I tTraiUT I mll e c i ii^iV j mm* www.boleana.tom tel.: 03/5419-715 mksm mmßz \ > I KiÄEi L nagradna igra i W M S vas oelie na oddi ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 6, letnik 22, — *«17. 03. 2011, cena: 1,50 EUR -njznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 21 ram Knjižnica sp ZASAVC 2011 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0100518,6 C0BISS o Hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče 5=^3 = Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si ^M4^zcrMank Koncert za Mio Zasavsko-slovmski francosko br(/l)a\ IZPUŠNI RAVNANJE 7METIKA MAZI^ Sl^y=MI H B B B VULKAN IZERSVTO PLATI! VELIKA IZBIRA PNEVMATIK : TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI BARTOG PE: TRBOVLJE (bnlliivnldl' MUNIROYALM SowiwO AVTOPRALNICA GOODYEAR I mm C"PNEUMMT/C TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 JPS www.jps-pneumatic.si JPS jurlj.plevcak@siol.net JPS PONEDELJEK - PETEK 8-12 IN 13-17 OB LEPEM VREMENU AVTOPRALNICA OBRATUJE TUDI OB NEDELJAH 9-12 o DVNXjOP F7ZFULDA Sjolucl Jiiiuuestuiie Jubilejna za Eve RoisTni Dan Miintijit fmmm V petek, 11. marca 2011, so v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah domači, stanovalci, zaposleni, župan Vili Treven, podžupanja Barbara Žgajnar Tavš, predstavniki Rdečega križa in ZB NOV čestitali Mariji Fabjan za njen visoki jubilej. Qlavljenka se rada pogovarja, še vedno je njen go-«Dvor jasen, spomni se nekdanjih dni, veseli se obiskov svojih domačih. »Živela bom še toliko časa, kot mi je namenjeno,« je povedala zbranim. Upihnila je svečke na torti in zarezala vanjo. Ob glasbi je tudi zaplesala. Veselo je kramljala s svojimi sestrami, ki so prišle na praznovanje. Povedala je, da je v domu že pet let, pred tem pa je živela v Bevškem. V primerjavi s pogostim negodovanjem starejših, je Marija skromna in zadovoljna, zna se veseliti vsakega trenutka posebej. Zato je lahko svetal vzgled vsem, in zagotovilo, da je mogoče pregnati sivino let, če to človek hoče. Vsem čestitkam ob njenem jubileju se pridružuje tudi Zasavc z željo, da se ob letu osorej spet sreča z njo ob 102. rojstnem dnevu Besedilo in slike: Irena Vozelj Pri sprejemanju dobrih želja Slavljenka Marija Fabjan Župan trboveljski, direktorica Doma in sestre s slavljenko Marija je za ples Nobenih težav pri pihanju svečk 17. marec 2011 Uvodnik Morate prebrati: Marnja Fasjan in 101. Rojsrni oan Komemonacua ob 50. Lermci Runansite nesneče V TR6TJ6 GR6 R3DO - IZBOR «■ n naj NOV in naj pnosrovouca 1 Iztok Živko »Rojen sem pod SRečno zvezDO« Pust KRIVIH UST 18 Najiepše čase IZTRC3L POZ3BI Špecu: Luana Vidic Ristič ÄRSonu in Aueni m bilo usojeno Zasavčeva sa La mi ja Da TIK PROD ZD3JCI M S pustovanjem smo zaključili, s poslovanjem začeli, z nor(č)ijami pa nadaljujemo. Pomlad je v prihodu, zdrava pamet pa v odhodu. Ja in še kakšna takale misel bi se našla, tudi tisto o posvečenih sredstvih za dosego ciljev v praksi doživljamo v Zasavju. Juhu, naj cveti in zeleni, mi pa bomo spet očiščeva-IL.neverjetno, koliko nesnage se pridela v enem letu! Pa smo Zasavci spet enkrat dokazali, da se na solidarnost še spoznamo. Mala Mia ima v prašičku spet nekaj več evrč-kov za to, da bo lahko šla na operacijo vida, ki ga je tako nenadoma izgubila. Ampak meni pa nikakor ne gre v glavo, zakaj je treba sredstva za proteze, operacije in zdravljenje, predvsem otrok in mladih ljudi, zbirati na dobrodelnih prireditvah in z zamaški, ko pa je zdravlje temeljna človekova pravica. Je zdravstvo res že tako na robu? Mogoče bi si pa kakšen tajkun z majhnim prispevkom kakšen greh odkupil na ta način - velja poskusiti... Sicer pa so mladi zasavski parlamentarci na občinskih otroških parlamentih že končali svojo razpravo in tudi na regijskem naredili povzetek. Iz vseh njihovih ugotovitev veje tudi kruta resnica, da niso najbolj zadovoljni s svojimi starši. Toda to naj ne izzveni kot kritika, prej bi dejala, da je to poziv k boljšemu sodelovanju. Mladi si v bistvu želijo družiti s starši in starimi starši. Zasavci smo bili v teh dneh medijske zvezde. Televizija, radio, časopisi - vsepovsod so razglašali, da so Zasavci dobili bitko, kar zadeva kurjenje alternativnih goriv v cementarni. Ja, bitko že, kaj pa vojno? Se mi zdi, da še ni konec. In najbrž se tega zavedajo vsi akterji, ki si ta trenutek odpo-čivajo. Novi direktor cementarne je ob prihodu na delovno mesto v Trbovlje doživel kanonado in se je prestrašil za življenja zaposlenih in za svoje. No, ja, verjetno na Poljskem, kjer je do sedaj direktoroval, le niso uporabljali frač za strašenje neubogljivih firm. Mi smo v otroštvu s fračami streljali na ptiče in, verjeli ali ne, nobenega zadeli. Vsaka podobnost z zgoraj omenjenimi dogodki je zgolj naključna. Materinski dan je pred nami! Ja, bili so časi, ko si je mati lahko privoščila biti ob otrocih, oče pa je nosil denar? In bili so časi stroge podrejenosti možu. To smo razčistili z dnevom žena - pa smo res? Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hmski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Podrejenost je v veliki meri ostala, mame so pa v službi oziroma bolje na delu. Kdaj naj pregledajo naloge? Kako naj bodo na tekočem z vsemi tečaji, delavnicami, skratka izvenšolskimi dejavnostmi...otrok mora čim več raznolikega znanja pridobiti, samo brez mame je vsepovsod... Narava pa, ja, cveti, zeleni in...se maščuje, pustoši in ubija. Zakaj že??? Urednica Marta % jjF ( Naslednja številka ZASAVCA izide 31.03. 2011~~) Naslovnica: Mia Slika: Fanči Moljk Naša bodočnost f/tocti ce/ota ti c tl/, i/t a/o ce/ota postati sam ne /norel, /o/ člen o/l/oči o celoto se osa/. l/o e f/e 04.03.2011 Urška Arnšek, Čemšenik 23, Zagorje - hči Lea Šteharnik Metka Klanšek, Log 29, Hrastnik - hči Melody Mihoci Alma Hadžič, Trg svobode 35 B, Trbovlje - sin Emin 06.03.2011 Nataša Stražar, Vreskovo 22 a, Trbovlje — sin Nik Hančič 07.03.2011 Mirjana Gornjec, Legenska c. 54, Slovenj Gradec - sin Tristan Tjaša Juvan, Lese 9, Sava — sin Jan Petra Kajič, Trg svobode 33a, Trbovlje - sin Tejo Dornik 08.03.2011 Jasmina Zakošek, Novi Log 7b, Hrastnik - hči Eva Pavšek 10.03.2011 Lucija Hudoklin, Slamnikarska 1 b, Domžale - sin Lan Hana Burhan, Pot Franca Pušnika 12, Hrastnik - sin Almin 11.03.2011 Saša Žlak Jamšek, Kešetovo 1, Trbovlje — hči Eva Jamšek Aleksandra Dakič, Partizanska c. 16, Trbovlje - hči Kaja Bremec 12.03.2011 Tina Poglajen, C. zmage 22, Zagorje - sin Matija Jandrič Vanja Guček, Jesenovo 46, Čemšenik, Zagorje - hči Sara Guček 13.03.2011 Erdina Ljaljič, Cesta 1. maja 28, Hrastnik - hči Ajša Tanja Mohorko, C. 9. avgusta 21, Zagorje - hči Špela Iskrene čestitke! Huliganstvo in šport Včeraj, v soboto, 12. 3. 2011, je bil eden tistih dni, ki je bil še posebej bogat s športnimi dogodki. Primerno obdobju, ko se zima počasi umika pomladi, so bila športna prizorišča raznolika. Od devete ure zjutraj pa do poznih večernih ur smo ljubitelji športa lahko uživali v smučanju, rokometu, košarki in nogometu. Malo je nogometnih srečanj naše prve nogometne lige, ki si jih z veseljem ogledam. Zagotovo pa največ pozornosti naše nogometne javnosti pritegnejo tekme med ljubljansko Olimpijo in NK Mariborom. Dvoboji med vijolicami in zmaji so vedno razburljivi in nogometaši obeh moštev derbiju primerno vložijo v medsebojne dvoboje skrajno mero borbenosti in prikažejo vse znanje, ki ga premorejo. V sobotnem dvoboju sta se rivala srčno in športno pošteno borila. Tudi sodnik Čeferin je sodil svojemu sodniškemu slovesu primerno in bil povsem na nivoju derbija. Le golov ni bilo, pa smo ljubitelji nogometa s predstavo obeh moštev lahko bili vseeno zadovoljni. Ja, ljubitelji nogometa, kaj pa del tistih, ki so si naš najbolj atraktivni ligaški nogometni dogodek ogledali v živo na stadionu na Stožicah? Očitno je del teh navijačev tekmo doživljal na povsem drugačen način kot večina na stadionu ali pa tistih, ki smo dvoboj spremljali preko TV ekranov. Brez razloga so metali pirotehnična sredstva na travnato površino, nekaj jih je preskočilo ogrado in tako širši slovenski javnosti predstavilo svoje skakalne sposobnosti, ko so že uspeli priti na igrišče in vstopiti v glavni kader TV kamer, pa so v umiku