4300 Aztiskov Št 16. V Gradcu, 16. avgusta 1911. 60. Letnik. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List zsl gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. Ll»t relja na leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 8 krone. Udje do M HM naotonj. Vsebin«: Razglas glede vpeljave poskuševalnega sajenja krompirja leta 1912. — Razglas. — Kmetovavci. — Poučna potovanja. — Veselje do živine. — O goveji in svipjski krmi. — Poučen izlet. — Praktična ročna škropilnica. Poslovni načrt potovalnega učitelja Franca Ooričana. — Delo za rezerviste. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanje avstrijskega vinorejskega društva v Mariboru ob Dravi. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Poročilo o stanju hmelja. — Uradno. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. Razglas glede vpeljave preskuševalnega sajenja krompirja leta 1912. Vsled poročila in predloga odseka za rast-linarstvo’jjd’psrednji odbor v seji dne 10.vjanuarja 191 V sklepit leta 1912 po vseh delih Štajerske za jfresktfšnjo saditi razne vrste krompirja, da se enotno dožene, katera izmed raznih vrst je za dotični kraj najprikladnejša glede dobrote in množine. V ta namen je želeti, da se priglase iz vsake podružnice zanimanci, da se koliko mogoče na raznovrstnih krajih poskusijo razne vrste in da se na tak način dobi pregled, katera vrsta je najbolj priporočljiva za posamezne kraje. Gospodarji in kmetovavci, ki hočejo v tem slučaju sodelovati, naj se priglasijo pri svojem podružničinem načelstvu, katero naj vsaj do 15. oktobra t. 1. naznani njih naslove osrednjemu odboru s poročilom o njih krajevnih razmerah, da se more določiti, kako razdeliti posamezne poskusne vrste. V Gradcu, 20 februarja 1911. Attems I. r., Juvan I. r., predsednik. glavni tajnik. Razglas. Na mnogostransko željo javlja podpisano uredništvo, da je bilo že do sedaj vsakomur prosto staviti prašanja iz strok, ki so s kmetijskim obratom v zvezi; ker pa se je do sedaj vedno le reklamiralo zakaj ni nič odgovorov, dočim se je stavilo samo edino prašanje na uredništvo, se javi vsem cenjenim čitateljem „Gospodarskega Glasnika", da je vsakomur dano na prosto, staviti nastala prašanja, ki pa morajo biti v toliko pojasnjena, da se bo moglo uvideti, zakaj se prav za prav praša. Na drugi strani prosimo pa strokovnjake v praksi, da se udeležujejo tudi z odgovori na objavljena prašanja; stvar pridobi s tem veliko na zanimivosti; po tem pa — še le vsi ljudje vse vedo. Kakor povsod na gospodarskem polju bo tudi v tem slučaju znana trojica: izobrazba, edinost v zvezi z dobro voljo rodila zaželjeni Bad najboljše vrste. Uredništvo. Kmetovavci! Vsi se še živo spominjate, kake rane nam je zadala suša v letih 1908 in 1909. Prilično tako se godi letos ljudem po severni Avstriji, južni in srednji Nemčiji ter zapadni Francoski. Opozarjali smo vas v zadnji številki našega lista, da ne prodajajte za katerokoli ceno sena, katerega vam je Bog dal v obilni meri lansko leto in letos. Ulogo, katero smo, kakor v zadnji številki „Gospodarskega Glasnika" omenjeno, naredili na vlado, se je rešila povoljno z dovoljenjem, nakupiti za vsak sodnijski okraj po eno stiskalnico za seno. Zalagali bomo torej lahko omenjene kraje potom Zveze kmetskih korporacij po ugodnejših cenah, nego so nam jih ponekod smeli ponujati prekupci s senom; slišalo se je celo oprodajah po l Ž 40 ti metrski stot. Vprašanja po senu pa\ ki prihajajo iz zgoraj omenjenih krajev kar trumoma, bodisi na c. k. kmetijsko družbo, bodisi na Zvezo kmetijskih zadrug, so povrzročila da se zadružnim potom prodaja že precej črez 5 kron cent in bo cena, kakor se da soditi po poročilih, še zdatno poskočila. Suša je po zgoraj omenjenih krajih tako pritisnila, da je zemlja izsušena na meter globoko. Pojavljala se bo torej tudi tam posledica, da bodo rastline usahnile tako, da še niti drugo leto ne bo poštene košnje, četudi ne bi pritiskala suša. Travino in deteljino seme utegne za to tudi poskočiti zdatno v ceni. Najglavnejše pri stvari pa bo to, da se bo v tistih krajih živini cena zdatno znižala. Za to je kmetijska družba posegla tudi v tej zadevi vmes ter prosila vlado vzajemno z deželnim odborom in Zvezo kmetijskih zadrug, ia omogoči vsem posestnikom da si nakupijo živino, ki bo dobiti gotovo prav vredno, zlasti če bi se nakup vršil v velikem po organih kmetijske družbe, deželnega odbora, živinorejskih in bikorejskih zadrug, okrajnih zastopnikov in podružničinih funkcijonarjev, kjer ni zadrug — ter radi nevarnosti kuge slinavke tudi živinozdravniških strokovnjakov. Po prihajajočih poročilih se je živina že začela prodajati. Gotovo pa je, da bi si marsikateri posestnik štajerski prav rad kupil živinče v s popolnitev svojega hleva, da ima za to potrebnega cvenka. Da bi se pa tudi to omogočilo, se obrača c. k. družba v sporazumljenju z deželnim odborom in Zvezo kmetijskih zadrug obenem na visoko c. k. vlado s prošnjo, da dovoli državni kredit za nakup živine potrebnim posestnikom, ki se pa naj zavežejo, da dotično vsoto z nizkimi obrestmi (3%) vrnejo v teku 2 ali 3 let. Če bo stvar dobila gotovo obliko, je odvisno od zanimanja kmetijskega prebivavstva napram tej zadevi; če se ne bo nikdo ganil, seveda država ne bo ponujala denarnih sredstev. Kmetijska organizacija bi tukaj začela segati črez spodnještajerske meje in bi si na tak način priborila lahko že prvi ugled napram svetu, ki smatra kmeta še vedno za nekaj več ali manj postranskega. Da bi se pa naše domače čistokrvno pleme ne mešalo z živino prišedšo iz tujine, moramo pripomniti, da bi pri nakupu prišli v prvi vrsti v poštev mladi voli (junci) in telice, pri katerih se da kaj prirediti, k večjemu mlečne krave, ki bi se pa po 2 do 3 letih prodale mesarju, dočim bi se razmnožila naša domača pasma, katere zboljšavo ne smemo pustiti nikdar v nemar. Če bi ponujajočo se nam priliko izrabili na tak način, bi pomagali sami sebi in drugim, ki bi sicer morali zalagati le žepe prekupcev in živinskih barantačev pa poklicu. Kmetovavci naj so pripravljeni na to, da bo vlada uvidela vrednost tega predloga in da se, če je treba, oglase pravočasno za posojilo, za katero se je vlada naprosila pod navedenimi pogoji v ta namen. Uspeh prošnje centraline pa je odvisen od vsakega posameznika. Prosto po Juvanu — Holz. Poučna potovanja. Z ozirom na predlog, katerega so stavile že pri 85. občnem zboru c. k. kmetijske družbe štajerske dne 23. marca 1908 podružnice v Studenicah, graški okolici in Št. liju v Slov. gor., se je 0.0. dne 19. januarja 1909 obrnil na c. k. poljedelsko ministrstvo, deželni odbor, ter ravnateljstvo štajerske šparkase z dobro utemeljenimi prošnjami, da bi se skoz tri leta v svrho skupnih prireditev poučnih potovanj naklonila podpora po 1200 K od ministrstva, po 600 K od deželnega odbora in po 500 K od šparkase. Te prošnje pa so bile žali-bog brez uspeha. C. k. poljedelsko ministrstvo je odgovorilo z odlokom z dne 31. marca 1909, da slabo gmotno stališče podelitve te podpore ne dopušča, dočim je šparkasa prošnjo kratkomalo odklonila. Ker je štajerski deželni odbor svojo naklonjenost napram tej zadevi obljubil pod pogojem, če tudi ministrstvo, oziroma šparkasa prispevata, se je osrednji odbor radi že zgoraj omenjenih odlokov moral odločiti, da potegne še prošnjo pri deželnem odboru brezuspešno nazaj; 0.0. se je k temu koraku radi tega zelo težko odločil, ker je prepričan, da je ravno poučno potovanje tisti način učenja, ki vpljiva najugodnejše na gospodarski napredek; za to govore tudi uspehi po onih 2 potovanjih v Švico, katera je priredil za štajerske kmetovavce deželni odbor. Preosnova hlevov in skrb za pravilno urejene pašnike, ki so v zadnjem času glavno stremljenje naših gospodarjev, so zelo lep sad potovanja. Vsaki torej uvidi, da se izdatki za poučna potovanja ne obrestujejo samo posamezniku, ampak tudi celi deželi. Da je ta misel osrednjega odbora globoko vkoreninjena tudi pri vseh gospodarjih, kaže tozadevni predlog podružnice Judenburg, ki je bil pri letošnjem 88. občnem zboru soglasno sprejet. Predlog se glasi: O. O. naj skrbi, da