1927 MATI IN GOSPODINJA M. , hit————————————————ai— ..... 1 1 " e— — ■■ ■■" ■ ' i . . ■ i ......... — i Mati. (Pravljicia o materi ln otroku.) Pravijo, da se vsakih sto let zgodi čudežno čudo: v najvišjo goro v deželi zapelje življenje, pravo človeško življenje, da oživi in hodi po svetu kakor človek in ogleduje svet in ljudi v njem. In zgodilo se je, da se je v neki deželi zbudila najvišja gora. Vse se je po-treslo, ko je dvignila svojo, z večnim snegom pokrito, glavo. Saj ta gora je bila velikan. In ko je ta velikan izruval noge iz zemlje, da se napoti po svetu, tedaj se je stresla zemlja v svojih tečajih... Ta velikanski velikan je začel korakati po ozki oesti, ki so jo ljudje z velikim trudom napravili. Kakor majhni mravljin-cis o tekli ljudje pred velikanom po cesti, da so mu skrijejo, ker so se ga bali. Ko je napravil par korakov, je že stal sredi vasi iin vsi ljudje so »3 poskrili v svoje hiše, ki so se velikanu zdele majhne, kakor škatlice od vžigalic. Le e n a žena samo je ostala na cesti. Sedela jo na obcestnem kamenu in sa niti ni zbudila lz svojih lepih sanj. Oči so ji žarele v tihem pričakovanju in glodale v daljavo, odkoder ima priti neznano čudo. Velikan jo stopil k ženi: brez bojazni mu je pogledala v oči. »Kdo si ti?« jo jo vprašal, »ki se me ne bojiš, ko bo se žo vs.; drugi poskrili?« »Mati sem,« odgovori žena in sijaj v njenih očeh je bil So čudovitejši. »Ali sa rao no bojiš?« jo vprašal velikan dalje. »Za strah .in bojazen-ni prostora v mojem srcu,« odgovori mati. »Pa kaj ga napolnjuje?« vprašujd velikan dalje. »Ljubezen do otroka, ki ima priti.« In sanjala jo dalje o sreči, ki ima priti: o svojem otroku. Velikan se jo obrnil; tega ni mogel razumeti in sramoval se jo svoje nevednosti in trdote. »Kako velika je,« je mislil in konice njegove prevzetnosti so se odlomile. S sklonjeno glavo je korakal dalje in Je gnal vetrove pred seboj. Mimo cvetočih njiv in travnikov je hodil. Poleg stare in košate češnje je obstal, iz senco se je slišalo petje. Žena je sedela v travi, naslonjena na oešnjevo deblo in pela. V naročju je imela ruto in v nji je spal otrok. Komaj ga je videl velikan, tako Je bil majhen. Obeudovaje j© gledal velikan to sliko; dasi je čez polje vel močan veter, v senci pod drevesom se ni niti listič zazibal, kakor da noče moliti otrokovega spanja. »Komu poješ svoje lepe pesmi ?« »Otroku v mojem naročju.« »Kdo si ti, da znaš premagati veter?« »Mati sean,« je tiho odgovorila in se nagnila nad otroka. »Kako močna je,« b! je mislil velikan, >da jo veter ubogal« In počasi Je odšel in Di več gnal vetrov pred aeboj. Ko je naredil sto korakov, je *al v gozdu pred belim gradičem. Na pragu Je Sala žena, naslonjena na železna vrata. Si so ji čuječe gledale na vse strani in ni se odmaknila niti za ped s svojega mesta. »Kaj delaš?« vpraša velikan. »Straži m.« »Trudna si že. Koliko časa že stražiš?« »Dvanajst let.« »Pa kaj čuvaš, žena?« »Beli gradič in njegovo čisto in belo notranjost.« »Koliko časa boš še stražila?« »Dokler bo gradič stal.« »Pa kdo si ti, neutrudna stražar i ca?« »Gospod, mati sem in gradič je mojega otroka čista in bela duša.