Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta A fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. ta en meno 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. :t Haročnino in oznanila (inserate) prejema mpravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Čtev. ISO. V Ljubljani, v soboto 19. avgusta 1893. Letnik XXI. Kdo nas obsoja ? Našemu listu se pri nekaterih ljudeh ue godi posebno dobro. Kdor bere „Slovenca" ali je še celo naročen nanj, je že v sluhu f . r . kega hlapca in vsako pisarče ima pravico, dvomiti nad njegovim razumom, vsak zločinec nad njegovo poštenostjo. Ko se pri nas osnuje v blagor ljudstva denarni zavod in se z največjo požrtvovalnostjo vodi, hajdi po nas. Ko pojašnjujemo, kako slabe so v verskem oziru naše gimnazije, brž se nas lotijo. Ko z veseljem pozdravljamo misel katoliškega dijaškega društva, vzrodivšo se mej dijaki samimi, gorje nam! .Vzajemno podporno društvo", .Katol. politično društvo", .Katol. tiskovno društvo" in vse, kar je ž njimi v zvezi, .Katoliški shod", .Danica" itd., vse je — protinarodno in kot tako se razglaša v svet. Proti-naroden je .Rimski Katolik", protinaroden .Slovenec", protinaroden menda tudi najmanjši mrtvaški list, ki ga je tiskala .Katol. tiskarna". Nasproti pa se mora vsprejeti vse, karkoli sproži kak bistroumnik iz naprednega tabora, za narodno, za tako narodno, da se o tej narodnosti niti dvojiti ne sme. Čudno je pri tej stvari to, da so si napredniki sami svoji največji hvalilci. Kdo izmej njih, ki ima že tako veljavo, reče katero. Na! in kot bi trenil, začne se po vsem naprednem logu cvrčanje in žvrgoljenje in v vseh možnih spremenih slišiš le jedno pesem: Izvrstno, krasno, domoljubno! Kdor bi ne bil za to, ne more biti pravi rodoljub, izda-jica je svojega naroda, brezdomovinec je, nemšku-tar je! In tako gre ta navsolašč zložena pesem po teh stopnjah dalje, kolikor jej sploh dopušča omejenost človeške domišljije. In če kak bore človek mirno opomni, da bi vse to vendar utegnilo škodovati ljudstvu, takoj se obrne vsa glavna četa proti ujemu in ga zdela, da ima svoj živ dan dovolj. Toda pri tem povdarjamo, da je ta način, kako se kaj za .narodno" proglasi, jako po ceni in najmanje negotov. Lahko se zgodi tako, da se največji nesmisel prodaja kot jedino pravo narodno mišljenje. In tako se res godi! Sebe presojajo naši nasprotniki sami in se povzdigujejo v deveta nebesa; kade se mej seboj, da se navadnemu človeku od tolikega dima zmeša v glavi. Vsak je nekaj: ta najbistroumneji politik, drugi — ženij, tretji — prvi slovstvenik, četrti — mecen, peti — slavni umeteluik, šesti — največji učenjak itd. in nazadnje vsaj — vnet, požrtvovalen p. t. rodoljub, če je tudi morda jedina njegova zasluga, da se kakega radikalca — boji. Litanije o nas in uaših somišljenikih so pa precej dalje in še bolj raznovrstne, nego ravno našteta vrsta poslad-korjenih narodnih priimkov. Z nami se sme vse; kdor bolj zabavlja proti nam, je bolj naroden; v sovraštvu do nas izpolnjujejo mnogi svojo domoljubno dolžnost. In pri tem je zopet čudno, da so naši nasprotniki naši tožniki in naši sodniki h krati. Kako ognjevito mladenče se zažene s svojim brušenim jezičkom v nas in evo — čuda: Brezdomovincev in sovražnikov slovenskega naroda kar nakrat zamrgoli mej nami. Dober kup — proizvajanje! Po tem, kar smo pretrpeli in kar smo storili, smemo pač reči, da smo pokazali, da znamo tudi kaj prenesti, da se znamo tudi zatajiti in da v občni blagor tudi odnehamo. .Narod" nas neprenehoma beza in drega, in sicer ne prerahlo, a le v najnujnejših slučajih smo mu odgovarjali; sodimo pa, da vedno pošteno in dostojno. Tožijo nas in sodijo nas! Opravičeni smo, da vprašujemo: Becimo, da želi duhovščiua politično hegemonijo, dasi smo to že nebrojnokrat slovesno zanikali in dasi bi bilo treba duhovščini pač drugače postopati, nego postopa sedaj, vendar vsprej-mimo ta stavek vsaj za trenotje, da je resničen. Ali ima duhovščina pravico, da to želi, bodi vprašanje. In na to odgovarjam, da brez dvojbe vsaj toliko, kolikor vsak drugi izobraženec na Slovenskem. Kdo pa je dal pravico prvaštva tem, ki si ga sedaj prisvajajo ? In še več: kdo jim je dal pravico na podlagi obtožbe, sestavljene popolnoma samovoljno, često celo iz straukarskih — sebičnih namenov, obsojati to duhovščino, da je protinarodna. O pojmu narodnega in narodnosti- ima vsaj toliko določevati duhovščina, kakor kateri koli drugi si bodi. Kakor so pa razmere na Slovenskem, bodi prepričan vsakdo, da bi duhovščina tudi imela hegemonijo, če bi j o hotela. To