pred policisti in redarji nazorno prikazali kako (ne)spretno teče, kljub svoji mladosti, opiti človeški osebek. Ker je bilo omenjenim posebnežem, ki se športnih dogodkov očitno ne udeležujejo zaradi uživanja v dramatičnosti, ki jih zna ponuditi šport, temveč zato, da pokažejo svojo pijanost in tako široko javnost opozarjajo na posledice prekomernega uživanja alkohola, spremljanje nogometne predstave dolgočasno, so se še malo medsebojno prerivali na tribunah in mimogrede zagotovo uničili tudi kakšen sedež ali kaj podobnega. Zagotovo bo ukrepala tudi NZ5 in enemu ali obema kluboma prisodila še kakšno finančno kazen zaradi navijaških neredov. Na vsakem športne prizorišču so navijači dobrodošla scena prireditve. Prisotnost fenov je nepogrešljiva na vseh športnih prizoriščih, pa če gre za kolektivne ali individualne športne zvrsti. Bučno in športno navijanje ponese tudi akterje na prizoriščih. Če človek leta in leta spremlja raznolike športe in opazuje obnašanje navijačev na prizoriščih posameznih športov in športnih dogodkov, je prav neverjetno, da je največ huliganstva na nogometni tekmah. Česa podobnega praviloma ni zaslediti n.pr. v smučanju, tenisu, atletiki, pa tudi ne na prizoriščih, kjer se športniki merijo v borilnih veščinah ne. Prava redkost so tudi huliganki izpadi na rokometnih in košarkaških tekmah ali pa na hokejskih srečanjih, kjer ni nobena posebnost, da se igralci medsebojno veselo mikastijo in skozi nosne odprtine eden drugemu puščajo višek krvne mase, pa jih prisotna publika tudi pri tem početju zgolj navijaško vzpodbuja s tribun, nihče pa ne pomisli, da bi se osebno pridružil pretepu na ledeni površini. Ja, očitno fusbal predstavlja sociološki fenomen, ki bi se mu morala resno posvetiti celotna družba. Tudi sodni in represivni organi ne bi bili odveč. Huliganstvo in šport se ne bi smela srečevati na športnih prizoriščih, ali povedano drugače, huliganstvo je šport, ki je privilegij bedakov. Mefisto 13 je čimiH krst, 13 mož zasuLa je prst ... Letos mineva 50 let od največje nesreče v katerem koli rudniku na slovenskem območju. V počastitev spomina na mrtve je v petek, 11. marca 2011, na zagorskem pokopališču potekala komemoracija. Nesreča, ki se je zgodila 11. marca 1961 je zahtevala življenje 13 rudarjev. ~r\jso na zadnji »šiht« v Kotrede-Iški rov odšli v petek, 10. marca zvečer, a se iz njega nikoli niso vrnili. Njihovo zadnjo pot iz rudnika je pospremila žalna gasilska sirena. Žalne slovesnosti se je leta 1961 udeležilo več kot deset tisoč ljudi. O tem, da je spomin na tragedijo še vedno živm so pričale še vedno solzne oči svojcev in nekdanjih »kameradov« v kot premog črnih uniformah, ki so se pokojnim rudarjem poklonili s cvetjem in 13 prižganimi svečami. Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je v govoru poudaril pomen zavedanja in spoštovanja rudarske tradicije Zasavja. Pokojnim so se poklonili občina Zagorje ob Savi z žalnim vencem, Turistično društvo Ruardi ter njihova sekcija uniformiranih rudarjev, Rudarski pevski zbor Loški glas, svojci umrlih in drugi zbrani. Besedilo in sliki: Andreja Gradišar Nova PODoea PReitoRŠKovine Županu Občine Trbovlje Viliju Trevnu so predstavniki podjetja Pluton gradnje, 10. marca 2011, predstavili idejno rešitev prostorske ureditve na območju t.i. »Prekorškovine«. prikazana idejna zasnova celostno F rešuje problematiko lokacije tako s prometno varnostnega stališča - uvoza v nakupovalno središče kot tudi arhitekturnega. Na mestu zdaj propadajočega objekta je predvidena izgradnja manjšega steklenega paviljona z gostinsko ponudbo. Z udejanjenjem tega projekta bo tudi ta del Trbovelj končno dobil lepšo podobo. Na predlog župana so se dogovorili, da bodo skušali obstoječi objekt porušiti in novega pozidati še v prvi polovici letošnjega leta. Po viru: MaH ČeTRTa Reona seja OBČinsiceca svera Oečine Trbovlje V ponedeljek, 28. februarja 2011, so se na četrti redni seji sestali trboveljski svetnice in svetniki. Pobudo za sklic tematske seje, namenjene gospodarski problematiki v občini Trbovlje in njenih razvojnih možnostih, je na decembrski seji dal občinski svetnik Franc Blaznek. IZot posebni gostje so se seje udeležili tudi poslanci Melita IVŽupevc, Miran Jerič in Franci Kek ter predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zoran Kotolenko. V uvodnih besedah je župan poudaril pomen seje, saj se občina in s tem vodstvo zaradi razmer v gospodarstvu in povezanimi načrti razvoja energetike na državnem nivoju nahaja na pomembni prelomnici. »Želimo si večji delež sodobne tehnologije ter ekonomsko prodorna mala in srednja podjetja, podpreti gre razvoj zasavske energetike, se aktivneje vključevati v delovanje regionalnega centra za razvoj, si prizadevati za decentralizacijo Slovenije in najti svoje mesto v gospodarskem preboju. Morebitnim investitorjem moramo zagotoviti prostor, na katerem bi delovali in jim pomagati poiskati poslovne priložnosti. Moramo dati svoj delež pri zagotavljanju produktivnosti v Trbovljah, izvozne konkurenčnosti in pomagati pri ustvarjanju dodane vrednosti na zaposlenega, pri tem pa biti družbeno odgovorni in enotni pri naših usmeritvah.« Svoje delo so v nadaljevanju predstavili Lijana Vidic Ristič, direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje, Božidar Drnovšek, predsednik Območne obrtno - podjetniške zbornice Trbovlje, Staša Baloh Plahutnik, direktorica Območne gospodarske zbornice, Tomo Garantini, direktor Regionalnega centra za razvoj d. o. o., Aleš Berger, direktor RTH d. o. o., mag. Marko Agrež, direktor TET d. o. o,, Iva Dominkovič in Dušan Škalički iz podjetja Lafarge Cement d. o. o., mag. Andrej Gorjup, generalni direktor RUDISa d. d., mag. Gregor Zelenšek, namestnik generalnega direktorja STTIM d. o. o., Mihael Gornik, direktorja DIOTEC d. o. o. in Andrej Orožen, direktor podjetja Dewesoft d. o. o. Na podlagi razprave svetnic in svetnikov in v razpravi izpostavljenih prioritet je komisija za pripravo gradiva oblikovala predlog sklepa, ki je bil sprejeti soglasno, kot sledi v nadaljevanju: 1) Župan Občine Trbovlje prevzame iniciativo za umestitev razvojne ceste v OPN, ki bo povezovala A1 in A2 po sprejeti trasi obvoznice za Trbovlje. V letu 2011 župan organizira okroglo mizo in pripravi načrt aktivnosti na temo 3 razvojne osi v Trbovljah, kjer bo Občina Trbovlje predstavila svoj razvojni aspekt. Poročilo o omenjenih aktivnostih župan sproti predstavlja na sejah občinskega sveta. 2) Občina do 1. 6. 2011 pripravi seznam zemljišč, ki ležijo v območjih, namenjenih opravljanju poslovne dejavnosti in objektov, v katerih se pod pogoji, opredeljenimi v prostorskih aktih, lahko opravlja poslovna dejavnost, pri čemer morajo biti podatki usklajeni z usmeritvami, opredeljenimi v osnutku Prostorskega načrta za občino Trbovlje - OPN. Občina na podlagi seznama pripravi publikacijo za nove investitorje. 3) RCR do 1. maja 2011 pripravi poročilo o tekočem in načrtovanem izvajanju aktivnosti RCR v občini Trbovlje, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju kraja. Vzporedno naj v občini Trbovlje odpre izpostavo RCR, ki bo približala razvojno naravnano delovanje trboveljskemu gospodarstvu. Poročilo župan uvrsti na majsko sejo OS. 4) Občinski svet Občine Trbovlje podpira predstavljen koncept razvoja zasavske energetike ter zahteva od vlade, da se koncept ustrezno uvrsti v NEP za obdobje 2010 - 2030. Poročilo o omenjenih aktivnostih župan sproti predstavlja na sejah občinskega sveta. 5) Župan izmed zaposlenih v občinski upravi imenuje koordinatorja za regionalne razvojne aktivnosti. 6) Občinski svet poziva Vlado RS, da v prvi polovici letošnjega leta opravi delovni obisk v Zasavju in opravi delovno sejo Vlade v Trbovljah. 7) Sklep velja takoj, ko ga sprejme občinski svet. Pripravila: Vesna Jesih, koordinator obč. Trbovlje V Marcu 2011 nudimo: 50% rabat za oglaševanje na zadnji strani platnice! 40% rabat za oglaševanje na naslovnici! 40% rabat za oglaševanje na barvnih notranjih straneh! 