si podružnice zložijo kašo v svrho prirejanja potovanj; s pomočjo razno-stranskih subvencij od države in dežele in prispevkov posameznih članov naj se ugodi preveliki potrebi, da se naši ljudje pouče s prirejanjem poučnih postovanj, katere bi naj priredil, če drugače ne gre, osrednji odbor sam. S tem se je hotelo reči, da bi na vse zadnje podružnice iz lastne moči s prispevki začele sodelovati na uresničenju mnogostransko izraženih želj. Na ta način bi podružnice res pokazale, kako živo se čuti potreba strokovne izobrazbe in bo morala po tem takem imeti prošnja, ki se je vseeno še enkrat predložila vladi, gotovo povoljen uspeh, ravno tako kakor pri deželnem odboru, ki je za to itak že pokazal svojo vnemo. Ker torej O. O. računa, da bo država in dežela vendar priskočila četudi z zmernimi prispevki po 1200 K in da bodo vsaj toliko skupno prispevali tudi posamezniki naših štajerskih podružnic, se bliža ta način pouka, ki se je našim gospodarjem tako omilil, vedno bolj uresničenju. Če se pomisli, da ima c. k. kmetijska družba štajerska črez 15.000 plačujočih udov, bi se pri-bližDO enako visok prispevek, kakor od države, oziroma dežele, spravil prav lahko tudi od po- družničinih vodstev, ne da bi se trebalo za to še pobirati posebe; če se računa za vsakega člana po 10 vinarjev, bi podružnica s 50 člani prav lahko poslala 5 AT, s 100 člani 10 K i. t. d.; to bi pač lahko zmogla vsaka podružnica in trdno se nadamo, da se to tudi zgodi, kajti na tak način se omogoči večini njih članom, da se udeležijo leto za letom takih poučnih potovanj. Ker se pa letos te prireditve ne morejo uprizoriti, bi skupičeni znesek 3600 K tvoril nekako matico za naslednja leta, ko bi se uprizorilo lahko več potovanj tudi v inozemstvo s približno 40 udeleženci; da bi se ta matica ojačila, bi se mogoče še tudi leta 1912 lahko počakalo s prireditvijo. Med tem bi pa strokovnjaki lahko izdelali načrte za potovanja. Danes natančneje o stvari govoriti, se nam pa dozdeva še malo prezgodaj ; samo toliko se naj omeni, da imajo strokovnjaki nalogo skrbeti za snov in predmete, osrednji odbor pa bi prevzel administrativno stran v roke, ter uredil udeležbo po prispevkih podružnic. Podružnice pa bi gledale na to, da bi s časom iz vsakega kraja njih okoliša kdo prišel na vrsto pri udeležitvi- Ker se bo po strokovnjakih, voditeljih, oziroma spremljevavcih potovanje popisalo, bo dotični udeleženec v podružnici lahko poročal ostalim o svojih utisih, da imajo po tem vsi od tega korist. V prvi vrsti pa bi se ti obiski prirejali v deželi sami, bodisi na strokovnih zavodih ali umno urejenih posestvih, zgradbah ali drugih praktičnih napravah po vseh krajih Štajerske, da v prvi vrsti spoznamo gospodarske razmere štajerske in se sprijaznimo z odnošaji posameznih delov svoje kronovine. Na vsak način bodo pri tej priliki nastale tudi kupčijske zveze. Pa tudi druge dežele bo treba pogledati, zlasti tiste, s katerimi stojimo že leta in leta v kupčijskih odnošajih; misliti je treba tudi na raznovrstne in za nas gospodarje važne razstave in obiske tujih držav. Kako bi se razširilo na tak način duševno obzorje! Človek, ki je vidil kaj sveta, kaj in kako se drugod dela, gleda potem domači kraj popolnoma z drugimi očmi, vzbudi se mu želja po pravem napredku bolj, nego da je prečital strokovnih knjig pazljivo še v tolikem številu. Stroški pa bi ne bili za posameznika previsoki, če bi volja podružnic prisilila državo in deželo k posnemanju z ozirom na prispevke. Naravno pa je, da država take stvari le takrat rada podpira, če se navdušenje za stvar vsestranski kaže dejanski. Za to pa se nadamo, da se bo ta za kmetijski pouk in napredek velcvažna akcija tem potom posrečila popolnoma. Prosto po glavnem tajniku Juvanu — Holz. Veselje do živine. Posebno živo se spominjam besed, katere je izrekel znani, še zdaj živeči profesor živinoreje na koncu svojega predavanja: „A za živinorejo je treba srca, vesela in ljubezni.“ Že tedaj sem si mislil, te besede niso izustčne kar tako tje v en dan, ampak bodo imele globokejši pomen. Danes pa rečem lahko z mirno vestjo, da vsebujejo te besede zrno cele živinoreje in veliko skrivnost uspeha nekaterih živinorejcev in neuspeha drugih. Veselje do živine napravlja delo za živino lahko, in vsakdo ve, kako čisto drugače gre vsako delo izpod rok, če se opravlja z veseljem. V nadrednih živinorejskih krajih kakor n. pr. v Švici se smatrajo opravila vhlevu tako častnim, da jih opravljajo če le mogoče člani rodbine, dočim se poslom rajši odkaže delo na polju. Posebno zanimiv pojav lahko opazujemo na Holandskem, ki je že od nekdaj na glasu kot izvrstna pokrajina za govejo živino, zlasti za mlečno živino; povsod se vidi blagostanje; kmečke hiše so čedne, za kmeta v naših pokrajinah naravnost sijajno opremljene; ljudje na glasu kot poprečno jako izobraženi. Ali ni to mogoče vpliv živinoreje na človeški napredek? Domača hči se tam popolnoma nič ne sramuje opravila v hlevih. Vstane od klavirja, vzame golido in gre molzt. A kako je pa pri nas? Ne rečemo preveč, da pač največkrat primanjkuje pravega smisla, ker primanjkuje pravega veselja! — Gospodarjevo oko živino redi, pravi pregovor. Saj vemo, kako malo zanesljivih hlapcev, ki bi dolgo ostali pri hiši, je dandanes. Če pa ostane dolgo, tudi nima zanimanja za živino. Čisto drugače je pri gospodarju, ki pozna živino od rojstva, pozna njene prednike. Kjer gospodar sam in njegovi opravljajo hlev, se bo tudi skrbelo, da postane hlev prijeten prostor. Gledal bo na to, kako bi se dalo popraviti in zboljšati, da se bodo dela laže in prijetnejše opravljala — a s to skrbjo se že nehote spoji ono drugo, kar je živalim tako dobrodejno: živali dobijo primerne staje, da ne zastaja gnojnica — skrbi se za boljšo ventilacijo. In to je hlev, v katerem se dobro počuti živina, dobro počuti tudi človek. Živinorejec, ki je z veseljem živinorejec, živali pridno opazuje. Vidi, kaj temu koristi, kaj drugemu škodi, ko navaden opazovavec še ničesar ne pozna. Na ta način spoznava potrebe bolj in bolj in je pač popolnoma v njegovi koristi, da jim skuša ugoditi. Saj gotovo poznate hleve, kjer živina lahko žre, kolikor hoče. Toda če se pra-šamo, ali je ta goveja živina lepša, kakor v drugih klevih, kjer se krmi samo dvakrat, moramo reči: ne! A zakaj pa ne ? Ker se je treba ozirati na naravno potrebo prežvekovanja. Žival mora imeti zadosti časa na razpolago, da krmo dobro premelje in prekuha. Ali si že videl kedaj živino cel dan na paši; no in kedaj se je pasla? Ali ne zjutraj in zvečer? Živalim je torej potreben nek red — saj se še človek navoli, če je že samo en dan na kolinah. Red v krmljenju dela čudeže. Poglejte vojaškega konja! Kako bister, krepek in pogumen je; če pa mislite, da je v vednem izobilju,, se motite — ampak to napravi red. Živinorejec, ki je iz srca živinorejec, spozna kmalu potrebo naravne vzgoje. Svoj čas, ko so bile živali še divje, so bile popolnoma proste, šle so za krmo in vodo, kadar in kam so hotele in imele so na razpolago čisti zrak. A kaj je napravil človek iz njih? Ker je gospodar sveta, si jih je podredil, da mu dajejo razne koristi. Skušal je te koristi pomnožiti z boljšim krmljenjem in oskrbo. Pa prašam vas, ali je to boljša oskrba, če so živali privezane celo svoje življenje na verigi, ko le redkokrat vidijo zlato solnčece? Torej mladino na prosto; vsaka mladina zahteva tega! Ali ne vidite, kako se pod vplivom blagodejnega solnca krepijo mišice, kako se utrjajo sklepi? Poglejmo kmečkega fanta, kakšen hrust je nasproti mestnemu gospodeku iste starosti! če se prašamo, kdo vživa boljšo hrano, nas odgovor ne zadovolji popolnoma, ampak reči moramo, bivanje in gibanje v prosti naravi ima gotovo velikanski vpliv. Ali je veselje do živine prirojeno, ali se da pozneje pridobiti? Čudno prašanje in težavno! Trdi se, da je prirojeno. Spominjam se mladosti, kako je bilo. Če smo šli na obisk k sorodnikom, kako težko smo pričakovali povabila v hlev: zdaj pa gremo „hejo“ gledat. Če se to veselje s primernim poukom blagodejno poglobi — požlahtni, tako nastanejo iz tega ljudje, ki bi jim bilo življenje brez