaj časi, mamica in Na zaoadu sonce tone). Sledil bo nastoD solistov, za zaključek pa bodo zarajali mali parčki. Na kencertu bo sodelovalo okrog 40 malih Domžal cev in Domžalk. Vstopnina je od 10 din navzdol, za deco le po 2 din. predprodaia vstopnic pa bo v nedeljo od 10. naprej v Sokolskem domu. Pridite in podprite glasbeno mladino sosednih Domžal. Škof ja Loka se lepo razvija Številna gradbena dela — Povezanost mesta z okoliškimi vasmi Skofja Loka. 1. novembra Treba se je samo po vzpeti na ta ali oni okoliški grič in človek spozna, da se Škof-ja Loka na vse strani naglo širi in da postaja vez med mestom in okoliškimi vasmi vedno tesnejša. Skofja Loka, Stara Loka. Pušta 1. Vin car je in svet ob kolodvorski cesti tja do Trate, so takorekoČ strnjena celota, zazidana z mnogimi poslopji. Letošnja gradbena sezona ni bila slaba. Morda je bila celo živahnejša od lanske. Skrb za prihranke ie marsikomu narekovala, da ie vloži] denar v svet in si na njem zgradil dom. In tako so zrasle na vseh koncih in krajih hiše in hišice in vile n gospodarska poslopja, ki bi jih morda tako brž ne bili dočakali. Pri vsem tem pa je gotovo, da bi se bilo zidalo še več, da ni pritisnila draginja in celo pomanjkanje materiala. V središču Škofje Loke posebnih izpre-memb ne moremo pričakovati. Tako na Mestnem, kakor na Spodnjem trgu so zgrajene hiše v sklenjenem stavbnem sistemu, kjer bi kvečjemu moglo priti do prezidav. Napredek na vendarle t vidi tu n: izostal. Obnovljeno ie bilo starinsko Marijino znamenje, trikot tik Homanove hiše pa je dobil mal park. ki je bil oredmet mnogih komentarjev. Do uresničenja načrta, da se tri mestne hiše sredi trga prezid a jo v eno samo. reprezentativno občin-•sko poslopje, tudi letos ni prišlo. Pač pa smo dobili v Plantaričevi hiši moderno urejeno urarsko trgovino. V kolikor ere za trga sam. bi se seve dalo napraviti še to in ono. Zlasti mislimo na ureditev pločnikov, ki so ob hišah vseh višin, širin in 7mesi. Enotnost bi nedvomno vplivala zelo ugodno. Mestni tre bo tudi kazalo nivelirati HrbPt med Pecherievo in Homanovo h;šo na drugem koncu je prevelik. Širina drr^.i'ča. da bi se uredil tre v dva dela: vozovni in ce^fi?čen in drugi, ki bi bolj služil za iznrehpiaiišče. Oba trga krase mnoga učinkovita po-lopia, so pa med -;;r^i tudi taka. kak^r bi bili hišni posest-n"ki p^z.-b?li. da hiše njihove. Neka r<"xnn sl'upnost. skladnost in povezanost hi morala odsevati iz p~slopii. ne da bi pri tem trne! zgodovinski moment. Na periferiji Škofje Lcke se zida največ v Novem in v Kapucinskem predmestju. Okrog vojašnice ie nastala cela satnovanjska četrt, kier so si izvečine mali ljudje postavili domove. Kajnnitnik je dobil cel obroč zeradb. tia do starološke občine. Ker bo speljan v tem delu vodoved, je zelo verjetno, da se bo v prihodnjih letih zidanje tod še mnogo poživilo. Občina je razjparcelirala in prodala številnim interesentom obsežni prostor med Vojaško in Kolodvorsko cesto pod poeoiem, da bo vsak kupec porabil svet za zidavo po dveh letih po veljavni kupni pogodbi. Takisto je razparceliran Mamilovičev svet. kier se postopno dvigajo stanovanjske hiše. Lepo veliko vilo si ie sezidal zdravnik dr. Viktor Kočijančič ob Pokopališki poti. Kapucinsko predmestje ie obnovljeno skoro popolnoma. Lahko bi rekli, da je zdaj to med najbolj polepšanimi deli Škofje Loke. Staro Jurmanovo hišo so malone podrli in tik pred vstopom na kapucinski most ie zgradil Anton Fojkar len, modem gostinski lokla. OkoliSki posestniki, sosedje, so prebelili svoje hiše. zlasti pa je pridobil ta okraj z ureditvijo trga pred kapucinsko cerkvijo. Staro zadovje z vso navlako so odstranili, nato oa so cesto v mesto razširili in dohod v cerkev oreuredili prav lično s stopniščem in doznačim rezanim kamnom. Vzporedno s temi deli so se lotili tudi zidovja in cestne tesni ob cesti v Staro Loko. Cestišče so na široko razširili: majhno lopo. ki ie za oi ral a pot. so podru, uredili so pešpot, kar ie glavno: to važno križišče treh poti ie postalo pregledno in za promet varno. Velik ie napredek Škofje Loke tudi proti Vincarjem. Vincarie spadajo upravno pod škofjeloško občino in so prav vas ob Sel-ščdd. takoj zadaj za samostanom. Dohod v Vincarie zaenkrat še ni povsem ureien. smo na na najboljši noti. da v dosled- nem času bo. Del visoke kamenite škarpe s hodnikom za pešce je dograjen, večji del pa še čaka na doeraditev. Ni sredstev. Povedati namreč moramo, da ie navezana pot na izredno ozek prostor med samostanskim zidom in strugo Selsčice, pa pada zato kamenita stena zelo eloboko do vode spodaj. V Vin car jih ima svoj sedež tekstilna tvornica Brumen & Thaler. Kakor je bil se lani vstop v vas dokaj neroden, tako je vprav po zaslugi te industrije zdaj izredno lepo urejen. Tvornica je barake odstranila, ob poti so postavili lično ograjo, zemljo so prekopali in zase j ali s travo in podjetje je mnogo zidalo. Dozidali so pisarniške prostore in skladišča. Kakor drugod, je tudi v Vin carjih več novih hiš. Se več pa jih bo verjetno, ker gre v prodajo obsežen travnik Anice Lebnove. Preuranjeno bi bilo reči, ali bodo zidane tukaj samo stanovanjske hiše, ker se zanima za prostor tudi industrija. Eno pa drži: da se tudi ta vasica priključuje Škof ji Loki. Gasilski dom v Škofji Loki Velika aktivnost glede zidanja se kade tndi proti Suhi. Vrsta hiš vzporedno s tokom S ore se je že pojavila druga se obeta, Občina deluje, da bi se hkrati z novimi stavbami uredila tudi pot, ki naj bi se izravnala v ravno črto. So pa zaenkrat de težkoče. Prav lepa je vez mesta s sosednim Pust al om. Od dna Grabna, pa prav do puštal-akega gradu so zvišali cesto, d očim je bil nov, betonski most preko Poljansčice izročen lani prometu. Sokolsko letno telova-disče se je tako vključilo v mestni, neposredni del, kar moramo samo pozdravljati. Dela se torej marljivo na povzdigi in polepšanju mesta, škof ja Loka postaja središče vsega javnega življenja škofjeloškega sreza, ki je storil v letu 1927 prve korake k upravni samostojnosti. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 V krasnem filmu Poročnik brigade igra glavno vlogo ERROL FLYNN in OLTvTA DE HAVTLLAND Predstave: danes ob 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored (sobota 9. XI. 40.): Karneval na led« 37 DNEVNE VESTI — Notranje posojilo bo razpisano se t» me«ec? Notranje investicijsko posojilo bo baje razpisano še ta mesec. Poprej bo najbrže sklicana vsa državna konferenca zastopnikov državnih zavodov, na kateri bodo določene podrobnosti vpisovanja. Po tem bo ministrstvo objavilo pogoj, višino obrestne mere in druge podrobnosti notranjega posojila Ni še znano v kakšni višini bo notranje posojilo razpisano. Najbrže bo razpisano v etapah no stvarnih potrebah iavnih del Na podla si sta išča, ki so ga zavzeli zastopniki denarnih zavodov na posvetovanjih s finančnim ministrom v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu se računa, da bo uspeh notranjega posojila zagotovljen Posojilo bo dostopno najširšim slojem prebivalstva, ki zaradi vojne ne kažejo posebnega veselja za investicije v zasebnem gospodarstvu gotovo bodo Pa radi segli oo ugodnostih posoiil za katero jamči država. V zvezi z notranjim posojilom sklicujejo organizacije zasebnega denarstva te dni konference, na katerih bodo obravnavali tehnične Podrobnosti in pripravljajo svoje predloge za vsedržavno konferenco. — Nemčija nam bo del stroškov za železniški prevoz plačala z blagom. Med našo državo in Nemčijo je bil sklenjen sporazum, da bo Nemčija plačala tretjino stroškov tranzitnega pi ometa namesto z devizami z blagom, predvsem s stranskimi produkti nafte. Tako smemo upati, da bomo prejeli iz Nemčije precej pogonskega goriva. — Uvoz bombažne, volnene in lanene preje dovoljen tudi čez dovoljene kontingente. Devizni odbor Narodne banke je sklenil, da bo dovolil uvoznikom uvoz bombažne, volnene in lanene preje proti plačilu s prostimi devizami tudi preko dovoljenih količin. Tako bo ustreženo uvoznikom, ki so že prejšnje čase pogosto zahtevali, da bi jim dovolili večji uvoz. — Obnovitev paketnega prometa s Francijo. Poštno ministrstvo je sklenilo obnoviti paketni promet s Francijo, da se omogoči pošiljanje živil našim državljanom v nezasedenem delu Francije. Vse pošte bodo sprejemale pakete do 20 kg. Za pakete nad 1 kg v vrednosti nad 50 din je potrebno posebno dovoljenje deviznega oddelka Narodne banke. V paketih, namenjenih v Francijo, ne sme biti predmetov, ki so v celoti ali deloma tujega porekla, od domačih pa ne sme biti v njih graha, mila, olja in sladkorja. Blago, ki se pošilja v Francijo v paketih, ne sme biti spravljeno v pločevinastih škatlah. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Vrbnjak Franjo, Cezanfevci pri Ljutomeru, Fettich Mirko in Šolar Rudi. oba lz Ljubljane, Hervatin Konrad iz Trsta. Karel Novina iz K and i je pri Novem mestu in Petrlč Bojan iz Pod grada. Čestitamo! — Promocija na zagrebški nnrverzJ. Na rasrrebški univerzi so bili promovirani za doktorja prava Božidar Paja in Ratimir Perše. za coktorja medicine pa Anton Bezjak. Ivan Ambrožič in Zdenko Križan. — Iz zdravniške službe, v Imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bili vpisani dr. Ivančič Zdena, zdravnica v Ljubljani in dr. Eva Schau-bach, zdravnica v Mariboru. — Osebna ve-*»t. Notarski uradnik v Murski Soboti Filip Pozvek je imenovan za sodnega tolmača za madžarski jezik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti! RBBHBĐ KINO MOSTE ■■■■ Danes ob 17.S0 in 20.30. jutri ob 14.30 17.30 in 20.30, v ponedeljek ob 20. uri dva izredna velefilma Tovverski krvnik Boris Karloff — Basil Rathbourne Ciganček šlager komedija divnih melodij in pretresljive ljubezni V torek: MASA SODI _ (Spencer Tracy — Myrna Loy)____________ mm i m mumr■TMu—trin m waa——i — Sladkor za slajenje vinskih mostov. Kmetijska zbornica je prejela pritožbe, da breztrošarinski sladkor za slajenje vinskih mostov še ni prišel, čeravno so bila od finančne direkcije izdana dovoljenja, K temu se pripominja sledeče: Kmetijska zbornica je že 20. 8. 1940 intervenirala pri finančnem min is trst vu, da se izda čimprej uredba o odaji trošarine prostega sladkorja in je to prošnjo ponovila dne 10. septembra. Uredba je izšla 5. 8. 1940 in je bila objavljena v časopisih. Tudd sedaj, ko je izvedela, da sladkor ni prispel, je brzojavno posredovala pri kmetijskem in fi-rančnem ministrstvu, da se sladkor takoj odpremi. Nato je dobila brzojavni odgovor od kmetijskega ministrstva, da je dan nalog centrali za sladkor, da se sladkor takoj odpošlje. Kakor je bilo sporočeno, sladkor že prihaja. Poudariti se mora še sledeče: Ugotovljeno je, da so bile mnoge prošnje za dovoljenje breztrosarinskega sladkorja poslane finančni direkciji bolj kasno tako 18., 19., 21. in celo 26. oktobra in ni čudno, če bodo nekatere občine čobile kasneje sladkor, čeprav je finančna direkcija rešila vse prošnje v 24. urah po dospetju prošenj. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 8S. z dne 2. t. m. objavlja naredbo o izvajanju zavarovanja za onemoglost, starost in smrt pri pok. zavodih in ustanovah drž. in javnih podjetij in naprav in pri pok. zavodh privatnih železnic, tolmačenje od-zavodih privatnih železnic, tolmačenje od-o pobiranju doplačila na ogljikovo kislino. — Podražitev vožnje s tramvajem v Zagrebu. Uprava zagrebške cestne železuU?e je zvišala uslužbencem plače odnosno jim je dala izreden nabavni prispevek. Obenem je pa zvišala voznino, tako da stane zdaj jutranji listek 1.50, dnevni in prestopni vozni listki pa 2 din. — Varčevanje z milom. Ravnateljstvo za prehrano opozarja, da je produkcija mila zelo otežena, ker je zbiranje potrebne surovine, maščobe, težavno in se je zaradi tega milo podražilo. Upoštevati je treba, da v nekaterih državah mila sploh ni več naprodaj. Pri nas sicer še ni takšnega pomanjkanja mila, vendar je treba varčevati z njim. Posebno je potrebno zbirati odpadke maščob, ki jih lahko uporabijo tovarne mila, _ Zahteva po generalni direkciji državnih železnic na Hrvatskem. Da se zagotovi v banovini Hrvatski neoviran razvoj železniškega prometa odnosno, da dobi Hrvatska na razpolago zadostno števBo vagonov, so bili storjeni potrebni koraki da dobi zagrebška direkcija večji vpliv na razporedtev vagonov. To bo pa mogoče doseči samo Če se ustanovi ▼ Zagrebu za področje banovine Hrvatske posebna generalna direkcija državnih železnic, ki bi imela na razpolago odgovarjajoče Število vagonov. Baje bo to vprašanje že v kratkem urejeno. — Premija za pšenico podaljšana do kooca novembra. V zvezi z uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojake s kruhom je trgovinski minister izdal odlok, da se plačevanje premije 50 dan za 100 kg pšenice, določeno z uredbo o prometu s pšenico in državni intervenciji na trgu pšenice v letu 1940-41 podaljša do konca novembra. — Poziv lastnikom zasebnih fioi. Po zakonu o srednjih šolah ter uredbi o organizaciji prosvetnega ministrstva se pozivajo ravnatelji tečajev za šolanje privatnih učencev, upravitelji privatnih Sol brez pravice javnosti in privatnih internatov za dijake st^-enjih šol, da sporoce prosvetnemu ministrstvu, oddelek za srednje šole. v katerih poslopjih delujejo in katero osebje je pri njih zaposleno. Prijave je treba poslati ministrstvu najkasneje do 15. novembra. Tistim privatnim šolam, ki bi tega ne storile, bo na daljno delovanje prepovedano. — Zveza sobo-črKosllkarjev, pleskarjev in ličarjev- za dravsko ba\novino obvešča interesirano javnost, da so se cene materialu h oren dno povišale (firnež celo nad 300%). Primerno so se povišale tudi plače delavcem. Zato se je moralo povišati tudi cene izdelkom, kar naj se blagovoli upoštevati. 444—n — Strojepisna šola. Novi dnevni in večerni (začetni ali nadaljevalni) strojepisni tečaji prič no 4. novembra Prijave se sprejemajo dnevno. Prospekt na razpolago. Chri«tofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. — Po KOčevskih gozdovih je zapadlo do 1 m »nega. Po kočevskih gozdovih zapade običajno na Dolenjskem prvi sneg. Ko dru-gcd še dežuje večkrat po kočevskih gozdovih že sneži. Zlasti kočevske Gaće nad Ćrmošnjicami so kraj, kjer sneg najdalje lezi Letos pa v tem pogledu ni bilo izjeme, ker je sneg pobelil vso Dolenjsko. Seveda je zopet tod najvišji sneg, saj ga je blizu 1 m. Ker je bdi sneg južen in težak, je pripognil še z zelenim listjem porasle veje ter jih nagnil globoko proti zemlji, polomil je pa tudi mnogo drevja, tako da je bil za nekaj časa, dokler niso prodrli in odstranili zapreke, vsak promet z lesom ki je tu vedno zelo velik, onemogočen" Tudi avtopromet od velike parne žage v Podstenicah je bil za nekaj časa onemogočen. Skoda po teh gozde vin je precej občutna, ker je polomljenega nno-go drevja. Ce bi bil pršič, bi bilo letos možno zgodnje smučanje na Gačah, ki so prav pripraven teren za. zimski *port in katere obiskujejo že mnogi zimski športniki — Velike poplave V Hercegovini, v Hercegovini in delu Dalmacije so nastale velike poplave. Pri Metkoviću je Neretva prestopila bregove in poplavila pol mesta. Pomorski promet je močno oviran. Pri Čapljini je vsa okolica pod vodo. Nad 2000 kmetov je moralo zapustiti svoje hiše. Njihov položaj je tem obupnejši. ker ie nastopilo hladno deževno vreme, tako da ni mogoče prebivati na prostem. — Včeraj so avtomobili v Zagrebu nemoteno vozili in sicer do 10. zvečer. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prevladovalo oblačno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 19. v Kum boru 17. v Splitu 16, na Rabu 13, v Sarajevu in Visu 12, v Zagrebu 11, v Beogradu 10, v Ljubljani 8.8. v Mariboru 4.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 6.0. — Prepovedana podražitev mleka v Zagrebu, v Zagrebu se je pripravljala po dražitev mleka, mest. poglavar, pa je obvestilo prebivalstvo, da bo to podražitev mleka prepovedalo in da se mora tudi v bodoče mleko prodajati po 3 din. Kdor bi pa skušal mleko podražiti, bo čutil posledice uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije odnosno naredbo o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje. — Vlom v blagajno. V Zagrebu je bilo vlomljeno v četrtek ponoči v prostore industrije rokavic in trikotaže Osma last Oskarja Maračka. Vlomilci so navrtali težko železno blagajno, iz katere so odnesli okog 42.000 din v tisočafch in stotakih. Iz lA^b^ne —lj Važen kulturni dogodek v vzhodnem delu LJubljane, že nekaj let smo pogrešali v vzhodnem delu Ljubljane javne ljudske knjižnice, čitatelji so bdli primorani hoditi v oddaljene knjižnice v mestu, kar je bilo zlasti v zimskem času zelo neprikladno. Pred leti je poslovala v tem delu mesta znana Simon Gregorčičeva javna knjižnica, ki je zaradi pomanjkanja primernih prostorov s poslovanjem prenehala za nedoločen čas. Uprava knjižnice je iskala primernejših prostorov, ki jih je končno dobila v najem v paviljonu letnega telovadlšča Sokola I. na Taboru. V času neposlovan ja se Je knjižnica izpopom jevala in preuredila. Prvotni Simon Gregorčičevi knjižnici se je že pred leti pridružila Grun-tarjeva knjižnica last Sokola I, povečana z bivšo knjižnico Naprednega društva za vodmatski okraj, zato bo nosila odslej knjižnica naslov Gregorčič - Gruntarjeva javna knjUfcnica. Slavnostna otvoritev te prepotrebne kulturne ustanove bo v nedeljo ob 10. url v mali dvorani Sokola I na Taboru, na kar bo ogled knjižnice, ki se nahaja v lepo opremljenih prostorih paviljona ob telovadiŠču. Z rednim poslovanjem bo pričela knjižnica v torek dne 5. novembra ob 4. uri. Poslovala bo ot> torkih, četrtkih in sobotah od 4.—8. ure zvečer in v nedeljo dopoldne od 9. do 12. Tako bo ljubiteljem knjig dana prilika, da bodo v vzhodnem delu Ljubljane lahko poeečali lastno knjižnico, kjer ynn bo gotovo ustreženo z veliko izbiro slovenskih, nemških in v drugih jezikih pisanih knjig. —lj Cene živil se na našem živilskem trgu zadnjih 14 dni niso mnogo spremenile. Važna je pa podražitev sladkorja. Novi sladkor je za 2 din dražji pri kilogramu. Doslej je bila sipa po 14. zdaj Je po 16. kocke so bile po 15.50, zdaj so po 17.50 din kg. Obeta se tudi podražitev mleka, Cesar se ljudje zelo boje. Mlekarice z dolenjske strani so doslej v splošnem fte dovažale svojim rednim odjemalcem mleko po 2 din liter, medtem ko Je bilo mleko s Posavja in z Gorenjskega po 2.25 din, ▼ mlekarnah pa po 2.50 din. Zdaj napovedujejo podražitev mleka za 25 do 50 par pri litru. Zaradi tega se bodo mlečni Izdelki še bolj po- dražili, čeprav je maslo te mlaj tako drago, da ga kupujejo le redki. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Popravila vseh ur zopet prevzamem F. Čuden, urar v Prešernovi 1 —specialist n precizijske are. 416—n —lj Na p*edav*nju SPD v petek 8. t- m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice bo znani strokovnjak na področju barvne fotografije m organizator slovenskega foto-amaterstva g. Karlo Kocjančič seznanil planince s tehndko snemanja v naravnih barvah in sicer a primerki, ki kažejo v pave različne svetlobe, osvetljave, razdelitve ostrine, uporabe vaakovTstnih filtrov in kemičnih postopkov na barvne emulzije. Vstopnice bodo na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1 od ponedeljka 4. novembra dalje. —ij 1'olovičen popust za delavce In delavke v drami in operi. Od Delavske zbornice smo prejeli: Na prošnjo Delavske zbornice je dovolila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani tudi letos polovičen popust za delavce in delavke v drami in operi. Popust velja tudi za žene delavcev. Ker so predstave v abonmaju torek, sreda in četrtek v tej sezoni zasedene že po abo-nentih, prosimo delavce, naj se poslužijo popusta za predstave izven abonmaja (z izjemo izrednih tujih gostovanj) in v abonmaju reda A in B. Potrdila za polovičen popust dobe delavke in delavci v knjižnici Delavske zbornice med uraclnirni urami, to je vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 8. ure zvečer, ob sobotah popoldne pa že od štirih naprej. — lj Prvi simfonični koncert v letošnji koncertni sezoni bo gostovanje velikega orkestra Beograjske filharmonije pod vodstvom direktorja Opere v Beogradu, gosp. Lovra Matačića, v torek 5. novembra ob 20. ari v TJnionu, — Prvič v dvajsetih letih bo imelo naše občinstvo priliko pozdraviti kot goste celokupno Beograjsko filharmonijo. Za koncert vlada izredno zanimanje, zato pohitite z nakupom vstopnic v predprodajl pri blagajni kina Uniona. —lj Vodstvo po razstavi kluba Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu bo imel jutri v nedeljo 3. t. m. ob 11. dopoldne g. prof Stane Kregar. na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. —lj Podražitev mleka. Mlekarsko društvo je na svoji seji, ob navzočnosti gg. zastopnikov banske uprave, mestnega poglavarstva in Kmetijske zbornice sklenilo, da se cena mleku poviša na 3 din za liter. — Ker je ta povišek tako malenkosten glede na splošni porast cen, vljudno prosimo prizadete, da ga lojalno vzamejo na znanje. — Mlekarsko društvo za Ljubljano. —lj Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino ima jutri ob 8.30 redni občni zbor v frančiškansOci dvorani. —lj Za vsesvetsko SkcJjo Je darovala ga. Marija Drofenik z Mestnega trga v počastitev spomina blagopokojne ga gosp. Franca Drofenika 2000 din z naročilom, da na njegov grob mestna občina na praznik umrlih položi venec za 100 din in prižge 6 belozelenih sveč. Vrhovni socialni svet se plemeniti darovalki isfkreno zahvalnije in jo stavlja za vzgled ostalim Ljubljančanom, za katere Želi. da bi se med njimi našlo posnemal cev. Počastimo rajne z dobrimi deli! —lj Pečene purane In ocvrte piske, izbe, na vina, gostilna Lovšin. 