lahko izrečemo brez strahu, da nas kdo ovrže. Toda to ne spada v njen poklic in zato se sedaj le v toliko ustavlja naprednjaštvu, v kolikor škoduje to naprednjaštvo — duhovskemu zvanju. Ni je sile na svetu, ki bi kaj zmogla pri ljudstvu, tudi pri našem proti organizovanemu, s svojim škofom jedinemu duhovstvu. Tisoč primerov tudi iz zadnjega časa je pokazalo, da duhovščina ne misli razdirati. Krščanska načela sicer zagovarja, saj ne more drugače; pohujševanju se ustavlja, saj vrši s tem le svojo dolžnost, a v izvajanju teh svojih načel nikdar ni v svoji velikanski večini prezrla pravil pravičnosti, previdnosti in skrbi za splošni blagor. Politična stranka, ki se mora, stoječ na krščanske vere podlagi, še le zavedno vzbuditi, bo popolnoma neodvisna od osebnih želja posameznih duhovnikov kot duhovnikov. Njihove besede in njihova osebna muenja ne smejo veljati več, nego vredijo dokazi, ki jih imajo za-nje. Samo o temelju, o zahtevah, ki jih stavi vera in cerkev na vsacega katoličana, ne bo razgovora. To mora ostati stalno! Tudi to lahko rečemo, da potem, ko se ustali ta temelj, o katerem smo že govorili od začetka .Slovenčevega" obstanka, lahko nastopijo mej Slovenci opravičene stranke, recimo : radikalna iu zmerna itd., kader ne bo več ločilna sila temeljna načelna razlika, marveč le politična modrost iu previdnost in njuni vspehi. Ze nebrojnokrat smo povdarjali, da je .Katolička Dalmacija" najradikalnejši hrvaški list in da se v političnem oziru jedino on dosledno drži Starčevičevega programa. Mnogo radikalnejši je, nego .Obzor", ki ga tudi vedno pobija, in dosledneji, nego .Hrvatska", kateri tudi često našteva politične grehe. Vsekakor pa je radikalneji, nego-li naš .Narod" ali goriška LISTEK Pisma iz Rima. (Piše Tihomil.) VI. Moreča soparica v zaduhlem zidovju prostranega Rima postaja z junijem mesecem skoraj neznosna. Kdor ima kaj drobiža, pobere kopita iu šila ter beži z .lukamatijo" v prijazni Tivoli, zračno Palestrino, starih Rimljanov slavno Praeneste, kjer se je rodil duševni velikan med slovečimi glasbeniki ; v zelene vinograde Zagarolske, na razvaline tisočletnega Peduma, o katerem poje že Horac v svoji epistoli do Albija Tibula: Albi, nostrorum sermonum candide iudei, Quid nune te dicam facere in regione PedanaV ali jo zavije v senčni Frascati, vinorodni Marino, v drevorede Castel-Gandolfa nad temno-zelenim Albanskim jezerom, sosedni Albauo ali na skalnati Nemi, ki se zrcali v ribjem jezeru, katero je dobilo od sivega mesteca svoje ime. Drugi poiščejo morska kopališča v Ladispoliju, Anciju, Netunu in Teracini ali pa kostanjeve gozde okolu vabljivih selišč v Sabinskih in Volških gorah. Tudi jaz sem porabil priliko ter se nastanil v razvalinah nekdanjega letovišča proslulega kiparja Achtermanna, nad katerimi je avstrijski dvoglavni orel razpel svoje peruti, da se ne vgnezdi v njih novorimska volkulja. Prijazno me sprejme pod listnato streho ob vegastem vbodu gostoljubni Don Giuseppe, ki samotari v tej .palači" leto in dan v gorenjem konci malega mesteca Rocco di Papa, ki je kakor lastavičje gnezdo prilepljeno na sive sklade strmega vrha v Albanskem gorovju, podobno iz daljave velikemu amUteatru, od koder je diven razgled na rimsko mesto, kamp&nijo, lože in trate ob Tuskulu ter zelene vinograde doli v ravni. Ko razpostavim petere svoje reči po črvivi mizi in dveh polomljenih stolih, zlezem skozi okno na .loggio", ravno streho stranskega poslopja, — kajti zidarji so bili pozabili na pripravnejša vrata. Bila je nedelja, žolto solnce je že lezlo na zapadu za leskeče se morske valove ter z zadnjimi žarki zla-tilo lahne meglice nad Korziko in Sardinijo. Noč lega na zemljo, doli na trgu pa šumi okolu kame-nitega vodnjaka, kakor roj čebel v uljnaku. Kar praskne s trga v zrak sikajoča raketa, zvijajoč se v črni noči, kakor ognjena kača; takoj za njo nepričakovano in bliskovo goreč potok .gir4ndole", kakor bi se odprl ognjenik ter bruhnil iz sebe valove stopljenega železa in žvepla; gromeč in bobneč švigne navzgor velikanski snop prasketajočih isker, ki se v višavi v gubah razdeli, podobne zlatim in srebrnim curkom v solnčnem svitu iz močnega vodometa. Kakor bi zvezde dežile z neba, migljajo visoko nad 6trehami rakete, svetle kroglje in iskre ter se utriujajo na vse strani z glasnimi poki, v ozadju pa se žari v fantastični luči zidovje na pol razpalega samostana, kakor začaran grad. Nove višnjevo-zelene pošasti drvč se v divjem begu ter zginjajo v neznani daljavi, kakor bi vr&žice jezdile na Klek na plamtečih metlah in gorečih omelih. Mestna