« Globoko se je sklonila velikanova glava; od ponižnosti in sramu. »Kako zveste so, človeške matere,« je mislil dolgo, dolgo in korakal dalje, dokler ga ni zmotil ropot, kakor bi nekdo kopal z motiko in grabil z grabljami. Tik pred seboj je opazil ženo, z motiko v roki, ki je kopala kamenje iz ceste in jo uravnavala z grabljami. Koprivo so rasti e ob poti, z golimi rokami jih je ruvala. Šele majhen košček ceste je bil urejen, a bil j© gladek in lep. Globoko se je sklanjala žena k delu in delala j a brez presledka. »Kaj delaš, žena?« »Pot pripravljam.« »Kako moreš tako težko delati?« >Za materino ljubezen ni nič pretežko.« »In za koga pripravljaš pot?« »Za dušo mojega otroka.« So globljo se jo sklonila velikanova glava. Nekaj vlažnega mu je hotelo vstati v očeh. Odkorakal j9 dalje, skoro tako, kakor če tujec hodi po sveti deželi. Ko se je velikanovo potovanje že bližalo koncu, je še videl pred seboj hoditi trudnih korakov ženo. Dvanajst dni je hodil za njo in opazoval njeno početje. Morala je nekaj dragocenega izgubiti, ker je venomer iskala. Toda čudno: pri hišah, vrtovih, kjer je bilo lepo in mirno je hodila mimo; kjer pa je bil nemir, temota, umaza-nost, tam pa je iskala po V9eh kotih, da so jo, videti, že pekle oči. Trinajsti dan pa jo je velikan vprašal: »Koga iščeš žena?« »Svojega otroka, svojega otroka.« »In ti si izgubila svojega otroka? Zakaj nisi bolje pazila nanj? Druge matere sem videl čuvati in 3tražitl pri vratih otrokovih duš---< »Tudi jaz sem čuvala; toda znotraj je jel rasti plevel iin z njim vred je moj otrok rastel in odšel iz lepo ograjenega vrta.« »Ali mu nisi pripravila pota? Ali ne stori to vsaka mati?« Kakor dve plamenici so se Zazrle materine oči v daljavo: »Pripravila sem mu pot, pa ni hotel hoditi po nji; zasramovanja mi je kakor kamenje metal v obraz in se je rogal in odšel.« »Tn ti, mati?« »Jaz ga iščem.« »In zakaj ga iščeš? Saj te bo zasramo-val kot nekdaj, in te obmetaval s kamenjem. »Vem, morebiti desetkrat, stokrat, a končno bova le še skupaj hodila, kot nekdaj ...« in tiho Je odšla. Pretresla je velikana materina požrtvovalnost in z začudenjem je gledal za njo. Čez tri dni jo je našel ob cestnem jarku. Mlad mož, pijani do nezavesti, je ležal v prašni travi. Žena mu jo dvignila glavo v svoje naročje in ljubeče roke so mu gladile lase, ustnice pa so šepetale: »Moj otrok, moj otrok« iu vroče solze so ji tekle po licih. Trdo je prijelo velikana v grlu in je hotelo zaihteti. Z velikimi koraki je odšel, sicer bi moral poklekniti pred trudno ženo in ji poljubiti noge. Ta ljubezen, ta brezmejna ljubezen 1 Tisto noč opolnoči je bilo konec gorskega čudesa. Velikan je vrgel od sebe vse človeško in je porinil noge zopet v zemljo, glavo in ramena pa si je zopet pokril z ledenim in sneženim klobukom ter je postal zopet gora. »Ta velika materina ljubezen!« je pogosto mrmral, da se je vsa okolica čudila njegovi rahločutnosti. »Materam ne storite nič hudega I« je naročal viharjem, ki so mimo njega divjali. »Vsako mater in njenega otroka blagoslovi!