Vestnik. Korošca ne maramo! S Štajerskega nam pišejo: Zloglasni dr. A. Korošec bi rad šolo in učiteljstvo vtopil v žlici vode. Kdo se še ne spominja nesramnih in neutemeljenih napadov na učiteljski stan, ki jih je prinašal Korošcev »Slov. Gospodar« zlasti 1. 1900 in 1901?! Ta list je namenjen kmetiškemu ljudstvu, in namen njegovih napadov na učiteljstvo in šolstvo je, vzeti mu ugled. Naš klic je torej: PročsKorošcem! Naškandidatjetovariš nadučitelj Vekoslav _trmšekl Kako piše ,,Slovenec" o učiteljih. Veliki gromovnik Šusteršič je dne 14. t. m. razsajal v Vipavi. Govoril je o oslih, o barabah itd., kakor se spodobi krščanskemu možu. »Slovenec« je napisal o teh finesah dolgo poročilo, kjer govori o učiteljih tako le : »Vse pa je nadkriljeval rejeni gospod nadučitelj Punčuh, ki je v svoji onemogli jezi skakal kakor žoga, ki jo mečejo otroci; njegov tolsti obraz pa se je svetil v vseh mavričnih barvah. Pomagala sta mu učitelja: kozjebradi vipavski in mlečnozobi slapenski Mrcina. Priporočamo te gospode pristojnim oblastem, da jih za njihovo zaslužno delovanje kmalu primerno nagrade; vipavske starše pa opozarjamo, kakšne fine vzgojitelje ima njihova mladina. Ti poganjači mislijo, da je njihova prva naloga vzdrževati in razširjati gnjili liberalizem. Kmetje si bodo to že zapomnili in povedali poslancem: Takim ljudem naj bi se plače povišale iz davkov ravno tistih ubogih kmečkih ljudi, zoper katere nastopajo in izkušajo po svoje pomagati, da ti ne pridejo do svojih pravic?« — Kakšno ime zasluži list, ki piše v takem tonu? Ali ga ni s primernimi imeni krstil sam Susteršič ? ,,Slovenčeva" sirovost se zrcali v vsi nagoti tudi iz te-le notice: »Koliko se je trudil Jelenc, da bi splezal na lib. lestvici na vrh ! Hodil je po liberalnih shodih razbijat, dal se je liberalni stranki imeti za norca, ko je kandidiral v peti kuriji in tako žalostno propadel, povsod je renomiral s svojim liberalizmom in zabavljal čez klerikalce, kar se je dalo. Cel učiteljski stan je kompromitiral s svojo »Zavezo« in nosi odgovornost za kozle, ki jih streljajo po njegovem zgledu liberalni učitelji po deželi, ki so v Jelencu videli svoj sijajni zgled, kako se pride naprej. Oborožen s temi zaslugami, je Jelenc prosil za mesto ravnatelja meŠčanske šole v Postojni. Pa se je uračunal, kajti vkljub vsemu liberalnemu napenjanju je propadel. Neki postojnski »naprednaki« vsled tega pretakajo krokodilove solze v »Narodu« in groze s strašnimi posledicami, a mi Postojnce lahko potolažimo, kajti Jelenc je v Ljubljani eden izmed slabših učiteljev in ni prav nobena nesreča za Postojno, če ni postal tam ravnatelj. Za Jelenca samega in za učiteljstvo sploh pa utegne biti ta dogodek poučen in koristen. Tudi dr. Tavčar je posvetil svojemu Jelencu solzico sožalja in mu zatrjuje, da so štirje člani deželnega šol. sveta glasovali zanj. Mi ne vemo, koliko je na tem resnice, ker nam uradne tajnosti c. kr. deželnega šolskega sveta niso tako znane, kakor dr. Tavčarju, vendar dvomimo, da bi ta dokaz liberalne impotence Jelenca posebno potolažil. Torej odslej, Jelenc et consortes — pamet 1« — Kakšen učitelj je Jelenc, o tem imajo sodbo šolske oblasti, ne pa idijoti, ki se zbirajo okrog klerikalnega časopisja ! Ti ne znajo nič druzega, nego denuncirati in krasti čast poštenemu, vestnemu in izbornemu učitelju! Sram jih bodi! Jelenc je res sijajen zgled vzornega in nesebičnega učitelja, ki se izpostavlja za pravice svojega stanu. Zato ga »Slovenčeve« sirovosti ne morejo žaliti, ker zbujajo samo