448—n Iz Ceffa —c MladinsKe streiske tekme celjske sokolske župe se bodo pričele v nedeljo 3. t. m. ob 8. zjutraj na strelišču v Pečov-niku pri Celju. —c Upokojeno nčiteljstvo iz Celja in °kolice se bo sestalo v četrtek 7. t. m. ob 14. v Nabavi jalni zadrugi v Celju. —c V celjski bolnici je umrla v četrtek 81etna posestnikova hčerka Eva Zagorič-nikova iz Zaloga pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Istega dne je umrla na Sp. Hudi-nji pri Celju 701 e t na hišna posestni ca Marija Podjavorškova, —c Nesreča ne počiva. Ko je šla 231etna posestnikova hčerka Marija Breclova iz Vojnika v mlin, je padla in si zlomila desno nogo v gležnju. V Podlogu pri št. Petru v Savinjski dolini si je 651etna posest-nica Marija Povšetova pri padcu zlomila levo nogo v kolku. Ko Je šla zasebnica Berta Lampetova iz Trbovelj v sredo okrog 10. dopoldne s celjske postaje, je padla in si zlomila levo roko v zapestju. V Socki pri Novi cerkvi se je 401etni posestnik Vinko Trušrinovec pri delu vsekal v desno nogo in se hudo poškodoval. Ponesrečenci se zdravijj v celjski bolnici. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 3. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. —c Na praznik VSeh svetnikov so nudila celjska pokopališča redko sliko, saj je letos pokril grobove sneg, od katerega se je nešteto cvetje m zelenje zelo pestro odražalo. Ves dan so romale velike množice peš ter z mestnimi avtobusi in drugimi vozili na pokopališča. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega zvonac so peli žalostinke ob 15. na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in na vojaškem pokopališču. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju je priredila ob 11. dopoldne spominsko svečanost pred spomenikom padlih koroških junakov na dvorišču vojašnice kralja Petra in okrasila spomenik z lepim vencem s trakom v državnih barvah. Pred spomenikom so se zbrali koroški borci, oficirski zbor. častna četa vojakov in vojaška godba. Najprej je zaigrala vojaška godba, nato pa sta opravila molitve pred spomenikom mestni kaplan g. Korban in prota g. Bul ovan, ki je tudi v lepem govoru počastil spomin padlih koroških junakov, častna četa je oddala tri salve, vojaška godba pa je zaigrala žalostinko. —c Iz celjske statistike, v mesecu oktobru je obiskalo Celje 1332 tujcev (1262 Jugoslovenov in 70 možem cev) nasproti 1428 v letošnjem septembru in 1183 v lanskem oktobru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 27 oseb in sicer 9 v mestu in 18 v javni bolnici. —c Proslava petletnice Šahovskega kluba Gaberja se prične v nedeljo 3. t. m. ob 13.30 v klubovem lokalu v Kancijanovi gostilni v Gaber ju m šahovskim brzim turnirjem. Po turnirju bo slavnostna seja, na kateri bodo razdeljene nagrade spominskega turnirja dr. Antona Schvvaba. Proslave naj se udeležijo vin člani kluba. —c Brezmejni dan je bil od praznika Vseh svetnikov preložen na ponedeljek 4. t. m. —c Razprava zarad roparskega nroora je bila v četrtek pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju Obtožen t je bil SOletni posestnik Franc Gosak s I Planine pri Zrečah, da je letos 7. avgusta i dopoldne na Planini z udarci z ostro se- kiro po glavi umoril svojo mačeho, Baletno pretifitkarico Julijano Gosakovo, da bi postal neomejen gospodar in hasnovalec njenega posestva in se resll preužitka. Franc Gosak dejanje odločno zanika in dokazuje svoj alibi. Razprava je bila prekinjena in se bo nadaljevala v četrtek 14. t. m. ob 8. zjutraj. Ob tej priliki bodo zaslišane tri nove priče, v ponedeljek 11. t. m. pa bo še sodni ogled na kraju zločina in v okolici. —c šahovski brxi turnir. Na brzem turnirju za prvenstvo v mesecu oktobru, ki ga je priredil Celjski šahovski klub v sredo zvečer, si je priboril prvenstvo g. Vladimir Diehl z 8 točkami izmed 9 dosegljivih, drugo in tretje mesto pa si delita gg. Mirko Faj9 in Franc CsSrgo 0 7 too-kajni. —-c Dve nogOrne-tni tekmi za pokal nogometne podzveze v Celju bosta v nedeljo 3. t. m. na O lim povem igrišču v Gaberju. Ob 13.20 se bo pričela tekma Atletiki : Jugoslavija, ob 15. pa tekma SP Celje : sk Olimp. Nastop vseh štirih celjskih športnih klubov bo gotovo nudU lep športni užitek. —c Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval v ponedeljek 4, t. m. ob 20. znani predavatelj docent dr. Vaj ter Bohinec iz Ljubljane o današnjem Egiptu in predvajal nad 60 lepih skiopti-čnih slik. Aktualno in zanimivo predavanje bo gotovo privabilo mnogo poslušalcev. Mariborčani na zasneženih grobovih Tudi letos je izpričal Maribor globoko pieteto do zaslužnih mož in nepozabnih dobrotnikov Manbor, 1. novembra Tisoči m trsoči Mariborčanov so pohiteli da nes na grobc/ve pokojnikov na pobre>kih in okoliških pokopališčih. Avtobusi so prevažali ves dan obiskovalec grobov, na katerih je brlelo še pozno v noč nešteto lučk in svečk. S tem so v težkih časih počastili spomin tistih, ki jim dolgujemo hvaležnost in zvestobo tudi po smrti. Maistrovi borci so se zbrali dopoldne na grobu svojega nepozabnega poveljnika generala Maistre in položili na grob lep venec, nakar so počastili tudi spomin padlih borcev na dvorišču vojašnice vojvode Mišića Mariborska šolska mladina je že včeraj popoldne ob-sula skupno grobišče padlih vojakov z rožami m venci. Sokoli so se po m ud ili ob grobu carzanskega junaka in ljubljenega staroste dr L Pivka, gasdcj so polagali cvetlice na grobove umrlih članov, delavci so pohiteli na grob trpina Avgusta Kelna-riča na magdalenskem pokopališču. Obiskovalci grobov so obstali tudi ob poslednjih domovališčih znamenitih narodnih borcev dr F Rosine. dr P Turnerja. dr Pipuša, dr. Verstevška. velikega narodnjaka dr. Medveda, zgodovinarja dr F Kovačiča, prof F Voglarja. prvega slovenskega novinarja Antona Tomšiča, ki je skupno z dru- gimi za Maribor zaslužnimi možmi pokopan v frančiškanskih arkadah Na pokopališčih so bile tradicionalne skupne počastitve s petjem žaJosttnk. molitvijo in procesijami Tudi na starem mestnem pokopališču so obiskovalci grobov počastili spomin šr onih pokojnikov, ki so ostali na tej že opuščeni mrtvaški njivi. Seveda so pohiteli številn Mariborčani tudi na okoliška pokopališča, predvsem k Sv. Petru niže Maribora, v Kamnico, Rad-vanje in Studence, kjer je tudi bilo na tisoče obiskovalcev. Pred vhodi mestnih in okoliških pokopališč so pobirali prostovoljne prispevke za dobrodelne m plemenite namene. Že je legd mrak na zasnežena pobreška in okoliška pokopališča, pa je sveže, dehteče cvetje z neštetim, lučkami pričalo o plemenitih čustvih Mariborčanov, ki 90 letos v težkih časih še na posebno pieteten in topel način posvetil' današnji dan spo-nvnu umrlih dragih in ljubljenih. Pohvalno jc omenit, brezhibni) obratovanje mestn;h avtobusov, ki so dane* brez najmanjše motnje od ranih dopoldanskih ur pa do mraka prevažali tisoče in tisoč« obiskovalcev pebreških grobov Predlog o reformi koledarja Teden naj bi štel 6 dnl} mesec 6 tednov, leto pa 10 mesecev Reformi koledarja pri nas ne posvečamo nobene pozornosti, v Parizu je bila pa že leta 1921. ustanovljena v ta namen komisija mednarodne trgovske zbornice in o tem vprašanju je bila izdana podrobna brošura. Reformirani koledar naj bi se ravnal točno po solncu in leto naj bi bilo razdeljeno v deset mesecev, kar bi bilo enostavno, pravilno in udobno. Mesec bi imel 36 dni, tedni bi bili po šest dni, tako da bi bilo v vsakem mescu po šest tednov. To bi imelo poleg računske prednosti v prvi vrsti socialno gospodarski pomen zlasti za delavstvo vseh strok, pa naj gre za ročne ali duševne delavce, če bi se uvedel petdnevni delovni teden, vsak šesti dan bi pa ljudje počivali. Mojzes je izrazil načelo: šest dni boš delal, mirnega dne pa počival. Kristus je odredil sedmi dan za počitek in češčenje boga. Toda kako ne-slutene izpremembe v načinu dela so nam prinesla stoletja, kako se je izpremenilo kulturno in gospodarsko življenje! Zato je treba na novo urediti tudi delo in počitek. Ponekod se je to že zgodilo, drugod pa se reforma koledarja šele pripravlja. Med drugimi, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, je tudi bivši knjižničar praške trgovske zbornice Jan Lehar. On je proučil vso strokovno literaturo in stopil pred javnost s svojim predlogom. Poglejmo, kaj predlaga. Šestdnevni teden naj bi imel pet delovnih dni in en praznik, tako da bi imelo leto šestdeset tednov po šest dni, torej 360 dni. Mesec bi imel 36 dni ali šest tednov. Leto bi imelo deset mescev. Za leto s 365 dnevi bi ostalo pet dni. Od teh bi se po en dan priključil vsakemu sodnemu mescu, kajti ti dnevi bi bili praznični, toda brez datumov, to se pravi, ne šteli bi se v noben splošni, trgovski ali zakoniti rok. šesti dan bi se vrinil v prestopno leto najprikladneje po velikonočni nedelji. Vrinjeni dnevi bi lahko dobili za točnejšo označbo in spomin imena recimo: januarski, velikonočni, majniški dan itd. Prvi dan v tednu bi bil zopet ponedeljek. 1. januar bi padel vedno na ponedeljek, s ponedeljkom bi se začelo vsako leto in vsak mesec. V ponedeljek 1. januarja bi se vedno pričel zimski Čas, prvo četrtletje. V ponedeljek 19. marca (po sedanjem koledarju 23 marca) bi bil pomladni ekvi-nokcij, začetek pomladi in drugega četrtletja. V ponedeljek 1. julija bi se pričelo poletje in tretje četrtletje. V ponedeljek 19. septembra bi se pričela jesen in četrto četrtletje. Prvi januar, torej novo leto, bi padel na 22. december sedanjega koledarja. Prazniki bi pa bili: Velikonočna nedelja 24. marca (po novem koledarju), blnkoštna nedelja 36. maja, Telovo v nedeljo 12. julija. Božič v nedeljo 30. decembra. Praznik dela v nedeljo 24. maja. Novo leto bi ne bilo praznik, sveti večer bi bil vedno v petek, 29. decembra, Sllvestrovo pa v nedeljo 36. decembra. Pepelnica bi bila vedno v sredo 15. februarja. Drugi prazniki po sedanjem koledarju, odpadajoči na navadne dni, bi se preložili na najbližje nedelje, seveda v soglasju s cerkvenimi oblastmi. Prazniki bi ne bili odpravljeni, temveč bi bilo samo preloženo njihovo praznovanje na nedelje. Posledica tega bi bila, da bi se pričenjal na severni polu ti šolski pouk v nedeljo 1. septembra. Prvo polletje bi se končalo v petek 11. februarja, drugo bi se začelo v ponedeljek 13. februarja, končalo pa 17. julija. Šolske počitnice bi trajale od 18. julija do 36. septembra, torej poldrugi mesec ali 54 dni. Pri tem pa ostane razmerje delovnih dni in praznikov v letu povsem neizpremenjeno. Ker bi imel teden samo šest dni, predlaga Lehar, da bi se izpustil sobotni dan, tako da bi sledila petku takoj nedelja, drugi dnevi bi pa svojih imen ne izgubili. Izmed 12 mescev bi bilo treba izpustiti dva in sicer april in oktober. Dvojni prazniki (božični, velikonočni itd.) so se že takoj vži- veli, da bi se temu izognili v novem kole-ledarju s priključitvijo še enega dneva na koncu vsakega sodega mesca, ki bi bil prazničen dan. Dvojni prazniki bi se nič ne izpremenili, ne pa kakor je bilo in je še zdaj z velikonočnimi prazniki, ki bi bili po novem koledarju vedno v istih dneh. V dodatek k svojemu predlogu je Lehar omenil, da je Carneggljeva znanstvena ekspedicija ugotovila, da so imeli stari Mayi, ki so bili pred 2000 teti na višku svoje kulture, v kamnitih stebrih vklesan koledar in da je štelo njihovo leto ,64 dni ter je bilo razdeljeno na 18 mescev po 20 dni. Lehar pa predlaga 20 polmescev po 18 dni. Učeni možje se povsem resno ukvarjajo z vprašanjem reforme našega koledarja, na katero bomo pa najbrže še malo počakali, ker zdaj ni čas za to, saj imamo dovolj važnejših poslov. Iz Maribora — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Bogomir Bezjak, knjigovodja, in Štefanija Levak, zasebnica, Melj-ska cesta 5; Anton Pirih, mestni iztirjeva-lec, in Ivana Graber. zasebnica, Koša.ki 21; Vladimir Zuraj. trgovski pomočnik, in Ana Kramberger, zasebna uradnica, Aleksandrova cesta 14; Franc Vauda, posestnik, in Štefanija Bezjak, služkinja, od Zg. Sv. Kungote; Rudolf Orešnik, tovarniški delavec, in Ljudmila Kortnik^ tkalka, Po-Čehova 7; Franc Jeze mi k, trgovski pomoćnik, in JuJijana Brumec, krojačica, Eizi-spielerjeva ulica 17; Franc Prlstof, trgovski pomočnik, in Roža Stojnšek, kuharica^ Praprotnikova ulica 1; Franc Gomzi, kle^ parski pomočnik, in Antonija šuster, pre-ddca, Meljska cesta 59; Ivan Turk, delavec, in Marija Korošec tovarniška delavka, Krčevina, Aleksandrova 27; Rihard Bibič, strojevodja državnih železnic, in Irma Fifolt; Artur Cesar, skladiščnik, in Adol-fina Kimeswenger; Josip Majcenovič, pl-vovarniški delavec^ in Angela Jurgec, Pavel šlamberger, železničar v pok., in Doroteja Koren; Ferdinand Ogner, piplčar, Voja^niški trg 3, in Ana ćerič, posestniška hči, Pobrežje; Franc Benko čevljarski mojster Tvrševa ulica 4, in Helena Hon-ski, kuharica, Pobreška cesta 6; Ivan Kotnik, mizarski pccnočnlk in Marija Kuster, bivša tovarniška delavka, Tezno; Oton Gradišnik, kLnocperater, Dalmatinska ulica 36, in Marija Visočrdk prodajalka, Tezno; Franc Prevorčič. mizarski pomočnik, in Terezija Kopše, posestniška hči, Tezno; Valtem Gottlieb, nameščenec nemških državnih železnic, in Jožefa Kugler; Franc Fras, mehanik in Terezija Irgolič; Avarust Oen, nožar, hi Kristina Muhič, delavka. Bilo srečno! — Zaradi nesrečne ljubezni v smrt. V Rušah so našli v postelji vsega krvavega mrtvega 221etnega Leopolda Ranarja, ki si je v samomorilnem namenu pognal iz samokresa kroglo v desno sence. Bil je pri priči mrtev, v ozadju je nesrečna ljubezen. — NepOboijgi^v vlomilec je komaj 21-letni Stanislav Gutmaher z Janževe gore. Dne 9. Julija t. 1 so ga izpustili iz zaporov tukajšnje jetnišnice, kjer je prestajal lOmesečno zaporno kazen. Dva dni pozneje pa je spet izvršil dva vloma in sicer pri posestniku Alojziju Vrhovniku na Janževi gori in pri Francu Mežnarju v Puščavi kjer je ukradel razne predmete v skupni vrednosti okoH 1500 din. Orožniki so ^a dolgo iskali In so ga izsledili šele 27. avgusta t. L pri Selnici ob Dravi Ko pa je Gutmaher opazil orožnike, je bežal ter si pri tem zlomil levo nogo, nakar so ga aretirali. Včeraj se je moral Gutmaher zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na leto dni In 8 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dofco 3 let. Pod visokim pokroviteljstvom Njegove Prevzvišenosti gosp. knezoškofa dr. GREGORIJA ROZMANA francoski velefllm globoke moralne in versko lzpodbudne vsebine: Ganljiva zgodba o čudežnem ozdravljenju malega dečka po hudi nalezljivi bolezni meningitidi, ki je zahtevala zadnje čase tudi pri nas mnogo žrtev. Ob 21. uri svečana predstava. &U »ČUDODELNA SLIKA MALE TEREZIKE DETETA JEZUSA«. Pri tej predstavi bo izvajal pevski zbor >SLOGE« PREMIERA DANES — KINO SLOGA, tel. 27-30 pod vodstvom zborovodje g. H. Svetla Kimovčev >VeČerni zvone in Ferjančičevo >Tone, sonce tone«. Danes ob 16., 19. in JBJL ari RAZCVETENA R02A Občinstvo dosedanjih predstav »MM Ljubavni roman dveh mladih ljudi. Triurni požrtvovalnosti, ljubezni in Je bilo navdušeno nad ^% 1 j £4 M človeške genijalnosti. Najodličnejši igralci: Tyron Power, Loretta Yonng prekrasnim filmom M^M** in Annabella. — Film, kakršnega de niste videli: Rezervirajte vstopnice! KIS O MATICA — Tel. 22-41. — Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri dop. matineja ob pop. ob 15-, 17., 19. in 21. uri Vloga tujcev v naši državi Statistični podatki o življenju Ljubljana, 2. novembra Kakšno vlogo igrajo tujci v naši državi? To se je že marsikdo vpraševal in sedaj se zdi to vprašanje še aktualnejše spričo vladnih ti k i epov proti zidom- V splošnem nam oigovori nanj najbolj objektivno statistika. Tudi pri nas si pridobiva statistična veda vedno več ugleda, čeprav je statistična služba še silno zanemarjena in nepopolna. Toda v našem primeru nam povsem ustrezajo podatki državnih statističnih letopisov, kjer so obdelani podatki popisov prebivalstva. Toda ti podatki so razkropljeni v več letepisih; zdaj jih je zbral dr. A. Vogelnik in priobčil s potrebnimi komentarji v >Tehniki in gospodarstvu c. Koliko je prav za prav tujcev v naši državi? Tujce imenujemo tuje državljane, pa tudi pripadnike tujih narodnosti, ki so sicer naši državljani. Zato je statistika o tujcih v naši državi precej nelogična, zlasti ker prišteva med tujce tudi vse Slovence in Hrvate italijanska državljane. Ne navaja posebej, koliko Slovencev in Hrvatov, ki še niso naši državljani, živi v naši državi. Po štetju 1. 1931. je bilo v Jugoslaviji Bknpno 140.766 tujih državljanov ali 1 odstotek vsega prebivalstva. Število tujih državljanov se je od štetja 1. 1921 zelo povečalo in sicer za 36.868 ali za 35.6 odstotka. Leta 1931 je bilo torej v naši državi dobro tretjino več tujih državljanov kaker 10 let prej ter se je pomnožilo kakor skupno prebivalstvo- Odstotek tujcev je znašal v Nemčiji (1933) prav toliko kakor pri nas, v Franciji 6.2, v Švici (1920) 10.4. Italiji 0-3, Avstriji (1920) 6 in na Češkoslovaškem (1921) 1.8. Upoštevati je treba, da je bil odstotek tujcev v Franciji Švici in Avstriji vedno izredno velil-c Glede na to če se oziramo na število tujcev v državah, kjer ne presega nekega normalnega povprečja, moramo reči, da je v naši državi precej tujcev. Pri natančnejšem proučevanju sprevidi-mo, da t\ijci pri nas ne igrajo pomembne vloge le zaradi svoje številčnosti temveč predvsem po svojem vplivu na gospodarsko življenje. Pri delitvi prebivalstva na poklicne skupine nam statistika pokaže, da se v poljedelstvu udejstvuje 32 4 odstotka vseh tujih državljanov v Jugoslaviji, v trgovini in prometu 11.2 odstotka, v industriji in obrti 31.3 odstotka m v javni sčužbi. svobodnih poklicih ter vojski 12 odstotkov. Od skupnega števila prebivalstva p a od pade na poljedelstvo 76.4 odstotka, na trgovino in promet 4.1 na in-dumirijo in obrt 10.7, na javno službo in svobodne poklioe 4.5 in druge poklice, odnosno na prebivalce brez poklica 4.3 odstotka. Spre\ddimo torej, da so tuji državljani zavzeli položaje v n*a3em gospodarstvu, kakor da je spl»cšna struktura prebivalstva takšna kakor v industrijskih drŽavah: to se pravi tujci so v splošnem na višji socialni stopnji kakor domačini Razvijajoča se industrija v nadi državi je po vojni zelo privabljala tujce, zato si tudi lahko razlagamo, zakaj je zaposlenih skoraj tretjina državljanov v industriji in prometu. Tujce so najbolj privlačevale naslednje stroke: strojna industrija, indu-dustrija kamna m zemlje, tekstilna, papirna kemična, stavbna in poligraiska industrija. Kakšno vlogo tg-r&jo tujci v našem go-srpodarsrtvu, kaze nazorno naslednji pregled: v savski banovini je vsak 18. v industriji zaposleni tujec; v Beogradu vsak 21n v vrbaski banovim 28., v vsej državi 29., v dravski banovini vsaJc 31., v drinski 34. v zetski 35., v moravski 36^, v bivši primorski 38., v dunavski 50. in v vardarski vsak 96. V trgovina in prometu je največ tujcev zaposlenih v Beograda!, kjer je vsak 15. v tej stroki zaposleni tuji državljan, v bivši savski banovini vsak 23. tujec, v vsej državi vsak 32., v dravski banovini vsak 34. v dunavski vsak 40 . v bivši primorski 41. rtd. Izmed tujih državljanov jfh je bilo največ Ceh oslov akov, 38.423 ali 27.3 odstotka. Na drugem mestu so bili ruski emigranti, 26.790 (19 odstotkov), na tretjem Madžari (15.1 odstotka) petem italijanski državljani (14.8 odstotka) itd. Najmanj je bilo grških državljanov, le 1.3 odstotka. V sami dravski banovini je bilo 17-146 tujih državljanov ali 1.5 odstotka *kuonegu prebivalstva. Odstotek tujih dr žavljanov v naši banovini je bil torej višji kakor v vsej državi. Večji odstotek tujih državljanov- sta imela samo še Beograd Židih in drugih tujcih — Njihova vloga v gospodarskem L Remdkov: Stara znanca V predmestnem tramvaju. Pri oknu slabo zasedenega tramvaja si sedita nasproti gospod in dama. Gospod čita ruske novine, in zdai oa zdai se vorašuioče ozre na damo, ki sleda topo skozi okno na ulico. Ko se r>a približa sprevodnik hitro vzame drobiž iz ročne torbice. Ko sprevodnik pristopa, mu dama v lomljenj francoščini pove. da se hoče oeliati do šestega postajališča blizu rue Sadi Car-not Sprevodnik ne razume dbro in gospod se brž ponudi za tolmača. Slednič dobi dama svoj vozni listek, potem pa nervozno žanre ročno torbico in pri tem ji pade iz rok zložen listek, ki ga gospod uslužno pobere. Odda ga dam: in ori tem l-t;, da ie popisan v rtiSčirii. In tako brž naveže Dogovor: — Ah, če se ne m/>tim rojakinja? In očividno ne poznate dobro tega mestnega okraia. — Seveda ne! Stanujem sredi Pariza Hvala vam! Tudi jaz stanujem sredi mesta pa se slučajno pogosto vozim, sem k (5.3) in savska banovint (2.3). Tudi v dravski banovim je bilo precej češkoslovaških državljanov, 2.762, vendar je bilo največ italijanski, 6.853, na drugem mestu po svoji Številnosti so pa bili avstrijski državljani, 4.853. — Večina tujcev živi v mestih Na prvi pogled se zdi, da je največ tujcev v Beogradu, kjer je vsak 20. prebivalec tuji državljan, vendar tudi dravska banovina in bivša savska nista v ter pogledu nič na bolj eni. V naši banovini živi natančno tako visok odstotek tujih dižavljanov v mestih kakor v Beogradu. Če proučimo še številke o socialnem položaju tujcev v naši državi sprevidimo, da je večina tujih državljanov zaposlenih v narneščenskih poklicih v industriji, obrti, trgovini, prometu in v svobodnih poklicih. Tujci torej zavzemajo boljše položaje, ned tem ko jih je med delavci sorazmerno malo. Koliko je Židov v naši državi? L. 1931 so jih našteli v vsej državi 68.405 ali 0.49 odstotka. Toda med tujimi državljani je odstotek Židov znatno višji. Med njimi je 3.47 odstotka Židov. Pri pazljivejšeon pregledu Številk ugotovimo, da so se zid je priseljevali k nam mnogo bolj kakor pripadniki drugih veroizpovedi. Največ jih je bilo češkoslovaški^ madžarskih, poljskih in avstrijskih državljanov. Izmed češkoslovaških državljanov jih je bila Četrtina zidov, izmed madžarskih 22.3 odstotka, poljskih 14.1 odstotka in avstrijskih 8.9 odstotka. Vseh zidov je bilo med tujci 4 877. Vsekakor je pa treba naglasiti, da je velika večana tujih državljanov bila katolikov (67.5 odstotka) in pravoslavni (22). število pripadnikov pravoslavne veroizpovedi so pomnožili med tujimi državljani predvsem ruski emigranti, ki jih je bilo 78.1 odstotka pravoslavnih, le 1.8 odstotka katolikov 5 odstotkov evangeličanov in 4.9 odstotka Židov. Ljubljanska filharmonija je zborovala Večji razmah filharmonije je brez zadostne finančne podlage nemogoč Ljubljana, 2. novembra Ljubljanska filharmonija je imela te dni izredni občni zbor, ki je potekel v lepem soglasju. Z veliko pozornostjo so navzočni sledili izčrpnemu poročilu tajnika, ki je očrtal vse važnejše momente zadnjih sedmih mesecev. Orkester naše filharmonije je sodeloval pri raznih kulturnih prireditvah in koncertih. Brezplačno je sodeloval pri dobrodelnem koncertu odbora za zimsko pomoč (v aprilu) in pri slavnostnem koncertu o priliki svečanega odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. 