živinoreje, življenje brez veselja. V vinorodnih krajih je navadno živinoreja na slabšem stališču. Zakaj ? Ker vinograd zahteva svojih pravic, zahteva skrbi — zahteva tudi ljubezni. — Ali v današnjih, za živinorejo tako ugodnih časih, je važno tudi prašanje, ali se da veselje do živine pozneje pridobiti ? Nekateri trdijo, da težko. Nekaj resnice je gotovo na tem. Ampak, če se eden začne natančneje baviti z živinorejo, in vidi, kako hvaležne so živali za vsako malenkost, kako se dobrikajo okoli svojega dobrotnika, kako ga z veseljem pozdravljajo in skačejo okoli njega, ali mu to ne zbudi veselja do „ljube živinice“. Mislim, trdo srce mora biti, ki tega ne zmore. V današnjih časih, ko se toliko piše in govori o povzdigi živinoreje, mislim, da je dobro tudi o tem enkrat ziniti. Prepričan sem, da se lahko naša živina poprečno še jako zboljša, samo ne sme manjkati prave podlage. Zidanšek. O goveji in svinjski krmi. i. Hrana in redilne snovi, ki so v hrani in ki jih dajemo živini, se ne razkrojijo in prebavijo popolnoma. En del teh redilnih snovi gre navadno še neprebavljen iz telesa. Za rejo pa imajo seveda samo ona krmila vrednost, ki se prebavijo in preidejo v kri. Zato razlikujemo težka, lahka in sploh neprebavljiva krmila. Prebav n ost in izrabnost posameznih krmil je odvisna od raznih okolnosti: a) od vrste krmila; 6) od njegove kakovosti, to je od razvoja, spravljanja, shranjevanja in pripravljanja; c) od razmerja, v katerem so posamezna krmila med seboj; d) od živali, kateri se daje; e) od zdravja živali; f) od starosti živali; g) od dela in od počitka, ki ga ima žival na razpolago. Med lahko prebavna krmila spadajo: mlada zelena krma, pesa. K težko prebavnim prištevamo: slamo, trdo seno, listje bob i. t. d. Če dajemo velike množine teh težko prebavnih krmil, dobi živina koliko ali pa jo napne, ali pa si pokvari prebavila. Mlada, nežna in sveža krma je mnogo bolj prebavna ko stara in prestana. Enako je dokazano in znano, da je paša bolj prebavna ko pokošena trava. Slabo vreme ob času spravljanja dela krmo manj prebavno. Lahko razkroj-ljive snovi, posebno redilne soli, se v dežju iz-perejo (izlužijo); taka krma je potem manj vredna in manj okusna. Tudi okus krmil vpliva zelo močno na prebavo. S primernim pripravljanjem se lahko naredijo razna krmila bolj užitna in prebavna, n. pr. krompir s tem, da se skuha. Beljakovine pa postanejo s tem, da se razgrejejo, manj prebavne. Krmilo se le tedaj dobro izrabi, še so razne skupine krmila, n. pr. one, ki imajo mnogo dušca v primeri z onimi, ki ga imajo malo, v nekem določenem razmerju. Če n. pr. dajemo samo mlado deteljo, potem se beljakovina, ki je ima taka detelja zelo mnogo, ne izrabi popolnoma in velik del je gre popolnoma brez vsake koristi v izgubo. To pa se ne godi, če pomešamo mlado deteljo s slamo ali travo. Isto se godi, če se dajejo prevelike množine zelo beljakovinastega močnega krmila, n. pr. oljevih prg. Tedaj se le mali del beljakovine porabi za meso in mast. Ker pa so krmila, ki imajo beljakovino, najdražja, je tak način krmljenja prava potrata. Enako je potrata, če mislimo, da lahko nadomestimo beljakovinasta krmila z velikimi množinami krmil, ki imajo zelo mnogo škroba, n. pr. s krompirjem; potem primanjkuje potrebna beljakovina za prirastek mesa in mi s takim načinom krmljenja ne dosežemo prav nič ali pa potrebujemo trikrat tako dolgi čas, da desežemo isto telesno težo. Izraba krmila je odvisna tudi od vrste živine. Tukaj moramo pred vsem razlikovati med živino, ki prežvekuje (preževa) in ono, ki ne prežvekuje. Že razlika v zobovju, pred vsem pa pri želodcu, nam takoj pokaže, da obe vrsti te živine krmo različno izrabita. Prežvekovavci izrabijo suho krmo zelo dobro, dočim je za svinje manj primerna. Pri prežvekovanju se namreč krma temeljito z drobi in pomeša s slino, ki razkroji redilne snovi. Tudi zdravje živali vpliva zelo na izrabo krme in nje redilne vrednosti. Vsaka bolezen zmoti in ovira prebavo in izrabo krme. Razen tega tudi v isti vrsti ne izrabi vsaka glava živine krme enako. Splošno se lahko reče, da mlada živina krmo bolj in boljše izrabi ko stara. Med zelo napornim delom živina ne more krme dovolj izrabiti. Glavna krma za govedo je zelena in suha trava. Ta krma, ki zavzema v primeri s svojo redilno vrednostjo neprimerno zelo mnogo prostora odgovarja najbolj naravni krmi živine na paši in tvori navadno glavno sestavino vsakega mešanega krmila. Pri svinjah pa naj tudi po leti tvori glavno krmilo zelena krma, po zimi pa senski zdrob, drobno narezano in oparjeno de-teljno seno in korenje. Kot dodatek se daje pesa, krompir, pomije in drugo, kar je vse lahko prebavno a malo redilno. Vsi ti dodatki pa napravijo suho krmo bolj okusno in laže prebavno, če so ji dodani v pravem razmerju. Z besedo močna krmila (Kraftfuttermittel) označujemo vsa ona krmila, ki imajo zelo mnogo redilnih snovi posebno beljakovine in tolšče, ki pa zavzemajo zelo malo prostora in ki so zaradi tega najbolj primerna za to, da spravijo redilne snovi drugih krmil, če se jim primešajo, v pravo razmerje. Močna krmila so razna žita, oljeve prge, otrobi in nekateri drugi odpadki. Kakor smo že omenili, tvori travniška mrva glavno krmo in podlago pri krmljenju goveda. A tudi pri krmljenju svinj tvorijo razne vrste trav, krmilna zelišča, posebno pa razne detelje pretežni del krme. Izkušnja nas uči, da uspevajo tudi svinje tem bolj in da ostanejo tem bolj zdrave, čim bolj se hranijo z naravno krmo in to so v prvi vrsti razne zelene rastline. Vrednost travniške krme je zelo različna in odvisna od marsičesa. Odvisna je od lege travnika, od njegove pognojenosti, od sestave ruše, od vremenskih razmer med rastjo in spravljanjem, nazadnje od načina spravljanja in shranjevanja. Na nekoliko suhi in prisojni zemlji raste navadno bolj redilna in bolj okusna krma, ko na senčnatih ali mokrih travnikih. Kakor znano, je planinsko seno bolj fino in bolj okusno ko dolinsko. Ravnotako je otava bolj redilna ko seno. Če smo travnike pravilno pognojili, dobimo ž njih boljšo krmo ko z negnojenih. Vendar pa preizdatno in enostransko gnojenje z dušcem (stranišnim gnojem, gnojnico) škodljivo vpliva na sestavo ruše in kakovost krme. Krma dobi debela, trda stebla in postane lesena. Nadalje vpliva na kakovost krme v veliki meri sestava ruše. Čim več je dobrih, sočnih krmilnih rastlin in čim manj plevela, tem boljša je seveda ruša. Razen tega je zelo ugodno, če se nahaja med travo primerna množina raznovrstne detelje v pravem razmerju. Vse detelje so navadno izborne krmilne rastline. Iz raznih vzrokov pa se ne priporoča, da bi kot krmo za govedo pridelovali samo in izključno rdečo deteljo. Ker ima zelo mnogo beljakovine, se živina rada napnfe in beljakovina — ki ni v pravem razmerju z ostalimi hranilnimi snovmi — se slabo izrabi in torej potrati. Suho deteljo je teže sušiti ko pomešano s travo. Če mešamo travo in deteljo, se zemlja boljše izrabi in dobi se večji pridelek. Tudi se nam ni treba bati, da bi se živina napela, če mešamo deteljo z drugimi travami. Pač pa je rdeča detelja izborna krma za svinje. Med travami so posebno sladke trave, za krmo zelo izborne, n. pr. razne vrste pahovke, zlati oves, lisičji rep, pasja trava, travniška bilj-nica, grebenčica i. t. d. Kjer pa se pokažejo kisle trave, n. pr. šaš, muhič, sitje i. t. d., tam je zemlja vlažna in trava slaba. Kisle trave imajo zelo malo redilno vrednost in lahko, ker imajo kremenčevo kislino, škodujejo živini na zdravju. Jako dobra krma je mešani ca, sestavljena iz rži in graholjke ali ovsa, graholjke, graha in konjskega boba. Če se o pravem času pokosi in če ne leži tako da ne splesni, jo govedo in kot spomladno mešanico tudi svinje rade jedo. Zelena koruza je med vsemi vrstami krme najbolj izdatna. Najboljše je, če jo pokosimo, predno gredo listi predaleč narazen in tedaj daje pomešana z deteljo in graholjko izborno krmo, posebno za molzno živino. Sama zase pa ni kaj prida, ker ima premalo beljakovine. Za svinje je izborna krma divji regrat, cikorija ali potrošnik. Ta ostane dve leti na isti zemlji in da vsako leto