zaničevanje. Kako mislimo o Jelencu, mu bomo že povedali v Šoštanju. Tja naj pride umazani pisun, če hoče videti, kako ceni učiteljstvo svoje može! V koncertu ,,Glasbene Matice", ki se je vršil predzadnjo soboto v Ljubljani, so izvajali tudi našega tovariša E. Adamiča moški zbor »Franica«. Lepa skladba je izredno ugajala, kakor pišeta »Slovenski Narod« in »Laibacher Zeitung«. »Slovenec« je pa to skladbo v svoji »strokovni« oceni popolnoma prezrl zato, ker jo je napisal učitelj. Vkljub temu ne izgube Adamičeve skladbe prav nič na svoji umetniški vrednosti. Zapisali smo te vrstice samo zategadelj, da dokažemo verodostojnost in objektivnost »Slovenčevih« pismarjev! Meščanska šola v Postojni. Ker smo glede imenovanja ravnatelja tej šoli v zadnji številki prijavili dve notici iz »Slov. Naroda«, priobčujemo resnici na ljubo danes še tretjo vest, objavljeno v 113. štev. istega lista: »V ponedeljkovo številko »Slov. Naroda« je nekdo vtihotapil notico o imenovanju ravnatelja na meščanski šoli v Postojni prav tako, kakor zleže kukavica svoja jajca v tuja gnezda. Notica je nele neumestna, ona je tudi od kraja do konca neresnlčna. Namen notice je za vsakega, ki naše razmere pozna, prozoren. Postojna ni ne ogorčena in tudi ne razburjena; ravno nasprotno je res. Zadovoljni smo, da smo po preteku petih let dospeli tako daleč, da je dobila naša meščanska šola svojega ravnatelja. Postojnčani smo si želeli vzorne meščanske šole, ki bi naj jo vodil mož strokovnjak, ki bi imel vse potrebne sposobnosti in ki bi pridobil novi šoli ugled in veljavo. Želeli smo si tudi, da bodi novoimenovani ravnatelj istega političnega mišljenja kakor ogromna večina postonjskega prebivalstva, kar je čisto naravno. Ko smo dobili zagotovilo, da prideta v poštev le prosilca gg. Jelenc in Brinar, smo mirno pričakovali imenovanja, ker smo dobro vedeli, da sta oba izborno usposobljena za to mesto. Ni tedaj pošteno, ako izkuša pisec dotične notice v imenu postojnskih meiodajnih krogov varati javnost in tudi lepo ni, da si na tako nekvalifikovan način tolaži svoje razburjene živce, četudi mu radi priznamo, da je to storil v trenutku, ko ga je novica o imenovanju ravnatelja — kakor sam pravi — »zadela, kakor strela iz jasnega neba«. Ker sta torej oba prosilca in tekmeca naprednega mišljenja, moža poštenjaka, zato je skrajno smešno, če razburjeni pisec svojo neslano notico s »klerikalnim duhom« vonjavi. Postojnčani odločno protestujemo, da se naše pošteno ime zlorablja v take nizkotne namene. Vse, kar je prav.« Iz Slovenskih goric nam pišejo : V št. 49. »Domovine« piše g. A. Ogorelec o kmetijskem pouku v Ijudski šoli, opisujoč svoje delovanje oziroma uspehe. Dasi smo v marsičem drugega mnenja, mu ne bomo tu ugovarjali. A nikakor pa ne odobravamo, da se prilizuje nadzorniku, rekoč: »Po nobenem šolskem nadzorniku na Spod. Štajerskem se še ni toliko udrihalo v časnikih kakor po Dreflaku. Vendar pa še tudi ni nobeden drugi nadzornik na Slovenskem toliko storil za povzdigo kmetijskega pouka in uresničenja kmetijskega tečaja kakor ta. Vnet za dobro stvar ni pred ponehal, dokler ni sposloval podpore za učila in remuneracije učiteljem«. G. Ogorelec pravi, da se je udrihalo po Dreflaku, hoče torej nekako namigniti, da se mu je krivica godila v časopisih. Kateri značajen, odkritosrčen, kolegijalen šolnik more odobravati prejšnje postopanje Dreflakovo napram učiteljem in učencem v šoli ter njegovo tiransko obnašanje pri uradnih skupščinah ?! Jadikovanja in ogorčenja učiteljev ljutomerskega in