22. aprila je imela filharmonija svoj XV. redni simfonični Koncert z gostom bolgarskim pianistom Pančo Vladigerovom. Moralni uspeh tega koncerta je bil velik, a velik je bil tudi primanjkljaj, ki ga je filharmonija utrpela z njim (10.198.25 din). Pod okriljem UJME so nameravani koncerti v različnih zasedbah in s slovenskimi kompozicijami. V septembru je Zagrebačka filharmonija predlagala naši recipročno izmenjavo skladb, reproduktivnih umetnikov in filharmoničnih orkestrov. Z veseljem je odbor pozdravil idejo izmenjeval-nih koncertov, ker jih smatra za nujno potrebne za medsebojno spoznavanje glasbene kulture in za čim tesnejšo kulturno povezanost bratskih narodov. Nedavno se je mudil v Ljubljani tajnik Beograjske filharmonije v zadevi koncerta, ki ga bo imela BF 5. novembra v Ljubljani. Aranžma tega koncerta je prevzela naša filharmonija, kar ustreza smislu izmenjevalnih koncertov. Za take koncerte smo prejeli predloge tudi iz Bratislave. V marcu smo povabili mojstra Talicha, naj bi prišel dirigirat enega našh koncertov. Za vabilo se nam Je toplo zahvalil, priporočal nam pa je, naj z njegovim gostovanjem počakamo do takrat, ko bo šlo življenje spet svojo normalno pot. Ne želi namreč, da bi še enkrat prišel v situacijo, podobno lanski v Stockholmu, ko je moral v zadnjem trenutku odpovedati kar osem koncertov. Na odborovih sejah se je razpravljalo o podeželskih koncertih. Dandanes so za take prireditve precej neugodne razmere. Ljudstvo tarejo skrbi za vsakdanje življenje in prav malo jih je, ki bi si lahko privoščili obisk koncerta. Vendar pa imamo v načrtu koncerte v Kranju, v Trbovljah in na Jesenicah. Tudi koncert v Mariboru imamo že dolgo v načrtu. Letos ima Ljubljanska filharmonija preko 16 ponudb za sodelovanje. Odbor je sklenil, da se bo teh sodelovanj poslužil kolikor bo pač čas dopuščal. Poročilo obsega še več zanimivih momentov, ki so pa bolj internega značaja. Naposled obravnava še naloge novega odbora in pravi: Primerjajmo finančno plat vseh treh filharmonij, pa bomo z lahkoto našli vzrok, ki ovira našo filharmonijo v njenem razmahu. Vsa neprimerna požrtvovalnost celotnega članstva in še taka delavnost odbora jj ne pomagata, da bi prišla iz teh ozkih razmer. Beogradska filharmonija ima 120.000 din letne državne subvencije. Zagrebačka filharmonija pa posebno društvo, ki ima nalogo financirati njene koncerte. Poleg tega imata obe filharmoniji izdatno banovinsko in mest- ne občine podporo, pa tudi razni meceni so ob hudi sili na razpolago. A naša filharmonija ? Edina podpora zadnjih let je banovinska podpora v znesku 10.000 din na leto. Mestna občina nam je pa dala v vsem času obstoja menda dvakrat po 1000 din. Filharmonija je strogo kulturna institucija, v njej ni prostora za malenkostno politiziranje. Kdor želi resno pomagati, mora to storiti nesebično in nepogojno. Naša filharmonija je s svojo pripravljenostjo in večkratnim brezplačnim sodelovanjem pri raznih nacionalnih, kulturnih in socialnih prireditvah dokazala neizpodbitno življenjsko upravičenost in kulturno potrebo našega naroda, zato bi bila tudi dolžnost odločujočih činiteljev, da bi to dejstvo začeli upoštevati. Kljub krasni zamisli izmenjevalnih koncertov filharmonij Zagreba, Beograda in Ljubljane Ljubljana vse dotlej ne bo mogla igrati določeno ji vlogo, dokler njen finančni fundament ne bo vsaj približno enak onima Zagreba in Beograda. Prva naloga novega odbora pa naj bo: zdramiti našo filharmonijo iz vsiljenega ji letargičnega spanja, pomagati ji do polnega razmaha in do zasluženega ugleda. Glavno pri tem pa je, poskrbeti za potrebna sredstva, ker je brez njih obstoj filharmonije nemogoč. Po poročilu tajnika g. Ivana Bajde, ki je bilo z velikim odobravanjem vzeto na znanje, je v imenu nadzornega odbora poročal g. dr. Ivan Karlin In predlagal raz-rešnico staremu odboru, ki je bila soglasno spiejeta. Pri volitvah novega odbora je bila z vzklikom izvoljena edina predložena kandidatna lista z direktorjem opere g. Vilkom Ukmarjem kot predsednikom na čelu. Na prvi seji se je novi odbor konstituiral takole: predsednik direktor opere Vilko Ukmar; podpredsednik prof, Cenda šedlbauer; prvi tajnik Ivan Bajda; drugi tajnik Filip Bernard; blagajnik Avgust Ivančič; gospodar in arhivar Leander Pe-gan; odborniki: Samo Hubad, prof. Luci-jan Marija Skerjanc in Branko Flego; odbornika namestnika: Demetrij Zebre in Vinko Šušteršič; nadzorni odbor: dr. Ivan Karlin, prof. Saša šantel in Vaclav Laun. Z Jesenic — Lepo okrašeno pokopališče. Po dolgotrajnem deževju in snegu smo imeli na praznik mrtvih razmeroma lep dan. Proti pokopališču so se že v dopoldanskih urah vile nepregledne množice ljudi, ki so prinašali krasne vence in kite cvetja na grobove svojih rajnkih. Pokopališče je bilo letos izredno lepo okrašeno. Kljub slabemu vremenu in izredno hudim časom je bilo letos na grobovih toliko cvetja, da je le čudno, kje se ga je toliko vzelo. Skoraj ga ni bilo groba, ki bi ne bil vsaj skromno okrašen in bi ne gorele lučke na njem. Deputacija LKB je dopoldne v kapelici položila krasen venec s trobojko v spomin v svetovni vojni padlim vojakom in umrlim borcem. Učenci meščanske šole pa so pod vodstvom g. Govekarja zapeli večno lepo Prelovčevo »O j Doberdob«. Popoldne so bile na pokopališču nepregledne množice ljudi, ki so prišle od blizu in daleč. Po dovršenih verskih obredih so pevci ubrano zapeli pri krilu in ob kapelici krasne fta- lostinke, ki so tužno zvenele v hladen jesenski dan. — Poroka narodnega para. V nedeljo 3. t m. se bo v župni cerkvi v Kamni gorici poročil g. Vinko A m b r o ž i č, delovodja v žičarni KLD na Jesenicah, z gdč. Ivanko Pogačnik, hčerko delovodje iz Kamne gorice. Bilo srečno! Sokolsko društvo Jesenice ponovi zadnjikrat kmečko komedijo „VDOVA ROsLINKA" v nedeljo 3. novembra ob | 2 S. uri popoldne. Železniške zveze ugodne! — Zvučni kino Radio predvaja v soboto ob 20., v nedeljo ob 15. in 20. ter v ponedeljek ob 20. krasen originalni češki vele-film > Izgubljena nedolžnost«. V glavnih vlogah Hanna Vitova in L. Bohač. Med dodatki kulturni film in vojni zvočni tednik. — Sledi »Melodija noči« z B. Giglijem. — »Izgubljena nedolžnost« se imenuje krasen češki film, ki ga je ustvarila češka filmska umetnost Se v samostojni in svobodni državi. V njem nastopajo češki »hu-dožestveniki«, med njimi zlasti Hanna Vitova in Ladislav Bohač. Vsakomur, ki ljubi svoje slovanske brate, bo prijetno, ko bo slišal s platna razumljivo mu češko govorico in se bo lahko zavedal, da je bratski narod bil tisti, ki je ustvarjal take filmske umetnine. Zaradi tega si ga vsi oglejmo. V kinu Radio ga bodo predvajali v soboto, nedeljo in ponedeljek ob običajnih urah. Zborovanje belo-skega ueiteljstva Semič, 1. novembra V četrtek se je v Semiču sestalo na državni ljudski šoli vse učiteljstvo črnomaljskega sreza, da prisostvuje vzornemu nastopu sreskega šolskega nadzornika g. Vončine Dragotina in se posvetuje ter sklepa o važnih pedagoških vprašanjih, ki se tičejo vzgoje in pouka, vzporedno s tem pa prednese tudi koristne predloge za razvoj in povzdigo belokranjskega šolstva- Zborovanje je otvoril sreski šolski nadzornik s praktičnim nastopom v tretjem razredu ljudske šole kjer je z učenci v enournem nastopu Izvedel in podal koncentracijo zemljepisnega .n zgodovinskega pouka. Po nastopu je nato predaval zbranemu učiteljstvu še o važnosti zemljepisnega pouka v tretjem razrechi m dal vra potrebna navciila, za kar nu je bilo učiteljstvo zelo hvaležno. c*u predavanju se je razvila zelo živahna debata, nanašajoča se osobito proti zahtevku učnega načrta ki predvideva za tretji razred obravnavo cele dravske banovine. V debati je bilo poudarjeno soglasno mnenje učiteljStva, da je ta zahteva preobširna, ker se baš na tej stopnji razvijajo in utrjujejo osnovni zemljepisni pojmi, pa bi zadostovalo, da bi otrok bil temeljito seznanjen z istimi in v tem šolskem letu tudi temeljito spoznal šolski okoliš, lastni srez in mejne s reze. Prevelike zahteve in prenatrpan ost učne snovi dovede lahko samo do novega didaktičnega materiaiizma >roti, kateremu pa se morajo vzgojitelji boriti že s stališča splošne omike, šola mora dati otrokom brez izjeme temeljito zemljepisno znanje, da ga bodo znali v življenju praktično rabiti, nikakor pa se ne sme dopustiti da bi se na račun večine o t rek, ki svoje izobrazbe ne nadaljuje na višjih šolah, s predelavo učne snovi hitelo. Želeti je tudi, da bi se v tem pogledu postopalo povsod enako. Drugemu delu zborovanja je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Svetina, ki ga ^e učiteljstvo toplo pozdravilo. Pod njegovim vodstvom je učiteljstvo pretresalo važno vprašanje pravečaanega predlaganja uradnih poročil, dobilo navodila za vodenje šolskega inventarja in postopka pri primo predaji poslov ter obravnave ŠoJskih zamud. Zaradi slednjih se je razvila živahna debata, ker dosedanji postopek v tem pogledu nima pričakovanega in trajnega uspeha. Veliko skrb naj učiteljstvo posveti v bodoče prirejanju sestankov med šel o in domom pa tudi treznostnemu gibanju naj nudi vso pomoč. Današnja doba zahteva, da se med narodom širi smisel za potrebe društva Rdečega križa Unije za za-ičito ctrok in Podmladka Jadranske straže, o čemer se je vršilo podrobno razpravljanje z ozirom na krajevne prilike in potrebe posameznih šolskih okolišev. Med predlogi je bila izražena misel, da bi se prihodnje zborovanje vršilo na eni od nižje organiziranih šol in bi se tamkaj prikazalo z vzornim nastopom delo učitelja. Po soglasnem sklepu se bo tak nastop vršil v zvezi z uradno učiteljsko konferenco meseca maja prihodnjega leta na eaiorazrednici na Planini. Učiteljstvo se je izreklo tudi proti uvedbi banovinskih zvezkov in zneslo svoja mnenja glede uporabe razhčnih učnih knjig, ki napravi ja jo posebno ob preselitvah učencev v druge s reze posebne težave glede na dejstvo, da se ponekod v početku poučuje pisane, drugje pa tiskane črke. Glede olajšav učencev je soglasno mnenje, da uvajajo v Šolo samo nered in zato učiteljstvo predlaga, da se sploh ukinejo, kar bo v prihodnjem šolskem letu izvedeno v vsem črno meljskem s rezu Tudi glede zamud ln njih obravnave je učiteljstvo mnenja da se doseže spremembo zakona v tem pogledu, da se kompetenca kaznovanja prenese na sre-sko načelstvo. Obravnavali so se se drugi predlogi in vprašanja, na katera sta tako g. sreski načelnik kakor tudi g. sreski šolski nadzornik dajala obširna pojasnila, aa-kar je bilo zborovanje zaključeno. znancem. Toda oprostite takoi ste se mi zdeli znani čim ste sedli. Ali niste mo da iz Petrograda? Ce se ne motim, sem vas tam nekoč že videl. — Seveda sem iz Petrograda Tam smo imeli svojo hišo. Osemnajst sob. — Torei se nisem zmotil. — Morda sva se tam tudi sreča vala ori skuonih znancih ali v družbi. Leta tako hite Toda zanimive obraze si človek zapomni. — Je že mogoče, čeprav sem zahajala samo v visoko družbo h kneeinii Gagarini, h Golicvnvirn. h K orjakovim... — Glej. no slei. torei se uiema Tudi jaz sem zahaial tia. Kot polkovnik kira-sirskega polka Njenega Veličanstva sem zahajal v grofovske in knežie hiše in pri Pokojnem Svjatorjolk^i-Mirskem sem bil kakor doma Da. prosim to so bili časil . Dobra plača, lahka služba, nismo se mogli pritoževati... — Ah. torei ste gotovo hodili tudi na dvorne olese. Ah. to so moii najlepši spomini. Naša rodbina je bila vedno povabljena. Ah, ta sijai in to zlato v dvomih palačah! In koliko skrbi ie bilo s toaletami! Sai gotovo sami dobro veste, ko smo bežali iz Petrograda sem pustila tam s-> dem omar. polnih plesnih toalet. In teh plaščev in kožuhov koliko sem imela... Zdai pa . .. tale edini ... "— Da. da, tudi iaz se težkega srca spominjam starih časov. Vi boste najlažje razumeli milostiva; gotovo veste kako krasna je bila gala ur''forma gardnega kirasir-ja z zlatimi našivi in epoletami. z zlato obrobljenimi in lakastimi škornji... in pa gala predstave v Marij inskem gledal i šču. KamoT je človek stopiL povsod krožki krasnih dam okrog njega. In ti dekolte j t, briljanti in parfumi . . . — Seveda, kako bi tega ne vedela! Uniforme gardnih častnikov so mi vedno posebno .ugajale, čeprav so bili s svilo obrobljeni fraki rninistro^ in senatorjev tudi zelo elegantno in chic. Jaz sama sem nosila na dvornih plesih briljantno rodbinsko ogrlico, ki jo ie mati vedno onpei.ala pred plesom iz banke, kjer ie bild shranjena. Imela ie nad sto dragih kamnov in . veljala 1e nad 150.000 rubljev. Doma je * seveda niso mogli pustiti ležati. In teh znanih dostojanstvenikov koliko se ^ih je sukalo okrog mene Vsi chic. A vaš napa, dovolite mi vprašanje ali ie bil general, ali je služil na dvoru? — Ne. ni bil na dvoru čeprav bi lahko bil, bil ie veleposestnik v pekovski guber- Ciril Metodov večer Ljubljana, 2. novembra Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana Bežigrad, vabi rodoljubno javnost na Ciril-Metodov pestri koncertni večer v soboto, dne 9. novembra 1940 ob 20. v telovadni dvorani bežigrajske ogledne šole ob Vodovodni cesti. Spored: 1. Moški pevski zbor »Sava«, pe-vovodja Fr. Venturini: a) Venturini: Lovska, b) Prolovec: Bela breza. 2. Kristan Nusa. koncertna pevka: a) Pavčič: Padale so cvetne sanje, b) Cootrone: Naj se smejem. 3. Sestre Stritarjeve: a) Adamič: Cez tri gore. Cetverospev, b) Mokranjac: Šopek srbskih narodnih pcsmL Priredil Pregelj. Četverospev. 4. Kristančič Marijan, operni tenor: a) Bizet: Cvetlična arija iz oppre Carmen, b) Verdi: Napitnica iz opere Tra-viata. 5. Stritar Bogdana, altistka: Ti si urce zamudila Priredil Z. Prelovec. 6 Dol-ničar Mirko, operni bariton: a) Čajkovski: Arija iz opere Onjegtn, b) PavčiČ: Jaz imam pa konica... Premor. 7 Polajnar Milica, operna pevka: a) Lajovic: Kaj bi le gledal, b) Puccini: Molitev iz opere Tosca, 8. Dol-niČar Mirko in Kristančtč Marijan: Vodo-pivec V.: Roža. Dvospev. 9. Rakovec VI*-dislav, operni tenor: a) Puccini- Dekle z zlatega zapada b) Hatzc Sercnada 10. Zc-Icnik Ljubica in Raukart Jan:a: Lortzing: Holendski ples iz t»perc Car in tesar. 11. Mali harmonikar Dane: a) Pozdrav Gorenjski, b) Vesela trojka 12 Moški pevski zbor »Sava«, pevovodja Fr \enturini: a) Venturini: Vsejal sem nageljne in rože, b) Venturini: Ne mew'jo nas zatreti. Pevske in plesne točke spremlja n*i klavirju operni zborovodja R. Simoniti. — Vstopnina, sedeži po 15. 12. 10 in 6 din; stojišča po 2 din. Bcžigrajci in sosedi, podprite nase na-rodnoobrambno delovanje! Preplačila hvaležno sprejema odbor bežigrajske podružnice CMD. Bogat preoram naj privabi ta večer mnogo zavednih naših meščanov v bežigrajsko narodno šolo da podpre narodnoobrambno delo v našem novem predmestju. »Mal položi dar domu na oltar!*, bodi gesilo vsem Ljubljančanom, a to ravno 9. in 10 t. m., ker bo po vsej naši Sloveniji nabiralna akcija za revne brate in sestre na mejah naše lepe domovine. Agdnemu prizadevanju bežigrajske podružnice želrmo mn<»go uspeha! Vrlim pevkam in pevcem umetnikom pc naše priznanje za njih požrtvovalno sodelovanje' Pojdemc jih poslušat, da se na-užijemo lepot na^e narodne m umetne pesmi, da koristimo svojemu domu in rodu ob naših mejah 1 Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. češko industr. mesto. 4. del voza, 7. franc. mesto, 9. kvarta, 11.planina v Srbiji, 12. kem. znak za prvino, 13. krajevni prislov, 15. slovenski gobar, 16. dalmatinsko mesto, 18. denarna enota, 19. reka v Južni Ameriki, 20. žuželka, 21. gr- Ska boginja, 23. ruska reka. 25. nesvobo-den človek, 26. dva enaka soglasnlka, 27. ujeda, 29. krajevni prislov, 30. kemična prvina, 32. kemična prvina, 33. poživilo. Navpično: l. Kovina, 2. veznik, 3. mesto v moravski banovini, 4. veznik, 5. del voza, 6. grška črka, 8. mesec, 10. mesto v banovini Hrvatski, 12. grški zgodovinar, 14. moško ime, 15. kovina, 17. mesto v banovini Hrvatski, 18. števnik, 20. mesto v evropski Turčiji, 22. poglavar aboslnske kopt-ske cerkve, 24. števnik, 27. družinski član, 28. vodna žival, 30. kazal ni zaimek, 30. predlog. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Otep, 4. šilo, 8. Bes, 10. zet, 11. Al (alurninij), 12 Lim, 14. te, 15. reta, 17. idol, 19. Otaru, 21. Apeninl, 23. orada, 25. mula, 27. iver, 29. ar, 30. Nut, 32. za, 33. Rab, 35. som 36. Anam, 37. Kepa. Navpično: 1. Obara, 2. tele, 3. ee, 5. iz, 6. leto, 7. Otelo, 9, ki, 12. Lateran, 13. Mi-ridit, 16. topol, 18. Dunav, 20. Ana, 22. omara, 24. drama, 26. Uran, 28. Ezop, 31. us, 34. Ba (barij), 35. se. niji Deset tisoč oralov polja smo imeli, pet tisoč oralov gozdov in trapnikov, sladkorno tovarno, skratka vzorno gosoodarstvo Mol papa ni hotel nebenih iavnm funkcij, čeprav so sa silili v ministrst/a. v senat, v parlament. — En njegov urednik ie služil že pod carico Katarino Velik}. I »orna smo imeli še velik gramofon, ki mu sra je bila podarila... Od drugih carjev ie pa vefkrat dobil v dar zlate ure z velikimi orlL — Vi ste torei iz pekovske gubemije, milostiva? To me zelo veseli, ker sem iaz tudi. Doma sem namreč iz mesta Pskova, sai ga gotovo poznate. Krasno starinsko mesto, čeprav se ne more primerjati s Petrogradom... Tista krasna cerkev na hribu nad reko kakor, straža pravoslavja ... Se pred vojno sem bil tam in nikoli ne toenjakona Grigorija Kondvreva . . . Neizbrisen vtis. sai vendar poznate Pskov? — Samo površno., vozila sem se nekajkrat skozenj na naše veleposestvo. Toda dijakon glavnega hrama ni bil Kondvrev, temveč batfuška Vasilij Belravfcm. V tem pogleda se motite. — Kaj še! O vaših veleooestvih v pekovski guberni ji ne vem nič toč ne j šega, kar se Da tiče pekovskega velehrarna se oa ne motim. Njegovo duhovščino sem oo- znal zelo dobro. — Jaz vam na pravim, da se motite. Za dijak ona je bil tam čisto gotovo do prevrata batjuška Beljavkin. Nikar se ne prerekajte z menoj, prosim! — Saj mi niti na misel ne pride prerekati se z vami milostiva, toda povedati vam moram, da sem se učil v semenišču v Pskovu, saj sem vendar sin ondotnega cerkovnika. — A, vi ste najbrže sin cerkovnika Kondvreva? Jaz sem na dijaknonova hči. da bo^te vedeli. Beljavkin a sem. Petindvajset let ie bil moi oče dijakon, vi mi pa hočete tu neka i razlagati ... (Ugrizne se v jezik.) Toda iaz sem že na svojem postajališču, če se ne motim — (vstane in se nervozno ozre okrog.) — Bože moj, batjuška Vasilii je bil vaš oče? — Vi ste torei Anjuta. sai sem vas poznal še čisto majhno. Zato torej site se mi želela tako znana ... — No. smo že tu (hladno) Zbogom! — Ana Vasiljevna, dovolite, da vas spremim, draga rojakinja! -~ Ne. ne, mudi se mi. Na svidenje, življenje piše pretresljive romane Strašno trpljenje po nedolžnem obsojenega Francoza v guayanski kaznilnici in južnoameriškem pragozdu Kaznilnica na Gnavani Nedavno so tuji listi priobčili kratko poročilo, da hoče francoska vlada povsem odpravit svojo kazensko kolonijo na Guavanl. Le nekaj kaznencev Se odsedeva kazen, pa tudi ti ne ostanejo več dolgo tam, vsi drugi bodo pa prepeljani v francoske kaznilnice. Odločitev o tem je padla prav za prav že prej, toda samo v tem smislu, da v Guavano ne bodo več pošiljali novih kaznencev. Sele sedanja francoska vlada je pa rešila ta problem v celoti. Kr. -milnica, ki je bila neštetokrat pozorišče pretresljivih prizorov in ki so jo tudi že opetovano posneli za film. doigrava svojo vlogo. V tej zloglasni kaznilnici se je odigralo mnogo pravih romanov, tako fantastičnih, da prekašajo daleč vse, kar so si izmislili pisatelji. Tam so se odigravali romani resničnega življenja. Med te spada tudi usoda Jakoba Moreaua, zdaj že priletnega moža. živečega pod tujim imenom v Riu de Ja-neiru. Jakob Moreau. takrat še mlad knjigovodja, je bil pred 25 leti obsojen v dosmrtno ječo zaradi umora, kajti vse je g-ovorilo proti njemu, da je umoril svojo Ženo. Samo on sam je trdil, da je nedolžen. Do zadnjega trenutka je trdil to, toda sodišče je videlo v tem samo morilčevo trdo-vratnost. Moreau je bil obsojen in odpeljali so ga v Guavano. Izgubil je državljansko ime obenem z državljanskimi pravicami in se izpremenil v številko. Ni pa mogel prenašati groznega življenja v kaznilnici, že čez dva mesca je poskusil pobegniti, toda na obali so ga zgrabili. Posledica je bila, da so mu poostrili kazen. Odpeljali so ga na pust otoček, kjer mine vsakega kaznenca volja do življenja. Nadzorstva tam skoraj sploh ni, toda samo zato ne. ker ni na razpolago nobenega čolna in ker so najboljši pazniki morski psi. Zaman bi kaznen^c poskušal rešiti se, kaiti v bližini otoka vedno preže na plen morski volkovi. In vendar je Moreau znova poskusil pobegniti. Za popravilo kolib so pripeljali na otok nekaj desk. In ena deska je nadomestila obupancu splav. To je bila malone sigurna smrt. Toda človek, ki naj bi bil umrl na pustem otočku, je navzlic temu tvegal poskus. Na deski je jadral po morju eno noč in en dan, dokler ga niso zanesli