30% rabat za oglaševanje na ČB straneh! Se priporočamo! Vse informacije dobite preko emaila: komerciala@grafika-gracer.si ali gsm: 031 822 533 V_______________________________________ Eko krog in Lafarge cement Trbovlje Zasavsi«) sLovensi elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 f MT Zasavc. d.d. 79.1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734 4Lm±s A W Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:................................ hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče „J Reportaža PusTa POKOPau za avc - PomLao PRiKLicau V Šentlambertu so pred šestimi leti spet oživili stari običaj pokopavanja Pusta. Tradiciji so ostali zvesti tudi letos. k la pustni torek zvečer so ga dali v tamkajšnji lovski IN koči na pare in začelo se je kropljenje. Na pepelnično sredo so se od njega poslovili, ga naložili na nosila ter krenili na pogrebni sprevod, ki ga je vodil pustni far. Šli so od hiše do hiše. Pri vsaki so opravili žalni obred, se okrepčali s kapljico in ob zvokih harmonike pozabili na žalost ob dogodku. Obhodili so bližnje vasi Šentlambert, Borje in Senožeti. Prebivalcem so sporočili, da prihaja pomlad, in jim zaželeli vse dobro. Na koncu so pusta zažgali, s čimer so simbolično odpravili vse slabo ter proslavili zmago svetlobe nad temo. (Za boljšo predstavo o dogajanju si oglejte značilne fotografije.) Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: Nejc Trampuš Tišina je zadonela, solza je spolzela. je zaigrala, da žalost prehuda ni postala. Pustni far in mežnar sprejemata gostoljubje. Zažig Pusta simbolizira odpravo vsega slabega. Pustovalci so za eno leto opravili svoje delo. V TR6TJ6 GRe R3DO, a st3rt je pomemeen Akcija Začenja se glasovanje v akciji izbiranja naj društva in nai prostovoljca. Glasovalna akcija že v tretje poteka pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Vsi prostovoljci in društva, ki boste uvrščeni v glasovanje, boste brezplačno predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, ki bo izhajal v njegovem sklopu. Kar je bilo predlani in lani, je mimo, zdaj se vse začenja znova. Tudi tisti, ki do sedaj še niste glasovali ali dobili glasov, imate popolnoma enake možnosti za visoko uvrstitev kot tisti, ki so prednjačili v letu 2009 in 2010. Za lanske in predlanske zmagovalce je letos spet priložnost za potrditev doseženih rezultatov. Izkažite se ter postavite vaše društvo in njegove prostovoljce na zemljevid prepoznavnih nevladnih organizacij in prostovoljcev v Zasavju. Bolj boste zagreti za glasovanje, višje bodo uvrščeni vaši favoriti. Prva tri društva in prvi trije posamezniki dobijo priznanja (zlato, srebrno in bronasto) ter praktične nagrade. Vsa nižje uvrščena društva in prostovoljci prejmejo priznanja za sodelovanje. Pravijo, da se je treba začeti na zimo pripravljati že spomladi. To modrost je vredno upoštevati, ko se odločate za glasovanje. Prej boste začeli in obsežnejša bo vaša kampanja, večje zadovoljstvo vas bo preplavljalo, ko bodo jeseni razglašeni končni rezultati. V zadnjih tednih glasovanja je sicer mogoče nadomestiti nekaj zaostanka, a čudežev ni mogoče delati, če nimate ustrezne podlage. Čas za tlakovanje poti do uspeha je sedaj. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena, zato je vredno izkoristiti vsako glasovnico. Sleherna promocija vašega društva in vaših zagnanih prostovoljcev je dobrodošla. Poleg tega glasovanje omogoča vsaki glasovalki in glasovalcu, da pride v boben za žreb. ki bodo prejeli praktične nagrade. Sproti, v vsakem Zasavcu bo izžreban po en glasovalec in nagrajen s praktično nagrado, začenši v naslednji številki. Izkoristite možnost sodelovanja v akciji. Kako? Izrežite spodnji glasovnici ter na eno napišite naziv društva, ki se vam zdi najbolj prizadevno, na drugo pa ime najbolj pridnega in predanega prostovoljca. Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. S&Mrest 8§?Mrest Mrežo nevlodnih organizacij Zasavja Mrežo nevladnih organizacij Zasavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 1/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi ŠŠ?Mrest Mrežo nevlodnih orgonizocij Zasavja- j SjMrest JMrežo nevlodnih orgon r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. A J Špegu za Luano Vidic Ristič Lijana je ena tistih Zasavčank, ki jo srečujejo večinoma ob trenutkih, ko se v življenju zaustavi korak. Doma je na Izlakah, sedež delovnega mesta pa ima v Trbovljah. Vodi Zavod za zaposlovanje, Območno službo Trbovlje, kamor spadajo uradi za delo od Litije do Hrastnika. Študirala je psihologijo, ki ji je v pomoč pri delu in svetovanju brezposelnih oseb. Je občutljiva, ni ji vseeno, kaj se dogaja v okolici, čeprav vedno tega ne pokaže navzven. Rada ima svojo družino in vesela je, da ima vnukinjo, ki je zanjo pravi sonček. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Imam zelo lepe spomine na otroštvo, saj sta mi starša omogočila brezskrbno otroštvo, mi kot edinki posvečala nedeljeno pozornost in ljubezen. Iz ranega otroštva ne bom pozabila očetovih anekdot iz njegove mladosti, ki mi jih je tako doživeto pripovedoval, da sem jih imela veliko raje kot »klasične« pravljice in sem jih želela vedno znova in znova poslušati. Starša sta spodbujala moj intelektualni in čustveni razvoj in tudi fizični, saj me je oče na bazenu v Medijskih toplicah, katerih redni obiskovalci smo bili vsako poletje, naučil plavati že pri štirih letih. Vpisala sta me tudi na smučarski tečaj, kjer sem spoznala osnove smučanja, ki je še sedaj eden od mojih priljubljenih športov. Z veseljem se spominjam tudi naših družinskih izletov v hribe in počitnic na morju, ki smo jih preživljali najprej pri stricu v Kopru, kasneje, ko sem že obiskovala osnovno šolo, na kampiranju v Istri. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Akademski slikar Franc Kopitar, ki je poučeval v osnovni šoli likovni pouk, je bil zaradi svojega humorja med najbolj priljubljenimi učitelji na OŠ Ivan Skvarče. Velikokrat smo ga učenci pregovorili, da nam je pripovedoval svoje prigode iz partizanskih dni, obenem nam je kljub svoji popustljivosti vcepil občutek za estetiko. Spoštovala sem tudi svojo, sedaj že pokojno, razredničarko Minko Ocepek, ki je z umirjenim pristopom znala ukrotiti mojo razposajenost in klepetavost. V gimnaziji v Trbovljah smo predvsem v četrtem, zadnjem letniku, navezali prave prijateljske odnose z razredničarko, prof. Vajdičevo, ki nas je poučevala geografijo. Prijeten spomin imam na naš maturantski izlet na Ohrid, kjer so nas, dekleta, osvajali Makedonci, med drugim tudi prof. Vajdičevo, saj so jo zaradi mladostnega videza imeli za eno od dijakinj. Pri študiju psihologije so me pritegnila nadvse zanimiva predavanja dr. Vida Pečjaka, veselo je bilo na predavanjih iz psihopatologije, na enem izmed njih, ki mi je še posebej ostal v spominu, nam je dr. Kostnapfel profesionalno razlagal o patološki ljubosumnosti ter navedel ekstremno smešen primer moževega nenehnega zalezovanja žene, ob čemer smo se študentje zvijali od huronskega smeha, on pa je ostal smrtno resen. Opišite na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. V osnovno šolo me je mama vpisala že s komaj dopolnjenimi šestimi leti, saj sem bila za svoja leta menda kar velika, obvladala sem tudi že branje in pisanje. Takrat očitno še ni veljalo pravilo pogojnega vpisa, gotovo pa je temu botrovalo tudi dejstvo, da je bila mama zaposlena v računovodstvu šole. Gimnazijska leta v Trbovljah so bila polna novih izzivov, prijateljstev, tovarištva, saj takrat še ni bilo čutiti tekmovalnosti, ki jo sedaj celo stroka včasih izpostavlja kot pomemben motiv za doseganje učnih uspehov. Medsebojna pomoč je bila nekaj samoumevnega, tudi kakšno »plonkanje« od odličnjakov je bilo dopuščeno. Vsekakor mi je gimnazija razširila obzorja in posredovala veliko splošnega znanja, ki sem ga Špegu nato strokovno poglabljala v študiju psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ker sem v tretjem in četrtem letniku prejemala kadrovsko štipendijo Zavoda RS za zaposlovanje, sem se takoj po končanem študiju na Območni enoti Ljubljana v letu 1982 tudi zaposlila v oddelku za izobraževanje brezposelnih oseb. Zavod je že takrat veliko pozornost namenjal izobraževanju in usposabljanju svojih zaposlenih, zato sem izkoristila te možnosti in se udeleževala številnih seminarjev in delavnic, ki so pripomogli k moji širši usposobljenosti na področju zaposlovanja in tako kasneje tudi k napredovanju na sedanje delovno mesto vodenja Območne službe Trbovlje. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Razen mladostnih razočaranj v iskanju življenjskega sopotnika, ki pravzaprav to sploh niso bila, ko jih pogledam s sedanje perspektive in vidim, da so pripomogla k moji osebnostni rasti in razumevanju življenja nasploh, me ljudje osebno niso kaj dosti razočarali. Pozitivno me presenečajo ljudje skoraj vsak dan, saj v vsakem posamezniku skušam videti njegovo dobro plat. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne, saj se na moji življenjski poti dogaja toliko lepega in zanimivega, da ne čutim nobene potrebe po razmišljanju v stilu : »kaj bi bilo, če bi... « Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Zagotovo rojstvo hčerke pred dobrimi tridesetimi leti in pred kratkim rojstvo vnukinje, ki je malo pred smrtjo mojega ljubljenega očeta posijala kot sonček v moje življenje in mi vsaj nekoliko omilila žalovanje za očetom. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Med tednom je moj urnik zaradi službenih obveznosti precej natrpan. Velikokrat delam tudi v prostem času, predvsem odnašam domov razna gradiva, kijih nato prebiram ob večerih. Trudim se, da tudi med tednom vsaj malce poskrbim za fizično aktivnost, bodisi opravim nekatere vaje oziroma asane iz joge ali kar tako potelovadim, v toplejših mesecih se zavihtim na kolo in opravim kratko turo. Ob vikendih imam več časa za družino, za domača opravila, za druženje s prijatelji ter za kakšen izlet ali nekoliko več športnega udejstvovanja. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? V razvedrilo mi je druženje s prijateljicami, pri katerem razdremo marsikatero veselo, rada grem v hribe, tako na bližnjo Čemšeniško planino ali na Klančiše, kot tudi drugam po Sloveniji. V zadnjem času se mi je priljubil tek na smučeh, na katerega se odpravimo v Kranjsko goro. Poleti zelo rada plavam in sem kar nesrečna, ker tega ne morem več početi blizu doma v Medijskih toplicah, zato sem se lansko leto po dolgem času spet odpravila na plavanje v »kopalnico« v Trbovlje. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? V zadnjih letih si razen smučanja v Dolomitih in počitnikovanja na hrvaški obali, potovanj v tujino nismo privoščili, upam pa, da bomo še letos šli na kratko križarjenje po Sredozemlju, kar si že dolgo želim. Kje se srečujete s kulturo? le vrsto let obiskujem gledališke predstave v okviru zagorskega gledališkega abonmaja, enkrat letno grem s prijateljicami v opero, na kakšen koncert. Moja najljubša kulturna animacija so knjige, knjige in še enkrat knjige, vendar žal želje po branju ne morem v celoti potešiti, saj mi kronično primanjkuje časa. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Če bi se dalo, bi se izognila kar večini gospodinjskih opravil, vendar imam hkrati rada lepo urejeno stanovanje. Predvsem sem hvaležna konstruktorjem pomivalnega stroja, škoda le, da robotika še ni tolikanj napredovala, da bi si za zmerno ceno lahko privoščili robota, ki bi perilo opral, posušil, ga vzel iz pralnega stroja, ga zlikal in zložil v omare... Uživam pa v vrtnarjenju in gojenju balkonskega cvetja. Na srečo moj mož rad in zelo dobro kuha, vseeno si zelenjavne jedi večinoma pripravljam sama, saj sem že nekaj časa vegetarijanka. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Vsake toliko časa pridem na dan z željo, preživeti poletni dopust na povsem robinzonski način, vendar se z možem o tem nikakor ne moreva uskladiti, saj pravi, da zanj ni dopusta brez turističnega utripa, ki ga najraje opazuje ob jutranji kavi ali doživlja ob večernem sprehodu po obmorskem mestu. Prepričana sem, da bi že po enem mesecu na samotnem kraju zelo pogrešala družbo in tempo, ki ga sicer živim. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Nikakor, saj smo Zasavci, kot pravijo, nežne duše pod trdim ovojem, pa tudi doline so res »tri krasne« in si sploh ne znam predstavljati, da bi živela kjerkoli drugje. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Z redkimi prijatelji oz. prijateljicami se nismo videli že precej časa, vendar menim, da smo še vedno ostali prijatelji, saj čas pri tem sploh ne šteje in verjamem, da ko bomo spet v pogostejših stikih, bomo nadaljevali naš odnos tak kot je bil pred tem. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Živi in pusti živeti. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Lijana R. Rokometni pokal Z' dežele ZaKLJUČm TURlilR BO GOSTILO ZaGORJe Rokometni klub Zagorje GEN-I. je bil izbran za organizatorja zaključnega turnija za Pokal Z dežele v ženski rokometni članski konkurenci. r\vodnevno tekmovanje bo v zagorski športni dvorani po- stvici. Prvi dan bosta dve polfinalni tekmi, žreb polfinalnih L/tekalo 2. in 3. aprila. Za pokal se bodo pomerile trenu- parov še ni bil izveden. Drugi dan pa najprej tekma za tretje tno vodilna ekipa slovenskega članskega ženskega prvenstva mesto, med obema poraženima ekipa in nato tekma za na-Krim Mercator, enajstouvrščeni Žalec, tertjeuvrščena Krka slov pokalnih zmagovalk. in že omenjeni domači klub, ki zaseda drugo mesto na le- A. G. Pomemena zmaca ŠmaRČanov RK ŠMARTNO HERZ FACTOR BANKA: RK SLOVENJ GRADEC 24:21 (14:9) Na derbiju dna lestvice 1. SRL se je Šmartno veselilo tretje prvenstvene zmage, znebilo pa seje tudi zadnjega mesta na lestvici. r\omači rokometaši so dobro začeli tekmo in povedli z 2:0, L/oba zadetka je prispeval Simončič. V deveti minuti tekme so gostje izenačili na 3:3, potem pa so domači nekoliko povečali prednost. Za 9:5 je v 20 minuti zadel Gradišek, za 10:6 pa je prvič v dresu Šmartnega zadel Markovič. Slednji je dobro izkoristil prve igralne minute v rdečem dresu, saj je poskrbel za najvišjo prednost domačih v prvem polčasu, v 29. minuti je zadel za 14:8. Slovenj Gradec je drugi del tekme začel z dvema goloma, kar mu je v naslednjih dveh napadih vrnil Vodišek. Tudi v drugem polčasu so Šmarčani največ vodili za šest golov, v 38. minuti je za 19:13 zadel Simončič. Od 41. do 51. minute pa je prišla manjša kriza domačih. V tem obdobju niso dosegli zadetka, preglavice jim je povzročal predvsem vratar Jelen. Na srečo pa so gostje dosegli le dva gola, tako da se prednost ni veliko zmanjšala. Rokometaši Šmartnega so brez večjih težav pripeljali tekmo do konca, edini ki jim je uspel slediti pa je bil gostujoči kapetan Mujanovič. Ta zmaga je lepa popotnica Šmartnega za prihajajoče boje za obstanek v 1. SRL. ŠkL Dolski PLaninci zaoovoLjni Občni zbor Planinskega društva Dol pri Hrastniku je, kot vsako leto, potekal v Gorah, v njihovi planinski koči. Iz poročila predsednika Tonija Pau-lliča je bilo razvidno, da so z delom v preteklem letu zadovoljni. „Največja pridobitev je bila napeljava pitne vode,“ je poudaril in se županu Miranu Jeriču iskreno zahvalil za pomoč. Veseli so tudi dobrega sodelovanja s šolo, saj imajo trenutno kar 80 članov. Tudi starejša generacija je bila dokaj aktivna, uspešni so bili tudi na gospodarskem področju. „Največji vir dohodkov imamo od najemnine doma, ki jo Branka Jovičič redno nakazuje. Tudi sicer je spravila dom na zavidljivo raven, kar dokazuje velik obisk.,“ je še dodal. Po vseh poročilih se je zahvalil za prisotnost župana, predstavnikov pobratenih društev, MDO Zasavje, gasilcem, upokojencem in Rosandi Kladnik, predsednici KS Dol. Na koncu je povabil tudi na proslavo, ki bo ob koncu aprila v Gorah in bo posvečena 30 -letnici Poti NOB. Besedilo in slika: Fanči Moljk Sport TRaDicionamo mennuŠTveno Teicmovame casiLcev v veiesLaiomu Gasilska zveza Trbovlje, PGD Dobovec in Smučarsko društvo Kum Dobovec so tudi letos organizirali meddruštveno tekmovanje gasilcev v veleslalomu ki je potekalo 4. marca 2011 na smučišču Trotovnik nad Trbovljami. Tekmovanje je potekalo v prijetnem I in tekmovalnem vzdušju, žal je bilo tudi nekaj padcev, kar je pri tem športu tudi razumljivo. Tekmovali so v 4 kategorijah: kategorija do 30 let, kategorija od 31 - 40 let, od 41 - 50 in kategoriji nad 50 let. Gasilska zveza je vsem udeležencem podelila priznanja, prvim v posameznih disciplinah je član UO GZ Trbovlje in predsednik PGD Dobovec Lado Hvala podelil tudi pokale. Po končani razglasitvi, seje nadaljevalo družabno srečanje z zaključkom, da se drugo leto ponovno dobijo na istem kraju. GZ Trbovlje se posebej zahvaljuje vsem članom Smučarskega društva Kum Dobovec. Besedilo in slika: Srečko Kerin Mau nocomej v ZaGORJu... ... in HnasrniKU V Zagorju, je končana je zimska sezona malega nogometa za veterane. 