« je naročil solncu vsak dan, ko je vstalo. In zvezdam je naročil, naj Jim pripravijo lepe sanje. Dnevu in noči je naročil, naj pomagajo materam, kadar iščejo izgubljene otroke. In luna mu je morala poročati, kaj delajo matere doli v svetu. Mimo njega pa so plavali nebeški kri-latci k Bogu, noseč Mu — materne molitve. Materinska ljubezen. Nežna, toda močna so vlakenca, ki vežejo materino in otrokovo srce. Po njih teče mateirna ljubezen v otrokovo srce in otrokova ljubezen v materino srce, kakor hitra naznanila po brzojavnih žicah. In ni je ljubezni tako močne kaikor je materina ljubezen do otroka in tako nežne, kakor je otrokova ljubezen do matere. Ta vlakna se ne pretrgajo ne v vetru, ne v viharju in če privežeš nanje še kaj tako težkega. In te niti ne sprhne in se ne postarajo. Prej se ti raztrga in segnije srce, preden se raztrga ali segnije ta vez. Pa če te ne ljubi nihče na svetu, sroe tvoje matere še bije zate. In ti, če ti je izumrla tudi že vsaka druga ljubezen v tvojem srcu, če že vsi rožni cvetovi obletavajo v pozni jeseni in se ti zdi, da je tvoje srce izsušeno, kakor jabolko sredi zime, v tihem kotičku pa še vedno tli v njem: ljubezen do mamice. Iskrice. Matere so kakor prožne veje v pomladi, ki se venomer pripogibajo v viharju trpljenja. Mati ima največjo ljubezen, ker je največ trpela. Matere nosijo svoje otroke v jutru, otroci naj nosijo svoje matere skozi večer. Zena-mati hodi po* trpljenja, ki vodi od Eve do Marije. >POMOL.TUB< 1BET- Stav, 11. Matere \n dekleta! Današnja številka k zsdr.i* k: se pošV tistim, ki narocniih se :-Paroo;uiha« se mso poravna:.. Da \ krš .iru;. mar. h eS- •ar. - s. .i-vc p:iu.;ar. .: .. :T.»e _ r.; >. t«nv-\ i ~ parev t..š.r. r. r. r. -t Ti 'i"' *V,J f,, . BJ >t'..i, .5' ; .^o ršc ;;šk "•< - K - - • . "V - n.a-jtV- ~ " •< - ■■ :•• >©h: v r Trosi-* it- >""" ■'t;, "i: rN-r-.j- 'i ri- /UIT«*- ''fUim sr"»v S— —..i . zi. r ri 'rr?;.. r». ir sila« i ..i - i. rv ZTj -:. 7». juir~t z.-:--'~U7i.t - nnvn» • r 5T* ti t" >:in/h -m. n-omutf : - r-Tiaa? m • n uinnai. ttv p; ... • .•>'•!. Zšc- z . ftt st. ' ju-iho: Jiftt;- zof. za ~ -p* - r-iiiim ■"»mr mi&.ir r - r i Laiu. ju. • goril ste- :—: - ri 7 "-t-.ir ~ zza Z- «*E=r.- iLi-i - "i', r. zt >' imž. p.-cjtsz.-z L?.: sir- c. r. - .-. "cr : .r^i ■ ---- r^™^. Kuhinja. K;,ki n-ijBtik£®' Mkupvko Suho po-iet' ;g«e; d£ dobiš bete majhne rine) rr.rr.pr.meme kose. namaka io na»-} r- c oni mrsk v -i. Kateri vsaki dan nrenju. dva trn.. pr>per. nekoiiKo buli pepeia. ko * preeed: itir ie r .-z prii;; poienovk.. i*:*- j poprej " io pr.V zvri u i r.ft —n ' -^n. - c bbcjc««^ -I.-..4. .x •[ qj r*w,;'r:r ir. ji 'e r-v-" t'i- - pa deni r.'- sr;,^ a,— t r??E kcs^ rebnie. priden: nek ii-^.•••ra.-. »leneja r^t- ^i^t msir ; " '" -nairajD nt kos -c razdeli^-no r.^enorkp. r>r;n>es£' in -- ^ r. --/i^ broo- F' - ? e z- -T.-s: .-se ?uhf Et.ia- ■ o— ■ • •• - - -r«-. •. mine«®- oebeia, knhan^ cmroSjena JE nt zrean«. {rtilai od polen«vke. Kutinj v sinil, vrv di V kr namo^ne polencn^ke. pusti, da 2 minuti vre Ko se nekolik; ohladi, .r. xi-ped: ir pdber: kost; in kožo. V kozo pc de-n ž>i;-e olm v njem zarumeni 1 žlico ctro-.nm r^zanf čebule in malo žličico moke; :>-■ j«t nt kosce razdeljeio polenov-:vcw = papriko iZ£ velik ščep). zr^zaztgz zelenega peter-- . ■ ». r-rmeši in zali j ? ze- . i. .'