godba zaigra neizogibno Garibaldijevo koračnico, trume bosonogih in razoglavih otrok za-ženo divji krik, ki dvakrat in trikrat odmeva po temnih logih v skrivnostni noči. Do pozne ure je rajala lehkoživa množica med godbo in petjem, slaveč prihod pijemonteškega polka, ki je imel te dni strelne vaje na razritem Campo d1 Annibale. Drugo jutro, hoteč si ogledati svojega Tuskula znamenitosti, zavijem jo navzdoli po strmih in kljukastih ulicah, po katerih so se valjali v nesnagi umazani otroci, razmršene babure iu dedci v cunjah, kakor da bi bila vi-nje udarila strela. Pri vsakem »Nova 8 oča", ki nista tako natančna v stalnosti svoje politike, kakor smo že tih in tolikrat dokazovali. »Kat. Dalm." pa stoji najodločnejše na katoliškem stališču; z vso silo zagovarja versko šolo, zahteva svobode cerkvi in papežu, poganja se za versko življenje mej narodom, piš6č n. pr. v predzadnjem broju pod napisom »O katoličkomu soci-jalnomu pokretu kod nas Hrvata": » Č e b i s e pri nas te tri stvari: »sveti rožni venec, tretji red sv. Frančiška A s i S -kegainpobožnost do sv. Družine vko-reuinile v našem narodu, bi se razcvital naš narod v moralnem in verskem oziru." O šoli piše ravno tam: »Kaj je šola brezodgoje? To je strahovita pošast. Kaj pa jeodgoja brez vere, brez verskega duha, ki jo oživlja? Nesmisel in nesreča za posameznika in za narod." »Kat. Dalmacija" nadalje vedno pobija vsako krivično očitanje cerkvi, kot n. pr. glede inkvizicije, gledd pokristi-janjenja narodov, glede jezuitov in drugih redov itd. — ln vendar je najradikalnejši list. Koliko vredi njegov radikalizem, o tem je popolnoma drugo, svobodno vprašanje, a v tem je čist, da nima ni trohice liberalne primesi. Oj, da bi hoteli biti naši listi tako radikalni! Če bi se konservativci ali zmerni politiki tudi kosali s tako radikalno stranko, bi vendar ne bilo toliko pohujšanja, bi ne bilo toliko nravstvene škode in — razpor v tem velikem obsegu bi ponehal. Politiki bi se dajali mej seboj, a mi drugi bi se skupno veselili vsakega vspeha, vsake pribo-ritve, ki bi jo dobil od katerega koli naš ljubljeni slovenski narod. Napačno bi bilo soditi, da moremo s krščanskega stališča kot krivo obsojati radikalno stranko ali radikalizem, pač pa obsojamo in moramo kot katolič&nje obsojati radikalizem, kjer vzraja na temelju liberalizma ne zato, ker je radikalizem, marveč zato, ker je liberalni radikalizem. — Liberalizmu pa, nastopaj v kakeršni obliki hočeš, bode veljal vedno naš boj. godi ali ne »odi! Zakaj liira na <*oriškem narodno življenje. Z Goriškega meseca avgusta. Prijeten trg Kobarid slovel je nekdaj najbolj narodnim na Slovenskem. Odlikoval se je v tem oziru vsestranski. Mlado in staro, premožno in revno, moško in žensko, vse je bilo enako polno narodnostnega naudušenja. Bilo je istega časa v Kobaridu vse jedino in složno ter ljubko. Prišel je pa zloben človek, ki je z dopisi v časopise in kakor je mogel sejal mej Kobaridce tak razpor, da je radi domačih prepirov večkrat morala žendarmerija pa-trolovati iu ljudstvo razganjati, ko je oblegalo uzro-čiteljevo stanovanje in prepevalo znauo njegovo himno: Da bi te bila burja vzela, preden si bil k nam prišel. O žalostnem sedanjem narodnostnem stanju v Kobaridu uteklo je poslednji »Soči" par besed povodom veselice, katero so priredili učitelji in učiteljice z Goriškega na počitnicah v KobaridH. »Soča" pravi Kobaridcem : »Prav lahko bi čitalnica slovela kakor nekdaj ter ohranjevala Kobaridu častno ime: najbolj narodnega trga na Slovenskem, kajti spretnih moči je dovolj — samo voditeljev je treba". Da, spretnih moči je v Kobaridu dovolj, a kdo more iztrebiti nasledke nekdanjega ljutega razpora ter zopet obuditi prejšnjo prijateljstvo in mogočni naiodnostni čut, dokler živi naščuvani in po krivici vžaljeni rod!? Kobarid nam je žalosten zgled, kaj rodi raz-dražljivost zlobnega človeka. Kakor nekdaj v Kobajidu, godi se zdaj v Gorici ; vse je navkriž iu v razprtiji; drug druzega se ogiblje, ga spodkopuje in uničuje. Dosledno je, da v takih razmerah vse trpi in pojema. Čitalnica le z veliko težavo napravi še kak zabaven večer v prazni dvorani. Važno »bralno podporno društvo", katero je v prejšnjih letih tako krasno napredovalo, da je imelo že blizu 400 udov in pri veselicah do 700 udeležnikov, propalo je sedaj tako, da je prešlo leto imelo le še okoli 100 udov in pri letošnji spomladanski veselici bilo je le okoli 100 oseb. — Pri občnem zboru velevažne podružnice sv. Cirila in Metoda bilo j9 samo 6 oseb, da so izvolile odbor. — Poslednja leta bil je v Gorici