valovi k obaU. Moreau ni upal, da bi mogla biti to drug-a obala kakor guavanska. Vendar je pa od trenutka, ko je stopil na suho, veroval v svojo srečo in krenil je v neznano deželo. Dolgo Je hotil po džungli in končno sploh ni vedel, kje je. Moral se je skrivati, kajti tudi domačinom je lov na u bežne kaznence dobičkanosna pustolovščina. Francoske oblasti plačajo visoko nagrado tistemu, ki ubežnega kaznenca zgrabi. Moreau je imel s seboj samo nož in tako seveda na učinkovito obrambo sploh ni mogel misliti. Ce bi ga bil kdo opazil, bi bil izgubljen. Nesrečnež je preživel v Guavanskem pragozdu več let. Njegovo življenje je bilo težje od onega srednjeveških puščavnikov. Preživljal se je s tem, kar je našel ali ubil s lokom in puščicami lastnega izdelka. Pa tudi tako bedno životanjenje se mu je zdelo znosnejše od življenja v kaznilnici. Slednjič ga je slučajno našla ameriška znanstvena ekspedicija, kl se je bila napotila v Kolumbijo in Venezuelo, svojo pot pa je končala v malo znanem ozemlju holandske in francoske Guavane, od koder se je vračala proti obali. Vodja ekspedicije prof. Gals-horst je vzel s seboj >gozdnega moža«, čeprav mu je odkrito priznal, da je pobegnil iz guavanske kaznilnice. Z ekspedicijo je prišel v Ameriko in pozneje, ko je vodil Galshorst novo ekspedicijo v Brazilijo, ga je znova spremljal v Južno Ameriko. Galshorst mu je končno preskrbel v Riu de Janeiru službo. Moreau je skrbno pazil, da v Riu de Janeiru ni prišlo v javnost njegovo pravo Ime, ker se je bal, da bi ga brazilske oblasti kot ubežnega kaznenca izročile francoskim. Sele v začetku letošnjega leta, ko je bil že izven nevarnosti, je slučajno zvedel, da je bil v Franciji >po smrti« rehabilitiran, ko je namreč pravi morilec priznal svoj zločin. Bivši Moreauov predstoj-I nik, ravnatelj podjetja, kjer je bil Moreau knjigovodja, je bil umoril mlado gospo, s katero je imel ljubavno razmerje in ko mu je postala nadležna s svojimi zahtevami, naj ji omogoči ločitev in naj se poroči z njo. Morilec se je zanašal, da bo padel sum na Moreaua, kar se je res zgodilo. Svoj zločin ie priznal šele po avtomobilski nesreči, ko -if1 bil smrtno rnn^n. O Monreau« i so pa mislili da je našel smrt na begu iz Kaznilnice. Moreau se je ta čas tako privadil novemu imenu tn novi domovini, da se noče vrniti v Francijo. Osem najMstroumnejših med četveronožci Opica slon, pes, bober, konj, lev, medved in mačka ženske z akademsko Na enem zadnjih kongresov zoologov v Ameriki se je med drugim obravnavalo vprašanje, katere živali so najbistrejše. Po teoretični diskusiji so prešli zborovalci na praktično stran. Po splošni preizkušnji so živali po točkah ocenili in sestavili vrstni red najbistrejših četveronožcev. Ozirali so se zlasti na njihov instinkt, spomin, sposobnost naučiti se raznih kretenj in naposled na njihovo vedenje ob izrednih pojavih in prilikah. Med osmimi najbistroumnejšimi živalmi, ki so v tej tekmi zmagale, je na prvem mestu daleč pred drugimi tako imenovana najpopolnejša opica, znana tudi pod imenom veleopica. Tako se šimpanz s Čudovito spretnostjo nauči šivati, oblačiti človeško obleko, jesti za mizo in podobno. Ce ne more doseči sklede na mizi. zleze brž na stol. ne da bi bil le trenutek v zadregi, kako naj si v danem primeru pomaga. Tudi orangutan se je izkazal kot izredno spretna in pametna žival. Gorila med velikimi opicami ni posebno spretna, pač pa prekaša vse v dojemanju danih nalog. Na drugem mestu v vrstnem redu naj-bistroumnejših živali je slon. ki bi ga lahko označili kot filozofa v živalskem svetu. V pičlih štirinajstih tednih se nauči delati v službi človeka in izpolnjevati vsa njegova povelja. Kmalu spozna, da je zaman misliti na vsak poskus, da bi pobeg-nil. Sam zapira vrata svoje staje, če ga zebe ali pa jih odpre, če mu je potreben svež zrak. Tretje mesto je zavzel p e s, v katerem tiči stara tradicija, saj je že od pradavnih časov najzvestejši in najranesljivejši spremljevalec človeka. Nobena žival se ne nauči tako pridno in uspešno kakor pes, ki pa vendar v hitrosti >mišljenja« zaostaja za opicami. Pes je bolj odkrite narave, zvijače ali zahrbtnosti ne pozna, kakor jo pozna opica, in nobena žival se ne naveže na človeka tako kakor pes. Na četrtem mestu glede bistroumnosti je bober. To žival je človek doslej podcenjeval. Pri preizkušnji inteligence, ki so jo morale prestati omenjene živali, sta poskusila dva bobra pobegniti iz kletke. Začela sta kopati podzemni rov, čuvajo so pa še pravočasno opazili njuno početje in rov so zamašili. Tedaj sta pa začela bobra graditi iz polen in vej grmado, da bi zlezla nanjo in pobegnila iz kletke po drugi poti. Ko so jima tudi to preprečili, sta se vdala v svojo usodo. Na petem mestu po bistroumnosti med Živalmi je konj. Njegovi triki so znani iz cirkusov, kjer vidimo, kaj vse dresirani konji znajo. Mnogi cirkuški konji znajo »računati« s kopitom. Zidostuje, da krotilec le malo dregne konja, pa začne s kopitom šteti. To pa ni edina umetnost, ki se je konji nauče. Sicer pa ni treba hoditi tako daleč, saj bi vedel vsak konjerejec povedati marsikaj zanimivega iz življenja konj. Konju sledi kot šesti v vrstnem redu bistroumnih živali 1 e v. Levi se tudi zelo dobro uče in imajo imeniten spomin. Nekoliko moti človeka, da so te zverine krvoločne in da jih je zelo težko ukrotiti. Vendar pa vidimo po cirkusih, kako se dajo tudj levi naučiti marsičesa, kar nas preseneti tem bolj, ker gre za kralja džungle. ki bi mu človek na prvi pogled prisodil samo krvoločnost. Sedmo mesto zavzema medved. Ta je pa v Živalskem svetu rojen komediant. On se producira v prvi vrsti zato, ker ima rad pohvalo. Medved je ves srečen, če mu vrže človek košček sladkorja, če ga poboža ali če mu privošči toplo besedo. Seveda mora biti dresiran, če bi srečal človek kosmatinca v gozdu in bi ga hotel pobožati, bi najbrže naletel slabo. Na osmem mestu je pa mačka. Mnogi ljudje mačk nimajo radi. češ da so preveč zahrbtne, kar je tudi res. Mačke so pa zelo gibčne in si znajo v vsakem položaju pomagati, žive svoje lastno življenje in nujnosti se uklonijo samo v skrajnem primeru. Večinoma si pa pomagajo z ostrimi kremplji in zobmi. Zanimivi so podatki o razmerju moških in žensk na visokih šolah. V severnoameriških Združenih državah je največ študi-ranih ljudi. Izmed moških je malone vsaki stoti, na 190 žensk pa odpade ena z akademsko izobrazbo, V Franciji odpade en študent na 450 moških in ena študentka na 2500 žensk. V bivši Avstriji je po ljudskem štetju iz leta 1935. študiral na visoki šoli vsak dvestopetdeseti moški, ena ženska s akademsko izobrazbo je pa odpadla na 1000 žensk. V Nemčiji je odpadel leta 1939. en študent na 300 moških, ena študentka pa na 1500 žensk. V Italiji odpade en viso-koeolec na 500 moških in ena visokošolka na 3500 žensk. Ce hočemo dobiti še jasnejšo sliko, si moramo te številke poenostaviti. Izraču-najmo si razliko med številom moških in žensk, odpadajočih na enega študenta ali študentko Amerika ima najmanjšo številko ln sicer 90. Švica 700, Nemčija 1500. Madžarska približno 2000, bivša ČSR 2750. Strah muzejev Najbolj znana in še zdaj nepojasnjena bolezen kovin je cinkova kuga. Na c in kast ih predmetih, zlasti na starejših, na starinskih cinkastih kovancih ali piščalkah cerkvenih orgel se naenkrat pojavijo na površini mehurčki. Napadena kovina izpre-meni barvo, prvotni obrisi predmeta vedno bolj izginjajo, dokler naposled ves kos ne razpade v prah. Največje zlo pri tem je, da se ta kuga lahko razširi kot nalezljiva bolezen z enega na drugi predmet. Uničila je že mnogo starinskih kovancev in dragocenih cerkvenih orgel, škoda, ki jo je napravila ta bolezen po muzejih, je neprecenljiva. Nekako pred 20 leti je proučil to bolezen neki utrechtski učenjak in v glavnem je svoj cilj dosegel. Z raznimi poskusi je dokazal, da proizvaja čisti cink pri nižji temperaturi sivkast izrodek. Pri 161 stopinjah C se izpremeni navadni cink v tako imenovani krhki, ki se pri 232 stopinjah C raztopi. Cinku je pa usodna temperatura 18 stopinj C. Cinkasti predmeti, stoječ' stalno v temperaturi n^d 18 stopinj C. ne morejo dobiti cinkove kuge. Del" časa trajajoča nižja temperatura je pa c*"nku nevarna Učenjak: so prišli tuđ1' na to, da se z rednim snaženjem zniža verjetnost »obolenja« cinka in na to, da cink ozdravi, če ga pretopimo. Pri tem je pa bilo tudi nedvomno dokazano, da se lahko zdravi cin-kasti predmeti >okužijo« od bolnih. Tako je skrivnost cinkove kuge pojasnjena samo na pol. Niti najnovejša raziskovanja je niso mogla povsem pojasniti, tako da učenjaki Še zdaj kolebajo med domnevo o neznanih katalizatorjih, to se pravi snoveh, ki po- vzročajo izprenunjanje cinka in domnevo o bakterijah, uničujočih cink. V praksi so pa prišli že tako daleč, da so odkrili primesi, ki napravijo cink imun. Vendar pa to še ni zadnja beseda. Poznamo cinkaste predmete, stare več sto let, ne da bi se jih prijela ta bolezen. Tudi pri novih ko-vinastin zmeseh bo trajalo še nekaj časa, preden bo mogoče z gotovostjo reči. aH so imune ali ne. Kemija pomaga zatirati bolezni Zdravniška veda in kemija morata delati roko v roki Med najplemenitejše, pa tudi med najtežje naloge kemije spada odkrivanje in izdelovanje novih zdravil. Na tem polju doseženi uspehi spadajo med najvažnejše, saj se neposredno tičejo človeškega življenja, njegovega zdravja in njegove delazmoz-nosti in veselja do življenja. Toda nobeno polje dela ni tako važno in polno odgovornosti kakor to. Nalezljive bolezni so najhujši bič človeštva. V starih časih so bili ljudje proti njim brez moči. Zdaj smo v tem pogledu mnogo na boljšem, ker je moderna medicina večini nalezljivih bolezni že prišla do živega. Na načelu kemoterapije aH uničevanja vzrokov s kemičnimi telesci v organizmu sloni učinkovanje velikega števila tropičnih zdravil. Prav posebno je treba naglasiti, da Nemčija na tem polju vodi in da je dala svetu veliko število tropičnih zdravil. Delo in uspehi nemške farmacevtske Industrije pa dokazujejo, da se znanost ne ustavlja na državnih mejah, temveč da si prizadeva pomagati In koristiti vsemu človeštvu. Ne smemo pozabiti, da je še zdaj 700 milijonov primerov malarije, da je spalna bolezen pokosila cela plemena v Afriki, da je kalaazar. črna bolezen v prejšnjih časih v Aziji v poldrugem ali najkasneje v dveh Jetih privedla do neizogibne smrti, da so postali bllharziosis in mnoge druge tro-pične bolezni zdaj ozdravljive s pomočjo nemških zdravil. Velike uspehe so dosegli nemški učenjaki tudi na polju raziskovanja hormonov in vitaminov. V Nemčiji je nastala prava sinteza hormona, ki se da zdaj proizvajati kemično. Posebno velike uspehe so dosegli nemški učenjaki na polju sinteze hormonov spolne žleze. Iz tega so dali industrijski laboratoriji terapiji na razpolago celo kemična telesa, ki imajo enak učinek kakor ženski spolni hormoni, spadajo pa med čisto druge kemične razrede teles, ki torej učinkujejo kot hormoni, čeprav niso hormoni. Nemškim učenjakom se je tudi posrečilo izdelati prvi kemični vitamin, in sicer vitamin D. ter sintetizirati vitamine A, BI in B2, ostale vitarnine pa proizvajati na debelo. To je zlasti važno za zdravljenje rahitičnih otrok. S čistim vitaminom D se bo sčasoma posrečilo to otroško bolezen sploh zatre ti. Kemija in zdravniška veda mora ta delati roko v roki, ker le tako je mogoče doseči zaželene uspehe. To se najbolje vidi vprav v Nemčiji, kjer ima zdravniška veda s pomočjo kemije na razpolago po vsem svetu sloveča zdravila. Zgodovinske frizure Skrb za zunanjost je tako stara kakor je stara kultura sama.. Prvo kulturo telesa so dali svetu stari Egipčani. Iz zgodovine je znano, kako veliko skrb so posvečale ženske lasem. Frizure so imele v starih časih svoj družabni pomen. Niso pa bile samo ženske, ki so polagale veliko važnost na lase, temveč tudi moški so imeli mnogo opraviti z bradami in lasmi. Kralji in bogati Egipčani so imeli v službi posebne lasničaa-je. Sloveči slikarji in kiparji so delali osnutke za frizure dam iz visoke družbe. Frizure v starih časih so bile navadno okrašene s pestrimi zlatimi trakovi, rožami in dragimi kamni. Zgodovinske frizure so nam znane že od leta 2800 pred Kristusom. V prizadevanju seznaniti javnost s historičnimi frizurami prirede na stadionu v Brnu jutri revijo frizur od leta 2800 pred Kristom do letošnjega leta. To bo edinstvena prireditev te vrste ker frizur ne bodo samo kazali, temveč bodo spretni lasni carji damam vpričo občinstva frizure tudi delali, obenem bodo pa nastopale dame v oblekah iz vseh časov. Zanimivosti Gnitje spravljenega sadja lahko nekoliko preprečimo s stalnim zračenjem prostorov, še bolje je pa zaviti sadje v papir, napoj en z mineralnim oljem. — Zvezdo-slovci pravijo, da je v mlečni poti 170 milijard zvezd. — Zdravniška posvetovanja so v I^anadi organizirana tako, da dobe abonenti knjižice, v katerih je označeno vsako lečenje s svojo številko, čim človek oboli, pošlje brž zdravniku vprašanje, na katero zdravnik odgovori s številko. — Iz odpadkov koruze pri izdelovanju škroba je bilo pridobljeno razstrelivo, večkrat močnejše od nitroglicerina. — Prvi neposredni . posnetek kosa zemlje, na katerem se vidi zakrivljenost obzorja, so napravili Ameri-čani med stratosfernim poletom leta 1935. — Samec neke čilske žabe nosi svoje pa- j glavce v vrečicah skozi več mescev, preden se preobrazijo In Sele majhne žabice za-paste to kuriozno zibelko. — Alkohol in torej tudi alkoholne pijače podaljšajo za- 1 časno pri človeku smisel za čas tako, da se dozdevno podaljšuje. — Prvi znaki staranja se pokažejo na možganih, kar se odraža različno na razumu, čustvih in volji. Opazi se zlasti pojemanje nečimernosti in samoljubja, zlasti z ugašanjem altruističnih čustev pri priletnih ljudeh. — Sloveči Mi-notaurus Iz kretskega labirinta ni bil nič drugega, nego eden izmed zobarjev, ki so Živeli na Kreti še v drugem stoletju po Kristusu. — Najstarejša še ohranjena mirovna in zavezniška pogodba izvira iz leta 1272 pred Kristusom. Sklenil jo je egiptski kralj Ramzes Meriamon s hetskim kraljem Hotušllom. — Jahanje ne pomaga človeku, ki hoče shujšati. Mršav postane konj, ne pa jahač. Luknja do sredine zemlje Pred dvema letoma je prišla iz Amerike vest o pripravah za ekspedicijo, ki si je nadela nalogo prodreti s pomočjo posebnih, v ta namen konstruiranih vrtalnih strojev do sredine zemlje. Kopati naj bi začeli v premogovnikih Jacquet, ležečih 1500 m pod površino zemlje. Za te rudnike so se odločili zato, ker vladajo tam posebno ugodne geološke razmere. Ekspedicija naj bi imela na razpolago vrtalne stroje, ki daleč prekašajo vse dosedanje. Pred dvema letoma pa ta načrt preko priprav ni prišel. Sele zdaj je dobil v New Yorku točnejše obrise. Vendar je pa načrt še vedno močno fantastičen, kar je razvidno že iz dejstva, da znaša 60 km pod površino zemlje temperatura 2.000 C. Na vsakih 33 m se dvigne temperatura za eno stopinjo če bi prodrli raziskovalci 60 km globoko v zemljo, bi prišli v morje ognja in plamenov, to je v pravi pekel globok približno 3.00o km in šele potem bi prišli do jedra zemlje, obstoječega iz najčistejšega železa. Nekateri učenjaki pa trdijo, da sega ta peklenska vročina samo do takozv. zemeljske skorje, potem pa temperatura zopet pada in sicer tembolj, čimbolj bi se približevali sredini zemlje. Poti v sredino zemlje in na luno bosta najbrže še dolgo samo plod bujne fantazije. Navdušen športnik Jose Bellaire je uvedel v svojo šolo sport, ko je bil še študent, in dosegel je velike uspehe. Na drugih šolah v Mehiki se je širil sport zelo težko. Njegova šola v Ve-racruzu se ga je pa rada oklenila. Prirejala je celo vsako leto nogometno tekmo med poedinimi razredi za prehodni pokal, ki ga je prejel zmagoviti razred na slavnostnem banketu, čigar stroške je nosil vedno Bellaire sam. Nedavno je stari Bellaire umrl in šola je že mislila, da se bo morala posloviti od lepe tradicije vsakoletnih banketov. Zgodilo se je pa drugače. Mož je mislil na svojo šolo In njene učence. V oporoki je določil za prihodnjih 10 let 1000 dolarjev, da bo lahko šola vsako leto priredila banket. GOSPODAR IN SLUŽKINJA — Moram vam povedati, Marička, pravi gospodar, da mi je bilo zelo neprijetno, ko sem davi videl, kako je vas pismonoša poljubil. — Ah, gospod, saj nisem vedela, da ste ljubosumni name, vzklikne mlada služkinja vsa rdeča. Edmund O' Hara: Tdjltd 20 profesorja Horbidusa Roman — Ni za kaj, — je odgovoril mirno in si popravil smečkano bluzo. Potem je pa hotel oditi. — Pogumni ste, — je dejala prijazno, — življenje ste mi rešili. — 2e mogoče, — se je glasil hladen odgovor. — Svoje življenje ste tvegali, da ste me rešili, — je nadaljevala. — če bi ne bili vzdržali mojega bremena, bi bila oba padla v kotel. — Motite se, — je odgovoril Townsend zelo hladno. — Jaz svojega življenja nisem postavil na kocko. Če bi mi bili postali pretežki, bi vas bil kratko-malo izpustil. To rekoč se je obrnil in se zopet lotil svojega dela. Ko je Townsend čez eno uro odhajal iz tvornice, ga je na dvorišču ustavil neki delavec. — Človek božji, — mu je zašepetal, — kaj si znorel? Ali so te že odpustili? Detektiv ga je začudeno pogledal. — Odpustili? Zakaj pa? Za rešitev človeškega življenja menda vendar ne bom odpuščen. Tovariš se mu je porogljivo zasmejal. — An, tako! — Townsend je skomignil z rameni. Vedenje te ženske mu nikakor ni bilo všeč. — Jaz sam sem jo hotel kaznovati. — To se ti je tudi posrečilo. Imenitno! Kai nisi videl, kako je od jeze prebledela? Kaj pa, če boš zaradi tega letel iz tovarne? — V kakšni zvezi pa je to s tovarno? — ga je prekinil detektiv. — Oho! Njegov tovariš je razširil oči. — Kaj ne veš. koga si tu »kamova! * ? Nagnil se je k njemu in mu zašepetal Še tiše: Vedi torej, da je to hči starega Rusella. — Človek nikoli ne sme želeti drugemu nič hudega, — je filozofiral očka Sam po večerji, toda . .. ta ženska ... Liana ji je ime, da, Liana ... Torej ona bi bila zmožna zapeljati me v slabe misli. Townsend je molče kadil. Oči male Marion so počivale na njegovem obrazu z očitnim občudovanjem. Ona je videla v njem samo junaka in opazke njenega očeta niso prav nič zmanjšale njenega navdušenja. — Da, da, — je nadaljeval očka Sam in si prižgal pipo. — če bi to ne bilo tako brezbožno, bi dejal, da bi tej ženski naravnost želel, da bi se zvijala v kipeči barvi. Ti je ne poznaš, Kenntlburv. Ti še nisi imel prilike videti, kako podla je. Verjemi mi, vsakega delavca, ki si o njem kaj zabeleži v svoj notez, še istega dne izplačajo in potem lahko gre, mora iti. . . Da ... to in še marsikaj drugega ti še I ne veš. Vsekakor je pa iz čisto človeškega vidika tvo^e dejanje nekaj izrednega. Toda bog mi odpusti grehe, iaz ... bi tega ne storil. — Tudi ti bi storil to, — je ugovarjala Marion. I — Ne verjemite mu, gospod grof, — se je obrnila k Townsendu. — on samo tako govori. V resnici i pa ne nwe videti muhe, kako ji ugaša življenje, kai šele človeka. N kaj časa je razmišljala, potem je pa pripomnila: — Vi boste za to celo nagrajeni. To vrven d se ie od srca zasmejal. — Nagrajen? Ne verjamem, Marion! Bil sem namreč zelo grob in tudi z reševanjem ni šlo vse tako. kakor zahteva družabna uglaienost. Neki delavec celo misli, da me bodo odpustili. Sam je odkimal z glavo. — Tega ne verjamem. Tudi jaz sem slišal nekaj o tvojem odgovoru in on je napravil name globlji vtis kakor samo reševanje. Toda zaradi tega te ne bodo odpustili. Ženske kova Liane Rusell najdejo vedno kaj zanimivega na moškem, ki je v občevanju j z njimi predrzen, zlasti če jim je podrejen.. .Pomisli samo, Rusellovi so zelo bogati. Vsi moški, ki srečajo to žensko, se plazijo pred njo ne s čisto napačnim računom, da se bo vendar z enim izmed ! njih omožila. Tvoje postopanje je nekaj čisto novega in ima za njo čar nernpnega, j — No, sicer bomo pa videli. | Townsend je pogledal na uro. Bil je tako nestrpen, da je komaj še sedel. Nerazviti film ga je doslovno pekel v žepu. Namenoma je glasno zazdehal, potem je pa počasi vstal. — Lahko noč, Sam! Lahko noč, Marion! — Danes tako zgodaj ? — Sam je tudi pogledal na uro. — Pa naj bo . . . enkrat se je treba pošteno naspati. Jutri bo zopet dan ... Vstal je in odšel v svojo sobo. Townsend je storil isto. Tralalikajoč tiho neko pesmico je vstopil v svojo sobico in prižgal svečo. Tedaj je pa opazil, da leži pod svečnikom pismo. Aha, zopet svarilo >neznanega prijatelja«. Brez najmanjšega razburjenja je Townsend od-pečatil pismo. Bil je že vajen teh čudnih obvestil. Pogled mu je nehote ušel proti oknu. Kar mu je zamrl nasmeh na obrazu. Buljil je v okno. To okno, ki je bilo vedno odprto, je bilo danes zaprto. Močna železna kljukica je bila zataknjena, okno trdno zaprto, steklo pa celo. Vražja strela, to je pomenilo, da pismo to pot ni bilo prineseno v sobo skozi okno. Kako je torej moglo priti sem? V tem primeru bi moral iti skrivnostni kurir skozi sobo, kjer so malo prej sedeli. — Morda je pa pismo ležalo na svojem mestu že tedaj, ko je Marion zapirala okno. Ona ga je lahko tudi prezrla. Vendar bom pa jutri vprašal Marion, kdaj je zaprla okno. A zdaj.