štiri do pet košenj zelo dobre krme. Cikorija se lahko prideluje tudi pomešana z rdečo deteljo. Nadalje so za svinjsko krmo primerne še naslednje rastline: medvedja šapa ali dežen, osat, kropive, regrat in še drugi pleveli po njivah in travnikih. Ščavje rone je za svinjsko pičo manj primerno, ker ima strup (oksalovo ali deteljno kislino), ki lahko pri tej živini celo smrtno učinkuje. Krompirjevo ščavje ima zelo malo redilnih snovi, razen tega pa tudi še en strup (takozvani solanin), je torej popolnoma neprimerna ali celo nevarna krma. Če ga skrmimo več, začne živina bljuvati, ali pa jo primejo krči in odrevenelost. Razen tega pa moramo še enkrat posebe in ponovno omeniti, da škoduje obiranje ščavja pri pesi na dve strani: pridelek je manjši in pesa je manj trpežna. pl. Naredi. Poučen izlet k deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. kmetijske podružnice za ptujsko okolico. Meseca maja t. 1. je priredila kmetijska podružnica za ptujsko okolico poučen izlet k deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. Ude-ležniki izletav so si najprvo ogledali jubilejno mlekarno v Št. Juriju in potem kmetijsko šolo, kjer jim je v odsotnosti ravnatelja gospoda Belle ta razkazoval in razložil cel ustroj zavoda strokovni učitelj agrarni inženir gospod J. Zidanšek. Izletniki so z velikim zanimanjem sledili razkazovanju in razlaganju posameznih panog povsem vzornega gospodarstva in raznih gospo-darskotehničnih pripomočkov ter notranje uredbe šole in zavoda. Vsi so bili skrajno zadovoljni s tem, kar so videli in slišali ter so izrazujoč presrčno zahvalo gospej ravnateljevi in gospodu Zidanšeku za preljubeznjiv sprejem in trud zapustili zavod, ki je namenjen izobrazbi spodnještajerskega kmetijskega naraščaja, s prepričanjem, da je vodstvo in učno osobje šole tako, da lahko doseže zavod v polni meri svoj namen. Edino, kar se je po- grešalo, je pouk v vinarstvu, tej važni panogi Spodnje Štajerske. Upati je, da merodajni faktorji Sčasoma tudi temu odpomorejo. Te vrstice so pa namenjene drugim kmetijskim podružnicam, da zbude tudi pri njih zanimanje za šolo, ki je v prvi vrsti namenjena našim kmetovavcem, ki bi morali biti vedno v tesni zvezi s svojim zavodom. Praktična ročna škropilnica. Neredkokrat se poprašuje po praktični in vendar ne predragi ročni škropilnici. Tako n. pr. potrebujejo take škropilnice čestokrat v šolskih vrtih ali v malih vrtih zasebnikov, katerim ni za to, da bi se ukvarjali z velikimi nahrbt-nimi škropilnicami, ki bi pa vendar le radi sami škropili svoja drevesca, trse in druge rastline bodisi, da jih obranyo raznih bolezni ali vsakojakih golazni. Pisec teh vrst je preskusil več sistemov in na podlagi lastne izkušnje lahko priporoča ročno škropilnico, ka-koršno kaže pridjana slika in ki jo izdeluje in prodaja kotlar Gabriel Dona (Gčtzis, Vorarlberg). Škropilnica škropi fino in delo ž njo je prav lahko in enostavno. Posoda za tekočino drži okoli 2 litra; stransko ji je pritrjena zračna pumpa, popolnoma enaka onim, ki jo rabijo kolesarji; ta je v zvezi z enakim ventilom, kakoršen je pri kolesu; če se torej gumyeva cevka na ventilu obrabi, jo je nadomestiti, kakor pri kolesu (bicikeljnu). V slučaju potrebe je pri tej škropilnici rab-ljiva tudi vsaka druga kolesarska pumpa. V posodo je vliti tekočino na zgornji strani, ki je proti sredini vglob-ljena kakor lijak in je napolnjeno posodo trdno zapreti z mesingastira vijakom. Da se škropilnica ne zamaši, se priporoča tekočine, ki se rabijo, prej precediti. Napolniti je pa posodo tako, da ostane še okoli 2 cm praznega prostora, kamor se napumpa zrak s pumpo, ki je ob enem ročaj škropilnice. Z nekoliko sunki se doseže taka razpeiya-vost v posodi, da škropilnica dalj časa sama deluje; ko pa zračna moč pojenjava, je treba zopet le nekoliko pumpati in škropilnica škropi tako dolgo, da se izprazui. Razen takrat, ko je treba pumpati, ima delavec eno roko vedno prosto. Razpršilnik je pritrjen na kratki nekoliko vpognjeni, močni, gumijevi cevi (za nizko škropljenje) ali pa, kakor kaže slika, na dolgi prevrtani, lahki, bambusovi šibi (za škropljene dreves in visokih brajd). Oboje se lahko premenjiye, kakor je pač potrebno. Pipica, s katero se škropljenje lahko prične in ustavi, se da s sesalno cevjo vred odviti. Sesalna cev je iz gumija in da seže do dna ter tako omogoči popolno izpraznenje posode, ima na koncu kovinsko obtežilo. Ako se včasih pri škropljenju sesalna cev ne pomika za tekočino ali če se morebiti zvije, je treba le škropilnico nekoliko strositi in ovira škropljenja je odpravljena. Ta škropilnica, s katero je mogoče s tal škropiti tudi do približno 5 m visoko, stane pri izdelo-vavcu 19 K 80 v. Zupanc. Poslovni načrt gospoda potovalnega učitelja Franca Goričana za drugo polovico leta 1911. Okraj Slovenska Bistrica: Gornja in Spodnja Polskava, Črešnjevci, Šmartno na Pohorju in Venčesl. Okraj Celje: Gornja Ponikva in Petrovče. Okraj Vransko: Vransko. Okraj Kozje: Koprivnica in Podsreda. Okraj Konjice: Dolič, Prihova, Kebelj, Sveta Kungota in Sv. Duh. Okraj Gornji Grad: Rečica. Okraj Slov. Gradec: Mislinje, Sv. Ivan in Sv. Peter. Okraj Šoštanj: Sv. Andrej, Št. Ilj, Skale. Okraj Marnberg: Sv. Primož in Sobota. Okraj Maribor d. b.: Reka. Okraj Laško: Širje in Trbovlje. Sajenje dreves se bo razkazovalo povsod tam, kjer so se naročila drevesca iz deželnih drevesnic. Delo za rezerviste. Da dobijo rezervisti, ki gredo v septembru na dopust, laže kako kmetijsko službo ali delo v kaki obrti, ki jo znajo izvrševati, poziva posredovalnica zadelo pri deželni „Zveziza dobrodelnost na Štajerskem v Gradcu", Hofgasse 14, v zvezi in sporazumno s štajersko podružnico avstrijske družbe „Srebrnega križa" vse delodajavče, naj ji naznanijo mesta in posle, ki bodel s 1. septembrom postali prosti. Te prijave se naj pošljejo najpozneje do 1. septembra pisarni Posredovalnice za delo ali pismeno ali pa telefonično (štv. 2207). Posredovalnica bo potem naznanila potrebno dolojemavcem, ki se bodo pri nji oglasili. Objava naj obsega: način posla ali dela, ki se oddaja, plačo, čas nastopa in natančno adreso delodajavca. To posredovanje je popolnoma brezplačno. Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. 749. seja dne 11. julija 1911. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, I. podnačelnik Henrik vitez pl. Pie s s in g, zastopnik visokega deželnega odbora Franc grof Attems, 19 članov O. O. in tajnik Holz kot zapisnikar. Predsednik pozdravi navzoče in otvori sejo. Predno preide na dnevni red, čestita I. pod-načelniku Henriku vitezu pl. Plessingu in članu O. O. k njunemu odlikovanju. Henrik vitez pl. Ples sing je bil odlikovan z redom železne krone 3. reda, član 0.0. Klammer pa s Franc Jožefovim redom. V znak, da se pridružijo čestitki, se navzoči vzdignejo s sedežev, dočim govori predsednik o zaslugah odlikovancev, ki sta si jih stekla v dolgih letih nele v o^jem domačem delokrogu, ampak tudi v javnih korporacijah, pred vsem kot sotrudnika in sodelavca pri c. k. kmetijski družbi, kjer sta neumorno in uspešno delovala v prid skupnosti, pred vsem pa v korist štajerskih kmetovavcev. Želi, da bi lahko to svoje delovanje še dolga leta z uspehom nadaljevala. Ginjena vsled priznanja svojih zaslug in čestitke predsednika se odlikovanca zahvalita in obljubita, da bosta tudi v bodoče vse svoje delo posvetila napredku kmetijstva in prospevanju kmetijske družbe in da se bosta trudila, da ne bosta varala zaupanja, ki se jima je skazalo z odlikovanjem in ki se stavi vanja. Nato kroži zapisnik zadnje seje v vpogled. Predno preide predsednik na dnevni red, naznani, da za 10. julij t. 1. sklicana seja agrarno-politične sekcije vsled premale udeležbe ni bila sklepčna in da se zato tudi ni mogla konstituirati. Ker pa je bilo predloženih nekoliko referatov, so se referenti naprosili, naj svoja poročila, ne da bi se o njih posvetovalo v odsekih, predložijo v O. O. Člani odseka pa se bodo znovič povabili na sejo, da se odsek konstituira. V tej drugi seji se bo odsek konstituiral neglede na število navzočih članov. 