.t sc kosci pokriti, .. .. . l tv.r pusti da 5—7 mi-- - v l. - krompirjevim pi-i., ir-.-arz!j.—-n ; »"^r. na mizo. • —t mij-II'" » fruhr.-' 'r \ sumi ii.7. I uiutm ~.v„Li. p '"8 'S Ki>~-re m«-, raKfflitfntrm itTt ir ar>bt:nah t r na.''i( m".T iu tjub,~. s2. oHu Postavi nuiiuirwK> • -IMU W i: en na mizo. V. R. Vrt. i. ;I«IW. T f-rrmsn £• n 7J J «Miikt T rmtiakc v zgodil <.- rs^i.iejf' sadike v «t«3pn.ie. as so godne za ure dobe 4—6 listov, ste-r ~ bit: rreoe mnčnf- in primemo ~:<■■■€< L& vsako vrsto sadik se odloči prostor na gredici Gredica se iiopnoji. globoko prHopati, ptsflvna z grabijami. Posamezni oddeiki se prehodilo. Prehodi se tako. da f* poki^ie \T\ica od enefrt konca na drupe^ra in hode ob nji napravimo presledke ali pota 20 do 30 cm š:-oka. Oddelki ali lehe naj b do ju,—o m široke. Na tako pripravljeno gredico presojamo godne sadike. Na gredicah se bodo razvijale s.- like do svoie popolnost' ali zrelosti Ko dozore. jih začnemo rezati ali ruv;iti ir rabiti v kuhinji. Kda ie bcš ta čas. ie ovi-"?nf od lepe ir. podnebja dotičnegu t:ra-ja ir: ch: \Temena • dob; razvijanja. Toliko pa iahko - čemo. da ie na sadike v gnoia-idh vzgojene, prav; čas za prf-saianie meiser aprl ir rud še fel mef«i mai. Narodne ji; dne-; zz. prescian.k sr ot-j»aL zi£->t; takrat, če je prej dež tuimo-Akt- pt n! zemlja premočena. -. - r—:-?.r ir vsako sadike dobro zamoči r t-aspfcj takt g;- se korenina sadike ' Ei- ^.z. T-jc k na ieanje dni moraš sadike j Ei-Eaii-. 11 si-e: proti večeru, dn se sadi-27 pomanjkanja mokrote. I ttt-a* st preseljevanje oprezno iz-•7ZZ u-zcit. Korenin preveč ne po-E«: e fiiabotnih. kruljevib ali »dit ne zraste nič prida, od-' -- S- ir zdrave sadike. • stLi. rastlina potrebuje svetlobe in E-^ii 127 - » pes* v.** bno na to. da se » iii' pregtstc Saditi moramo tako na-mfr r-reun«. iic st se razvile, ne seri " drogi t erur.,. ^ rastline po veliki veČini tako ? • .-r- »:t.: k biie nr°;. Le sadiko kapus-c: nnajc- dolg* 'Tatove, sadimo noko-lls'. P!'"-**'::* Se.:-, ohrosi. koleraba in - ^ s' kapusn e. : sanezae sadike sadimo v vrste in rrstr p-imerpr narazen Da nri sadihi vr-ste r?i p ♦-roinit m> prod vrvico k ''t t,- sadimr T-f ne po^eptnmo jemlje. bk vrvir* desko, na kateri stoji--^aiPrara.-iiejse orodje n, anditev je poostren, zgoraj maj o zakrivljen k-s«j klin. S tem kim »m naredi na določenem mestu v zemljo primerno globoke in do-fl sir"! < luknje. V te luknje utakmrf k'.)-ciij. ne sadik Zdaj potisni j«o!e;r lukrne. \ i h, teri držiš sadiko, vnovič klic v zemlj• in trdno }»ritisnJ i»rs1 k miadj korenini na-dihe. To drugo lukrio pa zasui in zanii.Sj s kiinovo ostjo. Med kapiisnice laiiko nasadimo katera se prej porabi, predno be kapusniea toliko raz ijejo, da bi ji bile nt poti in ona njim. Kapiisiuce w bolj pui-Am nz Ija.io. Le koleraba zelo hitro ratte. Kajzgodn-je že osem tednov po saditvi za rabo K a. pusnioe aeiim<> v zgodnje, sreanjerene in pozne. Vse zelenjadnice v širšem potner j (ie-limo v kapusnice, solate, špiaaoe, kolačke in gt>moljnice, čebulnice aii čes/iice, stročnice ali Mtčivje, buče, trajne »eieiijaA. niče in kuhinjske dišavnioe. Skrb za bolnike. Blagoi mu, kdor jt zdiav. Zdravje je bogastvo. A ixiravje ni večno. In