*« ftter 251 »SLOVENSII NABODc, sobota, 2. novembra 1940. Stran 7 Kupičenje življenjskih potrebščin opravičljivo ? Kako nekateri zagovarjajo kupičenje blaga — Raj pravijo trgovci, kaj zasebni Ljubljana, 2. novembra Pobijanje draginje in brezvestne spekulacije prihaja v nov razvoj po oblastnih navodilih, da morajo trgovci prodajati svojim odjemalcem le odmerjene količine blaga, in spričo namere, da uvedejo nove predpise, naperjene proti porabnikom, ki kupičijo blago. Znano je, da nameravajo revidirati dosedanjo uredbo o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije. Dosedanje izkušnje »o pokazale, da so bili mnogi ukrepi (četudi bi bili sicer posrečeni) proti draginji ln spekulaciji izdani prepozno. Tako so se precej pozno spomnili tudi špekulantov med porabniki. Zdaj je ie na-kupičenega toliko blaga pri zasebnikih, da je težko reči. če ga že nimajo več kakor trgovci. Zato je vprašanje, koliko bodo lahko koristili novi ukrepi, čeprav s tem ni rečeno, da niso potrebni. AT.T je VSAK, KI KUPICI BLAGO, SPEKULANT ? Kupičenje blaga je v zelo tesni zvezi s pojmom spekuLacije. Terminologija o draginji, spekulaciji itd., ne nastaja sele v zaonjcm letu, temveč se je dovolj razvila že med svetovno vojno. Kljub temu marsikomu mnogi pojmi niso povsem jasni, ne le preprostim ljudem, ki samo vedo, da dandanes dobiš za denar mnogo manj blaga kakor prejšnje čase — temveč tudi birokratom, ki se izgubljajo v megli raznih predpisov. Sicer bi se lahko razvila posebna, veda, ki bi raziskovala vojno dobičkarstvo ali spekulacijo, vendar bi je ne smeli kraticomalo uvrstiti med komercialne vede; šele poglobljeno proučevanje bi nam razkrilo vse skrivnosti nečednega lova za dobičkom med konjunkturo, da bi se tudi na pristojnih mestih lažje orientirali pri izdajanju ukrepov. Vsiljuje se nam pa vprašanje, ali samo pri nas zatiramo draginjo in brezvestno spekulacijo. Vemo, da spekulanti delajo velike preglavice oblastem tudi v drugih državah. Vemo, da draginja narašča tudi v drugih državah ter da ni le naš privilegij. Znani so pa tudi uradni podatki o cenah v drugih državah in v kakšni meri so se podražile življenjske potrebščine. Zato se pri nas mnogi sklicujejo tudi v tem pogledu na tuje vzore ter naglasa j o, da bi bilo treba le dobro kopirati ukrepe drugih držav proti naraščanju draginje in uspehi bi ne izostali. Nekateri trde. da kupičenje blaga samo na sebi še ne pomeni spekulacije. Trgovci, tudi v resnici solidni, so prepričani, da so bili ukrepi proti kupičenju blaga v trgovini bolj škodljivi kakor koristni. Pravijo, da dober trgovec mora imeti večje zaloge blaga, da ne pride takoj v zadrego, ko nastopijo težave zaradi omejenega uvoza ali iz drugih razlogov. Dobremu trgovcu morajo biti pri srcu interesi njegovih odjemalcev, ki jim je treba postreči z dobrim in kolikor mogoče cenenim blagom tudi v časih stiske. Ce bi si lahko vsi trgovci napravili ob pravem času velike zaloge blasra, ko je bil še čas ln ko bi nakupovanje zalog ne bilo proglašeno za spekulacijo, bi tudi to služilo pobijanju draginje, saj bi številni porabniki lahko mnogo dalje kupovali nekatere vrste blaga po nižjih cenah. Tako govore trgovci. ZAGOVOR NAKUPOVALCEV Nakupovalcl. ki kupičijo življenjske potrebščine, bodisi le za kritje potreb v nekaj mesecih aH tudi v celih letih se znajo tudi dobro zagovarjati in nikakor nočejo veljati za spekulante. V drugih državah, kj^r so bile takoj v začetku volne uvedene živilske nakaznice, so obsodili vsako nakupovanje živil čez mero tekočih potreb za spekulacijo. Pri nas pa nakupovalcl, ki si polnijo shrambe — in mnogi tudi vse stanovanjske prostore — z živili, kakor da nameravajo odpreti trgovino, trde, da samo opravljajo v drugi obliki naloge, ki bi jih morale prevzeti oblasti. Nikar se ne čudite tej logiki! Porabniki namreč trde. da bi država morala ob pravem času ukroniti vse, kar bi preprečilo zmedo med ljudmi in no rod na tržiščih, zlasti bi morala izdati dovolj zgodaj navodila, kako se naj ljudje založe z živili, da jih bodo imeli dovolj kot ž^l^zno rezervo za najhujše čase ter da se jim ne bodo pokvarila. Pri nas pa oblasti takšnih ukrepov niso izdale in ljudje so prepuščeni samim sebi. Zato pa tudi ne smemo nikomur zameriti, če skrbi zase in se na nikogar drugega ne zanaša. REVNI LJUDJE GOVORE DRUGAČE Revni ljudje govore nekoliko drugače. Ko se časi slabšajo, med revnimi ljudmi rase še bolj neraspoloženje proti premožnejšim, najsi je upravičeno aH ne. Revni ljudje ne morejo priznati, da je dovoljeno kupičenje življenjskih potrebščin pri komurkoli in četudi se da še tako lepo opravičiti, češ, če si ne morejo ustvarjati tako zvanih železnih rezerv vsi porabniki, bi si jih ne smeli zlasti tisti, ki imajo dovolj denarja zanje; kdor ima toliko denarja, da lahko Kupuje življenjske potrebščine na debelo, ga pač draginja ne more pri- A. vTilliams: Snubitev na gramofonski Skorai pet minut je stal Bob neodločno pred izložbo elegantne trgovine z gramofoni in radii skirru aparati na Klavni new-vorški ulici. Njegovo po-omost ie biia obrnila nase reklama sredi izložbe glaseča se: — Dajte posneti svoj glas. Najlepši spomin ... Samo en dolar. Mladenič ie zamišljeno vstopil v trgovino in se nemalo prestrašil, ko ga ie ogovorila dražestna plavolasa proda a ka z vprašanjem kai bi rad. Bob ie bil nemo-dern fant plah in sramežljiv v občevanju z ženskami, poleg tega se mu ie oa zdelo nerodno povedati mlademu dekletu, kai ga ie privedlo v trgovino. — Gospodična ali spada v vaš delokrog izdeiovanie gramofonskih plošč glasom reklame v izložbi? — ie za jecljal. — Seveda, gospod, kar izvolite za menoj v kabino — ie odgovorila oavolaska z radostnim smehom — Kako dolgo hočete govoriti? — Tr minute stane en dolar, šest minut poldrugi dolar. — Mislim da bom o t -ebova! na:ma->: Šest rrvmif ie ods^ovo^-l B->h i" zarde^ — Ali naj najprej napišem svoj govor? In ali t zadeti in ima najmanj razloga za bojazen, da bo moral stradati. Revnim ljudem se zdi kupičenje živil neupravičljivo iz dveh razlogov: večje povpraševanje po blagu pospešuje draginjo; zaradi kupičenja življenjskih potrebščin pri zasebnikih pa nastane tudi pomanjkanje blaga v trgovini. Tako morajo revnejši ljudje trpeti še večje pomanjkanje samo zaradi tega ker so si mnogi bogatejši nakuplčili toliko raznega blaga, da ga ne bodo mogli niti porabiti in se ga bo mnogo pokvarilo. Takšno kupičenje živil je uničevanje, Se bolj nedopustno ln nesmiselno, kakor če bi kdo zbiral in sežigal denar. Ce odtegneš trgu brez potrebe blago, škoduješ skupnosti ter si torej prav tako brezvesten škodljivec kakor spekulant, ki je nakuplčil blago le zaradi tega, da bi ga prodal, ko bo čim dražje. ALI LJUDJE KUPIČIJO BLAGO RES BREZ POTREBE? Najbrž bi kdo dvomil, da ljudje kupičijo živila pri nas >brez potrebe« in jih je pripravljen zagovarjati, češ, nakupili so samo toliko, kolikor res potrebujejo, saj so zelo redki, ki bi se lahko zalagali za cela leta, V resnici ni mogoče navesti točnih podatkov, kakšne zaloge imajo posamezni nakupovale!. Znano je le, da je bilo v zadnjem letu, od začetka vojne doslej, prodano mnogo več življenjskih potrebščin kakor v normalnih letih. Točne številke še niso zbrane, a povsem zanesljivo je. da so bile razprodane takšne zaloge blaga, ki bi sicer labko krile potrebe za nekaj let. Eden najbolj znanih primerov je pomanjkanje jedilnega olja. številke nam kažejo, da je bilo izdelanega za letošnjo sezono dovolj olja, najmanj toliko, kolikor smo ga porabili v »normalnem« letu. Vendar je olja začelo primanjkovati že sredi leta. Tudi sladkorja so izdelale naše sladkorne tovarne dovolj za normalne potrebe in bi ga ne smelo primanjkovati. Nekaterih vrst kolonialnega blaga ni bilo uvoženega nič manj kakor prejšnja leta, a ga je primanjkovalo na trgu. Lahko je dokazovati, da bi moralo biti dovoli tudi pšenice in pšenične moke lanskega pridelka, ko bi poraba čez mero ne narasla. V zadnjem letu so morah trgovci, grosisti kakor detajlisti, obnavljati svoje zaloge mnogo hitreje kakor prejšnja leta, Spričo tega bi kdo trdil, da ljudje vendar niso kupovali toliko blaga brez potrebe. Smemo pa reči, da ga niso kupovali več kakor prejšnja leta zato, ker so ga morda več tudi porabili. Sicer so nekaterih vrst blaga v resnici več porabili kakor bi jih bili, če bi jih ne imeli toliko nakupiče-nih, vendar to ni bil glavni vzrok, še manj pa opravičilo kupičenja. Posamezniki, Id so kupovali po 5 do 10 ali več kg kave hkrati, po cele vozove moke ln vreče riža, po več zabojev mila in sladkorja, a še kljub temu niso bili zadovoljni ter so nadaljevali lov za istimi vrstami blaga še po drugih trgovinah posamezniki, ki se zdaj prihajajo pritoževat k trg., da je moka pokvarjena, riž nebaren, olje brez okusa itd, — so nedvomno kupičili blago brez potrebe in jih ne more nihče zagovarjati. Prav tako ne moremo opravičevati tistih, ki so začeli zbirati novo jedilno olje, čim je prispelo na trg. Trgovci ga ne smejo prodajati v večjih količinah, toda vsak ga lahko dobi, kolikor ga potrebuje, sproti. Tudi letos bodo tovarne producirale toliko olja, kolikor ga je potrebno za kritje vseh potreb do nove sezone. Toda zaradi nediscipliniranosti ter brezvestnosti nekaterih nakupovalcev ga ne bo dovolj, ker si ga bodo nekateri vseeno nakupičili čez mero, ako ne bodo kmalu izdani potrebni učinkoviti ukrepi. Čeprav zdaj trgovci ra-cionirajo blago odjemalcem, je kupičenje vendar mogoče; dovolj je načinov, da se bogati zasebniki lahko zalagajo z blagom čez mero. Nakupovanje olja je postal posebne vrste sport. Posamezniki kupujejo olje po vsem mestu, pri neštetih trgovcih in razumljivo je. da se tudi pri nakupovanju po decilitru vendar kmalu nabere po več litrov olja. Ce pojde tako naprej, ali ne bo že spomladi razprodano vse olje? Takšna skrb za lastne prebavne organe je vseeno nekoliko preveč ganljiva, da bi jo lahko z mirno vestjo zagovarjali, zlasti še ob misli na tiste številne revne družine, ki dandanes kupujejo mnogo manj kakor bi bilo potrebno za njihove potrebe, ker so se morali prilagoditi draginji. Trnovske in meščanske ceste so zelo zanemarjene in prizadeti prebivalci se po pravici pritožujejo Ljubljana, 2. novembra. Trnovčani, to lahko trdim mirne duše, so mirni, pridni, pošteni in tudi kulturni ljudje. Da so mirni in pošteni, to lahko potrdi trnovska policija. Kulturnost pa Izpričujeta dva prosvetna odnosno en prosvetni in en kulturni dom. Omenil sem, da so Trnovčani pridni, no in ker so taki — lezejo na delo, se zibljejo v gostilne, postopajo sem in tja, hodijo tudi v kulturo in prosveto in nazadnje gredo tudi v cerkev. Rekel sem — gredo, prav za prav hodijo — no, in sedaj smo pa tukaj! Ce kdo hodi ali gre, mora imeti noge. V zimskem Času tudi čevlje, da ga ne zebe! Res je, da so v Trnovem ljudje zelo utrjeni — posebno oni v »Sibiriji« — in gre tudi brez čevljev. Ampak, kaj koristi, če imajo Trnovčani noge in čevlje, če so utrjeni, če slove tudi kot dobri ribiči — kot taki mislim, da znajo tiidi plavati —, če so tudi dobri ptičar ji! Zato ni treba misliti, da znajo tudi frčati. Tudi Marenkotov Fronc ni znal, četudi je bil priznan — za najboljšega pti-čarja v tej prelepi trnovski fari. Ker pa Trnovčani ne znajo frčati, zato upam — to jim bo vsakdo priznal —, da morajo hoditi. Hodi pa se, to vsak človek ve — po cestah! Zato pa morajo biti ceste take, da se lahko po njih hodi ali gre, odnosno vali, kotali ter tudi dela po njih različne druge akrobacije. To gre pa le — po dobro urejenih cestah, ampak ne takih, kakor so v Trnovem. Ako greste iz sredine mesta proti Trnovem, že gre, mimo trnovske cerkve tudi in Se dalje mimo prosvetnega doma sijajno. Oglejte pa si, odnosno pojdite po Mivki, potem pa lahko plavate, frčite ali kar hočete, samo hodite nikar! Vsak človek, k: hodi podnevi pO tej poti ali po kateri koli tam okoli, ve. kakšne iznajdljivosti je treba, da ni umazan z blatom od peta do glave. Kaj pa šele ponoči1 Pridite in poslušajte naše Trnovčane, kako izbrano se izražajo. Tudi kako lepo cvetko naših južnih krajev slišite in vse to gre na račun teh krasnih cest iz tega prelepega kraja nesrečnega imena. Zadnjič sem poslušal nekoga sSibirčana«, ki se je izražal zelo krepko. Res malo predolg uvod za namen, kakršnega sem imel, toda malo humorja — lahko pa to imenujete tudi drugače — v današnjih Časih nikomnr ne Škoduje. Slavno občino ljubljansko pa prosijo pridni, mirni in kulturni Trnovčani, da jim da — po svojih delavcih — na ceste nasuti nekaj peska. Tehničnih ovir upajo, da ni, ker je kanalizacija v glavnem že končana, za katero so pa Trnovčani občini tudi zelo hvaležni. Upajo, da jim pred magistratom ne bo treba demonstrirati in tudi obljubljajo, da bodo še nadalje ostali pridni davkoplačevalci ter mi »*ni in kulturni ljudje, ki bodo pridno posečali kulturo in prosveto «— seveda, če bodo lepe ceste. V imenu Tmovčanov Alka. Letošnji nalivi so povzročili na naših cestah odnosno na naših slabo urejenih hodnikih precejšnjo škodo. Posebno na hodnikih se opaža, da je dež izpral, odnosno da je voda odnesla ves pesek s hodnikov, ki so bili spomladi deloma posuti. Zdaj leži po cestah in hodnikih ostro stoičen o kamenje in blatne luže, kar povzroča pešcu velike neprijetnosti. Moščanske ulice odnosno ceste so le deloma kanalizirane. Zato nam v deževnem vremenu voda povzroča blato in luže tudi na hodnikih. Največjo pozornost vzbuja levi hodnik na Zaloški cesti, ker so na njem v poletnem času kopali jarke za polaganje telefonskih kablov in vodovodnih cevi. Ta del hodnika je v deževnem vremenu skoraj neprehoden, ker so na njem nastale blatne luže, voda prihaja deloma tudi s ceste, ker je bila razrita pri podaljšanju proge cestne železnice. Tudi na Kodeljevem so ceste in hodniki v slabem stanju. Cesta čez most na Kode-ljevo ob Hribarjevi tovarni je v deževnem vremenu tako blatna, da je včasih prehod čez njo nemogoč. Tudi betonski hodnik na tem mostu je tako izrabljen in kotanjast, da se nabero tu pri vsakem neznatnem dežju luže vode. V Mostah so nastanjeni revnejši sloji. Zato je treba posvečati cestam in potem večjo pozornost. Staršem šoloobveznih otrok posvečajo blatne ceste velike skrbi, kako naj pošiljajo otroke v šolo s slabimi odnosno raztrganim! Čevlji po takih lužph, saj preti nevarnost, poseb- no v imrlrem času, da am soiarcjci prehlade in oboie. Zato apeliramo na pristojne činitelje, naj čimprej poekrbe, da se naše ce^te in hodniki popravijo, da bodo dostopne tudi deževnem vremenu. Mislimo, da imamo kot mestni davkoplačevalci iste pravice do udobnih cest in potov, kakor jih v tem pogledu uživajo davkoplačevalci ljubljanskega mestnega centra. Ce pa mestna občina ljubljanska ne zmore večjih investicij za boljše vzdrževanje cest v priključenih občinah, priporočamo mestni davčni upravi, da pri bodoči odmeri občinskih davkov to cestno vprašanje upošteva in naj napravi med posestniki priključenih občin in posestniki ljubljanskega centra razliko pri pri davčnih bremenih. Prvič zato. ker ima mestna občina večje investicije za vzdrževanje cest v centru mesta kakor v priključenih občinah, drugič pa, ker se posestva v centru Ljubljane bolje obrestujejo kakor posestva priključenih občin. Upamo, da bo mestna občina naše težnje upoštevala in davčno vprašanje temu primerno uredila. A. T. bučno seme lahko predela v tako potrebno vrsto olja za ljudsko prehrano, saj vsebuje okoli 279'r neraf ini ranega bučnega olja ali 25% rafinlranega. S količkaj smotrnim zbiranjem semena se računa, da bi se v državi s lahkoto zbralo nad 1000 vagonov samo letošnjega pridelka. Upajmo, da se bo interen za zbiranje bučnega semena tudi v Beli Krajini dvignil! Nove slovenske skladbo Stanko Premrl: Trije aamospevi za visok glas s klavirjem (Ljubljana. 1940). Pod gornjim naslovom je pred nedavnim izšla v samozaložbi zbirka samospevov, obsegajoča pesmi Marija dete je rodila, V Jeruzalemu vse že spi in Luč z neba na tekste K. Široka in K. Sekovaniča. Vsi samospevi, ki so pisani zelo občuteno, zahtevajo doživeto, nežno interpretacijo tako v pogledu besedila, kakor glasbe. Zanima nas predvsem glasbena stran. Melodije so preproste, pa toliko bolj prisrčne in dojemljive; v zadnji pesmi dajejo triolski postopi in ritmično učinkovito razporejeni deli ostale melodične linije lepo razgibanost, ki vodi k večji napetosti tudi še zavoljo pravilnih agogičnih predpisov, ki dajejo pevcu možnost uspešnega uveljavljenja. V klavirski spremljavi se poslužuje skladatelj predvsem harmoničnega vidika, pomešanega s čestimi oktavnimi postopi ter razloženimi akordi. Modulacije so mestoma prav zanimive, harmonije same pa nudijo često posrečen, doživljajsko učinkovit moderni prizvok — zlasti v prvi pesmi. Bolj kakor v prvih dveh, prihaja horizontalni gradi-tveni vidik do izraza v poslednji pesmi. Odnos spremljave in glasu je povsem skladen in harmonično prav zanimivo urejen. Glas sam pa je — podobno spremljavi — tehnično nekompliciran ter pisan po legi tako, da upošteva prednosti glasovnih izrazitosti in zato omogoča pevcu učinkovitost izvajanja, Z o žirom na vse te značilnosti je zbirka lep prispevek slovenski solistični literaturi in se je bodo pevci — prav posebej za tekstu primerne prilike — nedvomno radi ter z uspehom posluževali, cd.— Iz Metlike — Zadnji poziv. Vse lastnike orožja se opozarja, da imajo plačila banovinske takse, ki bi morala biti poravnana že do konca meseca septembra 1940, a so nekateri na obveznost pozabili, izvršiti nemudoma. — Skoda po prvem snegu. Tudi Belo-kranjce je zgodnji sneg zelo presenetil. Mnogi imajo na polju še koruzo, na katere dozorenje so čakali, nekaterim je pa sneg pokril še požeto in nepožeto ajdo, s katero so se preveč zamudili. V snegu še marsikje rumenč buče, ki jih bo treba tudi še spraviti. Mnogo več škode kot na polju bo pa prvi sneg gotovo zahteval na sadnem in gozdnem drevju, ker se vsa, osobito pa mlada drevesa, še niso docela obrila. Posebno je trpelo mlado bukovje in akacija, ki ni odvrgla še poletnega zelenja in jo je teža mokrega snega pritisnila ob zemljo. Bela Krajina nudi pravo zimsko sliko. V Gorjancih je zapadlo 30 do 35 cm, v dolini pa ga je malo manj, ker ga je dobro požirala zemlja. — Zvočni Idno »Bela Krajina« v Metliki prične zopet z rednim predvajanjem filmov v petek dne 1. novembra ob 20. uri in otvarja novo sezono z velezanimivim filmom »Čuvarji imperija«, v katerem nastopa poleg znanih igralcev tudi mala Shlr-lev Temple. Kot dodatek se predvaja Fox zvočni tednik. Redne predstave se bodo odslej vršile vsako soboto ob 20. uri ter nedeljo ob 15. in 20. uri. Kinopodjetnik si je zasigural vrsto najlepših glasbenih in drugih filmov in bo tako vsem kino-obiskovalcem vsestransko ustreženo! — Zbirajte bučno seme! Lep odstotek v narodnem gospodarstvu predstavlja gotovo organizirano zbiranje semen, ki so uporabljiva za predelavo v različna olja. Potrebe današnjega časa, v katerem primanjkuje posebno jedilnega olja, nas na-j-avnost silijo na drugo pot, ki so jo pametno izkoriščali naši sosedje na štajerskem z zbiranjem in prodajo bučnega semenja. Prav sedaj, ko je od strani države odrejeno zbiranje in nakupovanje tega semena in je tudi določena cena brez vsakega odbitka 4 din za kg zdravega, čistoga in suhega semena, je čas, da pristopimo k temu delu, saj bi organizirano zbiranje vrglo lepe tisočake med Belokranjce. Poljedelci so doslej to sem en je z bučami vred pokladali živini in niso mislili na to, da more nuditi nov dohodek, medtem ko se ne bo nihče prisluškoval? — Lahka ste bre7 skrbi — se ie zasmejal a prodajalka. — Iz kabine ne uiie noben zvok in nihče razen mene ne bo slišal vašecra glasu. Jaz pa sploh ne prisluškujem kai odiemalci eovore Skrbim samo za dobre posnetke Pomolite v<=ak dan Dride nad 100 ljudi toflđ m-minjam se niti besedice te^a ka*- ravore. — Prav za prav je škoda — je menil Bob Pri svodih bogatih izkušniah bi mi labko svetovali. — Seveda z veseljem — je pritrd;la prodajalka. — No. torei ie zač^1 Bob in znova zardel. To ie koč1 i iva zade"a t Via vi boste to itak poslušali. Gre za snubitev. — Ali Drebiva izvolienka vašega srca daleč? — Ne. živi tu v New Yorku. Ni oa zaročena z menoj N;sem ii še odkril svoje ljubezni. Ničesar še ne sluti in tudi rjeni starši ne. Ne morem vam povedati kako težko mi ie to. Morda i malo moji tovar'ši prav da sem srnino plah. — To bo pač neko'iko Dret"rana trditev — ie pomirila prod a i alka Boba. — In za-kal bi ne mogel človek porabiti gramofonske Plošče v ta namen? N ipiS?t« po-^"dho ^az na oa^ Bob ie tretfo zardel fr» nT^S"1! tol° rc^^tovit in-rem "kf!t- lenega s^oifa. Spoštovani gospod in spoštov. milostiva gosoa! Zavedam se, da se izneverim staremu običaiu. če orihaiam do tei še ne izh ~>ieni poti. Prosim za roko vaše hčere Ma1 ele. Ljubim io in prisegam, da ^o bcm o reči1. Podedoval sem po svoiem. stricu skromno premoženje — 18.000 dolarjev in že oet let sem kn i i dovodi a bančnega doma O' F'anagan & Comp. Zdai imam osemdeset do'.arie^ tedenske o-a*e in po pravici lahko pr'čkii;em, da mi bo ob novem letu oiača zvišana Ne kadim no t iiem in ne kvartam. Z | naoetostio bom nričakovnl voie ugodn odločitve Globoko udani vam Bob Hagvkers Bob ie eanieno pogleda1 r>a nop:«arr papir, potem *e pa odšel za mi kavo p*o1a-jalko v kabino. Prosim sedite in gvori'e (isto mimo, — se mu ie zasmejala vzpodbujajoče. — Pozor — zdaj . . . Dame in gospodje — pardon — vele-soo*tovani eospod in ... — Razločneie prosim in ne pozabite da prestreže plošča vsako vašo besedo in govorite hitreje, sicer ne boste nikoli končali. Bob se. je odkašlial in čital brezbarvne besede ki si iih 1e napisal na naoir Uvod je pokril obe 'strani gramofonske plošče Na eni strani ie končal z zlogoma »kciifco« — na drugi strani je pa začel z zlogom »vodja«. Plošča ie vplivala komično celo na Boba. ko mu io ie prodajalka zaigrala. Prodajalka je ošinila osuplega Boba s prijaznim pogledom rekoč: Jaz bi te plošče ne porabila, temveč bi raje odšla tja osebno Gramofonska plošča ne more izraziti vašega prijetnega toplega glasu. Prosili ste me za nasvet. Kot ženska vam lahko režem, da bi dovolila avtorju ponudbo, oa na i bi bil še tako plah mož. ki bi me zasnubil, da bi mi zašeoetal na uho, kar ima na srcu. Samo meni. ker nimam staršev^, ki b: imeli pri tem svo;o besedo. Zares? .. Samo vam? — ie zaieclial Bob ves iz sebe od nenadnih drznih ~ad. V tistem trenutku ie izginila nje g va Ma-bel in dražestna proda;alka ie vsega očarala. Obšel ga ie izreden p->gum, prijel je plavolasko za roko in ostrme\ ko mu je ni umaknila. Višnjevo rdeče dekliške ustn* so se mu nasmehnile ton*a to ni bil preračunani smehlja i ameriških prod ialk. obvezen v poslovnih urah. In ta čas. ko ie Bob zbral ve* tv-^gum. da bi io poljubil, ie prem?