še »Sokol" živahno društvo. V njem zbiralo se je na stotine naše mladine. A renomiran prepirljivec mislil je, da se tudi pri »Sokolu" ne sme nič več brez njega zgoditi. Vtaknil je tudi tje svoje želo in precej je bil spravil v streho tak ogenj, da je bilo društvo v nevarnosti, da razpade. Radi raznovrstnih njegovih zlobnih napadov in podtikanj uvideli so bili odborniki, da poleg takega človeka ni mogoče več delovati in obstati, zato niso več hoteli sprejeti odborništva in treba je bilo druzega občnega zbora, da društvo dobi odbor ali se razpusti. Zelo karakteristično — da v sedanjih razmerah niti najboljša in najpotrebniša stvar ne more vspeti — je ustanovljevanje slovenskega konsumnega društva ali skladišča. Vidoč — da sama politična borba in duševni napredek ne rešita naroda, ampak da se je treba tudi gmotno postaviti, ako hočemo obstati in napredovati, — posvetovali in razgovarjali so se naši razsodni možje že več let, kako bi ustanovili kup-čijska skladišča. Prešlo leto 29. junija sklicali so se bili k posvetovanju. Prišli so bili nekateri tudi od tržaškega konsumnega društva, da so dali svoja pojasnila. Izvoljen je bil osnovalni odbor in vse je bilo za tako društvo tako naudušeno, da je bilo kmalu podpisanih 165 društvenikov za nakupovanje delnic po 30 gl. Odbor je pridno deloval in »Soča" je jako ugodno poročala in zagotavljala, da društvo odpre skladišča začetkom leta 1893. Slovenci smo se jako veselili konsumnega društva in smo ga z gotovostjo pričakovali, ker zagotovljal nam ga je predsednik osnovalnega odbora javno v »Soči". Naše nasprotnike pa je to silno vznemirjalo, ker spoznavali st), da to bo uničilo njih trgovino. Posebno je to razgrevalo največega tukajšnega trgovca Orzana, kateri, pravijo da ima najslabši dan 1500 gl. prometa s Slovenci. Tu naj omenim javno tajnost, da ta gospod kar petdesetake daje za »legine" šole. »Svoji k svojim" je tudi pri največjih prvakoboroih prazna beseda. Čudno — predsednik konsumnega društva opisoval je v »Soči" malo pred novim letom, kako na-depolno se vse razvija, da bode društvo odprlo svoje skladišče z novim letom 1893 ter prorokoval pogin nasprotnim trgovcem; ko pa je bil prišel čas, da se obljubljeno iu zagotavljano spolni, pustil je bil ti-hotna vse na eedilu in društvu — zavil vrat, ne da bi bil sklical občni zbor ali sploh kaj ukrenil, da bi se bilo velevažno in neobhodno potrebno podjetje pričelo in bi ne bili Slovenci doživeli — mesto konsumnega društva — velike blamaže. Po novem letu bil je nekdo prijazno opomnil predsednika osnovalnega odbora konsumnega društva na njegovo dolžnost. Ker ta ni mogel druzega odgovoriti in opravičiti se, nego da je dotičnemu očital, da ima o konsumnem društvu nejasne pojme, ne da bi mu bil svoje pojme razodel, pisaril je v »Edinost" št. 7. o goriških trgovcih in obrtnikih tako podlo m uničevalno, da je bil nad tem dopisom vsak razumen poštenjak vznemirjen; goriški trgovci in obrtniki pa so vsled tega spoznali, da v takih razmerah ne morejo biti nič druzega — nego samo trgovci ali obrtniki. Privrženci predsednika konsumnega društva niso verjeli, daje mogel on o naših trgovcih in obrtnikih tako pisati in so trdili, da oni dopis je pisal kak rokovnjač, katerega so nasprotni trgovci in obrtniki najeli in dobro plačali. A konečno je bil predsednik sam izjavil v »Soči", da je on pisal isti dopis v »Edinosti". Zakaj je bil predsednik konsumno društvo tako nenadoma ostavil, potem pa je še naše trgovce in obrtnike tako napadel — to naj vsak dobro pre-udari, kdor hoče spoznati, zakaj se večina mestnih Slovencev zdaj upira njegovemu komandu in ga smatra nam nevarnega človeka. Sicer naj naše razumništvo tudi še marsikatero drugo okoliščino trezneje opazuje in razsoja in naj ne mami in ne raduje tako lahkomiselno nad se koraku moram se otepati paglavcev, ki kakor opri-ženi cigančki silijo v me, vlečejo za suknjo ter kriče vsevprek: »Zipre, dami un santo, un ba-jocco!" Sam nisem vedel v prvem trenotku, ali bi se jezil ali smejal tem krokarjem. Vržem med-nje nekaj »bajokov" in v hipu se spopadejo bosopetci in samosrajčniki, grabijo za ušesa fn lase, tepo, grizejo in peste ter kakor živa kopica jeden čez druzega zvalč po kamenju v jarek. To je bil krik, jok in stok, kakor če se kregulj zaleti med jato gosij, puranov in rac. Urnih krač jo uberem po stranski ulici, da odnesem pete plohi žrjavov. Kakor menda vsa italijanska mesta, ima v zadnji dobi tudi Rocca di Papa svojo »piazza Ga-ribaldi" in »corso Vittorio Emanuele", kjer se sestaja mestna »haute-vol&t", ki trati