1. Poročila in predlogi agrarno-političnega odseka. a) Mnenje visokemu c. k. p olj e de 1-skema ministrstvu o postavni ureditvi preživitka. Poroča član 0.0. Klammer. Poročavec omeni, da razmere pri preživitku pri nas na Štajerskem še niso tako nevzdržljive in potrebne spremembe kakor v sudetskih deželah, kjer pride na posameznika po 2, ali celo po troje preživitkov. Da ne zaviramo spremembe v sudetskih deželah, kjer je res potrebna in da zabra-nimo za Štajersko, kjer so razmere popolnoma drugačne, neprimerne postavno določbe, predloži poročavec v imenu O. O., naj se obrnemo na visoko c. k. poljedelsko ministrstvo s pozivom, da se naj pred vsem ustvari najprej državna okvirna postava, da pa se naj določitev vseh podrobnosti prepusti posameznim kronovinam. Predlog je bil sprejet. b) Mnenje visokemu c. k. poljedelskemu ministrstvu glede prepovedi nočnega dela žensk v industrijskih obratih. Poročavec član 0.0. Sutter prečita naj-I prej odlok c. k. poljedelskega ministrstva, zade- vajoč prepoved ženskega dela nočnega v industrijskih obratih in razlikovanje industrijskih na eni, kmetijskih in gozdarskih podjetij na drugi strani; nato omeni, da je postava že sankcijoni-rana in da se na nji ne da nič več spremeniti; zato gre samo še za izvrševalno naredbo, ki se bo pozneje izdala, in k tej stavi poročavec naslednji predlog: 0. O. blagovoli skleniti: Visokemu c. k. poljedelskemu ministrstvu se z ozirom na odlok z dne 21. junija 1911, štv. 24.726/167 sporoči, da O. O. popolnoma priznava primernost in potrebo postave z dne 21. februarja 1911 glede prepovedi nočnega ženskega dela v industrijskih obratih. Pač pa se zdi O. O. potrebno, da se v izvrševalni odredbi jasno in določno izreče, kateri kmetijski obrati se naj, ker so v zvezi s praprodukcijo, izločijo iz veljanosti in sežaja te postave in predloži, da se naj določba v členu V, lit. o, razgla-silnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859, zadevajoča kmetijsko in gozdarsko produkcijo in njene postranske posle, kolikor se v glavnem pečajo z vdelavanjem lastnih pridelkov, sprejme v izvrševalno naredbo. Da ne bo napačnih razlag, naj se še posebe navedejo: fabrike za konzerve, mlekarne, stiskanje vina in jabolčnika, sušenje in pripravljanje hmelja za trg med obiranjem, trenje in tkanje lanu in dela pri sladkorni pesi, dokler ne pride v tvornico in dokler zadeva to delo peso, ki so jo pridelali kmetovavci sami. Predlog je bil sprejet. c) C. in k. infanterijski polk štv. 27 v Ljubljani prosi, naj se podpira njegova nameravana uvedba praktičnih kmetijskih tečajev za vojake. Poročavec član O.O. pl. Seutter pozdravi najprej dejstvo, da se je zanimanje za kmetijstvo pokazalo že tudi pri vojaških krogih, govori o gmotnih koristih, ki bi jih dobilo vojaštvo s poljedelstvom in vrtnarstvom za lastni namen, o moralnih koristih, če se vse delo strokovno vodi in predloži sledeči predlog: 1. O.O. blagovoli prošnjo c. ink. infanterij-skega polka štv. 27 za podporo v znesku 600 K v svrho uvedbe kmetijskih tečajev pri vojaštvu v letu 1911 visokemu deželnemu odboru toplo priporočiti; 2. Naj O. O. naznani poveljstvu c. in k. infan-terijskega polka štv. 27 v Ljubljani, da se naj za prireranje brezplačnih strokovnih predavanj pri vojaštvu, dislociranemu v Gradcu, obrne od slučaja do slučaja na c. k. kmetijsko družbo za predavatelje; izvun štajerske dežele pa se za sedaj strokovnjati ne morejo pošiljati. 3. C. in k. poveljstvo 27. infanterijskega polka se naj pozove, naj v jeseni 1911 vloži pri c. k. kmetijski družbi prošnjo za sadna drevesca po ceni, ki je določena za kmetijske posestnike, kateri prošnji se naj v prvi vrsti ugodi v korist štajerskih delov in ubikacij tega polka. 4. Končno se naj c. in k. poveljstvo 27. infanterijskega polka pozove, naj pri kmetijski družbi ob enem o poročilom s uspehih in delu v tekočem letu najkesneje do septembra 1912 zopet vloži prošnjo za podporo v gotovini. Predlog je bil sprejet. 2. Poročila in predlogi odseka za živinorejo in mlekarstvo. a) Podružnica v Riegersburgu prosi, naj se sklene potrebno, da se bo dosedanji način ogledovanja mesa spremenil. Poročavec član O.O. Januschke prečita najprej vlogo podružnice v Riegersburgu, naj se prepreči, da bi se bolna in v sili zaklana živina prizadetim posestnikom odkupila za neprimerno malo ceno, meso pa se potem prodajalo odjemavcem za isto ceno, kakor meso popolnoma zdrave živine; meso v sili zaklanih živali bi se naj kot tako označilo in prodajalo za nižjo ceno, ko je ona od občine potrjena cena. Daši taki dogodki na deželi niso nič kaj redkega, vendar za to ni potreba novih, posebnih predpisov, ker take predpise že imamo, samo da se ne izvršujejo, kar pa je v jasnem in očitnem nasprotju z namenom, iz katerega so bili ti prepisi dani z državno postavo in odredbami namestnije delokrogom samostojnih občin. Razen tega so v tej stvari tudi mesarji dobili v odredbi svoja potrebna navodila in ravnala. Iz besedila postave in odredbe izhaja popolnoma jasno, da imajo od občine nastavljeni in od politične okrajne oblasti potrjeni ogledniki živine in mesa pravico zahtevati, da se meso v sili zaklane živine prodaja za nižjo ceno. Sedaj pa je stvar občine, oziroma njenih organov, da pazijo na to, da se ti predpisi tudi redno iz-vršujejo. V novi postavi o živinskih kugah je ogledovanje mesa v sili zaklane živine v krajih in okolici, kjer biva kak živinozdravnik, pridržano živinozdravniku; tako je podana garancija, da se bodo postavni predpisi res tudi vestno izvršili. Da pa se vse te zgoraj omenjene škodljive navade korenito odpravijo, je treba organizacije in samopomoči. Tako so se ustvarila posebna društva, ki skrbijo za to, da se meso v sili zaklane živine na najboljši in najugodnejši način spravi v denar. Samopomoč je najdalje v tem, da posestnik vztraja na svoji pravici in se je drži in da sam skrbi za to, da se bolna živina zakolje in proda. Z ozirom na to se priporoča, da se občine in njih organi opozorijo na pravice, ki jih imajo pri ravnanju z mesom v sili zaklanih živali; kmetovavce pa bi bilo treba opozoriti na določbe trgovskega ministrstva z dne 21. decembra 1908, štv. 5507, vsled katerih smejo klati tudi zdravo živino in nje meso prodajati, kakor dolgo to delo ne prekorači mej postranskega kmetijskega obrata. V ta namen bi bilo treba: 1. Poskrbeti v družbinem glasilu za primeren članek in 2. naprositi c. k. namestnijo, naj tudi potom političnih okrajnih oblasti skrbi za primeren pouk. Predlog je bil sprejet. b) Sklepanje o predlogu podružnic Obdach in 11 z, sprejetem na 88. občnem zboru kmetijske družbe in dodatnem predlogu g. Aumanna izObdacha, glede zatiranja nalezljivega katarja na spolovilih pri govedu. Poročavec, član O.O. Januschke, omeni, da je ta kuga napadla našo živino pred razmeroma zelo kratkim časom. Pred kakimi 10 leti je na severnem zapadu vdrla na Štajersko in dasi je čas tako kratek, vendar se je vsled svoje izredno velike nalezljivosti v tem času razširila nele po vsej Štajerski, ampak tudi po celi Srednji Evropi. Škoda, ki jo trpi vsled tega naše gospodarstvo, je seveda izredno velika; bolezen je vsled različne infekcije različna; živina, ki je bolozen ravnokar dobila, trpi več ko ona, ki jo je že prebila; ta nalezljivi katar živine ne imunizira in če proti njemu nič ne storimo, ga ne spravimo nikdar od svoje živine. Telice ostanejo jalove, breja živina pa rada zvrže in lahko postane popolnoma jalova in vsled tega nesposobna za pleme; tudi na mleku je škoda velika. Z živinozdravsko policijskimi odredbami se bolezen ne da zatirati, razen če bi se vsled velike razširjenosti te kuge zaprl promet z živino po vseh krajih, kar pa je popolnoma neizvršljivo. Zato poskušamo z raznimi sredstvi, kakor izpiranjem, vpihovanjem praškov, mazanjem i. t. d. Zdravljenje se vkljub temeljitosti vleče zelo dolgo; če zdravimo vztrajno in sistematično, lahko dosežemo, to je dognano, zaželeni uspeh. Če pa zdravijo svojo živino samo posamezniki, se doseže malo ali celo prav nič, ker se ta bolezen zelo lahko in hitro prenese, ali naravnost, ali pa z raznimi sredniki. Kolikor stvar danes poznamo, se proti nji ne da drugače