š';alo dekle o njegovih besedah ki iih ie izgovoril v mikrofon: Imam skromno premožen i o osem-naist tisoč dolarjev . . osemdeset dolarjev tedenske plače.. Mož. ki ne kadi in ne nije in ne kvarta in ki ie tako neverjetno r*!ah v občevanju z ženskami — na ta-Kega redkega .eksermVaria ne sn° izpustiti iz rok ... niti v poslovnih urah. 0tmk df©pr p^mtM Nedelja. S. novembra 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Sramel Ljubljana«. — 9: Napovedi, poročila, — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve- — 9.45: Verski govor (prior Valej-i-jan Učak). — 10: Radijski salonski orkester (vodi V. Novsak). — 11: Po domače: Fantje na vasi, vmes plošče. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Napevi iz Leharjeve operete »Grof Luksemburški«. — 16 30: Tudi kmečki fant naj telovadi (Jože Hvale). — 17: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Pevski zbor >Grafika«. — 18.15: Za veselje m zabavo (plošče). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 1930: Slovenska ura. — 21.15: Pevski koncert gdč. Karle Slehan, pri klavirju prof. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: V modernem ritmu (plošče). Ponedeljek, 4. novembra 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi- poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Solistične lahke točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra, — 14: Poročila- — 18: Duševno zdravstvo (dr. Brecelj). — 18.20: Cltraši igrajo (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila, — 19.25: Nac. ura- — 19.50: Hudomušnosti (Fr. Lipah). — 20: Pevski koncert: Ado Dar lan. radijski orkester. — 21.30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). Torek, 5. novembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan ven Ček veselih zvokov (plošče). — 12: Nekaj pofljskih (plošče). — 12.3©: Poročila objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra, — 14: Poročila, — 14.15: Šolska ura: Noči med ribiči na Jadranu — razgovor (vodi Rafael Bačar). — 18: Trio Viher. — 18.40: Kaj vemo o gmoti (prof. Miroslav Adlešič). — 19: Napovedi, poročila, — 19.25: Nac- ura, — 19.50: Gospodarski pregled (D. Pr-točnik). —20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Sreda, 6- novembra 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan ven ček veselih zvokov (plošče). — 12: Peter IljiC Cajkov-sklj: Koncert za gosli in orkester (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Na-povedi.. — 13.02: Vse od kraja (plošče). — 14: Poročil h. — 18: a) Obisk pri lito-grafu (reportaža), b) Delaj z nami (Miroslav Zor). — 18 40: Naloge De'avske zbornice (Jože Langus). — 19: Napovedi, rxxročila. — 19.25: Nac. ura. 19 50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. TJkmar), v II- odmoru: Napovedi poročila. Četrtek, 7. novembra 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Slovanski skladatelji (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Sramel >žtirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila- — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Cimer-manov kvartet. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (radijski orkester). Pete*, 8. novembra. 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan vence k veselih zvokov (plošče). 11: Šolska ura: Kako je milijon modn-ih cvetk obleklo narod. — 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 1302: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled, — 18: ženska ura: Žena in vprašanje miru (Milena Premru-Mohorič). — 18.20: Xilo- in Saxo-phon (plošče). 18 40: Praneoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25 Nac. ura. — 19.50: Turistovska oprema XL del (dr. A. Mrak). — 20: Ruska glasba I. Predavanje gr. Dragotina Cvetka, na klavirju ilustrira prof. Anton Trost. — 20.45: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Pisan drobiž (plošče). Sobota, 9. novembra 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele plošče izberimo pa jih v venček živ spojimo! — 13.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesele plošče izberimo, pa jih v venček živ spojimo! — 14: Poročila, — 17: Otroška ura: Pavlina — zvesti služabnik, lutkovna igra ( prenos iz vel. studija). — 17-30: Pri lutkah in škratih (plodče). — 17.50: Pregled srjoreda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Kakšno bo vreme (Janko Sicherl). — 19: Napovedi, poročila. — 19 25: Nac. ura, — 19.40: Koračnica (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Glasbeno-pisan večer. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Za dober konec tedna <"radijski orkester). Zakladi na Kokosovem otoku V Los Angeles so prišle nedavno prve zanesljive vesti s Kokosovega otoka. Ameriški iskalci in strokovnjaki naravoslovnega muzeja v Costarici so se napotili na Kokosov otok iskat zakladov, ki so jih spravili tja morski roparji. Ko so Peruanci pred dobrimi sto leti začutili nevarnost, so naložili zaklade države in katedrale v Limi na lado. Posadka se e pa uprla in odpeljala zaklad na Kokosov otok. Ker so bili pozneje vsi uporniki razen enega obešeni, ni nihče točno vedel, kje je bil zaklad zakopan. Sedanji ekspediciji se je posrečilo najti dotični kraj. Potrebni pa bodo razni tehnični pripomočki, da jih bo mogoče dvigniti. Vse kaže. da so iskalci odkrili skrito zlato v skalni votlini, ki r*> io navrtali zgoraj. Zdaj bo ♦ t vmlo razširiti, da bodo lahko spra.ii; .z nje zaklad, Horoskop za tekoči teden od 4- do 11. novembra glede na planetne tranzite s položajem solnca ob rojstva Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem (Vodnar); zlo vam preti posredno in neposredno, zato se zadržite hladnokrvno in pogrumno. Skrbi, ki vas vznemirjajo. bodo trajale še nekaj časa. Rojenj med 20. februarjem in 20. mar-c^m (Ribe) : Osebe srednjih datumov imajo mnogo izgledov za uresničenje navidezno neizvedljivih načrtov in idej. Naj izkoristijo to dobo, ki ne bo dolgo trajala. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom (Oven): Ublažijo se vsi kritični vplivi, le za ljubezenske zadeve teden ni ugoden. Rojenj med 21. aprilom in 21. majem (Bik): H krizam, ki vas mučijo, se pridružijo začasno še druge nevšečnosti in tudi zdravje je v nevarnosti. Bodite previdni v kupčijah! Rojeni med 22. majem in 21. junijem (Dv°jčki) • Dobro kaže za ljubezenske zadeve. Za opravljanje poslov s pomočjo korespondence in za potovanje je pa teden neugoden. Udejstvujte se samo v najbližji okolici. Rojeni med 22. junijem bi 22. julijem (Rak): Uspehi se obetajo zdravim in bistrim. Aspekti kažejo na srečo v nesreči, življenje je podobno potovanju s prijetno družbo ob lepem vremenu po zelo slabi poti. Rojeni med 23. julijem in 23. avgustom (Lev): Oni iz prvih dni imajo srečo v ljubezni in v družbenih odnosih, ostali bodo uspeli v podjetnosti, če bodo previdni. Rojeni med 24. avgustom In 23. septembrom (Devica): Vse skupaj je videti bolj klavrno, resnih nevarnosti pa ni. Kljub temu ste lahko srečni. Rojeni med 24. septembrom in 23- oktobrom (Tehtnica): Prav primeren čas za sentimetalnosti in za družbene uspehe. Rojeni med 24. oKtobrom ln 23. novembrom (Škorpijon): Zadovoljstvo v materialni vsakdanjosti, toda obvladovanje samega sebe je na mestu, zaletel osti utegnejo imeti hude posledice. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom (Strelec): Primeren čas za uspehe v družabnem in ljubezenskem življenju ter za ublažitev nasprotja z bližnjimi osebami. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem (Kozor°g): Srečen teden, napredujete lahko, ne da bi se preveč trudili, primeren čas tudi za oddih in za razmišljanja. K. B. Astrologi o novembru 1940 Ponovna konjunkcija Saturna in Jupitra s svojimi posledicami Ljubljana. 2. novembra. že v astrološki napovedi za oktober smo opozorili na konjunkcijo Saturna in Jupitra v sredini Bika ter ugotovili, da je konjunkcija kritična za vse. ki so rojeni med 1. in 10. februarjem, med 1. in 10. majem, med 1. in 10. avgustom ter med 1. in 10. novembrom. Vsem v tem času rojenim sta Jupiter in Saturn v sovražnem aspektu s Soncem, kakor je stalo ob rojstvu. Zaradi tega jim pretijo pravde, ločitve, diference s tovariši in družabniki, konflikti v zakonu, težave v odnosu do predpostavljenih in do oblasti, denarne izgube itd. Konjunkcija bo učinkovala v tem smislu za rojene v zgoraj navedenem času do aprila 1941. K tej napovedi je treba zdaj dodati, da se bo konjunkcija Saturna in Jupitra ponovila in bodo zaradi tega pod kritičnim učinkom konstelacije ne samo rojeni v zgoraj navedenih dneh. temveč bodo imeli kritično dobo tudi rojeni med 10. in 19. februarjem, med 10. in 21. majem, med 23. julijem in 23. avgustom ter med 24. ok- tobrom in 22. novebrom. Tudi za te se začenja kritična doba, ki bo dosegla vrhunec spomladi 1941. Kritični vplivi konjunkcije se bodo ublažili šele okoli božiča 1941. Jupiter se torej ponovno združi s Saturnom, potem pa se nekaj časa nahaja med Saturnom in Uranom. Meseca maja 1941 se Jupiter osvobodi Saturna in Urana, toda Saturn se približa Uranu in oba ostaneta skupaj do božiča 1941. S ponovno konjunkcijo Saturna in Jupitra so ogrožene osebe v zgoraj navedenih rojstnih datumih, ki nimajo še izgrajenega značaja in tudi ne utrjene eksistence, urejenih gTnotn;h rezmer in so rahlega zdravja. Za vs: te bo prihodnja pomlad izredno kritlčra. zato jih že zdaj opozarjamo na to dobo, ki bo lahko usodna za tega ali onega izmed prizadetih. 2e zdaj naj si urede življenje tako. da na vrhuncu kritične dobe ne bodo v usodni zagati. S poznavanjem svojega horoskopa bo vsakdo izmed prizadetih laže kljuboval vsem kritičnim učinkom. Romantičen vlom iz ljubezni in maščevalnosti Zopet nesrečne Ciglence — Najdba vodnjaka — Ne vlomilec — vlomilka Maribor. I. novembra V slovitih Ciglencih se je zopet odigral kriminalni primer, ki išče s\x; par in ki bi utegnil izborno služiti pisatelju izvirnih naših tragikomedij. Pri Rozi Bračko, 72 let sten posestnici ▼ Ciglencih je bil izvršen vk>ir, ki kot tak ni nič posebnega, a izredna posebnost je namen tega vloma. Vlom se te izvršil v odsotnosti obeh žensk: pri Bračkovi se v hiši namreč nahaja tudi njera vnukinja Rozina EMinšek. Obe stanovalki sta bili na veselici pri Sv. Martinu — torej ugod- na prilika za to, da sc doma vlomi v stanovanje in od tam odnese cela zaloga blaga in 5000 din. Za vlom so služile lestve do odprtine v strehi, skoz* katere- se pride v hišo; tu pa je bilo treba s silo odpreti vrata od stanovanj, znotraj pa 7opct s silo odpirati zaklenjene omare in shrambe. Za take posle je treba imeti živce in veliko praktične sposobnosti izvežbanepa Vlomilca. Ampak tukaj slučajno ni bno vlomilca, bila je namreč — vlomilka. Da, vlomilka, pa kakšna! 24 Kadar kupujete mislite na to, da samo NTVEA vsebuje o k r e p č e-valno sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NTVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NTVEA prodira globoko ▼ kožne luknjice in krepi kožno staničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna in bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu. NAJLEPŠE ČTIVO! Rauffen. Klabumd Raoljen. Zgodbe brez groze Piotr - Raspu t in Crna volna Thompson £/|/JfQ Majer/ava Broširana knjiga: din 10,-Vezana knjiga: din IđL- Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 5 Ko sta se ženski vrnili domet, sta našli po sobah vse narobe. Večina boljših oblek m perila in cek> posteljnine je zmanjkala; z vsem tem pa je šlo tudi 3000 din, shranjenih v zavitku med obleko. Čudno in sumljivo pa je bilo, da je nedotaknjen ostal denar (200 din), srebrna ura in drugo, kar vse bi bil vlomilec brez truda lahko vzel s seboj. Ponovno že smo glede kriminalitete v Ciglencih opozarjali i, da mora biti orožni-ška postaja za te kraje posebno dobro izbrana — nekakšna elita med orožniki. Potreba take posebnosti sc je izkazala tudi v tem primeru. Izsledili so še eno presenečenje: tatvino je izdal vodnjak. Do, pravi vodnjak: 32 m globok. 4 m širok, a v njem je bilo za 2 m visoko vode In v tej vodi je plavala cela tatvina, kolikor je ni bilo že na dnu. Ta posebnost je dala še posebno misliti in sklepati. Ce bi se biio iz početka mislilo, da je bil vlomilec pn »delu* moten in da zato ni utegnil več s seboj vzeti denar in uro, pa je ta »shramba« ukradtnega blaga v vodnjaku glasno opozarjala, da vsega tega ni napravil ne vlomilec in ne kak navaden tat — torej .da sfploh ne gre za pravo tatvino, ampak —? Ampak — zdaj se je stara Bručkovka spomnila, da je že dva dni poprej v hiši nepričakovano zalotila Baumanovo Zofko, hčerko posestnika od Sv. Martina Toda da boste razumeli povod tega obeska z zvezi z vlomom in dozdevno tatvino, je treba od kriminalne poti kreniti na z zevajočimi prepadi obdano stezo ljubezn.. Prav nesrečne ljubezni, "skoro bi rekli že tragične ljubezni. Bračkovka je imela svojčas pri sebi re-jenca, Stanka Šešerka. Se pred dvema letoma je živel pn njej. Pa se je zabubil v Baumanovo Zofko. Velika, srečna iiubezen je bila to. Kar na poroko sta že mislila. Toda tej naimeri zaljubljencev ae je uprla Bračkovka. Vzrok je tu postranska stvar. Ta odpor je bil tako resen, da joje Stanko popihal iz hiše in sc preselil v hišo svoje neveste. Svojčas je bilo kaj takega tudi drugod proti dobrim običajem, pa moj Bog, kdo se danes tudi že na kmetih še zmeni za take stare svetinje. V tem primeru se je nemara baš to maščevalo nad obema S fantove preselitvijo se je namreč nad Baumanovv hišo naselila tudi štorklja in Zofka je porMa mlada mati, še predno je z otrokovim očetom stopila pred oltar. Med tem se je med Bračkom ir Baumanovo hišo nekaj spredlo, kar je sonce srečnega para tako zatemnilo, da ie začel Stanko svojo Zofko pretepati in se je preselil nazaj v Bračkovo hišo. To pa ;e bil strašen udarec za nesrečno Zofko. Njene trpljenje lahko primerjamo z višino njenega izrednega načina maščevanj* nad nezvestim Stankom in staro Bračkovko ki se je tako upirala svojčas resneml nan.enu obeh zaljubljencev. Najprej »e poskusMa odnesti iz Bračkove hiše Sešerkovo obleko. To je bil namen njenega obiska 2b oktobra, ko jo je zalotila stara Bračkovka Tedaj se je rui:la obleka v vinogradu Dva dni pozneje pa se je odločila za zgoraj opvr vlom in navidezno tatvino. To ;e šlo očividno na račun njene maščevalnosti napram Brač-kovki. Reva! Toliko razmišljanj, toliko skrbi, toliko truda in tveganja, pa je dosegla baš nasprotno, kar je nameravala, a zraven še posledice tega vsekakor romantičnega vloma. AJi ni nikogar v cel' župniji sv. Barbare, ki bi te tri ljudi spravi1 skupaj? Postani in ostani član Vodnikove družb el Za nov gasilski dom Litija, 2. novembra Sedanja orodjarna litijskih gasilcev — ki so mimogrede povedano najstarejše društvo v litijski gasilski iupd — ne zadošča več novini potrebam. Res da je na lepem prostoru, saj stoji tik župne cerkve na Glavnem trgu. vendar tam orodjarna nima, prostora za razmah. Ze več let ovirajo tesni prostori gasilce pri delu. Pred leti bo razni odbori poskušali najti sredstva in prostor za novi gasilski dom. Vršile so se obširne debate na občnih zborih, pa tudi v raznih gasilskih družbah. Vsak pa je pač vlekel na svojo stran, eni so ga hoteli imeti v Litiji, v drugi na Frtici, tretji v Gradcu. I>o odločitve pa ni prišlo. Sele sedanji upravni odbor, ki mu načel uje mladi društveni delavec agilni mag. p h ar. g. Darko Brili, je napravil v tem vprašanju odločen korak naprej. Pred dnevi so se odloČili za stavbišče poleg Save pod litijsko ljudsko šolo. Prostor je precej velik ln bodo imeli gasilci dovolj prostora, da se razmahnejo. Upravni odbor gasilcev je dal izdelati že tudi potrebne načrte in gasilci zatrjujejo, da bo novi litijski gasilski dom eden najlepših v vsej dravski banovini. Upravni odbor je uvedel že nabiralno akcijo za stavbni fond. Veselični odbor litijskih gasilcev pa bo tudi s svojimi močmi pripomogel k povečavi stavbnega fonda. Jutri zvečer, bo na Stavbah velika gasilska družabna prireditev s pestrim sporedom. Izkupiček naj pripomore gasilcem, da pridejo čim preje do novega, res potrebnega gasilskega doma. Prepričani smo, da bo vsa Litija podprla stremljenja naših vTlih voj-šcakov sv. Florijana, ki so vedno pripravljeni, priskočiti bližnjemu na pomoč. »Pomoč za pomoč!« Inserira'jte v „SI. Narodu" ! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej- Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. <5a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — popustov za male oglase ne priznamo. najlepših vzorcev ima v zalogi ^ViiSVO SEVER — Marijin trg z. iS f WlJ Na želJ° Vam zavese tudi zaSijemo ln namestimo. Beseda 50 par Davek posebe) Najmanjši znesek din l*K\OVKSTNA VINA cei pristno žganje si nabavite ->o siedečih konkurenčnih cenah Rizling liter din 12.— srbsko > 1 12.— cviček 1 > 12-— renski rizling > > 16.— zemunska žilovka » dingač > vinski mošt rdeč > jabolčnik » Z g a n j e : Tropinovec liter din 40.— slivovka > > 46.— brinjevec > > 50.— in vsa druga žganja po nizki ceni! Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nnsl Vfinka Vulpnič, Ljubljana Sv. Petra c. 38. 2487 > 20.— > 16.— > 12.— > 6.— a ■ 9 m - a * a m_m_m Posložite se tnalih oglasov »Slov. Narodu« ki 90 najcenejši! 50 PAB ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska e. 12 ln Frančiškanska ul. 3. 4. L. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R S S K E B Sv. Petra cesta 14 MREŽE ZA POSTELJE lobite najceneje v Komenskega ulici 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 2435 TAPETNIŠTVO FTabjan, Igriška ul. 10, vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 ■KLIŠEJE. i no JUOOG-RACIKA ■ POSEST Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek «*.— din ARONDIRANO POSESTVO 5 johov z gozdom, nova hiša in gospodarsko poslopje se proda. Ponudbe poslati do 10. novembra lastniku Janezu Brezniku, Kicar 141. Ptuj, ki daje natančnejša pojasnila, 2500 KJLk Seseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. tn od *&8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 4. novembra. — šolnina najnižja. Največja strojepisnica 3 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15., tel. 43-82 2460 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA enega, ki zna delati na >aus-putz« stroju in je nekoliko vešč prikrojevanja, ali pa dela popravila zraven >auspucanjarvi «m«*cr i o kazalo, da bo zaradi vremenskih neDrilik zastalo tudi delo na pokopališčih. Zato ie bil včerai vsak — ki ni bil na pokopališču že prejšnje dni — prijetno presenečen ker so bili skoraj vsi grobovi zelo skrbno urejeni ter okrašeni. Vreme ie bilo včeraj prizanesljivo, da so se lahko na pok pa-liščih zgrnile naivečie množice ljudi Največji promet ie bil na našem centralnem pokopališču, pri Sv. Križu. Velika Ljubljana ima zdai več ook^D^lišč. a ori Sv. Križu se zbira i o večje množice kak r na vseh drugih pokopališčih skupaj To ie že pravo mesto mrtvih, od leta do leta večje in v?ako leto o vseh svetih ie tudi na njem živahnejši promet, ki povzroča že resne prometne Drcb'eme. Promet ie bil živahen že prejšnje dni. naiživahnejši je pa bil seveda včeraj. Dopoldne ie tramvaj zmagoval naval množic, kmalu popoldne se ie pa izkazalo, da tramvaiski vozovni park še ni oorav je tramvai prepeljal rekordno število robnikov, so bili vendar pešci v večini H~>ja je bila letos nekol'ko o'ajšina. ker so bile poti suhe in ker se ljudem ni bilo treba bati na cestah tako številnih avtomobilov kakor oreišnia leta Zdi se da je bilo že leto^ tudi mani kolesarjev. Ze od 14.30. torej dobre pol ure orcd začetkom slovesnosti so se že prelivale na vseh poteh pokopališča goste množice ljudi Večina grobov ie b'la že okrašenih čeprav so ljudje še popoline prinašali cvetje. Vendar se ie ma sikomu zdelo da so bili leto? grobovi okrašmi mno^o boli skromno kakor oreišnia leta Zelo redki so bili draii venci, najbrž zato ker le*o na od'v»-jale no stopnicah na iužn: strani. Na stopnicah pred spomenikom »Janeza« ie bil položen prekrasen venec, ki so ga poklonile skupno organizacije na^ih bojevnikov, dobrovolicev. rezervnih oficirjev in vojnih invalidov. Tu ie bil položen tudi velik vene'- komandanta divizije V kostnici na galeriji ob nišah koroških borcev je bil položen venec Legi i e k reških borcev. Ob 15 so se zgrnile velike množice ljudi pod velikim križem Redarji, k. prehoda niso mogli zapreti zaradi velikega prometa, so imeli mno;o d j'.a, vendar je treba priznati, da so bili ljudje disciplinirani. Molitve duho\ ščine so se zač :le z malo zamudo. Pevci člani združenih moških pevskih zborov Hubadove pevske župe so prvotno nameravali z peti tri žalo-stinke; časa ie pa bilo malo. ker so morali hiteti k skvesnosti ob vojaški kostnici, zato so zapeli (pevovodja M. P.emlč) le Jelenovo »Usliši nas Gospoda in Prelov-čevo »Poliana toži«. Slovesnost ob vojaški kostnici je bila letos še posebno lepa Oreanzira'a jo je Zveza bojevnikov Udeležba zastopnikov organizacij in oblasti je bila lena. posebno je oa slovesnost še povzdignila številnejša častna četa ki ie prispela letos prvič na vojaške grobove s polkovno zastavo. Med številnimi zastopniki, ki so se zbrali ob stopnicah kostnice ie bil tudi zastopnik vojaške oblasti general F Janež, bana je zastopal nač Hubad mestnega župana mestni svetnik Lukež Zveze bojevnikov ie zastopala korporativno uprava s predsednikom Ratejem na čelu. številno zastopstvo ie poslalo tud. Udruženje vojnih dobrovolicev na čelu s prof E Turkom, prof Jerasom in drugimi, dalie rezervni oficirj-: rJanušič Horn in Gregonč). Udruženje vojnih invalidov (M Stefe. Mlekuž) Legija koroških borcev in združeni organizaciji Koroški in Maistrov- borci Častno je bilo zastopano tud Združenje rezervnih ood oficirjev. Ob kostnici so se zbrale izredno številne množice, ki so oa lahko vse sledile slovesnosti ker so bili instalirani zvočniki Ko le prišel b kostnici s svojim sprem- stvom škof dr. G. Rozman ie vojaška godba zaigrala v uvod slovesnosti žalostinko. Množice so med tem obmolknile po obširnem pokopališču ter so zbrano poslušale. Cim so utihnili žalni akordi, so pevci zapeli »Vigred se povrne«, pesem, ki vedno seže tako globoko v srce. Potem je pristopil k spomeniku na stopnicah škof dr. G. Rozman in spregovoril o minljivosti vsega posvetnega naglasuioč. da smo v grobovih vsi enak:, na i si nas ločijo v življenju še takšne razlike Govoril je tudi. kako nesmiselno propadajo z ;pet človeška življenja v novi voini ter kako nesrečno si človeštvo ureja življenje Po govornikovih besedah se ie oglasila iz zvočnikov molitev. Potem ie za trenutek zavladala tišina in oo kratkih pove iih za-grmela salva v počastitev mrtvih bojevnikov Zadišalo ie po smodniku in kakor v podkrepitev razpoloženia. ki se ie budilo med navzečnimi živimi bojevniki ie zado-nela ena nailepših sloven k'h nosmi ta1:o čudovito preprosta, a vedno pretresljiva — »Oj, Doberdob.. .