čas s praznimi čenčami, pipo tobaka, smrdečo Toskanko te radovedno opazujoč tujca od pete do temena. Prepeli-čarji, katerih je tukaj nad 1000, imajo svoje navadno šštališče po senčnem gozdu do čedne cerkvice S. Maria del Tufo, odkoder je prijazen razgled na bližnje Albansko jezero in okolico do morja, Rima in dalie v severno stran. Posebno živo je na tem zbirališču tujih letovičarjev proti večeru, ko se mestni otroci pojajo z muhastimi osliči po prašni cesti ter uganjajo burke v veliko nevoljo svojih skrbnih mater in pestunj v pisanih krilib. Posebna zanimivost našega Tuskula so krivo-repati ščetinci, ki se moško sprehajajo v dolgih vrstah po umazanih ulicah. V rebri nad mestom in drči pod cesto imajo svoja bivališča, v peščeno zemljo izkopane jame, v katerih prespe dnij svojih lepšo polovico. »Altri paesi, altri costumi." Človek se vsemu privadi, ako ima močne živce, trdne kosti in zdrav želodec. A kdor ne nosi saboj dobre »kuhinje", ta naj ne hodi na Laško. Masti in masla tukajšnje Šperance navadno ne poznajo. Na kavi in juhi plavajo oljnati einki, v olju cvrč se pečenka, z oljem belijo prikuho, z oljem mažejo grla in obutala, obleka diši po žaltavem olju . . . Ubogi želodec, ki mora prenašati toliko olja I Koli-krat si želim kranjskega zelja in koruznih žgancev namesto te smraje. Da, povsod je dobro, a doma najboljše. A Kranjec je rekel, ko je zibal Francoza: Čez devet let vse mine! Zato, ne bodi nemaren, sam sebi zapojem ono domačo: »Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al' pa suh." Ta bodi v pozdrav vsem Andrejem, Matevžem, Miškom, Ivauom, Francetom, Josipom, Tinetom in Feliksom, ki se spominjajo samotarja al Crocifisso. vsaktedenskim udrihanjem po naših odličnih rojakih, ker to nam narodne moči tako cepi in odtuji, da gotovo doživimo nesrečni narodni krah. Komur skrivnostno laviranje žepe polni, je gotovo v službi naših nasprotnikov. Tudi v Gorici imamo spretnih močij za resnično iu pošteno narodno delovanje dovolj, treba je le voditeljev, ki imajo razum in srce na pravem mestu, da bi te može združevali, a razmere mej nami so i sedaj tako žalostne, da kdor drži kaj na čast svojega imena, ne more -stopiti na narodno poprišče, da bi ga politično pobalinstvo tako poljubno vlačilo po blatu. Sedanje tukajšne razmere morejo ugajati I le tistemu, ki je v službi naših nasprotnikov. Politični pregled. V Ljubljani, 19. avgusta. Liberalna pijeteta. Liberalni listi so pokojnega šenthipolitskega škofa B;nderja hvalili, da je bil zmeren mož. Pričakovali bi bili torej, da bodo imeli vsaj toliko pijetete zanj, da ne napravijo v Št. Hipolitu kake hrupne veselice, dokler leži na mrtvaškem odru. Toda žal, bilo je drugače. Šent-politsko strelno društvo je priredilo tako veselico. Več odličnih meščanov se je obrnilo do tega liberalnega društva, da bi veselico preložilo, ali so dobili odgovor, da to ni mogoče. Na dan pogreba so konservativni trgovci zaprli svoje prodajalnice, liberalni so pa imeli odprte, kar je mej velikim delom prebivalstva napravilo veliko nevoljo. Ko je pa v Št. Hipolitu bil umrl župan dr. Ofner, so na dan pogreba bile vse prodajalnice zaprte. Seveda doktor Otoer je bil liberalni odvetnik, dr. Binder pa katoliški škof. S tem je dovolj povedanega. Jasno se je videlo, kako liberalci spoštujejo škofe, naj že veljajo v politiki za zmerne ali pa bojevite. Katoliško gibanje na Moravskem ne dela skrbi le Mladočehom, temveč tudi nemškim liberalcem. »N. Fr. Pr." že vzdihuje boječ se, da bode to le povekšalo češki vpliv. Jezi se pred vsem na Škota Baura. Huduje se nad češko duhovščino, da se povsod vriva v politične boie. Nemška strauka je dobro erganizovana, ali vendar se je bati, da se ne bode mogla ustavljati novim navalom. Hudo-vanje tega nemškega lista je pač najboljši dokaz, da katoliško gibanje, ki se je začelo na Moravskem, ni Čehom v škodo in da tisti nimajo prav, ki duhovščino dolžtS, da podkopuje mej Čehi narodno (Dalje v prilogi.) Priloga 189. štev. ^Slovenca" dn6 19. avgusta 1893. zavest. Morda bodo res Mladočehi imeli škodo, sli narod Češki v celoti bode pa le pridobil. Moravski liberalni Nemci se vseh agitacij staro- in mlado-čeških niso toliko bali, kakor se katoliškega gibanja. Poprei so bili gotovi, da mih dobra organizacija obvaruje n|im pozicije, ali sedaj pa vidijo, da novi sili več ne bode kos, da se bližajo časi, ko bode nemškoliberaluemu gospodstvu tudi na Moravskem odklenkalo. Zato pa mora vsak pravi Slovauoljub le želeti, da se katoliško gibanje vedno bolj razširja. Delavci — mejnarodni. Mladočehi so se