uspešno nastopati nego s temeljitim razkuženjem hleva in sicer od vsakega posameznika; to velja posebno tedaj, če se za živino rabi zadružni plemenski bik. Kakega posebnega sredstva proti tej bolezni pa danes še nimamo; nasvet, naj se živinozdravniška šola peča s proučevanjem bistva in zatiranja te bolezni, se mora pozdravljati; imenovana šola se s to boleznijo peča že dalje časa, a doslej se je še ni posrečilo iznajti zanesljivo učinkujoče in priročno sredstvo proti tej bolezni. Vzrok za to tiči pred vsem v tem, da ta bolezen ne imunizira. Zadružni inštruktor Schneitter še predloži dodatni predlog: „Enako kakor svoj čas v Švici se naj skliče anketa, na kateri bi se naj govorilo o oblikah, v katerih se ta nalezljivi katar kaže in o desinfi-ciranju hlevov." Dr. K1 u s e m a n n se strinja z vsem tem in meni, da bi bilo zelo primerno, če bi se o priliki licenciranj in premiranj pokazalo ljudem, kako se naj ta bolezen z dosedaj znanimi sredstvi zatira; poročavec Januschke ima proti temu tehtne pomiselke, ker bi se potem lahko sumilo in očitalo, da se je na ta način okužila tudi zdrava živina. Zaradi tega stavi poročavec naslednji predlog: „S splošnim, za vse živinorejce dostopnim poukom se naj dado potrebna pojasnila o bistvu te bolezni in o odredbah, ki so na razpolago, da se ta bolezen prepreči ali zatrč. Želeti bi bilo, da bi potrebna pojasnila in praktična navodila o pokončevaiy'u te bolezni dajali izvedeni živino-zdravniki na licu mesta. Posebno priporočljivo bi bilo, da bi se ta pouk vršil o priliki izbere bikov in — posebno previdno in oprezno — o priliki ogledovanj živine. Ker pa zahteva osebna intervencija, zdravila in desinfekcijska sredstva velike izdatke se bo ta stvar, ki obeta veliko gospodarsko korist, le tedaj lahko z uspehom začela in vršila, če se bodo potrebni izdatki, vsaj deloma, pokrili iz javnih sredstev. Zato se naj visoka vlada in visoki deželni odbor naprosita, naj dasta na razpolago potrebna sredstva in sicer za tekoče leto 5000 K, tako da se bodo lahko dajala zdravila in desinfekcijska sredstva, če že ne popolnoma brezplačno, pa vsaj za zelo znižane cene na razpolago. Če pa bi se naj izvršila v tej stvari obširnejša akcija, bi se naj dal na razpolago živinozdravnik, ki bi stranke nič ne stal. Nadalje se nasvetuje, naj se s pomočjo državne živinozdravske uprave poskrbi mnenje visoke šole za živinozdravstvo o najprimernejšem in najbolj praktičnem zatiranju te kuge in varstvu pred njo, oziroma naj se, kakor pred leti, vrši anketa, ki bi se naj pečala z vsemi temi prašanji." Predlogi so bili sprejeti. (Dalje prihodnjič.) Zborovanje avstrijskega vinorej-skega društva v Mariboru ob Dravi. Avstrijsko vinorejsko društvo priredi v nedeljo 3. septembra 1911 svoje zborovanje v dvorani Gčtzove pivovarne v Mariboru. Za to zborovanje so pripravljeni naslednji referati: O izberi n a j p r i p o r o ć 1 j i v e j š ih vrst trte za Štajersko, kakor skušnje, katere smo do sedaj napravili z različnimi vrstami trt na ameri-kanski podlagi. Delovanje štajerskega deželnega odbora z ozirom na vinorejo. Prašaiye, kako omogočiti pošteno prodajo štajerskih v i n. Uporaba umetnih gnojil v vinogradih. Razprava o obdačenju vina in o zavarovanju proti toči. Predlogi. Za vse te referate so določeni priznani strokovnjaki, ki bodo nudili marsikaj novega in strokovno zanimivega. Razpravljalo se bo od 9. do 1. in od 3. do 6. ure popoldne. Radi vsestranske važnosti tega zborovanja priporočamo našim vinorejcem, da se tega zborovanje udeleže kolikor mogoče mnogoštevilno že radi pretečega obdačei\ja vina. H. Zborovanja podružnic. Ivanjkovci. Tukajšnja podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske priredi v nedeljo dne 20. avgusta 1.1. ob */a4. uri popoldne v gostilni Kralja kmetijsko zborovanje, pri katerem bode predaval agrarni inženir gospod Jožef Zidanšek, strokovni učitelj na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. Sprejemale se bodo od članov prošnje za subvencije plemenske kokoši, naročila za kmetijski koledar, umetna gnojila i. t. d. ter obravnavali došli dopisi. Vse člane kakor tudi druge, ki se zanimajo za to velevažno kmečko organizacijo, vabi k obilni udeležbi Načelstvo. Ptuj. Podružnica c. k. kmetijske družbe za ptujsko okolico priredi v nedeljo dne 27. avgusta ob 3. uri popoldne kmetijsko zborovanje pri Antonu A r n u g u v Novi vasi pri Ptnju, kjer bo predaval gospod Iv. Jurančič o umni čebeloreji. Kmetovavci, pridite v lepem številu 1 Iz podružnic. = Sv. Jurij ob P. zborovanje šentiljske podružnice se je vršilo dne 2. julija t. 1. v gostilni gospoda Alojza W r a t s c h k a pri Sv. Juriju ob Pesnici in je bilo navzočih črez 200 udeležencev. Podružničin načelnik gospod R e p p n i g otvori sejo ter pozdravi deželnega poslanca Ne g er j a in gospoda strokovnega učitelja Jentscha najprisrč-nejše, kakor tudi vse ostale in mnogoštevilno došle. Še pred dnevnim redom izroči gospod načelnik R e p p n i g gospodu vinorejskemu inštruktorju Wreflnerju bronasto kolajno z diplomo, kar mu je priznal 88. občni zbor c. k. kmetijske družbe. Gospod Wreflner se zahvali za priznano odlikovanje s prošnjo, da se džt njegova zahvala na znanje pri prezidiju in pri osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe. Poljedelski strokovni učitelj gospod Jentsch govori na to prav lepo o obdelovanju zemlje in o organizaciji kmetov, kar je občinstvo poslušalo med odobravanjem. Deželni poslanec N e g e r razklada o stanju železnice Maribor—Wies, na kar se je vposlala soglasno sprejeta peticija na naslov deželnega zbora. Gospod nadučitelj Robnik utemeljile tudi nujnost zgrade omenjene železnice in predlaga, da se gospodu poslancu Sutter ju, ki je v svetu državnih železnic tako odločno nastopal, izreče naj-prisrčnejša zahvala, ter je končal s „Hoch“ v čast gg. Negerja in Reppniga. Gospod Ho in i g razmotriva nato o potrebi ustanovitve mesnice s prosto prodajo; gospod N eg er daje k temu potrebna pojasnila. Na to se izžreba cela vrsta kmetijskih potrebščin, med njimi tudi glavni dobitek, kojega je podarila podružnica šentiljska. Končno se zahvali gospod načelnik vsem govornikom, posebe še gospodu Negerju, Jentschu in Robniku ter zaključi na to zborovanje. Ormož. Tukajšnja podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske je imela dne 16. julija t. 1. v gostilni gospoda Šimena Kandriča izvenredno zborovapje. Podružničin načelnik Ivanuša otvori zborovanje ter pozdravi odlične goste: senatnega predsednika dra. M. Ploja, profesorja J ur telo, namestn. svetovavca dra. Preske rja in druge. Odposlanec O. O. c. k. kmetijske družbe, tajnik H o 1 z, daje razna pojasnila k poročilu podružničinega tajnika gospoda nadučitelja P o r e k a r j a; na to izroči najstar-šemu članu ormožke podružnice gospodu S. Kandriču, 86 letnemu starčku, osivelem pri truda-polnem, pa plodonosnem delu v prid podružnice skoz celih 34 let, bronasto kolajno z diplomo, katero mu je priznal 88. občni zbor c. k. kmetijske družbe štajerske ravno tako kakor gospodu nadučitelju na Humu, gospodu Ant. Porekarju, ki razen svojega delokroga za prosveto naroda neumorno in uspešno izpolnjuje nakazano mu mesto kot vzgojitelj kmetijske mladine in najde še zraven tega čas, posvetiti svoje moči in zastaviti svojo voljo v prid kmetijske organizacije skoz celih 25 let kot poslovodja in tajnik ormožke podružnice z besedami, da netranja vrednost priznanja naj poplača vsaj deloma njiju dobro voljo, kakor so se tudi Špartanci zadovoljili svoj čas za najvišje uspehe s priprosto oljkino vejico; delo, izvirajoče iz plemenitega srca, nesebičnih ozirov, v prid in oporo pomoči potrebnega kmetijskega stanu se pa ne da poplačati niti z zlatom. Gospod nadučitelj P or e kar naroči odposlancu osrediyega odbora, da prinese vrnivši se v Gradec osrednjemu odboru za to, v podeljenih odlikovapjih izraženo, naklonjenost v imenu obeh odlikovancev toplo zahvalo. Po tem enostavnem ali na srce vplivajočem prizoru povzame besedo spet tajnik Holz ter razpravlja o koristih in potrebi kmetijskega knjigovodstva, ter si je pridobil zagotovilo, da se bo