« — Slovesnost ie ken-čala vojaška godba s turobno žalostinko. Začelo se ie mračiti in pokopališče se je naglo praznilo. Na tramvajskem postajališču se je kmahu pokazalo, da nismo več med mrtvimi; razvila se ie nenavadna bitka za vstop v tramvajske prostore. Celo dolgo uro so ljudje naskakovali tramvaj in nekateri, ki ne znaio rabiti komolcev, še deli časa. če se že niso orei raje zaupali svojim nogam. Vendar je šlo v glavnem vse po sreči, kar ie v veliki meri zasluga policije in tramvajskih uslužbencev. Pred spomenikom blagonokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia v Zvezdi je snoči zagorelo mnogo svečk, ki so lepo razsvetljevale mogočen spomenik. K vznožju spomenika so rame organizacije, tako Preporod ovci. Zveza Maistrovih borcev in koroških borcev položili lepe vence, a prav tako tudi mestna občina venec s trakovi v belozelenih barvah na podstavek za venec. Stare notnafilMilvfcstl na pokopališču Včeraj je bilo pri Sv. Križu okrog 50.000 ljudi Največje pomanjkljivosti Naše pokopališče slovi, da ;e vselej o Vseh svetih zelo skrbno in lepo urejeno ter da je spričevalo o globokem estetskem čutu in srčni ormki naših ljud' Prav zaradi tega bi se ne smeli sprijaznit z nekaterimi grobimi pomanjkljivostmi k' bi jih pokopališka uprava lahko odpravila. 2al, da jo na to moramo še opozarjat . Ni malenkost, če se na enem samem pokopališču na praznik mrtvih zoere več de-settisoč ljudi. Računati smerm da jc bik) včeraj pri Sv. Križu okrog 50.0 ljudi. Popoldne so se valile skozi vhoena vrata neprestano več ur množice ljudi, ki so lahko takoj pri vrat:h naletele na eno izmed značilnih poman jk'ji vosti na:egr. pokopaliČa: tam so nakupičeni razni betonski izde.ki, ki jih menda prodaja pokopali ka uprava. Morda je potrebno iz propagandnih razlogov, da se obiskovalec pokopališča takoj zaleti vanje, iz prometnih in estetskih razlogov pa ne nv remo zagovarjati tega skladišča tik ob najživahncj-u poti. Razen tega je tam še vodnjak, menda edini na vsem prostranem pokopališču. Ne moremo reči, da je vodnjak nepotreben, saj bi jih bilo treba še mnogo već in vsaj v spodnjem delu pokopališč*! bi naj bil vsaj eden, da bi ljudem ne bilo treba nositi vode za cvetje po cel kilometer t'a'cč. Toda tu je Črpalka vodnjaka sredi poti in daleč okrog se raz-teka voda ter razmaka pot. da ljudje mešalo bkito. Vodnjak najbrž nima odtoka. Potrebno bi bilo le. da bi narediH ob njem ponikovalnico in zadeva bi bila zadovoljivo rešena. Kazalo bi pa tudi. da bi črpalko postavili nekoliko bolj ob strani. Kakor rečeno, na pokopališču bi bilo potrebno več vodnjoikov. če že ni vodovoda. Trdno smo prepričani, da b pokopa! i-ka uprava ne prišla na boben, če bi izdala nekaj svojih lepih dohodkov za take pre-potrebne naprave. Ni lahko govoriti v isti sapi o pokopališču in stnanišču. toda prisiljeni smo. Stranišče na našem pokopališču je velika sramota, ki je pač ne more več nihče skrivati. Cc govorimo, da je včeraj obiskalo pokopališče okrog 10.000 ljudi, je treba računati z živimi ljudmi. Ne le iz estetskih razlogov, da bi ljudje ne bili prisiljeni po- stavljati otrok za nagrobnike in da bi se ne cedila nes.na:;a iz stranišča na pot, temveč tudi iz zdravstvenih je potrebno, da končno že sezidajo primerno, dovolj veliko, zdravstvenim in estetskim zahtevam ustrezajoče stranišče. Sedanje stranišče je ob poslopju pokopali :ke uprvrve nasproti cerkve. Za silo lahko ustreza le ob navadnih dneh, ko ni na pokopali "ču razen redkih obiskovalcev in pokopa lških uslužbencev7 nikogar, nikakor pa ne. ko je tam več ljudi. Včeraj so se dogajale zaradi tega zostare!cga in tesnega stranica čudne reči in ni mogoče govoriti o nj'li. 0! ^vek se samo čudi, da Ljubljančani nvmo trpe takšno javno sramoto, saj se ven !ar prištevamo med kulturne ljudi. Vedeti bi morali, da so stranišč* navadno najzgovornejše spričevalo kulture; v našem primeru skoraj nič manj kakor nagrob-n:ki. Naštevamo le največje pomanjkljivosti na:ec!a pokopališča Ne smemo vsekakor opozoriti pokopa1 iške uprave da <*o tudi tisti kupi odpadkov, papirja, plevela in sploh nesnage tik ob grobov'h in poteh groba žalitev estetskega ćuta T": se ponavlja leto za letom, da se kupič;jo ob poteh :n tu in tam cč}o na zapoSčrniO gomilah kupi smeti, papirja m plevela. Liudem ne moremo zameriti, da kupičijo nesnago, kjer pač najdejo prostor, ne moremo pa odpustiti pokopališki upravi da n*1 postavi n« primernih prostorih košar al' kakršnih koli primernih posod za odpadke Takšne posode za odpadke bi bile potrebne stalno na pokopališču, posebno pa o Vseh svetih. Da bi ne bil žaljen pietetni čut, je prepovedano stopati na grobove. Toda pie-tetn; čut žali še marsikaj drugega. Kupi odpadkov nedvomno rudi in še marsikaj, o čemer niti ne upamo govoriti. Nikakor pa bi se ne smelo dogajati kaj takrnega, kar smo opazili včerai sredi pokopališča pred Krekovim spomenikom. Neki obiskovalci so našli v spomeniku primerno ozadje, da jih je prPo^nosrni fotograf fotografiral. Številni ljudje, ki so videli ta prizor, so se ogorčeni vpraševali ali se smejo sejmski običaji razširiti tudi n« pokopa1 išče. Žalna spsmlcdca svečanost S:!oIa I na Taboru Tudi letos se je Sokol I na Taboru oddolžil spominu svojih pokojnih bratov in sester z žalno svečanostjo, ki je bila včeraj popoldne v veliki dvorani na Taboru. Pročelje dvorane ie bilo okusno ok.ašeno s ČTnimi draperijama in zelenjem. V sredini odra je bil krasen lovorjev venec ovit z državno trobojnico in žalnim trakom, pod njim pa je stal na visokem podstavku sokol, na obeh straneh pa sta bila napisa s srebrnimi črkami »Svetlemu spominu pokojnih bratov in sester, c Udeležba članstva je bila izredno lepa, dokaz, da taborsko članstvo posveča vso pozornost svojim bratom in sestram ter svojcem, ki so med letom za večno zapustili skoloske vrste. Žalno svečanost je otvorila godba Sokola I pod vodstvom br. Verija Svajgarja, ki je zaigrala v srce segaj očo žalno koračnico »Duši padlega borca«. Zatem je stopil na oder član društvene uprave brat Stane Flegar, ki se je v lepem pietetnem govoru spominjal pokojnih bratov in sester. Med drugim je govornik izvajal: »Spominjamo se vas ki ste pred 32 leti stali ob zibelki našega društva. Prvi ste spremljali nebogljeno dete z materinsko presrečnimi željami tople ljubezni. Prezgodaj ste nas zapustili in legli v prerani grob. Naši spomini hvaležnosti so posvečeni vsem tistim sokolskim delav- cem in delavkam, ki ste žrtvovali svoje moči v Sokolu I v letih živahne in tople bratske delavnosti organizacijske izgradit-.' ve našega društva in prve sokolske župe . Ljubljana I pred svetovno vojno, ko smo j vzp ^redno z organizacijo dali Sokolu I duhovno vsebino prosvete in vzgoje. Spomnimo se vseh onih. ki so po svetovni vojni s svojim drobnim delom pomagali pri grad-t nji telovadišča in doma na Taboru. Odšli i so in ni iih več mod nami.* Brat Flegar je j nato prečital imena pokojnih bratov in ! sester in imena svojcev, katerih spomin so navzoči počastili stoie in z enominut"im molkom. Svoj krasen govor je br. Flegar zaključil z besedami: »Upamo, da bodo svetli zgledi naših pokojnih bratov in sester kazali naši sokolski madini prava pota časti, požrtvovalnega dela in disciplinirane složnosti. ki ne zahteva za sebe ne časti ne slave. Spominu pokojnih slava, slava, slava! Vsi navzočni so stoje počastili spomin pokojnih in zaklicali trikrat »Slava«. Godba Sokola I je zaigrala žalni koral iz opere »Zbor menihov«, potem pa je stopil pred občinstvo naraščajnik Miljenko Urbančič. ki je čustveno recitiral Otona Zupančiča »Grobovi tuli i o«, ki ie napravila na vse navzočne zelo globok vtis. Žalni koral godbe Sokola I je zaključil presrečno pietetno svečanost, potem pa so odšli vsi na pokopališče k Sv. Križu, da posetijo grobove svojih dragih in položijo na nje cvetje in prižgejo lučice —at. Koncert domžalske mladine v Litiji Litija. 2. novembra Mladi harmonikarji iz Domžal so se že večkrat prav uspešno pokajali javnosti* Organizirani so v Podmladku domžalske Jadranske straže. Za jutrišnjo nedeljo so določali koncert v litijskem Sokolskem domu. Prireditev se bo začela ob 15. Zborovodja malih harmonikarjev je g. Toni Sameja. tudi Domžalčan, ki usoešno deluje na glasbenem polju. V njegovem zboru sodeluje mladina domžalske ljudske šole. pa tudi ona. ki še ne poseča šole. Najmlajša harmonikarca šteie komaj 4 leta. Glasbeni odsek Pomladka Jadranske straže igra na klavirskih in diatoničnih harmonikah, tako solisti in v zboru. Ker imamo tudi v Litiji šolo in dobro organizirano glasbeno šolo, pričakujejo Domžal-čani. da bo vzbudil njihov koncert pri nas splošno zanimanje. Program ie zelo bogat in pester. Po pozdravu bo zbor harmonik zaigral narodne (Hej Slovani. Kje si so tiste ruž'ce moje, Na planincah sončece sije. Prešmenlana muha in »Jugoslavija oj). Sledil bo duet violine in harmonike (Gozdni valček« Zakai pa so te bele ceste, in ruska narodna Volga Volga). Kvartet harmonik bo izvajal Rožmarin. Valčkovo pesem in id-lomek iz ruske filmske spevoigre * Pastir Kostja«. duet violina in harmonika pa Koračnico in Mornarjevo usod j (serena-do). ter valček: Lepa je ljubezen v p.ista-nišču. Prvi del sporeda zaključilo nar dni plesi s spremljev-aniem harmonike. V drugem delu zaiffra zbor harmonik raio.lne: Regiment po cesti gre. Je bela cesta uglajena. Daj. daj srček nazaj. Po jezeru in Prleško. Domžal C am se bodo predstavili tudi kot pevci in sicer v kvartetu ob spremijevanju kitare (Kje so zdaj časi. mamica in Na zapadu sonce tone). Seilil bo nastop solistov, za zaklirč^k pa bodo zarajali mali parčki. Na k nc?rtu bo sodelovalo okrog 40 malih Domžal cev in Domžalk. Vstopnina je od 10 din navzdol, za deco le po 2 din. predprodaja vstopnic pa bo v nedelio od 10. naorei v Sokolskem domu. Pridite in podprite glasbeno mladino i* sosednih Domžal. škoSja Loka se lepo razvija številna gradbena dela — Povezanost mesta z okoliškimi vasmi Škofja Loka. 1. novembra Treba se je samo povzpeti na ta ali oni okoliški grič in človek spozna, da se Skof-ja Loka na vse strani naglo širi in da postaja vez med mestom in okoliškimi vasmi vedno tesnejša. Skofja Loka. Stara Loka. Puštal, Vincarje in svet ob kolodvorski cesti tja do Trate, so takorekoč strnjena celota, zazidana z mnogimi poslopji. Letošnja gradbena sezona ni bila slaba. Morda ie bila celo živahnejša od lanske. Skrb za prihranke ie marsikomu narekovala, da je vložil denar v svet in si na njem zgradil dom In tako so zrasle na vseh koncih in krajih hiše in hišice in vile in gospodarska poslopja, ki bi jih morda tako brž ne bili dočakali. Pri vsem tem pa ie gotovo, da bi se bilo zidalo še več, da ni pritisnila draginja in celo pomanjkanje materiala. V središču Škofje Loke posebnih izpre-memb ne moremo pričakovati. Tako na Mestnem, kakor na Spodnjem trgu so zgrajene hiše v sklenjenem stavbnem sistemu, kjer bi kvečjemu moglo priti do prezidav. Napredek pa vendarle tudi tu ni izostal. Obnovljeno ie bilo starinsko Marijino znamenje trikot tik Homanove hiše pa je dobil mal park. ki je bil predmet mnogih komentarjev. Do uresničenja načrta, da se tri mestne hiše sredi trga pre-zidajo v eno samo. reprezentativno občinsko poslopje, tudi letos ni prišlo. Pač pa Bmo dobili v Plantaričevi hiši moderno ure j ono urarsko trgovino. V kolikor gre za trga sam. bi se seve dalo napraviti še to in ono. Zlasti mislimo na ureditev pločnikov, ki so ob hišah vseh višin, širin in zmesi. Enotnost bi nedvomno vplivala zelo ugodno. Me=rtni trg bo tudi kazalo nivelirati Hrbet med Pecherievo in Homanovo hišo na drugem koncu ie prevelik. Širina dopušča, da bi se uredil trg v dva d~la: vozovni in cesti5čen in drugi, ki bi bolj služil za izprehajališče. Oba trga krase mnc?a učinkovina po~lopia, so pa med rjimi tudi tika. kakor bi bili hišni posest-n;ki pozabili, da ro hiše njihove. Neka hišna skupnost, skladnost in povezanost bi morala odsevati iz naslonil, ne da bi pri tem trpel zgodovinski moment. Na periferiji Škofje L^ke 9e zida največ v Novem in v Kapucinskem pred-me-tju. Okrog vo'ašnice ie nastala cela 53tn •• fca četrt kier so si izvečine mali li-dje postaviti domove. Kamnitnik je do-b"l cel obroč zeradb. tia do staroloske cb-čine. Ke*r bo soelian v tem delu vodoved. ie zelo verjetno, da se bo v prihodnjih letih zidanje tod še mnogo poživilo. Občina je rasparcelirala in prodala številnim interesentom obsežni prostor med Vojaško in Kolodvorsko cesto pod pogojem, da bo vsak kupec porabil svet za zidavo po dveh letih po veljavni kupni p-godbi. Takisto je razparceliran Mamilovičev svet. kier se postonno dvigajo stanovanjske hi>e. Leno veliko vilo si ie sezidal zdravnik dr. Viktor Kocijančič ob Pokorališki poti. Kapucinsko predmestje ie obnovljeno skoro popolnoma. Lahko bi rekli, da je zdai to med najbolj polepšanimi deli Škofje Loke. Staro J u rman ovo hišo so malone podrli in tik pred vstcwm na kapucinski most ie zgradil Anton Fojkar lep. modem gostinski loki a. Okoliški posestniki sosedje, so prebelili svoje hiše. zlasti pa je pridobil ta okrai z ureditvijo trga pred kapucinsko cerkvijo Staro zidovie z vso navlako so odstranili, nato oa so cesto v mesto razširili in dohod v cerkev preuredili prav lično s stopniščem in domačim rezanim kamnom. Vzporedno s temi deli so se lotili tudi zidovia in cestne tes-u ob cesti v Staro Loko. Cestišče so na široko razširili, maihno lopo. ki ie zapirala pot. so podrli, uredili so pešpot, kar je glavno: to važno križišč treh poti je postalo pregledno in za promet varno. Velik ie napredek Škofie Loke tudi proti Vincarjem. Vincarje spadajo upravno pod škofjeloško občino in so prav vas ob Sel-ščici. tako i zadal za samostanom. Dohod v Vincarie zaenkrat še ni povsem ureien. smo pa na najboljši poti. da v dogled- nom času bo. Del visoke kamenite škarpe s hodnikom za pešce je dograjen, večji del pa še čaka na dograditev. Ni sredstev. Povedati namreč moramo, da je navezana pot na izredno ozek prostor med samostanskim zidom in strugo Selščice. pa pada zato kamenita stena zelo globoko do vode spodaj. V Vincarjih ima svoj sedež tekstilna tvornica Brumen & Thaler. Kakor je bil še lani vstop v vas dokaj neroden, tako je vprav po zaslugi te industrije zdaj izredno lepo urejen. Tvornica je barake odstranila, ob poti so postavili lično ograjo, zemljo so prekopali in zasejali s travo in podjetje je mnogo zidalo. Dozidali so pisarniške prostore in skladišča. Kakor drugod, je tudi v Vincarjih več novih hiš. Se več pa jih bo verjetno, ker gre v prodajo obsežen travnik Anice Leonove. Preuranjeno bi bilo reči, ali bodo zidane tukaj samo stanovanjske hise, ker se zanima za prostor tudi Industrija. Eno pa drži: da se tudi ta vasica priključuje Skofji Loki. Gasilski dom v Škof ji Loki Velika aktivnost glede zidanja se kaže tudi proti Suhi. Vrsta hiš vzporedno s tokom S ore se je že pojavila druga se obeta. Občina deluje, da bi se hkrati z novimi stavbami uredila tudi pot, ki naj bi se izravnala v ravno črto. So pa zaenkrat Se težkoce. Prav lepa je vez mesta s sosednim Pust al om. Od dna Grabna, pa prav do pustal-skega gradu so zvišali cesto, d očim je bil nov, betonski most preko Poljansčice izročen lani prometu. Sokolsko letno telova-dišče se je tako vključilo v mestni, neposredni del, kar moramo samo pozdravljati. Dela ae torej marljivo na povzdigi in polepšan ju mesta, škofja Loka postaja središče vsega javnega življenja škofjeloškega sreza, ki je storil v letu 1927 prve korake k upravni samostojnosti. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1, telefon 41-79 V krasnem filmu Poročnik indijske brigade igra glavno vlogo ERROL FLYNN in OLTVTA DE HAVILLAND Predstave: danes ob 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored (sobota 9. XI. 40.): Karneval na ledu i 9 37 ne in skrite nadloge Maribora Otroci beračijo po mestu — Skrb socialnih ustanov za za pomanjkljiva Maribor, 2. novembra I>a utegne biti mestno življenje tudi precej a. ugačno od tega, ki ga zrejo pred seboj zadovoljne oči, opozarjajo številni siromaki, ki pritiskajo dan za dnem na kljuke in prosijo pomoči. Nimamo v mislih beračev, katerih prosjačenje Je že nekak toleriran privilegij, ampak vrsto ljudi, ki jim je beračenje nujna življenjska potreba, ah pa tudi samo krinka za delamrž-noet. V današnjih dneh, ko res ni za vse dovolj dela in zaslužka, je težko ločiti ene od drugih. Kaj dandanes ne daje vse upravičenosti za iskanje pomoči! Brezposelnost, majhen zaslužek, delanezmožnost. številna družina, zapuščenost. razne nesreče, vsega tega so polne prošnje siromakov In spet je težko presoditi, kje je pomoč res potrebna in kje so prošnje le pretveza. Oblasti so že pred leti skušale v tem oziru napraviti red in izvajati kontrolo s pomočjo listkov, ki jih prosilci dobivajo namesto drobiža in ki jih lahko nato vnovčijo na mestnem socialnem uradu. S tem tri se mesto odkrižalo vseh onih, ki prihajajo v mesto beračit s podeželja in ki kljub budnosti policije nadlegujejo meščane, ki že mestne siromake težko podpirajo. Da temu ni tako. so krivi meščani sami. ki niso doslej pokazali dovolj razumevanja za akcijo mestnega socialnega urada in ki s tem sami podpirajo ilegalno prosjačenje. Številni pros;akj, med njimi ljudje obeh spolov in vseh starosti, postajajo nadležni prav zdaj na zimo. Poudariti je treba, da prevladujejo ljucje s podeželja, ki se vedno silijo v mesto kakor Izraelci v obljubljeno deželo. Prav zato, da bi pomoč uživali res le domači reveži, naj bi javnost podprla predvsem socialno zimsko akcijo mestne občine, ki se letos pripravlja v velikem obsegu. Občina pa bi naj za oddolžitev poskrbela tako, da bo pomoč potrebnim me- ščanom zadostna in pravično porazdeljena ter da se s tem čim bolj omeji beračenje v trumah, ki posebno v zimskem času zbuja med meščanstvom mnogo nevolje. Danes pa bi opozorili še posebej na pojav beračenja otrok. Ne samo, da tad b tem hoteli opozoriti, kako odločno premajhna je skrb za našo mladino, ampak še posebej z ozirom na perspektive v bodočnosti. Beračenje otrok, ki je bilo pred leti v našem mestu bolj izjemen pojav, zavzema v zadnjem času vse večji obseg. Na vrata stanovanj trkajo vse pogosteje mlade roke, posebno številni pa so otroci, ki beračijo kar po mestnih ulicah. Ti niso samo v spotiko domačinom, ampak tudi tujcem, ki se pogosto kar ne morejo ubraniti vsiljivosti mladih beračkov. Seveda so potem tudi vtisi o socialnem, posebej še mladinskem skrbstvu našega mesta negativni. Največkrat je tako. da po stanovanjih in ulicah beračijo otroci, ki do tega z ozirom na gmotni položaj staršev, niso upravičeni. Beračenje prehaja pn nekaterih že kar v navado in neke vrste poklic. V tem oziru zaslužijo ostro kazen starši, ki zaradi lahkotnejšega življenja sami pošdljajo svojo deco na ulico. Teh ni malo in na policiji jih imaj> zabeleženih že za cel register. So to večinoma znani delomrzneži in pijanci, za katere skrbijo njihovi otroci — berački. Doma jih spretno naučijo moledovanja, ki ga podprejo z ganljivimi izmišljotinami o siromaštvu in družinskih nesrečah. V isto vrsto sodijo tudi otroci, prodajalci cvetic, ka so jim uveli šopki le pretveza za beračenje in ki jih zadnje čase opazujemo v poznih nočnih urah tudi že v javnih lokalih. Seveda pa so med njimi tudi re\čki ki jih na ulico poženeta resnična beda in pomanjkanje. Potem so še taki, ki bcrrčijo le za sebe brez vednosti staršev in skrbnikov, ki so po službah ter ne morejo nadzorovati svojih otrok Toda eni kot drugi že iz vzgojnih ozirov ulico po trnki! riarifesržani na zasneženih grobovih Tudi letos je izpričal Maribor globoko pieteto do zaslužnih mož in nepozabnih dobrotnikov Maribor. 1. novembra Tisoči in tisoči Mariborčanov so pohiteli danes na grobr/ve pokojnikov na pobrekih in okoliških pokopališčih. Avtobusi so prevažali ves dan obiskovalce grobov, na katerih je brlelo sc pozno v noč nešteto lučk in svečk. S tem so v tc/kih časih počastili spomin tistih, ki jim dolgujemo hvaležnost in zvestobo tudi po smrti. Maistrovi borci so se zbrali dopoldne na grobu svojega nepozabnega poveljnika generala Maistra in položili na grob lep vence, nakar so počastili tudi spomin padlih borcev na dvorišču vojašnice vojvode Mišica Mariborska šolska mladina je žc včeraj popoldne ob-sula skupno grobišče padlih vojakov z rožami in venci. Sokoli so se pomudili ob grobu carzanskega junaka in ljubljenega staroste dr. L. Pivka, gasilci so polagali cvetlice na grobove umrlih čUinov, delavci so pohiteli na grob trpina Avgusta Kelna-riča na magdalenskem pokopališču. Obiskovalci grobov so obstali tudi ob poslednjih domovališčih znameritih narodnih borcev dr F. Rosine, dr. P. Turnerja, dr Pipuša, dr. Verstov.