nadejali, da s tem pridobi delavce za češko stvar, da so se jeli potegovati za splošno volilno pravico. Kakor se kaže, so se jako motili. V Plznu je bila te dni neka delavska slavnost. K tej slavnosti prišla sta tudi župan Petak in pa državni poslanec Mlado- j Čeh Schwarz. Ta dva moža sta lepo govorila delav- ' cem o narodnih čuvstvih, ali sta se kmalu preDri- , čala, da njiju besede se zbranih ne prijemajo. Slišali so se klici: „Mi smo mejnarodni!" Slavnostni govornik delavec Strubl je potem naglašal, da je slavnost delavska, ne pa narodna, in tako dal gori omenjenima gospodoma razumeti, da nai na take 1 slavnosti ne prihajata z govori o narodnem čuvstvu. Ta slavnost je dobro pokazala, da me| socijalistič- ! nimi delavci češke narodnosti ni nobenega čuta za j češko narodnost in da o češkem državnem pravu nimajo nobenega pojma. Mladočehi naj torej mej njimi nikar ne iščejo zaveznikov. Kojstveni dan srbskega kralja Ale- : ksandra. K rojstvenemu dnevu srbskega kralja, ki je bil dne 14. t. m., došlo je jako mnogo ča-stitek. Častitala sta tudi cesar avstrijski Franc J žef in pa ruski car Aleksander. Jako veselo je, da so došle častitke iz vseh krajev srbske države, kar dokazuje, da je kralj priljubljen pri prebivalstvu, če 1 tudi liberalci nekaj rujejo proti njemu, ker jim je izvil moč iz rok. Posebno odločno so pokazali svoje nasprotje do kralja te dni nekateri liberalci. V Nišu je nastal mej liberalno stranko razkol. To mesto je dosedaj b'la prava trdnjava liberalcev. Vtčina liberalcev v Nišu se pa vendar ne vjema z vodstvom liberalne stranke, ki kaže svoje nasprotstvo do kralja. j Sklenili so torej, od poslati v Beligrad deputacijo, ' da izreče udanost kralju. To deputacijo je vodil Rašič, vodja niških liberalcev. In kaj je storila liberalna stranka? Izključila je izmej sebe R.šiča, ker je vodil deputacijo, da izreče udanost. kralju, kateri je pri nastopu vladanja odstranil liberalne ministre. Novi troški »a nemško mornarico. Ko še ni dognano, kako se pokrijejo troški za povek-šanje vojne, že pripravljajo nemški vladni listi prebivalstvo na povekšanje troškov za mornarico. Državni zbor poslednja leta ni vselej toliko dovolil za mornarico, kolikor bi bilo potrebno, da se napravijo nekatere nove ladije, in to bode treba popraviti s tem, da se od sedaj več dovoljuje za mornarico. Treba bode torej novih davkov. Zaradi tega pa nemško prebivalstvo z nekim strahom zre v pri-hodnjost in se povprašuje, če temu ne bode nikdar konca. Davkoplačevalci že tudi v Nemčiji težko zmagujejo bremena. Industrija poslednja leta bolj propada, nego napreduje, ker se jej zapirajo tuja [ trgovišča, posebno v Rusijo. Davki bodo torej v veliki meri tadeli kmeta. Družbe sv. Cirila iu Metoda redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 ; v Sežani na Krasu. j IX. i Kakor še nobenkrat doslej razvilo se je letos uprav živahno tekmovanje mej podružnicami v svrho denarnih dobav za družbine namene. Primerne akademije, koncerte in zabave, ki i so obrodile znatoe prispevke, kakor bo razvidno iz blagajnikovega poročila v Vestniku, osnovale so, kolikor se nam je poročalo, nastopne podružnice: 1. Prva ljubljanska podružnica na predvečer lanske — kakor tudi letošnje — skupščine, 2. Ženska in moška podružnica v Kameniku. 3. Haber pri Medgorjah. 4. Št. Kancijan. 5. Kotmaraves krasno slavnost za cesarjev rojstni dan. 6. Šmihel pri Pliberku uprav sijajno. 7. Istotako podružnica Priblaves. zborujoča v Doberli vesi. 8. Apače. 9. St. Janž v Rožni Dolini. 10. Moška in ženska Sentpeterska podružnica v Ljubljani. 11. Sentjakobsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani dvakrat. 12. Moška podružnica v Idriji. 18. Višnjagora Zatičina. 14. Pivska v Sent ' Petru. 15 St. Jurij ob južni železnici. 16. Ženska podružnica v Idriji. 17. Ženska podružnica v Gorici prav sijajno. 18. Istotako ženska v Trstu. 19. Prav : izborno ženska v Sežani. 20. Krasni koncert ženska . v Tolminu. 21. Slovenj Gradec z osmimi shodi v okolici. 22. Škofija ves. 23. Trbovlje sijajno. 24. Istotako Brežice. 25. Ženska v Logatcu. 26. Lep koncert — dvakrat — prva Belokranjska ženska podružnica v Črnomlju. 27. Originalno predstavo ženska podružnica na Vrhniki. 28. Cerkniško-Planinska izboren koncert — dvakrat. 29. Istotako Sent Vid nad Ljubljano ženska podružnica. 30. Šmarje-Slatina. 31. Ženska v Ormožu. 32. Ženska v Ajdovščini. 33. Podružnica Priblaves v Št. Lipšu. 