1/kategoriji igralcev nad 35 let., je prvo mesto med V 12 udeleženci, več kot zanesljivo osvojila ekipa GRADBENIŠTVO TAHIROVIČ, pred ŠKOTI, tretja je bila PIZZERIJA KUKUCA, četrte pa MLINŠE itd. Sponzor zmagovalne ekipe - Firzet Tahirovič, je zelo ponosen na svoje veterane, saj so poleg tega naslova, v zimskem obdobju osvojili še turnir v Radeča in v Zagorju. Po jesenskem delu letne veteranske lige, pa so tudi zanesljivo na prvem mestu. Ob zaključku zimske sezone so se pomerile še tri ekipe SUPER VETERANOV (igralci nad 45 let), kjer so igralci ŠD MLINŠE, ponovili lanski uspeh in ponovno osvojili prehodni pokal, druga je bila ekipa Sepro in tretji UDARNIK-TSG LUNAR. Besedilo: Isor Grčar V športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku se je v organizaciji športne zveze končala Zimska liga v malem nogometu Hrastnik 2011, že enajsta po vrsti. \/1. ligi je nastopilo šest, v 2. ligi pa osem ekip, ki so igrale V po dvokrožnem sistemu. V prestižnejši 1. ligi so že šestič slavili igralci KMN Juventus, v 2. ligi pa igralci Pekarne Duh. Najboljši strelec 1. lige je bil Tilen Oberčkal iz ekipe XXL z 9 zadetki, v 2. ligi pa je največ golov zabil Mitja Breznikar iz Pekarne Duh in sicer 20. Končni vrstni red 1. lige! 1. KMN JUVENTUS 21 TOČK 2. CHARLY'S PUB 16 TOČK 3. PINK PANTER 14 TOČK 4. BONA J 11 TOČK 5. TRG. ČOP 11 TOČK 6. KMN XXL 10 TOČK V 2. ligi so igralci P. Duh zbrali 36 točk, pred ekipo OCTA z 31, ŠENTLAMBERT/GAMSI s 25 točkami itd. Za ekipo KMN Juventus, ki letos septembra praznuje 19 let obstoja, je to že 151. osvojeni pokal, od tega jih je kar 85 za 1. mesto. Besedilo: Branko Klančar Ples Ursiciüi PLesaLCi vsi na DRžavno PRvensTVO Na pustno soboto, 05.03.2011, so bile že 3. kvalifikacije za državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih in plesalci PŠ Urška sojih vsi uspešno opravili. “Tokrat so bili najuspešnejši najmlajši I disco dance pionirji. Prav posebej so ponosni na komaj 7. letno Anjo Leskovar, ki je imela svoj prvi solo nastop in je v kategoriji disco dance solo pionirke pometla s konkurenco in si priplesala prvo mesto. Tudi pionirja Luka Kotnik in Maks Hriberšek sta se uvrstila na prvo in drugo mesto med solo pionirji in si za- gotovila nastop na državnem prvenstvu. Pri disco dance mladinkah si je plesalka Ema Turnšek priplesala čudovito 7. mesto, Staša Majcen pa je pristala na 9. 1. mesto pa je pripadlo naši članici Tanii Hriberšek. Ponosni trenerki Katarina Maček in Tanja Kucler se tako lahko spet pohvalita s kar tremi prvimi mesti in z uspešno uvrstitvijo vseh disco dance plesalcev pri plesni šoli Urška Zasavje na državno prvenstvo, ki bo v maju 2011. Čestitke! PŠ Urška Zasavje Kegljanje MuaDinsKO DRžavno PRvensTvo posamezno za lgto 2011 V soboto in nedeljo 5. in 6. marca 2011 seje odvijalo mladinsko državno prvenstvo v kegljanju. “Tekmovanje je potekalo na 4. različ-I nih kegljiščih. Mladinci so nastopili v Postojni in v Rušah, mladinke pa v Pivki in v Slovenj Gradcu. Tekmovanja se je udeležilo 108 tekmovalcev in tekmovalk iz celotne Slovenije. Iz litijskega Kegljaškega kluba »Litija 2001« so na sobotnem in nedeljskem tekmovanju nastopili: mladinci Klemen Ivančič, Tomaž Ivančič, Tadej Urbas in mladinke Maruša Kokalj, Valerija Kokalj, Veronika Ivančič in Anja Dobravec. V moški mladinski konkurenci je po dveh tekmovanjih v Rušah in Postojni Klemen Ivančič z 1121 podrtimi keglji zasedel 18. mesto. Tadej Urbas z 1052 podrtimi keglji na 48. mestu in mesto niže še Tomaž Ivančič s 1047 podrtimi keglji. V ženski mladinski konkurenci, tekmovale so v Pivki in Slovenj Gradcu, so litijske tekovalke zasedle: odlično 8. mesto s 1107 podrtimi keglji Valerija Kokalj, Anja Dobravec je z 1080 podrtimi keglji 17. mesto, Maruša Kokalj je z 1067 podrtimi keglji 21. mestu, Veronika Ivančič pa je z 1060 podrtimi keglji petindvajseta. (ŠkL) Šport Karate Trboveljski KaRaTeisTi na turrirjih v BeoGRaou in ŽaLCU osvojili K3R15 meoaLj V Beogradu je potekal 5. Mednarodni karate turnir »DECA EVROPE«. Turnirja so se Trboveljčani udeležili na osebno povabilo Liviusa BUNDE, ki je glavni organizator tega turnirja, obenem pa je selektor slovenske reprezentance v katah in tesni sodelavec Karate kluba Trbovlje. Na tekmovanju je nastopilo preko BOO tekmovalcev iz 5 držav. Drugo tekmovanje se je odvijalo v Žalcu, in sicer »POKAL ŽALCA 2011«, kjer je nastopilo 400 tekmovalcev iz 5 držav. \/Beogradu so nastopili Sonja BALOH BAROVIČ, Husein TA-V HIROVIČ, Tadej KOLANDER, Ajdin MUJKANOVIČ, Timotej ZUPANČIČ in Jan NARAGLAV. Pod vodstvom Mihe KOVAČIČA in Maksa ŠMIDHOFERJA so tekmovalci nastopali v katah posamezno in ekipno ter športnih borbah. Zlato medaljo sta v katah posamezno osvojila Tadej in Jan, vsak v svoji starostni kategoriji. Ajdin je nastopil v dveh kategorijah kat in obakrat osvojil srebrno medaljo. Pri deklicah je tretje mesto zasedla Sonja. V katah ekipno se je trboveljska ekipa v sestavi Husein, Tadej in Timotej uvrstila na drugo mesto. V športnih borbah sta na zmagovalni oder stopila Sonja z drugim mestom ter Jan, ki je osvojil tretje mesto. Trboveljska ekipa v Beogradu z gostiteljem Livusem Bundo Na turnirju v Žalcu pa je nastopila kar sedemnajst članska ekipa, in sicer Patricija KOČNAR, Kristina MASLESA, Monika JAGER, Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIČ, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Blaž CESTNIK, Matic ŠKRBEC, Patrik KUŠTER, Luka GRIVEC, Daniel IULIANO, Matija KRJŽNIK, Luka FERLIN, Žan JUREČIČ, Adis BAŠIČ in Erik REMETIČ. Vodil jih je trener Jernej SIMERL, vlogo sodnice je opravljala Aida PARIČ. V katah posamezno se je na zmagovalni oder uspelo uvrstiti Moniki in Mili, ki sta osvojili bronasti medalji, še stopničko višje je stopil Daniel, ki je zasedel drugo mesto. V katah ekipno so zlato medaljo osvojili Daniel, Luka in Matija. V isti kategoriji so se na tretje mesto uvrstili Adis, Erik in Žan. V športnih borbah sta Sanja in Tea zaradi premočnih udarcev izgubili v polfinalu. Na koncu sta obe osvojili bronasti medalji. Trboveljska ekipa na Pokalu Žalca 2011 Pokal Žalca - dve trboveljski ekipi na zmagovalnem odru Tekmovanji sta bili zelo uspešni za trboveljske karateiste, saj so na dveh turnirjih osvojili kar 15 medalj. Besedilo in slike: Jernej SIMERL 1 l TONE SEVNIK LOČILO MAJHEN REP IRENA KOHONT LONDONSKA GALERIJA PISEC IDIL PRVI SKLON, IMENOVALNIK SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA J MATERIAL ZA POKRITJE OSTREŠJA \ 17 ^ _ ' Veš kaj, sploh nisem več ... TABLETE PROTI BOLEČINAM IVAN PAVLOV AMERIŠKI TEDENIK MANJŠA TEKOČA VODA VODUIV ZRAKOPLOV AMERIŠKI SCENARIST ELLIOTT NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK ZBIRKA LILI NOVY ZAPOR ElPl °E™ POVEČANJE DEBELINE SLANO TURŠKO JEZERO IVAN MAČEK ROMUNSKA DENARNA ENOTA MADŽARSKO BELO VINO GORA V EGIPTU FR. POET MAX MESTO V VOJVODINI BIBLIJSKA OSEBA NEKD. PRODAJALEC KISA TELUR GIBANJE ZOPER VOJNO SLOVENSKI SKLADATEU BOJAN SL. SLIKAR RIHARD RIMSKI VOJSKOVODJA POLT (KNJIŽ.) PREBIVALEC NEMČUE POŽIVILNA PIJAČA KODAZA GSM HOKEJIST ZUPANČIČ RUBIDIJ ZNAMKA JAP. ELEK. NAPRAV UČENČEVA ZADOLŽITEV MORSKE KRAVE SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ VELEUM ZNAM. ŽIVAL. KROGA IT. IGRAL. MIRANDA ZDRAVILO PROTI MALARIJI FR. PISEC ZOLA MODNI OBLIKOVALEC HRANITEU SL. UGAN. REVIJA SUHA REČNA STRUGA KAVKAŠKO KISLO MLEKO PROST. ZA TABORJENJE AFRIŠKI VELETOK PREDMETZ NAVOJI ŠPANSKI SLIKAR JOAN SKALA V MORJU MLEČNI IZDELEK PREBIVALEC OTOKA RASNO RAZLI- KOVANJE NATRIJ JED IZ MESA IN KISLEGA ZELJA SLOVENSKA SOPRA- NISTKA MORAČA SNOV, MATERIJA TELOVADNA PRVINA 03 KrižanKe & ugamKe Razvedrilo Nagradna križanka 5/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 26. 03. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 06/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 05/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Rosanda Medvešek, Trg revolucije 1 Trbovlje - 20,86€ 2. Tadej Knez, Pot na brod 5, Radeče -12,52€ 3. Branka Rozman, Čemšenik 3/A, Čemšenik - 8,35 € V_________________________________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko SPET SAMO ZA VAS POSEBNA PONUDBA V TRGOVINI JAKA IN MAJ V ZAGORJU BELI KRUH 800 g SAMO 1,40 € OD 17.03. DO 31.03.2011 VABLJENI V BRGLEZOVI PRODAJALNI V ZAGORJU JAKA IN MAJ Hvala za vase zaupanje Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 25.03.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERM ČIBElICfl VRAČE VIČ mcilej Valvazorjevo % IZ1AKE, Tel.: OS/56-74-137 Kuhamo s Stašo Slastne korenčkove rezine Sestavine: 2 dl olja, 6 jajc, 35 dag moke, 1 zavitek pecilnega praška, 60 dag korenja, 20 dag nasekljanih mandljev, 1 pomaranča, suha pomarančna lupinica, 5 žlic medu, 10 dag masla + za pekač, drobtine, sol. Priprava: Korenje ostrgamo in naribamo. Pomarančo ožmemo. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Jajca in olje dobro zmešamo, dodamo naribano korenje, med, mandlje in 3 žlice soka pomaranče. Na koncu vmešamo moko skupaj s pecilnim praškom in četrt žličke soli ter začinimo s suho pomarančno lupinico. Velik nizek pekač namažemo z maslom in potresemo z drobtinami. Testo nadevamo v pekač. Pečemo približno 45-60 minut. Po želji pečeno sladico oblijemo s sladkornim prelivom. Dober tek! Zeušča zDRavuo Univerza za Tretje življenjsko obdobje Litija Šmartno organizira predavanja magistra farmacije Jožeta Kukmana o zdravljenju z zdravilnimi zelišči. "7adnja tema se je nanašala na prebavila, ki imajo funkcijo Z-čiščenja telesa. Značilnost zdravljenja z zdravilnimi zelišči je vztrajnost, ki je je danes vse manj. Poper na primer je zdravilo za prebavila, grenko povzroča izločanje prebavnih sokov kuhan krompir znižuje kislost. Pogosto ljudje obolevajo zaradi težko prebavljive hrane. Mastna hrana in pomanjkanje žolča pa povzročajo napenjanje. Vzrok slabega počutja je tudi stres in jeza, pomanjkanje gibanja je krivo za zaprtost. Zaradi zastrupljene hrane pride do driske ali bruhanja, pretirano zaužitje beljakovinske in maščobne hrane pa vodi k zakisanosti telesa. Vse tegobe lahko zmanjšamo ali pozdravimo z zdravilnimi rastlinami in ustrezno hrano. Besedilo in slika: Irena Vozelj Sokovi Maiuane Žmavc V četrtek, 10. marca 2011, so imeli v Knjižnici Antona Sovreta predavanje Marjane Žmavc, ki je govorila o sokovih. Qo zdravljenju borelioze z antibiotiki se je začelo telo Mar-X jane Žmavc na živila, ki jih je prej jedla brez težav, odzivati s kožnimi izpuščaji. Zbrala je ogromno podatkov, kako si lahko s pravilno izbiro in pripravo hrane pomaga povrniti in utrditi zdravje. Danes pa svoje izkušnje deli z ljudmi na kuharskih delavnicah. Tokrat je govorila torej o sokovih. Zeleni kašasti sokovi so bogastvo klorofila, vitaminov, mineralov, encimov, beljakovin, vlaknin, skratka žive hrane v naši osiromašeni, predelani in v večini kuhani hrani. Uporabljati je treba predvsem zelene nadzemne dele rastlin solate, pesnih in repinih listov, zelene, koprive in vse ostale vrtnine. Za poskus je napravila sok, v katerem je bila solata, zelena, začimbe kot so cimet, ingver in za priboljšek, ki popravi okus, še jabolka in banane. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv knjižnice Namši nov Dan! V letu 2007 je v Sloveniji nastala kampanja NE-ODVISEN.SI, katere namen je osveščanje določenih ciljnih skupin o problemu odvisnosti. Te dni je potekala v Zasavju, ob podpori številnih medijskih, glasbenih in športnih osebnosti. [pričelo se je na območju Primorske, kasneje pa se, pod ča-F stnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in s skupino stalnih zunanjih sodelavcev ter strokovnjakov in ustanov z različnih področij, razširilo v vseslovensko akcijo. Kampanja poteka pod sloganom »Nariši nov dan« in je namenjena trem ciljnim skupinam in sicer otrokom med 5. in 9. letom starosti, mladostnikom med 10. in 18. letom ter odraslim osebam, starim nad 18 let. V okviru kampanje se sodelujoči sproščeno družijo z otroki, mladostniki in starši, s čimer si delijo izkušnje, hkrati pa gradijo pozitivno samopodobo in se učijo o različnih pasteh odvisnosti. Starši so ogledalo vzgoje otrok in odgovorni za posledice njihovih ravnanj, kamor jih pripelje nepravilna in »mehka« vzgoja, kajti slaba vzgoja je slabih staršev mati. Odgovornost staršev je pospremiti otroke na pot odraslosti, jih privaditi na padce, naučiti veščin, spoštovati vrednote, prerezati popkovino in jih prepustiti v svet. V zadnjih letih se opažajo premiki v vzgoji, kjer prihaja do filiarhata, vladavine otrok nad starši, ker se jim popušča in premikajo meje dovoljenega, čeprav naj bi očetje bili tisti, ki postavljajo meje in jih mame pri tem podpirajo. Otroci pa si morajo položaj v družini zaslužiti in ne sprejemati brez obveznosti in dolžnosti, kot darilo Za potrebe kampanje je nastala tudi skladba Nariši nov dan. Izmenično jo pojeta avtor skladbe Gal Gjurin in Nina Pušlar, svoj imenitni vokal, ko hudič vzame šalo, pa doda še Elda Viler. Besedilo: StaR List Drage bralke, cenjeni bralci! Pred vrati je materinski dan, ko se bomo še posebej zahvalili materam za njihovo ljubezen in skrb. Tudi na stara leta se marsikdo s posebej lepimi občutji spominja svoje matere, saj je ona prva oseba, ob kateri se človek počuti varnega. Varnost je skupaj s sitostjo najosnovnejša človekova potreba. Brez nje novorojeno bitje ne more preživeti in se kasneje razviti v zrelo osebnost. Pomen mater bi morali bolj ceniti. Materinstvo jemljemo kot nekaj samoumevnega, čeprav je ključ obnavljanja človeštva. Če mati ne bi sprejela otroka, tudi očetov delež pri nadaljevanju vrste ne bi mogel priti do izraza. Mati je tudi Narava. Kako ravnamo z njo? Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) Drsiš skozi čas. Neopazno. Skorjaste luske kopiči starikava koža. Rožnata krilca mladosti so ti odpadla, nemočno drhtijo v polsuhi travi. Presnavljaš zgodbe svojih prednikov in pritrjuješ njihovim modrostim. Vlado Garantini mmMM Marsikaj nepotrebnega bomo morali v življenju slišati, a naj nam to ne vzame čisto vse volje. Zase bomo še vedno našli dovolj zanimivega, da nas ne bodo mučili občutki regresije in da nam bo še ostalo upanje na bolje. Darko Blaznik - Darčk »Najslabše kljubujejo zobu časa ravno zobje.« (Žarko Petan) mm n prazmuje/o Hiša stara, s slamo krita, okna majhna, res je čudovita. Pod to streho slamnato prebiva še nekdo, danes čaka nas težko, to naša mati so. Prav na današnji dan pred mnogimi leti naša mati začeli na tem svetu so živeti. Njen rojstni dan praznujemo, starih časov se spominjamo. Oče zraven nje sedi, okrog mize zbrani hvaležni otroci smo vsi. Draga naša mati, ob rojstnem dnevu se mora kozarec v rokah držati. Nazdravljamo ti presrečni tvoji otroci, hvaležni obema, da raj v naši hiši še vedno nas objema. Prišel je čas slovesa, solzica na robu je očesa, a kmalu spet se vrnemo, v hiši zopet bo lepo. »Naj božji blagoslov vas spremlja zdaj domov, domača vrata na s teža j za vas odprta bodo vekomaj.« Andrej Režun Grešil si, pes, ko ovcam mlako spustil si krvi, da izostril bi se pogled tvojega namena, ki čaka nove žrtve za čtivo zgodovine. Kje svetli so trenutki, ki žerjavica njih tli na pogorišču smrti, sodnice davljenja usod, zabeljenih s solzami brezupnih novih dni? Oglodana lobanja kriči v zemljo lahko, enaka je morilca, gospodarja, siromaka -upal je vsak v srečo, na račun usmiljenja Boga ali teptajočega pohoda, ki naj bi dvignil prah zasluge v moči božjega imena. Segros Kino Delavski dom Zagorje Sobota 19.3. ob 19.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI, NEVARNI - RED.akc. Nedelja 20.3. ob 19.00 SPUSTI ME K SEBI, grozljivka/drama Ponedeljek 21.3. ob 19.