drugih okrajev proti imenovanemu nadzorniku g. Ogorelec torej ne odobrava, ker je bil menda z njim prijazen. »Udrihanje« je bila le stanovska obramba, in to obrambo bi moral odobravati tudi tisti, komur se ni krivica godila. Tudi »Zaveza« se je potegnila za učiteljstvo 1 Ta obramba je koristila učiteljstvu in morda tudi nadzorniku Dreflaku, zakaj postal je res drugačen nego je bil. Da je postal zaradi javnih pritožb in obupnih klicev boljŠi, to ni za njega sramotilno, ampak častno. In ravno zaraditega ga sedaj puščamo pri miru, dasi bi še imeli marsikaj povedati. Da pa g. Ogorelec s svojo opazko hoče dati nekako brco g. Dreflaku podrejenemu učiteljstvu, to ni lepo I Cast, komur čast! Ako je g. Dreflak storil mnogo za povzdigo kmetijskega pouka, to bi bil gotovo lahko omenil, to bibilo umestno, zakaj zasluge mora priznati odkritosrčen mož tudi svojemu nasprotniku. Opazka, da še ni nobeden drugi nadzornik na »Slovenskem« toliko storil za povzdigo kmetijskega pouka, se nam zdi nekoliko pretirana ter tudi za druge nadzornike razžaljiva. Morebiti je o tem kaj znano učiteljstvu v drugih okrajih Spod. Štajerja oziroma na Kranjskem in Primorskem. Iz seje c. kr. okr. šolskega sveta v Postojni dne 30. aprila 1906. Izza zadnje seje kurentnim potom rešene vloge se vzamejo v znanje. Urnik šole v Dolenji vasi se potrdi. Reši se več prošenj za olajšavo glede šol. pohoda. Sestavita se ternopredloga za izpraznjeni učni mesti v Postojni in Trnovem. Prošnji dveh učiteljev za denarno podporo se priporočilno predložita c. kr. dež. šolskemu svetu v ugodno rešitev. Z ozirom na določbe novega šol. in učnega reda se na poziv c. kr. dež. šol. sveta sklene, da naj velike počitnice na šolah v postojnskem okraju trajajo od 16. julija do 16. septembra. Sklep nekega krajnega šol. sveta, da bi se prepustil neki prostor v šol. poslopju mlekarni za hladilnik, se razveljavi ter se mu da tozadevna pojasnila. Končno se stavi v neki disciplinarni zadevi c. kr. dež. šol. svet predlog. S. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne Ijudske m meščanske šole v Gorici so napravile sposobljenostni izpit za ljudske Šole sslovenskim in nemškim učnim jezikom gospodične Irma Bostjančič, Ljudmila Kappus pl. Pichelstain, Julija pl. Kleinmayer, Marija Lindtaer, Otilija Strel in gospod Franc Tušak, s slovenskim učnim jezikom ter iz nemščine kot predmet gospodična Estera Bizjak. II. mednarodni kongres za šolsko zdravstvo se vrši od 5. do 10. avgusta 1907. 1. v Londonu. Iz seje ožjega c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico 11. maja 1906. — Uradna poročila: V c. kr. zalogi šolskih knjig je izšlo delo: »Das Reichsvolksschulgesetz samt den wichtigsten Durchfiihrungs-Vorschriften einschliefilich der definitiven Schul- und Unterichtsordnung fiir allgemeine Volksschulen und filr Burgerschulen. Mit vergleichenden Anmerkungen fttr der praktischen Schuldienst. Zweite mit einem Sachregister versehene Auflage. Preis 70 h. (Wien, I., Schwarzenbergstrafie 5.) — Sklep: Ko izide slovenski tekst, se naroči šolam in krajnim šolskim svetom. — Izšel je leksikon primorskih občin v slov. jeziku. Cena: 12 K. Uradi ga dobe za 9 K 60 h. — C. kr. dež. šol. svet je vzel na znanje operat o okr. učit. skupščini 1. 1905 in rešil poročilo o stanju šolstva v 1. 