Kagar človek zboli, takrat je revež, zaies rev ež. Gorje čio\ei:u, če bi ob času bolezni ne našel usmiljenih sit! Naše matere in gospodinjo imu.io taka srca. In rtvno njim veljajo pred vsem sledeče bet-<.Hle: Pen k. Dandanes znajo že skoro v vsaki hiši brati Zato naj bi imeli \ vsaki hiši tudi ne. ka> kr ic. ki se pečajo z našim zdravjem. Naša družba rv. Mohorja je izdala že trojo takii knjig. : Domači ulravnik« po naukih in izkušnjah župnika S. Lneippvt sestavil Val. Podpore, ie izšel že v šesti lzilaji. Primerna .'e knjiga dr. Al. Homana Postrežba i oirikovi.. in dr. H. Vedenik nas uči • Kako si ohranimo ljulx» zdravje«. Te tri kniipe 1 morala imeti vsaka slavonska hiša! Enako hi morali p»-»\-sod poznati kn.ji-['o o ciomarah zdravilih in }vi dr. Rusovo - Prva pomoč«. T« kniijjf so mnogv« KVlj važne in slo kra' več- vredne, kakor pa nopotrebin obiski in posveti pri raznih konjederkah 'n drugih maznčih. žal, da premnogi n.isi ljudie še niso prišli do prepričanja, da so te vrste ljudie čisto navadni sleparji, pc ia tudi čisto nič n< vodo. Samo on slučaj iznn^i mnogih. l: izu Bleda jo zbolela .nlndomu p;>spo-dorju Tiena. Mož je iskal pomoč' pri neki konj oder k i na Koroškem, ki je d obr.i poznala na vodo,. IVijatelj sosed mu odgovarja. naj pusti to slepari — zastoni. Wož je bi' prepričan, da ga ni bolj >kunštneg»« zdravnika, kakor io omenjena ženska. Ti, šo svojo v«vrxlm se je po dolgem času zopet hotele na-Pitil Nič več ne more biti v temi, naj bo kar hoče! Kaj pade vendar dobremu staremu doktorju v glavo, da jo tako in tako dolgo muči?!.. .- »Teta Dora« zakliče s še slabotnim glasom. In, ko ni odgovora, pozvoni, enkrat, dvakrat,.. 2e je bila dobra teta Dora poleg nje in se je vprašujoče sklonila čez njo. »O, teta, odgrnite vendar okna, — spustite svetlobo k meni, — zdajle, precej, — nič več me ni treba varovati — saj nisem več tako bolna — in solnce bi že tako rada videla ...« Doro so pretresle te besede v dno duše. Moj Bog, zdaj je prišel trenutek, ki se ga je že tako dolgo bala, trenutek bridek in težek, zanjo in za Elo! »Moj Bog, daj moči in tolažbe!« je zašepetala iskreno, »Hitro, teta,« je silila Ela, »zakaj se obotavljate?« »Otrok, ljubi otrok, moja Ela,« je jecljala Dora vsa zbegana, »Poslušaj najprej — zdravnik ..,« »Luči, solnca, — zakaj me mučite teta!« »Bog nama pomagaj!« je vnovič zašepetala Dora, se vsedla k postelji in z obema rokama stisnila bolnico k sebi in pričela: »Ela, moj ljubi in ubogi otrok, bodi močna za žrtev! Bog ti pošilja poizkušnjo, kakršno pošilja svojim posebnim ljubljencem. Huda bolezen---tvoje oči so — upajmo samo mimogrede — (vsa zmedena je iskala besed) — so izgubile,., Zlati moj otrok, za božjo voljo, ne razburjaj se!« Ela je zakričala, njeno telo se je divje zvijalo, roke so se zagreble v odejo, oči, široko odprte, so brezizrazno gledale v praznoto, pod vplivom pravkar slišanega, ki se ni dalo doumeti! Slepa! Sl^pa! Ali se bo svet sesedel? Val krvi in ognja je planil preko slepih oči; roke so se dvigale visoko, kakor po-tapljajočemu, pomoči iščočemu. Potem grgrajoče ječanje: »Zaslore stran!