knjigovodski tečaj vršil v doglednem času i v področju ormožke podružnice. K besedi se oglasi še na to gospod Škerlec iz Vičanec ter razpravlja o kmetskem položaju in kako ga najprej in zanesljivo spraviti do zaslužene veljave in trdne gospodarske neodvisnosti, na kar se zaključi oficjjelni del zborovanja. Pri skupnem obedu pred gostoljubno hišo Kandričevo se je pojavila veselost in živalino se je napivalo po tisti stari navadi, če je prevzela blažena veselost srce spodnještajerskega trpina kmeta; spomin na te trenutke, ki ostane itak vsem navzočim vse žive dni neizbrisljiv, je podprl tajnik Holz tudi s fotografično sliko cele skupine, ki je obdajala slavljenca. Poročilo o stanju hmelja. Žalec, 15. avgusta 1911. V očigled neugodne letine za hmelj je društvo sklenilo letos nameravano razstavo preložiti na leto 1912. — Hmeljarsko društvo v Žalcu ima sedaj tudi legitimacije za državno železnico med Celje—Velenjem na razpolago; ta legitimacija pa ima le tedaj veljavnost, Če se pri železničnimi blagajni oglasi vsaj 10 obi-račev, ki imajo to legitimacijo (vsak vsojo) v rokah; legitimacije, glaseče se na ime lastnika, morajo biti tudi podpisane od občinskega načelnika ter imeti tudi občinski pečat. — Da bi se pridelovavci hmelja, ki so se s predprodajo zelo oškodili po mogočnosti ohranili |pred škodo, namerava društveno vodstvo uvesti primerno akcijo; vsi tisti pridelovavci torej, ki so bili primorani prej prodati svoj pridelek naj pismenim potom društvenem vodstvu naznanijo kedaj, koliko in po kateri ceni so svoj hmelj prodali. — V svrho zatiranja rdečega predečega klešča, ki povzroča bakreni prisad, priporoča društveno vodstvo vse hmeljeve rozge, kakor tudi napadeno listje sežgati, kole opaliti, stališča potresti z živim apnom in začeti resno misliti na vpe(javo žičnatih vspenjal. Natančneja navodila daje društveno vodstvo. Žalec v Savinjski dolini, 2. avgusta 1911. (VIII. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Suša vstraja, vročina pojema zadnja dva dneva polagoma, noči postajajo hladneje; dobro oskrbljeni nasadi na debeli rodni plasti so se do sedaj držali, dočim so nasadi na prodnatih tleh začeli veneti in se mestoma celo sušiti. V 4—5 vrtih se je pojavil rdeči prisad. Vkobuljenje srednjega hmelja počasi napreduje; kakor omenjeno, se namerava s 15, avgustom začeti z obiranjem, če suša ne bo prisilila prezgodnje dozoritve. Žalec v Savinjski dolini, 5. avgusta 1911. (IX. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Na vzhodnem delu hmeljarskega okoliša se je pojavil, kakor omenjeno bakreni prisad, ki se razširja zlasti na vzhodno in južno stran ter se loti že tudi poznega hmelja. Srednjerani hmelj se drži in ga bo menda mogoče rešiti, če se bo z obiranjem okoli 10. avgusta polagoma začelo. Suša pritiska v enomer dalje in trpe rastline vse bolj vidno. Nade na dober pridelek se krčijo. Žalec v Savinjski dolini, io. avgusta i9ii. (X. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Suša pritiska v enomer dalje, vročina je čim dalje večja, bakreni prisad se širi tudi proti zapadni strani. Po nekod se je začelo že z obiranjem srednjeranega hmelja, če v kratkem ne bo izdatnega deža, je pozni hmelj zelo ogrožen. Žalec v Savinjski dolini, 15. avgusta 1911, (XI. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Plohe v zadnjih dneh so vrte očividno osvežile. Bakreni prisad se ne razširja dalje. Dne 16. avgusta se začne splošno z obiranjem srednjeranega hmelja (goldinga). Mnogo kupcev prihaja dan za dnem. Letos nameravana razstava se bo morala radi slabe letine na prihodnje leto preložiti. Emetovavci! Od c. k. ministrstva za poljedelstvo je prišla spet naslednja izjava pod št. 31.602. Pri zalaganju vojaškega erarja s kmetijskimi pridelki se je spet pripetilo, da so posamezniki pri gospodarskih skupinah nižje vrste, podružnice pri zalaganjih v lastni režiji bodisi na lastno roko, bodisi potom skupin višje vrste (Zveza zadrug) v zadnjem času spet napovedali, oziroma oddali mnogo večje množine pridelkov nego odgovarjajo velikosti dotičnih posestev; dotični pridelki torej niso zrastli na lastnem posestvu, ampak so se na vsak način kupili od drugod, morebiti tudi onstran mej avstrijskih. Ker se pa na ta način izključuje velik del gospodarjev iz zalaganja vojaštva z domačimi pridelki in se je na tak način gmotno naravnost oškoduje, na drugi strani pa se dela naravnost proti vojaškem erarju, ki ma najboljšo voljo vojaške dobave s časom spraviti popolnoma v kmetijske roke, kar je v zadnjem času tako lepo napredovalo, naj delajo glavne kmetijske korporacije v deželi z vso vnemo na to, da se v prihodiye kaj takega ne bo več godilo. Za to opozarjamo vse naše podružnice, da z vso strogostjo gledajo na to, da nikdo ne prijavi in ne odda več, ko tisto množino, ki odgovarja velikosti njegovega posestva. Onemogoči se naj, da tržijo in barantajo posamezniki s kmetijskimi pridelki za vojaške dobave samopašno, ter da skubijo na eni strani producenta, na drugi strani pa vojaški erar. Pri tej priliki si dovoljujemo se sklucevati na članek v „Gospodarskem Glasniku" št. 8, na strani 68, pod naslovom „Pozor kmetovavci" ter nujno prosimo ne samo podružničina vodstva ampak tudi vsakega posameznika, da naj s takim početjem ne mešajo štrene, ki veže v tem oziru kmetijstvo z vojaškim eraijem in ne rušijo vezi, ki jih je priborila kmetijska organizacija v težavnem boju s prekupci, ki so dosedaj z večinoma dobivali mastne dobičke, za katere se je edino le kmet trudil. ______ Holz. K št. 29.350 ex 1911. Natečaj. Početkom šolskega leta 1911/12 so razpisane sledeče ustanove za slušatelje kmetijskega učilišča „Francisco Josephinum" v Modlingu: a) Ustanova iz zasebne šatulje Njega c. in k. apostolskega Veličanstva v letnem znesku po 500 K, ki se imenuje z najvišjim naslovom Nje Veličanstva cesarice Elizabete; b) ustanova c. k. poljedelskega ministrstva v letnem znesku po 600 K; c) dve ustanovi c. k. nižjeavstrijske namestnije po 600 K za slušatelje tega zavoda, ki imajo na Nižje-Avstrij-skem domovinsko pravico. Nadalje se podele za slušatelje vrtnarske šole „Eli-zabetinum", ki je zvezana s kmetijskim učiliščem, za leto 1911/12 dve ustanovi po 500 K, od katerih je ena zaznamovana z najvišjim imenom Njega Veličanstva cesarja, druga Njenega Veličanstva rajne cesarice Elizabete. Končno je dala c. k. namestnija nižjeavstrijska še za slušatelja, pristojnega na Nijye-Avstrijsko, ki se posveti pivovarski stroki, 1 ustanovo po 600 K. Termin za prošnje za eno teh ustanov, katere je nasloviti na ravnateljstvo Francisco Josefinum v Modlingu, je 10. september t. L, tam se dobe tudi programi o zavodu. Pogoji za sprejem so: 1. Dovoljenje starišev ali njih zastopnika, 2. starost vsaj 16 let, 8. spričevalo o dovršenih 4 razredih kakega gimnazija, realke ali realnega gimnazija z uspehom, ki mu dovoli vstop v višji razred, ali pa meščanske šole z vsaj dobrim uspehom. Prosivci za sprejem, ki imajo samo meščansko šolo, morajo delati sprejemni izpit in se sprejmejo le v določenem številu. Prednost imajo prosivci s poljedelsko prakso. Za sprejem v vrtnarsko šolo pa je treba: 1. Dovoljenje starišev, oziroma njih namestnika, 2. dokaz o dovršeni ljudski šoli, 3. starost vsaj 15 let in telesna krepkost. Prednost imajo tisti, ki so se že pečali z vrtnarstvom. Za sprejem v pivovarski tečaj zadostuje ljudskošolsko spričevalo in dokaz, da se je prosivec bavil vsaj tsj Ječmeni C c 3 5 Koruza || 1 1 ■» S K V K V K V K v K V K V Celje... 50 11 9 — 8 50 11 9 50 Ormož . 50 10 50 8 50 7 — 8 — 9 — 8 — Gradec . 50 — — 9 60 9 30 8 80 — —- — Ljubno . 50 12 — 9 50 10 50 11 — 9 — — — Maribor 50 11 — 8 — 8 — 8 50 9 9 — Ptuj . 50 11 — 8 50 8 50 9 — 9 — — Inomost 50 Celovec. 50 12 — 9 20 — — 11 50 — — — T.inhlinnfl 50 Pešt . . . 50 — — — — — — — Solnograd 50 12 30 10 45 — — 11 10 9 50 — — Dunaj . 50 11 80 9 30 8 95 9 65 8 78 — — Line . . 50 — — — — — — — — — c3 c3 03 fl S S S Mesto rs Bob H .3 OJ co «3 S.S a> M 03 >£JS S “ S 'i M K V K V K V K V K V K V Celje .. 50 — — 12 — 2 50 2 — 2 50 2 Ormož . 50 9 — 10 — 2 50 2 — 2 - 1 50 Gradec 50 Ljubno . 