1904/5. — Priporočajo se izleti z učenci. Telovadbi naj se obrača večja pozornost. C. kr. dež. šol. svet je sklenil, naj se šola v Solkanu razširi v štirirazrednico in ona na Vrtojbi v trirazrednico. C. kr. okr. šol. svet je sklenil: Letošnje velike počitnice bodo od 1. jul. do 31. avg. Ena učiteljica žen. roč. del dobi na svojo prošnjo polmesečni dopust, da se pripravi na izpit iz žen. roč. del. Na mesto pokojne učiteljice Mozetičeve pride začasno v Prvačino gdčna. Ester Bizjak in mesto se razpiše. Gdčna. Ana Lukman, učiteljica v Št. Ferjanu, stopi v pokoj 31. jun. t. 1. in na njeno mesto pride začasno gdčna. Alojzija Šturm. Mesto se razpiše. Šoli v Ajdovščini se podele nekateri učni pripomočki. Nakazalo se je izplačilo računov za poprave v Ročinju, Sovodnjah in Opatjem selu. Prošnji za poprave na Gradišču in Banjšicah sta se odstopili v rešitev pomnožet:ega okr. šol. sveta. Zavrnila se je pritožba nekega očeta ušive učenke, ki je bila ločena od drugih, in sklenilo, da c. kr. okr. šol. svet nima povoda, postopati proti dotični učni osebi. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kakšne tovariše soodgojitelje ima učiteljstvo v nekaterih mladih katehetih. — Prošnja, naj bi se nadučiteljevo stanovanje v Ločniku porabilo za občinsko pisarnico in gospodu nadučitelju nakazala stanarina, se je oddala v rešitev pomn. c. kr. okr. šol. svetu. B. Šola v Št. Jakobu na Koroškem. Za šolo v Št. Jakobu na Koroškem je nabranih nekaj nad pettisoč kron. Izmed slovenskih dežel je darovala največ Koroška (4268 K), najmanj Primorsko (123 K). Razgled po šolskem svetu. — Vsesrbski učiteljski kongres je sklican na dan 19. avgusta v Belgrad. Na kongres so povabljeni uČitelji iz vseh srbskih krajev. Ob tej priliki se bo slavila tudi 251etnica »Srbskega učiteljskega društva«. — Negovanje zob v šoli. Negovanje zob šolske mladine si pridobiva vedno večjo pozornost; med mnogimi mesti, ki so v zadnjem času otvorila mestne šolskozobne klinike, se odlikuje posebno Mtilhausen na Elzaškem zaradi velikih sredstev, katere je uporabilo in določilo v to svrho. V tem mestu je dovolil mestni zastop znatno vsoto 13.000 mark v ta namen. Za kliniko se je uporabilo nekdanjo šolo. Zdravljenje zob šolskih otrok je prevzel od mesta nalašč za to sprejeti izurjen zobozdravnik. — Kako so prepričane celo male občine, ki nimajo takih sredstev, o važnosti zgodnjega negovanja zob, dokazuje notica iz Langenthala v Švici. Občina si priskrbi za prikladno negovanje zob potrebne stvari v veliki meri in razdeljuje potom učitelja namenjene stvari v šoli imovitejšim učencem za ono ceno, za katero si je občina sama nabavila predmete, ubogim učencem pa brezplačno. Seveda je to le prva pomoč, zakaj vsako mesto, vsaka občina bi morala stremiti po tem, da omogočuje zraven negovanja zob tudi zdravljenje slabih, piškavih in bolnih zob, in sicer vse to v interesu ljudskega zdravja. — Pravilno negovanje zob v Ijudskih šolah je uvedlo mesto Ulm. — K vprašanju šolskih zobozdravnikov. Dunajska zdravniška zbornica je sklenila, da predloži ministrstvu za uk in bogočastje vlogo, v kateri se zahteva, da se preiskuje zobovje mladine potom šolskih zobozdravnikov edino le v šoli. Belokranjsko učit. društvo ima v Črnomlju v četrtek, 31. maja t. 1. ob 1. uri zborovanje. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Nerazdeljen dopoldanski pouk, (Fr. Šetina). 3. Tvoritev stavkov na podlagi slik za nazorni nauk, (M. Dolenc). 4. Nazorni nauk »Travnik« na podlagi Janskega stenske podobe št. 11. (L. Bukovic). 5. Volitev delegatov za »Zavezino« zborovanje. 6. Društvene zadeve. — Vsako Šol. vodstvo blagovoli takoj povprašati ondotno p. n. učiteljstvo, da se izrazi, kdo je član, odnosno ako noče biti član druŠtva. v O d b o r.