« »Ah, zastori so vedno odgrnjeni, ubogi otrok,« je na ves zajokala teta Dora. Krik, bolesten in strašen je jeknil po sobi, kakor bi bil planil iz onostranstva. — Ali smrtni krik obstreljene živali — krik obupa izmučenega človeka v smrtni sili? In potem tišina, mrzla, ledena tišina, Večerni zvonovi pojrt danes tako nenavadno svečano: praznik Čistega Spočetja oznanjajo. V stolu poleg okna sloni sloka, bela postava. Bledi obraz se zgane ob tem zvo-nenju. Saj jutri vendar ni nedelja! Zakaj neki zvoni? Pa tudi — kaj jo to briga? Trudno se zopet skloni glava na prsa. Tedne in tedne je Ela Obodnikova nosila bridko težo svoje usode, včasih v divji bolesti, navadno pa v mrzli brezbrižnosti. Večkrat v tem zadnjem času je zopet stala na pragu večnosti. Z vso vestnostjo in vztrajnostjo sta se borila dr. Žlebnik in dobra teta Dora za mlado življenje. In vendar so je vsakteri izmed njiju na tihem večkrat vprašal, če bi pač ne bilo bolje, da smrt reši ubožico teme in jo pelje v večno luč. Zlasti teta Dora to pot ni mogla več prositi za ozdravljenje; krvoločno iu obenem samoljubno se ji je zdelo. Pred podobo Nje, ki jo kličemo »pribežališče stiskan ih« in »zdravje bolnikov«, je večkrat in dolgo klečala in jo prosila: »Mati, povej svojemu Sinu vso mojo bol. Če moram dati ljubljanega otroka, naj se zgodi Njegova volja! Četudi mi srce krvavi, četudi bo moja starost samotna in tožna. TucLi Ti si dala svojega Sina v največji boli v največje trpljenje — zato razum eč mojo bol.« In se ji je zdelo včasih, da se ji elika smehlja, tolažeče, dobrohotno, obljubljajo, če. Umirila se je. Ko je zdravnik drugič izgovoril odločilno besedo »rešena«, je to poročilo sprejela z največjo zahvalo Bo(,u in Mariji, kot dragocen in nezaslužen dar. Eli se je z vsakim dnevom zdravje boljšalo, a bila je samo še senca prejšnje Ele. Trde poteze so se zarezale v bledi obraz. V lepih očeh brez luči pa ni bilo nobenega izraza več. Usta, ki so se že davno odvadile smeha, so bila trdo zaprta. Spočetka so se vrstili izbruhi brezmejnega obupa. Kot vihar je divjala neizrazr.a bolest preko mladega srca, uničujoč mlado setev in cvetje v popju. Nobene tolažbe, nikakega upanja! Za vso bodočnost je izključena od vsega, kar je lepo, svetlo in veselo in je obsojena za mrtvo vejo na drevesu življenja. Nikoli ne bo mogla koristiti, delati, pomagati, vseskozi bo navezana na tujo pomoč. Nikoli ne bo našla sreče v življenju, saj je vržena M noč in temo. Zakaj je niso pustili umreti... Težak čas je bil to. In teta Dora je trpela ž njo: lasje so ji docela osiveli, sključena in neutolažljiva je hodila po hiši. Ko se je vihar bolesti razdivjal, je prišla nad Elo ledena mirnost, otopelost. NI več jokala in tožila. Kakor hitro se je s postelje preko stola in mize mogla dotipati do okna, je tam sedela dan za dnem, tiha, mirna, mrzla. A teta je dobro vedela, da pod mirno vnanjostjo vre neutolažljiva bol in grenkoba; mlado srce se še ni naučilo, ukloniti se božji roki in se sprijazniti z neizogibno žrtvijo. Teta Dora se je skoro izčrpala v ljubezni in dobroti, a dosegla je dan za dnem samo eno: s Ah, teta Dora, ne trudi se! Saj misliš dobro, pa jaz sem rajši sama. Saj sem zadovoljna in ne tožim!