ška, velikega narodnjaka dr. Medveda, zgodovinarja dr F. Kovačiča, prof. F. Vogla rja, prvega slovenskega novinarja Antona Tomiiča, ki je skupno z dru- gimi za Maribor zaslužnimi možmi pokopan v frančiškanskih arkadah Na pok pali-šcih so bile tradicionalne skupne počastitve s petjem žaN-stink, molitvijo in procesijami. Tudi na starem mestnem pokopališču so obiskovaci grobov počastili spomin še onih pokojnikov, k' s* ostali na tej že opuščeni mrtva ki njivi. Seveda so pohiteli številn Mariborčani tudi na okoIKka pokopališča, predvsem k Sv. Petru niže Maribora, v Kamnito, Rad-vanje in Studence, kjer ie tudi bilo na tisoče obisk0A*a!cev Pred vhodi mestnih in okoliških p- kr>pa'i;č so pobiraM prostovoljne prispevke za dobrodelne m plemenite namene. Že je legel mrak na zasnežena po-breška in okoliška pokopališča, pa je sveže, dehteče cvetje l r< rim lučkami pričalo o plemeni: ;h ču<=r Mariborčanov, k: mj letos v tc/kih ča h :c na posebno n:ctcten in topel način px ettU današnji dan spominu umrlih drag »h i hub'iemh. Pi h valno je ocn n I bre7h:bno obratovanje mestnih avtobusov ki so danes brez najmanjše motnje od pentfa dopoldanskih ur pa do mraka prevaral! tisoče in tisoče obiskovalcev pobre k h grobov Mariborske in oksliške n^vZc* — Kdo ji je ukradel čevlje? Mariji Bračko v Zgor. Kungoti so bili te junija iz podstrešja ukradeni čevlji in 70 din gotovine. Sum je padel na Jožeta Pečarja, ker je na glasu kot prijatelj tuje lastnine in so ga pri košnji videli v ženskih Čevljih. Pečar pa noče nič slišati o tej tatvini na njegov račun. — Nepoznane! vlomilec ln tat. Trgovec Grahorju Viktorju na Fali je bilo vlomljeno v njeno spalnico, kjer se je vlomilec zaščitil pred presenečenjem s tem, da je zaklenil vrat*, do stanovanja. Pobral je zlato uro z verižico in žensko ročno torbo, vse vkup vredno 2500 din. Čeprav je po sobi vse razmetal, vendar glavnega kar je očividno iskal, denarja iA našel. Po sledovih sodeč, sta bila tu dva udeležena, ker se pozna sled bosega in obutega. — Tat zeljnih giav »e — **ce. Marija Kovaćič iz Slov Bistrice je opazila, da ji je nekdo nn njivi pore zal 34 glav zelja. Osumila je BočKa Rudolfa od Sv. Jožefa. IPreiskava ni mogla ugotoviti prijavljene tatvine, ker ima osumljenec tudi sam nji- Vo in zelje. Nasprotno pa se jo ugotovilo. da sta si imenovana dva zelo v laseh in obstoja mod njima Kazenska tožba, pa ni izključeno, ne če gre pri tej prijavi s& maščevalnost. — Priporočljivi birmanski slikar. Letnik Marija in Veršič Ivan, trgovec pri Sv. Lenartu v Slov. goricah sta imela svoje bir- mance v Apačah in v Gornji Radgoni- Pa kakor je to že stara navada, sta kot botra svojim birmancem želela napraviti veselje tudi s slikami. V to svrho se jima je ponudil slikarski pomočnik Hozjan Štefan. Dogovorili so se točno za število slik v enem kot drugem primeru in seveda tudi za ceno Hozjan je od obeh zahteval naplačilo, katerega je tudi dobil. Določen je bil tudi datum izročitve hi odprave slik na našlo«- obeh botrov. Ta dva sta čakala ln čakala, z njima seveda tudi birmancA, toda slik od nikoder ni. Pač pa je namesto slik Hozjan na Veršiča naslovil pismo, v katerem se za naročilo in naplačilo Se norčuje. Ker je Hozjan napravil ob tisti priliki še več takih naročil, je poskrbljeno, da bo Hozjan dobil na pristojnem mestu >spomin« na to birmovanje. _ podporno društvo drž. učitelj iole v Mariboru je začelo v mesecu oktobru nabiralno akcijo za prehrano siromašnih uči-teljiščnikov. Vsi. do katerih smo se s prošnjo obrniti, so prispevali z razumevanjem in velikodušno darežljivost jo. Zahvaljujemo ae v imenu naših učencev vsem g- industrijalcem, trgovcem in privatnikom, ki so prispevali enkratno ali ki so nam obljubili mesečne podpore, kakor tudi onim, ki nudijo našim dijakom dnevno hrano na svojih domovih. Imena dobrotnikov in naklonjeni zneski bo:o objavljeni v letnem poročilu drž. učiteljske šole ob koncu šolskega leta 1940-41. Naj jim bo najlepša zahvala zavest, da pomagajo revnemu, pridnemu dijaštvu. ki sc uči, da bo nekoč po svojih močeh pomagalo naro:u. Prosimo javnost še nadaljnje blagohotne naklonjenosti in podpor. — Društvene n°vice. Redni letni občni zbor Glasbene matice v Mariboru se bo vršil 5. novembra 1940 ob 19 30 v prostorih risalnice I. dekliške meščanske šole v Mariboru (poleg gledališča) Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi izpre-memba društvenih pravil. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrsi pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim ne o m drue občni zbor. ki sklepa ob vsakem številu članstva. — Mestno poglavarstvo — Maribor opozarja vse hiane posestnike in njihove namestnike, da radi nastopa mraza zavaruje vse vo. ovodne cevovode, iztoke, izpla- kovalna stranišča, izpraznijo vrtne napeljave itd. pred zamrznjen jem. Posebno pažnjo je obračati na vodovodne napeljave, Ki se nahaja jo v prostorih, ki so Izpostav i.leni mrazu (na hodnikih, vežah, straniščih. kleteh itd.). Okna in vrata na istih je zapirati. — Ljudska unJverjB y Mariboru. V ponedeljek 4- novembra bo predaval univera. docent, dr. Anton Ocvirk o temi »Pisatelj in družba«. Prikazal bo na mnogih zgledih iz domače in evropske literarne tvornosti važen problem o nosno ustvarjalca do družbe in družbe do ustvarjalca in razčlenil bo vplivne sile, ki krožijo med mirna v idejnem, snovnem in oblikovno-stil- nera pogledu. — Zdravniška dežurna) služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrsi v neodložljivih primerih in odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 3. novembra 1940 dr. Potrč Otmar, Maribor, javna bolnica. Tržaška cesta 13. — poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Bogomir Bezjak, knjigovodja, in Štefanija Levak, zasebnica, Melj-ska cesta 5; Anten Pirth, mestni iztirsevalec, in Ivana Grabe r zasebnica, Kosaki 21; Vladimir' 2uraj. trgovski pomočnik, in Ana Kramberger, zasebna uradnica, Aleksandrova cesta 14; Franc Vauda, posestnik, ha Štefanija Bezjak, služkinja, od Zg. Sv. Kungote; Rudolf Oresnlk, tovarniški delavec, in Ljudmila Kortnik. tkalka, Po-čehova 7; Franc Jeze mik, trgovski pome- ne bi smeli ndkdar n opravkih! Kakšna bo bodočnost teb otrok s in kakšno vlogo bodo nekoć igrali v ele veski družini, ae ne da predvidevati v vse? obsegu. Okolica, v kateri doraačajo, jih ž zdaj pripravlja za poznejše življenje, ki p. ostane na sedanjih temeljih. Družba kiju: sedanjim oblikam socialnega mladinske r skrbstva ne bo mogla odpraviti zla prav in namišljenih siromakov, ker to zlo otroci vedno znova dorašča. Dejstvo, ki ■ jih poslužujejo otroci-berači, da vzbuja čim večje usmiljenje in radodarnost, s grajena večinoma na laži in pretvarjanj1 Raste pa v njih zavest, da se da prav lah ko živeti brez dela na račun tuje lahke vernosti. Ta zavest se z leti ie krepi i ko bodo otroci s ceste dorasli, bomo i imeli novo generacijo potepuhov. Vemo p tudi, kako vplivi takega življenja tira se nedozorelo mladino v kriminal. 2e ugled našega obmejnega mesta, £• bolj pa nesrečna usoda otrok zahtevati da o bi p s ti in vse socialne ustanove načne jo in končno tudi rešijo ta problem. > mariborskih ulic morajo izginiti skupin mladih beračev in prodajalcev cvetic! Po licija bi naj kretanje omenjenih otro! strogo nadzirala in vsak primer tudi tc meljito raziskala. S tem bi končno prisl do živega tudi zanikrnim staršem in skrb nikom. Prvo besedo pri nadaljnji vzgoji ir preskrbi teh otrok pa bi naj imele sodal ne javne ustanove, posebno one, ki imajc v programu mladinsko skrbstvo. S tem z: 2± bi opozorili, kako potrebno bi bik za nase mesto večje število otroških dnevnih zavetišč in dečjih domov, posebno SV na periferiji mesta, kajti tam so primer: zapuščenih otrok najpogostejši. S smotrne akcijo, ki bo nudila otrokom s ceste pomoč in vzgojno oporo, bomo obvaroval tudi sami sebe vseh neprijetnih razočaran v bodočnosti. —°b— čntk, in Julijana Brumec, krojačica, Bin spielerjeva ulica 17; .Franc Pristof, trgovski pomočnik, in Roža Stojnšek. kuharica Praprotnikova ulica 1; Franc Gcmzi, kleparski pomočnik, in Antonija Suster, pre jI ca, Meljska cesta 59; Ivan Turk, delavec, in Marija Korošec, tovarniška delavka. Krčevina Aeksandrova 27; Rihard Bibič, strojevodja di'žavnih železnic, in Irma Fifolt: Artur Cesar, skladiščnik, in Adol-fina Kimes\venger; Josip Majcenovič, pl-v v? miški delavec, in Angela Jurgec, Pavel šlamherger žeeznJča-* v p~k.. in Doroteja Koren; Ferdinand Ogner, pipičar, Voj°-."niški trg 3. m Ana <"*erič, posestniška hči, Pobrežje: F.anc Benko čev^arsk-mojster Tvrieva ulica 4, in Helena Bonski, kuharica, Pobreska cest^ 6; Ivan Kr*t-n^k. mizarski romočnik in Marija Kuster, bivša tovarniška delavka, Tezno; Ot~n Gradišnik, kno-pe^ater. Dalmatinska ulica 36 in Marija VisoČnik prodaja ka. Tezno; Franc Prevorčič mizarski pomočniK, in Teiezia Kopše, poeestnLška hči. Tezno: Valtem C .ttlicb, nameščenec nemških državnih z- U~:;nic, in Jožefa Kusrler; Frane Fras. rr.;. ;nik in Terezi ia Irgolic; Avsrust čela, n^šar, ui Kristina Muhič, delavka Bilo sre!no! — Zaradi nesrečne ljubezni v smrt. V Rušail so naJli v postelji vsega kivavega mrtvega 22'etnega L/eopol .n<->cra obroka, se mu bodo na neplačani dolini zne*«»k računi flr* obr^M in st»*o-gkl za prisilno Izterjavo, ki se bo izvrši1 c-po gornjem roku — Ukradel je den^r za — pijančevanje. Me-^ričn Antonu. posestniku v Dežnem pri Poljanah, je bilo iz omare ukradenih din 300 Tatvina je Lila izvršena tako da ee 1e videlo, da mora niti f^ H kskSen vet'-*-r>r* 7r»a.nec v t**i riši "Pa -»e «»*-ori1r»r tudi «5^.Tn nre^1"' za pravilno s'eH sotn? ravno n*nj. nn £~**nrja Franceta Priv^č fi je namreč preko mere dobre knniijc" ln kar je Se rrecr?tn!o. pa je vp^r^Ml zn trgovino. Svoj greh je brez posebnih ovir priznal. — žrtev snežne^s plaza je postala flo-ferieva žena Antoniia Kuzminova. stanujoča v Praprotnikovi ulici 17 v Knšakih Ko je šla mimo hifie stev 3 na Slomškovem treru. je zgrmel <« strehe nanio snežn plaz. Kuzminova ie obležala s poškodbam: na desnici in na hrbtu Policija ie lastnic^ hise o\'adila. ker ni bilo na nisi nanrave ki bi snee: zadržala, pa tudi cest'šče ni bih proti sr-efnim plazom zavarovano. — Torti delo »na $terl« za živet — »n-•marstvo. Berič Matija je sicer vinlčar v ŽeHavclh. pa rad tudi ie kaj postran zasluži z čevljarijo. Zdai so ra Izsledili da dela tudi na takosv. »šteri« (delo v hiš naročnika). Med drugim Je pri Kramber- gerju v Gočovl napravil več parov čevljev, a vse to le za živež, in ne za plačilo v gotovini. Kljub temu je prijavljen zaradi au-^marstva. — Ml smo le ponovno opozar-iali, da treba tu napraviti nastalim raz-neram primeren red, pa kot vidimo, bo reba Se resneje obravnavati to vprašanje. — Kar kraško al je zbral za kurjavo. :udl Jo»ip, pos v KoSakih ima vini carja /ana Novaka ki je zagrešil to neumnost. %m je brez vprašanja in gospodarjevega ovoijenja enostavno posekal staro hruško a si napravi nekaj kurjave za zimo. — Ordo Je, ee reve* reveža okrade! To e treba zopet z lavno grajo ponoviti v slu-aju Ivana Brezarja. hlapca pri Grbacu • Peklu. Brezar je namreč svojemu tova-dS«, Knupležu. ki služi istotara, ukradel ar ie skoro novih čevljev. Brezar nam-eč naravnost boleha na tatvini in se mu ič ne smili, tudi če okrade reveža. — Dvomljiva obdolžite v tatvine, živku vanu, ekonomu v Hrastovcu je zmanjkalo eč komadov boljše obleke v skupni vred-oatl din 1300. Tatvine je osumil dva de-avca iz Hrvatske, katerima da so bile razbere pri 2ivku znane Ker sta osumljenca ned tem odpotovala in se vrnila domov, sc Mle potrebne obsežne poizvedbe za njima 'e le ko sta ae vrnila domov, se je ugo-ovilo, da je bila obdolžitev tatvine predalo oprta na verjetnost. Obdolžena Kramar Jakob tn Smiljan Juraj odločno zani- ata, da bi b: . zagrešila nepošteno de-anje. — Prometna nezgoda se je pripetila na 11 a vnem trgu. Neki osebni avto je podrl 'elavca Vinka Dvorsaka. stanujočega v Tezenski ulici 12 na Pobrežju, ki se je pe-jal na kolesu. Dvoršak si je pri padcu poškodoval roke, pa tudi kolo je močno poškodovano. — Spet ukradeni kolesi. Zidarju Josipu Kosu iz Taborske ulice 8 je izginilo izpred ieke gostilne na Trgu svobode 900 din vredno kolo awr>« »Astoriac z evtd. štev. 2-162657. Tre mu vajencu Gustavu Vrečku. stanuje mu v Betnavski ulici 1, pa je izginilo izpred neke trgovine v Slovenski uhci 1200 din vredno kolo znamke •Stever« z evid. štev. 2-127245. — Celo napisne table kradejo. V Orož-novi ulici 10 so v pretekli noči še neznani in neizsledeni zlikovci ukradli napisno tablo in ima brivski molster Štefan Stojnšek 600 din škode. Za drznim tatom poizveduje policija. — Vsak dan nesreče. V delavnicah državnih železnic je padel kos železa 23-let-nemu Ivanu Hrastniku na desno nogo ter mu jo zmečkalo. V Železničarski nabav-lialni zadrugi je padel sod vina na noge 25-letnemu natakarju Ivanu MatjašiČu. ki ie dobil težke poškodbe na nogah. 19-letna tkalka Julka Rašičeva je padla med delom tako nesrečno, da si je poškodovala desno nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. — Težka prometna nesreča se je pripetila na Kralja Petra trgu. Neki osebni °vto ie očividno zaradi prenagle vožnje podrl dva kolesarja ter zavozil v neki moto--ikel. Oba ko^saria stp obležala s poškodbami na nogah, dočlm ie motociklistu ni nič hTde«ra nrinetilo Na kraj prometne nesreče so pribrzeli mariborski reševalci, ki so posestnkovo ženo Frančiško Belo-glavčevo od premih v splošno bolnico do-čurn s drugo irtev Ferdinanda Petka ■ Tezna odpeljali na njegov dom. — NaSilnet. S noči okrog polnoči je prišel 291etni Ivan Volavšek v neko gostilno v Kneza Koclja uhd, kjer ae je začel prepirati s kuharico Elizabeto K. Po kratkem prepiru ji je vrgel četrtlitrsko steklenico s tako silo v glavo, da je nezavestna obležala v mlaki krvi. Prepeljali so jo v mari rorsk o bolnico, nasilneža je policija aretirala. — Nov grob. Preminila je soproga upokojenega železniškega uradnika Marija Bračič, stara 78 let. žalujočim svojcem naše gioboko sožalje. — Zelo slab sejem je bfl predvčerajšnji mariborski svinjski sejem. Okoliški kmetje so prignali samo 24 prašičev ln svinj, prodali pa 13. Cene so bile sledeče: 5 do 7 mesecev po 410 do 590. 8 do 10 mesecev 600 do 700 din, 1 leto 890 do 1150 din. Kilogram žive teže so proda ia H po 11 do 13.25 ktr mrtve teže 16.50 do 18.50 din- — oOletnico rojstva nrajrpi^e te dni pri ljubljeni mariborski šolnik ln vrl pospeše-vatelj pevske kulture g. Drago Cibic, učitelj na IV. deški osnovni šoli. Slavlienec je po rodu iz Primorja, zaveden narodnjak in prijeten družabnik. Marljivemu društvenemu delavcu ki je ob svoji 50'etnici še ves mladostno čil in vzravnan, izražamo naj-prisrčneiše čestitke. — Imajo g». V neki gostimi na Glavnem trgu je policija aretirala 28Vtnega Kristjana Laznlka. ki so ga zasledovali zaradi vlomnih tatvin Oddali so ga v sodne zapore. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprei Vidmar jeva lekarna pri sv. A.rehu na Glavnem trgu 20. tel. 20-05 ter Sav ost ova magdalen«*ki '-karna na Kralja Petra treai 3. tel. 22.70. — OKraden "rg^vec. Trgovca Alojziju Kelnertu na Glavnem trpu je doslej še neznani zUkm-ec ukradel iz trgovine 320 din vreden plašč. Za tatom poizveduje policija. Sobota, 2. novembra ob 20.: »Na dnuc Red B. Nedelja. 3. novembra ob 15.: >Cyrano de Bergerac«. ob 15.: »Vdova Rošlinka«. Znižane cene. 4t »Cyrano« prvič za okolic«ne bo to nedeljo v mariborskem gledališču. Vprizorl se Rostandova veličastna zgodovinska komedija »Cvrano de Bergerac«, ki doživlja pri vseh predstavah tako lepe uspehe Okoličani s koroške proge se opozarjajo, da bo predstava končana tako, da še pravočasno pridejo do večernega vlaka. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne bo na ljubo okoličanov in sploh vsem. ki se ne morejo udeleževati večernih predstav, veličastna zgodovinska tragikomedija »Cvrano de Bergerac«. zvečer pa se ponovi pri zadnji nedeljski pred«atnvi tako dobro obiskana vesela ljudska igra Golarjeva »Vdova Rošlinka«. (Ob znižanih cenah.) Naša mlada odrska generacija na delu Učinkovit nastop gojencev dramske Sole VI. Škrbini ka v Narodnem gledališču Maribor. 1. novembra V mariborskih kulturnih krogih, ki kažejo zanimanje za razvoi in napredek našega gledališča, ie. bio živahno zanimame za kvaliteto odrske igre. s kamero se nam bodo predstavili gojenci V. Skrbinškove dramske šole. Ponekod so izraz tli dvome ter skepticizem. Predsnoonia predstava znane Sherriffove drame »Konec poti«, ki ie bila svoi čas že uprizoriena na mariborskem odru. pa ie prinesla Driietno presenečenje vsem pravim ljubi'elem jeklene in zdrave odrske umetn sti. Kv li-teta njihovega nastopa ni v n'čemer zaostajala za svoječasno uprizoritvijo pri kateri so sodelovali izključno poklicni igralci. Ako oremotrimo oosamezne igralce, lahko trdimo da so do večini razodeli talent, vnemo in liubezen do odrske umetnosti. Njihove kreacije so se vzoele čez diletantsko površino in so se povsem približale stopnji kvalitete^ega. zrelega umetniškega ustvariania ter odrskega doživljanja Režiser V Skrbinšek. ki ie imel ob predstavi priletno zadoš^enie za trud in 'dealno prizadevanj pri vzgoji gledališkega ^araščaia. ie vešče zrežiral to zanimivo d-amo ki ie do neke mere v današnjih čas:h aktualna, in ki ie baš zaradi tota v^biiinH še n^seb^n -^animani? občinstva Jožko L u k e š je bil naoorni in težki vloei kapetana Stanhona povsem dorasel in ie tudi podrobnosti točno nre-pričljivo izdelal, tako n. pr ob pr^em dramatičnem višku v razburljivem prizoru s Hibbertom, Plemenita Častniška dobrotljivost se ie odražala na Ledineko-vem »stričku« Osbornu ki bi ga tuii poklicni igralec ne mogel verneie o dati. Prava odrska umetnina! Planincev Trotter ki Drisoeva s hurnoriem k uspehu predstave, ie bil tudi na kv^liteni višini, priporočljiva bi bila opustitev nekaterih sicer neznatnih poldiletantskih iztijenj (n. pr. pri opasovanju). O pravi odrski umetnini lahko govorimo tudi ob Brun-č k o v e m plemenitem Raleighu. Pa tudi ostali sodelujoči so lahko zadovoljni s svojimi stvaritvami, tako Franio K u m e r s svojim Hibbertom. Babic s svojim polkovnikom D. Turk kot narednik. B. Podkrajšek kot kuhar in Veni 5-n i k kot mladi nemški ujetnik. Občinstvo ie daialo mladim, nadarjenim igralcem prisrčno priznan ie. Režiser V. Skrbinšek ie preiel leo venec. Prija-telii mariborskega gledališča bi bili zelo zadovoljni, ako bi ne posrečilo ustvariti materialno osnovo za novo dramsko garnituro mariborskega gledališča, ki bi s« lahko razvila ter oblikovala iz skupine teh idealnih mladih ter nadarjenih igralcev. 17 —c MladtnsKe strePke tekme celjske no^ol^Ite župe se bodo pri Cele v nedeljo 3. t. m ot> 8. zjutraj na strelišču v PečoV-niku pri Celju. —c Unokojviiu učiteljstvo >z Celja *n <*koi?cc se bo sestalo v četrtek 7. t. m. ob 14. v Kabavljalni zadnigi v Celju _c V celjski bolnici je umrla v Četrtek Slctna porvsstnikova hčerka Eva Zagorič-n kova iz Zaloga pri Sv. petru v Savinjski flolini. Istega ene je umrla na Sp. H u danji pri Celju TOletna hišna poscstnica Marija Podiavorskova. —c Nesreča ne počiva. Ko je Sla 23letna posestnikova hčerka Marija Breclova izvornika v mlin. je padla in si zlomila desno nojro v g-Iežnju. V Podlogu pn St. Petru v Savinjski dolini si je 651etna posestni ca Marija Pcvsetova pri padcu zlomila :evo nogo'v kolku. Ko je šla zasebnica Bert-i Lampetova iz Trbovelj v sredo okrog 10 dopoldne s celjske postaje, je padla m si z'cnila levo roko v zapestju. V SocW pri Novi cerkvi se je 401etni posestnik Vinko Truš'novec pri delu vsekal v desno nogo ln se hudo poškodoval. Ponesrečenci se zrraviJD v celjski bolnici. _c zdravniško d^umo službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 3. t. m. zdravnik dr Josip cerin v Prešernovi ulici, —c Na praznik V*eh svetnikov so nudila ce^ska pokopališča redko sliko, saj je letos pokril grobove sneg. od katerega se Oljke< in »Celjskega zvona« so peli žalostlnke ob 15. na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in na vojaškem pokopališču. Krajevna ganizacija Legije koroških borcev v O-1 ju je priredila ob 11. dopoldne apominsko svečanost pred spomenikom pa-dlih koroških junakov na dvorišču vojašnice kralja Petra in okrasila srxymenlk z lepim vencem s trakom v arZavnih barvah. Pred spom-enikom so se zbrali koroški borcL, oficirski zbor, častna četa vojakov in vojaška godba. Najprej je zaigrala vojaška godba, nato pa sta opravila molitve pred spomenikom mestni kaplan g. Korban in prota g. Bulovan, Id je tudi v lepem govoril počastil spomin padlih koroških junakov. Častna četa je oddala trt salve, vojaška godba pa je zaigrala žalorttnko. —c Iz celjske statistike. V mesecu oktobru je obiskalo Celje 1332 tujcev <1262 Jugroalovenov in 70 inozemcev) nasproti 1428 v letosnjvm septembru in 1183 v laa>- skem oktobru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 27 oseb in sicer 9 v mestu in 18 v javni bolnici. —c Proslava petletnice Šahovskega kluba Gaberja se prične v nedeljo 3. t. m. ob 13.30 vklubovem lokalu v Kancijanovi gostilni v Gaber ju s šahovskim brzim turnirjem. Po turnirju bo slavnostna seja, na kateri bodo razdeljene nagrade spominskega turnirja dr. Antona Schwaba. Proslave naj se udeležijo vsi člani kluba, —c Brezmejni dan je bil od praznika Vseh svetnikov preložen na ponedeljek 4. t. m. —c šahovski brri turnir. Na brzem turnirju za prvenstvo v mesecu oktobru, ki ga je priredil Celjski Šahovski klub v sredo zvečer, si je priboril prvenstvo g. Vladimir Diehl z 8 točkami izmed 9 dosegljivih, drugo in tretje mesto pa si delita gg. Mirko Fa)9 in Franc Csorgo s 7 točkami. Inserirajte v „SL Narodu441