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI, NEVARNI -RED Torek 22.3. ob 19.00 Film teater: MR. JOINT, biografska komična drama Sobota 26.3. ob 19.00 ČAS LOVA NA ČAROVNICE, pustolovski, drama ČAS LOVA NA ČAROVNICE MR. JOINT, biografska komična drama 29.3. ob 19.00 Film teater: ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETARIJAjkom. Nedelja 27.3. ob 19.00 Ponedeljek 28.3. ob 19.00 Torek Kino Izlake Nedelja Nedelja 20.3. ob 19.15 UPOKOJENI, OBOROŽENI, NEVARNI - RED, kom. triler 27.3. ob 19.15 MR. JOINT, biografska komična drama Ostale prireditve: Petek 18.3. ob 19.30 uri - DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK - Klavirski recital Petek 25.3. ob 17. in 19. uri - OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV AGORJA - JSKD Ol Zagorje ob Savi Četrtek 31.3. dopoldne - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN ZASAVJA JSKD Ol Zagorje ob Savi Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 17.3. ob 18.00 18.2. ob 18.00 ob 20.00 19.3. ob 18.00 Pon CARJA MlKONOSA, zgod. drama CARJA MIKONOSA KRALJEV GOVOR KRALJEV GOVOR ob 20.00 CARJA MIKONOSA 20.2. ob 18.00 KRALJEV GOVOR ob 20.00 CARJA MIKONOSA nedeljek 21.3. ob 18.00 KRALJEV GOVOR ob 20.00 CARJA MIKONOSA Petek Sobota Nedelja IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, vvww.marn-vransko.si Torek Sreda Četrtek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 22.3. ob 18.00 23.3. ob 18.00 24.3. ob 18.00 ob 20.00 26.3. ob 18.00 ob 20.00 27.3. ob 18.00 ob 20.00 28.3. ob 18.00 ob 20.00 29.2. ob 18.00 30.3. ob 18.00 31.3. ob 18.00 ob 20.00 ROMANCE MED PRIJATELJI, rom.kom.drama ROMANCE MED PRIJATELJI JUTRANJE VESELJE, rom.kom.drama ROMANCE MED PRIJATELJI JUTRANJE VESELJE ROMANCE MED PRIJATELJI ROAAANCE MED PRIJATELJI JUTRANJE VESELJE ROMANCE MED PRIJATELJI JUTRANJE VESELJE MR. JOINT, biograf.kom. drama MR. JOINT MR. JOINT PRAVI POGUM west./dra. NE SPREGLEJTE: 17.3. Revija odraslih pevskih zborov ob 18.00 22.3. Bojan Dremelj - fotografska razstava ob 17.30 22.3. Gledališki abonma: Romanca ob 19.30 30.3. Otvoritev razstave Tine Istenič ob 18.00 Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Četrtek Petek Sobota Nedelja Sreda Četrtek Sobota Nedelja Sreda Četrtek 17.3. ob 18.00 18.2. ob 17.00 ob 19.00 19.3. ob 17.00 ob 19.00 20.2. ob 17.00 ob 19.00 23.3. ob 19.00 24.3. ob 18.00 26.3. ob 17.00 ob 19.00 27.3. ob 17.00 ob 19.00 30.3. ob 19.00 31.3. ob 18.00 KLEPETALNICA -psihološka drama AAALI NIKEC, druž.kom. AAALI NIKEC, druž.kom. MALI NIKEC KLEPETALNICA MALI NIKEC KLEPETALNICA DILEMA DILEMA ZLATOLASKA, anim.pustol. ZELENI SRŠEN, akc.triler ZLATOLASKA ZELENI SRŠEN ČAS LOVA NA ČAROVNICE, fant.akc.pustol. ČAS LOVA NA ČAROVNICE ZASTAVLJALNICA UAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi Več informacij o prireditvah na www.miqajznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE združenje Sportmh Smučanje z olimpijsko kartico »Cerkno« (50% popusta) Organizator: OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Datum: 14.3.2011 Dodatne informacije: Luka Kermelj 051 376 290, e-mail: luka.kermeli@olvmpic.si. Želite brezplačno smučarsko vozovnico? Pa smo ga dočakali - zimsko srečanje imetnikov olimpijske kartice, ki bo v soboto, 19. marca 2011, na zasneženih poljanah smučarskega centra na Rogli. Olimpijska kartica, kartica ugodnosti Olimpijskega komiteja Slovenije, prinaša vsem imetnikom celo leto zanimive ugodnosti. Zagotovo pa je v tem trenutku brezplačna smučarska vozovnica tista, ki ustvarja največ zanimanja in prinaša smeh na obraze vseh imetnikov kartice. Prav vsi, ki imajo Olimpijsko kartico, bodo prejeli brezplačno dnevno smučarsko vozovnico v okviru srečanja imetnikov Olimpijske kartice. Prijavite se lahko na spletnem mestu www.olympic.si (olimpijska kartica) do srede, 16. marec 2011, kjer boste našli tudi vse podrobnosti o dogajanju. Poleg brezplačne dnevne smučarske vozovnice boste imeli možnost preveriti svoje smučarske znanje ali ga izpopolniti s člani slovenske DEMO vrste v okviru projekta SmučarSKI IZZIV itd. Začetni tečaj potapljanja PSS Open water diver Organizator: UNIVERZITETNA ŠPORTNA ZVEZA MARIBOR Datum: 14.3.2011 Dodatne informacije: UŠZ Maribor 02 234 21 41, e-mail: info@zdravazabava.com. Snežna tura »Dovška Baba« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 15.3.2011 Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, www.pd-limatica.si. e-mail: info. Ddlimatica@siol.net. mali oglasi 1 r Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca,Cesta zmage 3,14I0 Zagorje ob Savi.Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so Loglasi plačljivi! Prodam Prodam nepremičnino - stanovanjsko hišo na Izlakah, 2430 m2 zemljišča sončna lega, 2 km od avtoceste, 1 km do centra. Info: 070 511 582 V Trbovljah prodam dvosobno stanovanje v velikosti 40 m2. Tel.: 02 33 21 246 - po 15. uri ali GSM 031 384 905 Prodam trisobno stanovanje 82 m2 v Zagorju ob Savi, adaptirano l. 2010, v centru Zagorja. Info: 041 985 013 ali 041 745 887 Popoldanska tura »Gradiška tura« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -MATICA Dodatne informacije: Marjeta Dajčman 040 830 427, www.pd-limatica.si. e-mail: info. pdlimatica@siol.net. Nočna smuka - Tarvisio Organizator: SMUČARSKI KLUB SEŽANA Datum: 17.3.2011 Dodatne informacije:: SK Sežana 041 698 267, www.smucarskiklubsezana.si. e-mail: info@ smuča rskiklubsezana. si. Veleslalomska tekma ‘Kras - ski open’ Organizator: SMUČARSKI KLUB SEŽANA Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije:: SK Sežana 041 698 267, www.smucarskikluhsezana.si. e-mail: info@smucarskikluhsezana.si. 9. gorski tek in pohod na Murovico Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN DOLSKO Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: Jernej Rebolj 031 657 841. www.dnl.si/sddnlsko e-mail: sddolsko@Qmail.com. Trdinova pot • 3. etapa Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POHODNIK NOVO MESTO Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: PD Pohodnik NM 07 30 26 810, 07 30 26 811, 031 442 715, e-mail: od.pohodnik@omail.com. Jožefov ples v Ljubljani Organizator: VRTNICA - DRUŠTVO ZA SONARAVNO ŽIVLJENJE Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: www.drustvo-vrtnica.si. e-mail: lkarel@siol.net. Smučarski izziv na Rogli Organizator: DRUŠTVO LJUBITELJEV GIBANJA IZZIV Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: www.soort-izziv.si. e-mail: ski.izziv@hotmail.com. Lahki turni smuk »Eckkopf, Avstrija« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -MATICA Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: Duško Grabnar 031 376 091, www.pd-limatica. si, e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Zimski plezalni vzpon »Brana po Bosovi grapi« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum : 19.3.2011 Dodatne informacije: PD Ljubljana matica 01 43 81 911, www.pd-limatica.si. e-mail: infn.pdlimatica@siol.net. Pohod »Slivnica« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: Stanko Koblar 040 627 808, www.planinsko-drustvo-trzic.si. Po gričih in stezah otokov Susak in llovik Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: Ruža Tekavec 041 536 788, www.odrustvo-otli.si. e-mail: od.telekom@siol.net. Pohod na Primorsko Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO SLIVNICA PRI CELJU Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: Silvo Užmah 040 215 110, e-mail: silvo.uzmah@nmail. com ali DdslivnicaDriceliu@amail.com. Dnevnikov športni dan na Voglu Organizator: DNEVNIK ČASOPISNA DRUŽBA, D.D. Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: Dnevnik 01 30 82 439, http://dnk.dnevnik.si. Družabni plesni tečaj v Tržiču Organizator: PLESNI KLUB M TRŽIČ Datum: 19.3.2011 Dodatne informacije: PK M Tržič 030 623 568,05 9111 730, e-mail: olesni.klub.trzic@omail.com. Zimski vzpon »Kukova špica« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 20.3.2011 Dodatne informacije: PD Ljubljana matica 01 43 81 911, www.od-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.nel. Tek »Povežimo soline 2011« Organizator: ŠPORTNO KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO JAZ SEM NAJBOLJŠI Datum: 20.3.2011 Dodatne informacije: ŠKID 041 724 262, www.skid.si. e-mail: naibolisi@omail.com. Snežna tura »Matajur« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 20.3.2011 Dodatne informacije: Maja Moškrič 041 923 990, www.pd-limatica.si. e-mail: info.ndlimatica@siol.net. Pohod ob Soči: Solkan - Plave Organizator: DRUŠTVO POHODNIKI TRIGLAV NOVA GORICA Datum: 20.3.2011 Dodatne informacije: Društvo Pohodniki Triglav NG 041 735 202,041 781 726, e-mail: miriam.silic@kate si V______________________________________________________________________________________________J Naprodaj imamo domače žganje - večje količine. Tel.: 041 584 783 (Bojan) Za simbolno ceno prodam cca 350 značk (zbiranje 30 let) različne tematike ( Tito, grbi, šport, podjetja, planine ipd.) Tel.: 031 645 288 Prodam 120 kom. zunanjih talnih betonskih armiranih plošč 40 x 40 cm za 40 evrov. Tel: 031 645 288 Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ v J Kofetkanje s preteklostjo Ansonu m Algüi ni bilo usojeno... Hans, valptov sin, se je kar razživel, ko mu je Arson med lagodno ježo zaupal svojo srčno skrivnost. Vitez mu je še velel, naj ne priganja konja, saj si je, posebej še za nazaj, želel zapomniti pot za drugi del svojega načrta, ki ga še ni imel povsem izdelanega. Hansu je sproščeno govoril o lepi točajki na Podme-ji. Kako jo je po naključju spoznal in kako se mu je s svojo podobo zasidrala v srcu. Poprosil ga je, naj ji poizkuša dopovedati, da je mlademu vitezu všeč, da ga ne moti njeno nizko poreklo in ji ne želi nič slabega. Opazuje naj jo, ko ji bo govoril o njem, kako bo stvar sprejela. In na koncu naj povpraša, ali ji je Arson vsaj malo všeč. Med pogovorom sta prispela pod preval in pokazala se je čistina pred gostiščem. Videti je bilo vse polno ljudi in tovornih konj. Bilo je namreč sobotno popoldne, zato so se popotni trgovci z obeh strani prelaza skupaj s svojimi gonjači pripravljali na daljši počitek. Ob nedeljah, Gospodovemu dnevu, se namreč ni tovorilo. Tako so gonjači in hlapci razvrščali tovore, pregledovali konje in oskrbeli morebitne poškodbe. So bili dobri tovorni konji zelo iskani. Trgovci in drugi popotniki so zasedali tistih nekaj miz in klopi ob njih. Tako sta se Arson in Hans lahko brezbrižno pomešala med množico in ob zgornjemu robu jase sedla kar na tla. Imela sta dober pregled nad dogajanjem in lažje sta opazovala, kdaj in kje se bo^ pokazalo njuno dekle. Šepavemu oskrbniku, ki je poškodbo staknil ob neki oboroženi fajdi na strani Celjskih in tako do- bil gostišče v zakup, so ob takih dnevih iz gradu spodaj pošiljali pomoč. Pa sta končno dekle le dočakala. Arsona je v prsih zaskelelo, ko jo je zagledal, kako se je, v tistih ohlapnih oblačilih, a s tesno spetim ži-votcem, gibala med omizji in pobirala lončeno posodje. Le tistega prešernega čebljanja z gosti, njenega glasnega smeha robatim šalam ni bilo. Tako od daleč se mu je zdela drugačna. Zato je Hansa, kot sta se dogovorila, poslal do vhoda v gostišče, da opravi poizvedovanje. Arson je gledal, kako je Hans dekle ogovoril in zdelo se mu je, da je kar nekako oživela. S kretnjo je pokazala, naj počaka. Čez čas se je spet pojavila, nakar sta mu, ko sta zavila za vogal, proč od ljudi, izginila iz vida. Mladi vitez se je s težavo obvladoval, da ni kar skočil za njima. Pa je le premagal razum v njem in je raje počakal. Čez čas, ki se mu je zdel neskončen, se je, povsem iz druge smeri, približal Hans. Na njegovemu obrazu pa je Arson opazil sence. Nestrpnemu vitezu je začel pripovedovati, kako je opravil. Da je dekle, ko ji je povedal, da ga pošilja tisti mladi vitez izpred nekaj dni, zajokalo. Vsa v solzah je povedala, da je tudi ona dosti mislila nanj. Da pa je prav danes iz doline, z gradu prišla vest, ki jo je povsem potrla. Žovneški, ošabni in zlobni, so še vedno koristili davno pravico prve noči. Za mlada dekleta, device, so morali skrbeti vsi graščinski okoliških žovneški h gradov. Oboroženec, ki je pripeljal dve dekli v pomoč pri strežbi, je predal tudi naročilo, naj se mlado dekle, točajka, dan po nedelji zglasi v gradu pod prelazom. Ni pa povedal zakaj. Dekle, valptovemu sinu je povedala, da ji je ime Alena, se je zbalo najhujšega. Med podložniki so krožile vesti, kaj hudega so gospodje žovneški počenjali z njimi. Ko ji je Hans v nekaj besedah povedal o vitezovih namerah, je, vsa radostna, takoj pristala, da bo pobegnila k tistemu lepemu mladeniču, pa naj se zgodi, kar se hoče. V grad pač ne bo šla! Raje umre! Saj ni slutila, revica, kaj jo ta dan še čaka. Hans je še prenesel dekletovo željo, da bi pobegnila kar to noč, da se kaj nepredvidenega ne zgodi. Da ne pridejo kar takoj ponjo. Arson je bil od same sreče ves iz sebe. Dekletov hitri pristanek mu je zmešal razum. Hansu je naročil, naj takoj odjezdi k očetu, valptu, na Gamberk. Naj pripravi oba grajska na njun prihod in, da bo dekle koj naslednji dan odpeljal na varno glavarju pod plemiško zaščito. Sam pa, da bo počakal na noč in na bežeče dekle. Ob znamenju, dva ovinka pod prevalom, da se snideta, je Hansu naročila. Arson se je odpravil, da poišče to znamenje, preprost križ, pritrjen na ogromno bukev. Konja je na dolgo privezal, sam pa se je, ves nestrpen, že kar vročičen, zleknil za grm in v vročemu popoldnevu zadremal. Zbudil se je ob mraku, nebo je kazalo na dež. Primaknil se je ob rob ceste, čakal in razmišljal o sreči, ki ga je doletela. Dekle bo njegovo. Mlada, nerazsodna kri! Prve deževne kaplje je naznanilo grmenje. Ravno se je ulilo, ko se je pojavilo dekle. Arson jo je stisnil k sebi in jo obsul s poljubi in dekle se ni branilo. Posadil jo je za sabo na konja in zdirjala sta po cesti navzdol. Močan naliv in temna noč sta povzročila, da je Arson zgrešil pot. Dekle se ga je oklepalo, bliski so parali nebo. Jezdila sta molče. Mladi vitez je prepustil konju, da si je s težavo utiral strmo pot navzdol. Ko sta vendarle dosegla ravnino in si je Arson že oddahnil, se je zabliskalo, strela je razsvetlila nebo. Močan pok je splašil konja, da je vrgel oba jezdeca na tla. Arson se je pobral in sklonil k dekletu. Naslednji blisk je dekletu razsvetlil čudno zamaknjen obraz. Arson je zatulil v nebo in strt omahnil. Objel je mrtvo dekle in krčevito zajokal. Takega sta v prihajajočemu jutru našla valpet in njegov sin, ko sta pogrešanemu šla naproti. Dekletu je še isti dan zazvonil čemšeniški zvon. Arson pa se je strt poslovil od obeh grajskih. Z Gamberka je proti večeru v Ljubljano odjezdil sam. V prvih pomladnih dneh naslednjega leta je postaranemu čemšeniškemu vikarju neznani sel prinesel težko mošnjo srebrnikov. S pisnim naročilom, naj se na polju, na kraju smrti nesrečnega dekleta pozida kapela in se posveti Svetemu Duhu. Še desetletja pozneje je bilo v temnih nočeh na tistemu mestu slišati vzdihljajem podobne glasove. Kot da bi duh nesrečne Alene iskal in tožil za ljubljenim. Danes na mestu nekdanje kapele stoji cerkvica Sv. Duha na Rovah. Arson in njegova ljubljena Alena pa sta ostala v spominu ljudi. Za zmeraj. MK Ko izzveni salamijada v Sevnici - mati vseh saklamijad, potem vemo, da se bomo tudi mi kmalu veselili ob pogledu na zasavsko bero suhomesnatih dobrot. Sredi prejšnjega tedna so namreč Sevničani spravili pod streho že 49. salamijado z 138. vzorci. S hitrimi koraki se bliža naš, zasavski praznik salam, Zasavčeva salamijada, trinajsta po vrsti. Kot že napovedano, bo glavna prireditev 1. aprila 2011 na Vidrgi pri Vidrgarju ob 18. uri. Ponovno vabimo vse, ki ste že kdaj sodelovali na kakršni koli salamijadi in vse, ki se ukvarjate s to plemenito in zahtevno dejavnostjo, udeležite se naše, Zasavčeve salamijade! Izpolnite prijavnico in jo pošljite na naš naslov! Vzorce bo posebna komisija sprejemala do 17. ure 30. marca v gostišču Vidrgar in jih nato predala po posebnem ključu, poznanemu le njim, ocenjevalni komisiji v pokušino in oceno. Le-ta pa bo še isti večer vzorce pregledala in jih ocenila. Korajža velja, salamarke in salamarji, prijavite vzorce in prvega aprila zvečer se vidimo pri Vdrgarju, na Vidrgi! MM mmmam m m mmmmU® a= mwmwB ama m mm@a V i Na salamijado prijavljam.... vzorcev salam, od tega a) ........domačih, kmečkih salam b) ........divjačinskih salam IME................. PRIIMEK...................... NASLOV............................................ TELEFON, GSM...................................... Podpis:................................. •' * Datum:. zasa/c hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Z" XcraFVKa Cx)gracer Prijavnico pošljite na naslov: r . Uredništvo časopisa Zasavc, p.p. 79, ZqgögjgjoVSavi. * tSrfel: 03-5612 734 ~Vax: 03 56 32734., i I 'jnr mm