« Brez pomoči je morala Dora gledati, kako njena ljubljenka krvavi na 6rčni rani, četudi se telesno krepi. In ta bol je bila hujša kol v saka druga. Če bi mogla Ela videti na tetinem obrazu izraz velikega so-trpljenja in sočutja, morebiti bi ji vprav to, da nekdo z njo sočuvstvuje, pripravilo do moči in bi lažje trpela. Toda, saj ne vidi! In vendar je morala čutiti Ela nekoliko tega sočutja dobre tete, ko jo je le-ta vprašala: »Ali veš, Ela, zakaj danes tako slovesno zvoni?« In je skomiznila z rameni: »Že kak praznik, ne vem. Saj je tudi vseeno.« »Ela, jutri je Brezmadežno spočetje, od vseh praznikov tvoj najljubši!« — —< Zadrhtelo je bledo lice, pol ganotje, pol začudenje ji je šinilo preko obraza. »Ela, ali ne bi hotela pri Bogu in Mariji tolažbe iskati?« je hitro izpregovorila teta, sluteč pravi trenutek. (Dalje prih.) & Materin dan. Na Marijin praznik, otroci, praznujemo materin dan. Ali veste, kaj se to pravi? Naše matere hočemo počastiti, se jim zahvaliti in jih razveseliti. Zakaj? Zato, ker naše matere leto in dan samo d e 1 a j o za nas in nikomur še na misel ne pride, da h; jih počastil, se jim zahvalil, jih razveselil. Ker celo leto le pričakujemo in prejemamo od njih in mislimo. da tako mora biti, pozabimo pa na hvaležnost in zahvalo. Ker emo vse leto vsi skupaj kar zatopljeni v delo ali pa v igro in pozabimo materi pripraviti kako veselje. En dan v letu pa hočemo našim materam vso to našo malomarnost in zani-karnost popraviti, da bodo vedele in prav čutile, kako dobro mi, otroci, razumemo, kar zahteva od nas 4. božja zapoved: spoštovanje, ljubezen in pokorščino. — Nič skupnega načrta ne bomo delali, to so že naredili v društvu, kjer bomo tudi mi sodelovali, samo, če na3 hočejo, ampak vsak poseben načrt, kako bo na materin dan svoji mami naredil prav posebno veselje. Vsak naj to sam zase ve, mama ga bo prav dobro razumela! Kai na! se igramo. Igralci sede v krogu (na stolih ali na tleh), da je krog precej velik. Najprej se preštejejo in vsak si svojo številko dobro zapomni. Prvj gre z lesenim ali cinastira krožnikom v sredo kroga, ga postavi po robu in zavrti in zakliče številko. Oni, katerega številko je imenoval, priteče hitro v sredo in skuša krožnik prijeti še preden pade na tla. Če se mu je to posrečilo, je zdaj on na vrsti (prvi pa gre na njegovo mesto v krog) in zavrti on krožnik in zopet zakliče številko itd. Kdor prepozno priteče v sredo in ne pretreže padajočega krožnika, mora dati nekaj v »poroštvo« in prejšnji še enkrat zavrti in zakliče. Po končani igri se oni, ki so dali zaradi svoje nerodnosti ali neprevidnosti kaj v poroštvo, kaznujejo s šaljivimi kaznimi, ki pa no smejo biti sirove. Ufanke. (Zapisal po Ižanskem in drugod Franc Kramar'.) En oče ima dvanajst sinov, pa se vsak prugače piše, ('Adoasam }S[bubap UI opq) 1 Dva so obesili, dva po »placu« hodita, Men jih pa čuva in jim vsako uro zvoni. . ("Bjn B)[3Uf>}g) En kralj ima pet kompanij; pri vsaki kompaniji jih je deset; pa v vsaki kompa-juji drugače govore, in vsaka kompanija lmft svojega poveljnika. Kdo je to? ("»auoA iuzoy) Cez eno luknjo notri, čez tri pa vun. O kralju Matjažu. Pastirček. Na pobočju Triglavskega pogorja je pa-sel pastirček svojo čredo. Veliko je že slišal o kralju Matjažu, kako spi s svojimi vojaki v gori in da se bo, ko pride pravi čas, zbudil in premagal ves svet. Naš pastirček bi bil rad videl tega mogočnega kralja. Začne piskati na svojo piščalko staro, »taro Matjaževo pesem, ki ga je naučila stara mati. Ko tako piska, zašumi v grmovju in iz skalne razpokline se prikaže častitljiva glava starčka in prijazno ga začne klicali: »Dečiko, povej, komu na čast si piskal to pesem?