50 — -- 18 3 50 3 3 50 3 — Maribor 50 9 25 11 50 2 25 — — 1 75 1 25 Ptuj 50 •— — — 3 50 2 90 3 70 2 50 Celovec. 50 12 75 — — 2 75 1 75 2 — 1 50 Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 26. avgusta v Brežicah (svinjski sejem); na Bregu pri Ptuju*; v Ljubnem**, okr. Gomjigrad. Dne 28. avgusta v Svečini, okr. Maribor; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Ribnici*, okr. Marnberg. Dne 29. avgustav Ormožu (sejem s ščeti-narji); v Orešju**, okr. Brežice; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Žalcu**, okr. Celje; v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; na Muti**, okr. Marnberg. Dne 30. avgusta na Ptuju (sejem s šče-tinarji); na Hajdini*, okr. Ptuj. Dne 31. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Konjicah*; v Lembergu* okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 1. septembra v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Rogatcu (sejem s ščeti- narji); na Žigrtovem, okr. Sevnica; na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Arnačah**, okr. Šoštanj; v Št.liju v Slov. gor.**, okr. Maribor; v Trnovcu*, okr. Ptuj; pri Sv. liju pri Turjaku**, okr. Slov. Gradec; na Planini**, okr. Sevnica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 3. septembra v Št. liju v Slov. Goricah, okr Maribor. Dne 4. septembra v Zrečah**, okr. Konjice; na Tinjskem*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Celju*; v Račah*, okr. Maribor; v Kamnici*, okr. Maribor; v Ormožu*; na Vuhredu, okr. Marnberg; v Zibiki**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 5. septembra v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Rogatcu*. Dne 6. septembra v Dobjem*, okr. Kozje; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Ponudba. 333—10 Imam šekasto kravo, dobro molznico z osmim teletom (4 tedne starim junčkom) in še z dobrim zobom. Brez teleta 15 do 16 Z mleka na dan. Cena 425 K, in 1 6amec, 11 mesecev star, bele barve, 128 cm visok in 145 cm širok, cena 150 K. Frane Planine, kmet na Libni 9, pošta Videm na Štajerskem. Lekarnarja A. Thferryja balzam edino pristen z zeleno nnno kot varstvenoznamko. Postavnozavarovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja drngega balzama z varljivimi znamkami s kazensko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta balzam ju zanesljivo sredstvo pri vseh boleznih dihal, kašlju, hračenju, hripavosti, katarju golta, prsnih bolečinah, pljučnih boleznih, posebno pri influenci, boleznih v želodcu, vnetju jeter in vranice, pomanjkanju apetita, Blabi prebavi, zapeklosti, boleh v zobeh in ustih, trganju po kosteh, opeklinah, prižču i. t. d. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specijalna steklenica K 5.60. Lekarnarja A. Thierryja edino pristna centifolijska maža Allein echter Balsam aus der SchutzenjeLApotheka Ifi A.Thierry in Pregrada bei Rohihcb-SauerbruAik zanesljivo sredstvo pri ranah, oteklinah,vnet- ------------------------- jih, tvorih, odstrani vse —---------— tuje stvari iz telesa in večkrat prihrani zelo boleče operacije. Pomaga celo pri zelo starih ranah i. t. d. 2 lončka staneta 3 AT 60 v. Dobi se v lekarni pri angelju v&rhu Adolfa Thierryja v Pregradi pri Kogatcu. Tudi v večini apotek, na veliko pa v trgovinah z medicinskimi drogami. 224a—10 Mlinsko kamenje zmesno, belo, surščno, vsake mere, najboljše rude, nizke cene. Iz 8 lastnih kamenolomov, ki se razlikujejo po trdoti in sestavi. — Naroča se neposredno pri Francu Leskovšeku, kamnoreški mojster v Št. Jurju ob južni železnici. 317—4 Opozarja se pred prekupci, kateri tudi pravijo, da imajo .......... svoje kamenolome. ..— " 1 Ako krave ostajajo jalove ako zmečejo, če imajo sramnico otečeno, pordečelo ali obloženo s sluznato-gnojnimi mozolci, so zbolele skoro gotovo za materničnim vnetjem. Hitra pomoč je tukaj neobhodno potrebna, da se zabrani okuženje tudi ostale živine. Hitro in sigurno učinkuje „Bissulin*, kojega pa mora predpisati živino-zdravnik. H. Troinmsdorff, tovarna za kemične izdelke, Aachen. 248—g Najnovejše in najboljše za snoiio. tudi prevozne, za škropljenje in napolnjevanje sodov. Ne rjavijo in ne zamrznejo. Vodoravno nesejo do 20 m. ■—- Ceniki gratis in franko. == Prva moravska tvorn ca za vodovode ===== in sesaljke ■ Ant. Kunz, c. in k. dvorni dobavnlk, lahr.-WeiDklrdusL * „T1TAMA“ je cel iz kovanega železa in jeklenih ploč ter radi tega nepokvarljiv. 320-10 Več tisočev v porabi. Iščejo se zastopniki. Zahtevajte cenik' število 132. Tovarna za stroje Mn-Me, U/els Glavno zastopništvo za Štajersko Franc Asen, Gradec Xarlengasse št. 22. Posebna tovarna strojev za košnjo, obračanje sena, brzoparilnikov, posnemalnikov, pralnih strojev, valov za likanje perila, pomivalnih miz i. t. d., i. t. d. Gospode naročevavce uljudno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list. 1 do Z »marin gsrPr4Ci.“.s ollnlh motorjih z »lsoklm tinhorn - 4 do 5 olnarlco ^ Petrolln motorjih in Iokomobllnii Hoiei nuna Tovarna za motorje J.Warchalowskits DUHAJ, lil., POUlUJjDSSe 1. 2 17-12 •H , Na tisoče motorjev v rabi. Ceniki zastonj. Ugodni pogoji ca plačevanje. Na razpolago tndi že rabljeni petrolin motorji. == ^■4 . I"" )——-.•■K j Oznanila v „Gospodarskem Glasniku* dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. če si naročite sukno in modne snovi naravnost iz tovarne za sukno pri tvrdki 322—4 y v, Milice Tomec, Hnmpolec, Cesto. Vzorci se pošiljajo zastonj na ogled, če se piše po nje s katerim hočemo doseči popolne pridelke, treba — 1 pravočasno . . ■ kalijeve soli za zimska žita in travnike. Fosforjeva kislina in dušeč ne moreta sama nikdar narediti naj- KAJNIT in koncontrirane kalijevo soli pošiljajo vse kmetijske zadruge, podružnice c. k. kmetijske družbe in Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2. 325-3 Pojasnila in nasvete o porabi vseh umetnih ===== gnojil daje brezplačno = kmetijska posredovalnica kalijevega sindikat anaDunajuVlil/,, SkodagasseS. £e Oiometovi mlini so dandanes najboljši za dobivanje debele in fine melje, ker so opremljeni s Uelleijevimi umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti. Prva tovarna ca umetne mlinske kamne In gradnjo mlinov v Sandovu prt Geakl-LIpl. Komanditna družba IS. «J. Heller. Iščejo se zastopniki. 415b/10—24 izvirno „Nelotte* je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena mlečna centrifuga. Močno in solidno narejena Posname izborno in ne potrebuje nobenih popravil. Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek. Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte* Moilel 1909 Je v nmrsleem zboljšan, 46—12 — Dobri zastopniki zaželjeni. ----- Hlett-Me, Huj, IV. Ipifg. 16. uperfosfati rudninski in živalski, so preskušeno nezanesljivejša in najcenejša fos-= forjeva gnojila == za vsakovrstno ju= Vsebina strogo zajamčena I -----ep Jamči najhitrejše učinkovanje in nnjbogatejše pridelke! 11-12 Za jesensko setev neobhodno potrebno I Nadalje ponuja amonijakove, kalijeve, sollterne superfosfate iz vseh skladišč za nmotna gnolija In pri trgovcih z umetnimi gnojili, kakor po kmetijskih družbah in zadrugah. Pisarna v Pragi, Prikopi 17. 11 11 Stotine zadovoljivih naprav že v obratih. I I II Ceniki in proračuni brezplačno. I I I | 2S8-8 l motorji za surovo olje in . lohomobile. Motorji z visokim tlakom. Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt. Stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej. Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode. Uh HeiligenstadterstraBe 83 La. Za izkopavanje krompirja je stroj „W eltu-Roder Model 1011. 278—5 neizogibno potreben za vsakega kmeto-vavca 1 Enostavna in solidna konstrukcija, Bcstava, ki se ne da pogubiti. Za vsako zemljo, globino in širino priročen. Ni pretežek, dela se ž njim lahko, čisto in hitro, kar potrjujejo mnoga priznanja. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno cenik o „Welt“-Hoderju št. 573 od tvrdke Pii. Mayfarth & Co. Wien, II., TaborstraBe 71. 680 prvih daril, zlatih kolajn i. t. d. — 1600 delavcev in uradnikov. — Prepro-dajavci in zastopniki se iščejo. Drejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ t Gradcu