34. Podružnica v Šiški veliko vrtno slavnost 35. Ptujska podružnica shode v okolici. V obče se sme reči, da so podružnični shodi res prava učilnica in vzgojevalnica pripro-stega naroda, osobito na Koroškem. Saj ima naša družba po svojih pravilih neoporekljivo pravico — kakor je vsled priziva vrle bel|aške podružnice razsodilo državno sodišče — pri svojih shodih poleg tvarine upravnega značaja zaslišavati i drugih pod-učuih predmetov, ki bistrijo um, blažijo srce ter splošno koristijo udom, ali pa jim nudijo primernega vedrila ter nedolžnega veselja. Pri dveh koroških podružnicah — v Kotmarivesi in v Št. Janžu — se je zgodilo, da so se pritihotapile nepoklicane osebe k zborovanju ter pozneje ovadile izvrstne govornike pri duhovski in deželski gosposki. (Čujte!) A dotični načelništvi, ki postavno jamčijo za lep red, zavrnili sta dostojno te nasprotniške nepoštene spletke. Naša družba se bori samo s poštenimi sredstvi, zakotnosti ne pozna, njej je vodilo cesarski zakon in dobra vest — (Izvrstno!) „et in hoc signo vincet; v tem znamenji bo zmdgla" (Tako je). Taki poučno-zabavni shodi so priporočevati osobito podružnicam po manjših trgih iu vaseh; slavna načelništva onih podružnic, ki še niso poskusila, blagovole naj ukaželjni ljud vežbati tudi tako, bodo žela lep uspeh ter vnela tudi priprosto množico za katoliško-slovensko šolstvo. (Dobro). Dnevne novice. V Ljubljani, 19. avgusta. (t Jernej Babnik.) Sinoči ob 7. uri dne 18. t. m. je na Dobrovi umrl ondotni zaslužni župnik, č. g. Jernej Babnik. Pokojnik je bil leta 1828 rojen v Sori. V mašmka je bil posvečen leta 1854. Župnik je bil na Uncu in sedaj skozi mnogo let na Dobrovi. Natančneii opis njegovega plodouosnega delovanja za dobrovsko župnijo nam je obljubljen. N. v m p. (»Narod") je čim dalje nervozuejši. V včerajšnji št. n. pr. smo mi »hinavski farizeji, ne pa katoliki", »v brezkončni svoji podlosti skušamo denuncirat: tri slovenske c. kr. uradnike zaradi mariborske pevske slavnosti", »v svoji katoliški gorečnosti se je moral »Slovenec" grdo zlagati" i. t. d. Meuimo, da je za jeden dan več nego dovolj. — Naš odgovor »Narodu" gledč dogodkov v Kranju je bil menda vsaj stvaren in jasen. Zato smo pa »hinavski farizeji", ki v ^znamenju hiuavšiine" »umivamo zamorca". »Narod" našteva v dokaz teh svojih psovk dva slučaja, jednega iz Kamnika druzega iz Ljubljane, že po 1. 1887, ko so raznovrstne zastave imele prost vhod v cerkev. Takih deistev brez dvojbe z lahka naštejete še mnogo, a ravno ta pričajo, da je bil že skrajni čas, da se ie uvel red v te) zadevi. Ce bi bil knezoškofiiski ordinarijat vprašan kader koli in od kogar koli, potem ko se je izdala omenjena določba, vedno bi bil odgovoril tako, kot je odgovoril v Kranj. Ordinarijat tudi v tem slučaju ni storil druzega, nego da je opozoril na navedeno cerkveno določilo. — Ce še sedaj nočete unaevati stvari, nismo mi krivi. — O denuncijanstru tren uradnikov, o katerem mi prav nič ne vemo, prinese dausšuji »Narod" članek, brez dvoibe živo pisan. Temu dostavljamo ie zanimivo resnico, da si moramo mi dopustiti vsako surovost, da moramo mimo vsprejemati najgorja očitanja in če ee pri teih zganemo, gorje nam ! »Denuncijanti, izdajice", kriče za nami. Morda se naveličajo sami od sebe; če ne, pa se vsai privadimo mi! (Nameren) je novomsšnik labodske škofije č. g. Alojz>j Čižek v Starem trgu. (Poljanskemu radikalen t odgovor.) V »Slov. Naroda" št. 178 razpravlja nekdo naše občinske razmere ter se zaganja v sedanjega župana, češ, da je kriv vseh možnih grehov. Dopisnik trdi, da ho-| čemo župana še vedno daleč v hrib.h, kar pa ni-. kakor ni rt-suičuo. Kdo pa je bil vzrok, da je bil 1 prejšuii župau, ki stanuje blizu Poljan iu je jako značajen mož, od si. vlade odstranjeu iu sedanji i župau le začasno županom nastavljen, kot najsta-: rejši odbornik iu prvi svetovalec? Poljauski koreniti j in pravcati možaki, kakor jih dopisnik sam imenuje, ne žele imeti župana daleč gori v hribih, ampak j izbrali bi si radi tacega župaua, kateri bi jim ue-| koliko boljše gospodaril, kakor so gospodarili prejšnji . župani, ki so bili ravno iz vrste naših nasprotnikov. Se.iauje županstvo posluie še le dobro leto, a bi moralo napraviti šolo, brizgalnico, popraviti ceste itd., in to vse v tako malem času! Freišnji župani so ' županovali po 10 in več let in so imeli vso moč v rokab, pa niso mogli izvršiti vsega tega v toliko letih, kar se zahteva od sedanjega v enem letu. To je res malo preveč radikalno. Pač nas stane šola že do 9000 gld., za katero svoto bi imeli lahko lepo palačo. Da je v tako slabem stanu, tega so krivi oni, ki so sedaj tako vneti za blagor občine. Brizgalnico bi imeli tudi radi, prav tako. Ali