« Pastir odgovori: »Kralju Matjažu je bila namenjena.« »Pridi z menoj, dečko, da te bogato poplačam!« govori starec in boječe gre za njim pastirček v goro. Skalna razpoka se je s hruščem zaprla za njima. Navzdol in naprej sta hodila s starcem, do ker nista prišla do velikih železnih vrat, ki so se jima sama odprla. Prišla sta v velikansko dvorano, polno zlata, srebra, dra- gih kamenov, najrazličnejšega orožja: m©, čev in sidic, pušk in topov. Tam v ozadju pa je stala velika množica vojakov, ki so se starcu globoko priklanjali. Sedaj je pastir, ček uvidel, da je bil kraj Matjaž sam nj^ gov voditelj in se jo silno prestrašil. Kralj Matjaž pa mu poteka po rami in zakliče svojim vojakom: »Ta deček nas je počastil z lepo pesmijo.« »Živijo,« je zaklicala mno-žica vojakov. »Kakšno plačilo zahtevaš /.a to?« vpraša Matjaž pastirčka. »Nobenega o kralj,« odgovori pastirček. »Dobro, kraljevsko te hočem poplačati!« govori Matiaž. In pokaže pastirčku vse svoje zaklade in pastirček se je čudil, čudil in ni vedel, kaj naj reče. Tedaj je odlomil kralj Matjaž nogo velike mizo, kakor poleno dolgo in debelo ter jo je dal pastirčku, rekoč: »Vzemi to nogo s seboj in izkaži se z njo pred svetom da si bil v kraljestvu kralja Matjaža! Povej ljudem, da se že bliža čas, ko nas bo svet rabil. Bog olirani mojo vojsko za zadnji udarec. In takrat bo zavladala sreča v tvoji domovini!« Matjaž je spremil pastirčka na površje, ga postavil na solnce in skale so se zaprle, da pastirček ni videl nobene razpoke več. Začuden je gledal skale, za katerimi je zginil kralj Matjaž. Ko se je od svojega začudenja predramil, je zapazil |x>-leg sebe na tleh mizino nogo, veliko in debelo 'kakor poleno, ki mu jo jo podaril Matjaž. In noga je bila čisto — zlato. Koreninice v zemlji. Poglejmo pa danes naše zaspančke! Vsi so že pokonci in vsak pri svojem delu. Mati zemlja — že zadnjič smo jo videli, ko je prišla s košaro za šivanje — jim ie naročila: Vsak in vsaka si mora sešiti oblek-co za pomlad. Lanske ste že vse raztrgali in v samih srajčkah va9 ne morem pustiti po svetu. Le hitro na delo! Ko so se koreninski in koreninice umivali in česali, je mati zemlja vsakemu pripravila blago in nitko in vse potrebno za šivanje. Pa so posedli na pručice in stolčke. In le glejmo jih, kako pridno vbadajo in spenjajo, stri-žejo in režejo! In poglejte ga, zamudnika, ta bo pa zadnji! Gotovo ni takoj vstal, ko je mati zemlja poklicala. Hiteti bo treba, ker je še vse polno drugega dela, da bo, kadar pride pomlad, vse pripravljeno. — Koreninice, pridno in urno šivajte nove pisane plaščke, ki jih boste ogrnile, ko zavejejo preko trat in livad pomladanski vetriči. Vigred vas kliče in čaka. Drugič bomo pa videli naše koreninioe 5e pri drugem delu.