dopisnik naj nam pove, k|e so tudi tisti 4 stotaki, ki i so se izkupili za občinski Bvet in so bili namenjeni za nakup brizgalnice. Da župana pri požaru pred Mostom ni bilo, se mu ne more zameriti, kajti kmet gre po trudapolnem delu zvečer rad kmalu počivat; dela pa tudi ni moglo biti posebno veliko, ker so poljanski odličnjaki tudi pomagali le s tem, da so : držali pri požaru križem roke. Dalje pravi dopisnik: i Tudi naj prihodnji župan s svojimi možmi pre-i skrbi, da se ljudje iz vasi odstranijo, ki imajo predolge prste in ki ne poznajo razločka med mojim ; in tvojim. — Res lep posel bo in prijeten tudi, le I bojim se, da mu prihodnji odborniki ne bodo kos, i če tudi so precej pametni. Mogoče je tudi, da imajo že kupljeno kako naselbino za take posestnike | uzmoviče. To bo najbrže tista vstrajnost, ki bo vse premagala in Poljance — o srečua vas — rešila 1 in povzdignila v radikalna nebesa. — Bodi kakor-i koli, lepo ni napadati po listih poštene može! (Novice.) Iz Idrije, 18. avgusta: Cesarjev rojstni dan se je obhajal danes z navadno svečanostjo. — Včeraj je tukaj umrla gospa Franja P o ž e n e I. Ra jna bila je na daleč okoli poznana gostilmčarica, kateri je Bog vidno blagostanje množil. Bila je pa tudi vzgled katoliške gostilničarice; niti ob petkih, dasiravno imamo tu občo dispenzo, ni nikdar postregla z mesenimi jedrni, toliko manj pa ob druzih postnih dneh. Vina je imela poštena; vsako leto poslala je v istnjski Kubed precej sto-takov za žlahtno kap jico. Bolehala je 14, a ležala samo 3 dni; udana v božjo voljo zaspala je v 51. letu svoje starosti. Bog ji daj sveta nebesa! — G. Janez Gruden odpovedal se je županstvu občine Jeličen Vrb ; namesto njega je bil predvčerajšnjim za župana izvoljen gosp. Kajetan vitez Premer-s t e i n. (Učiteljske premembe.) V zadnji seji deželnega šolskega sveta z dne 10. t. m. bil je imenovan gospod Rajmund Mežau učiteljem in vodjojedneraz-rednice na S'. Gori; g. Fran Cvirn učiteljem in vodjo na jeduorazrednici v Prežganju; četrtim učiteljem na štirirazredni šoli v Št. Vidu pri Zatičini g. K. Piki, in nadučiteljem ua štirirazredni razširjeni šoii pri Mariji Devici v Polju imenovan je g. Fran Kavčič. (Procesija v Dravlje.) V ponedeljek dne 21. t. m. ob 4. uri zjutraj bode navadna vsakoletna procesija Ljubljaučanov v Dravlje k sv. Roku. Romarji naj se zbirajo po svojih farnih cerkvah, od koder pojdejo skupaj pred frančiškansko cerkev in od tukaj v procesiji v Dravlje. (Štajerske novice.) Pri čč. šolskih sestrah v Mariboru je dobilo na Velike maše dan 12 deklet samostansko obleko iz rok preč. prelata Fr. Kosarja. Nove sestre so te-le: Danijela Šah, A. Ribeželj, Alberta Weiss, Nikolaja'Krulc, Sebastijana Neuvrirth, Perpetva Kalinšek, Regina Gosak, Agata Tome, Fideliia Brlan, Pelagija Mulec, Venceslaja Hojnik in Miroslava Vigele. — Zlato mašo obhaja v nedel jo dne 20. avgusta č. g. K. Zabukovšek, župnik v Žicah. — Za vsprejem v kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru je letos 90 prošnjikov, a žal, da še tretiina teh ne more biti ▼sprejetih. — Shod volilcev skliče v nedeljo dne 27. avgusta popoldne ob 3. uri v gostilni L. Horvata pri Kapeli v gomieradgonskem okraja drž. poslanec dr. L. Gregorec. — Nedavuo je prišel dr. Foregger nenadoma v Brežice ter je zbral okoli sebe kac.h 80 »Nemcev" iz Brežic, Sevnice in enacih »nemških krajev". Le-ti »volilci" so poslušali njegov govor, izrekli njemu svoie zaupanje ter popili par vrčev ua — njegove stroške. — V Mariboru bode treba nove vojašnice m kakor se misli, postavi jo mesto na svoie stroške, najbrž v predmestju Magdalenskem. — Due 28. julija je dopolnila južnuštajerska hranilnica v Celju prvi milijon hranilnih vlog. — V torek 15. t. m. so se zbili nekateri dečaki v Brezju pri Mariboru in so v tem 30 let starega hlapca Alojzija Pavalca z nožem zabodli, da je v hudih bolečinah umrl. — — Dne 6. avgusta je razueilo UrbanuMurcu v Sp. Dravberku možnar in odtrg»lo mu je v tem obe roki; v Sp. Novi vasi je prišel due 12. avg. 13letni France Kaspar pod plug in razrezalo mu je desno nogo. — Občina Muta je dobila dovoljenje, da pobira 20 let, t. j. od dne 1. januvarija 1893 do 31. decembra 1912 mostnino ob mostu čez Dravo. Most je občiua postavila na s?oje stroške. — V Mariboru se že oživlja sejem, vzlasti za svinje. Zadnjo soboto je b lo nad 320 svinj na seimišču in vse so dobile svoiega kupca. — V noči 16. avgusta v Gočevi je posestvo Marije Braček začelo goreti, kmalu pa hiša in hlev Fr. Kosola in še dalje hlev Franca Mesarca. Le hvala Bogu, da ni bilo vetra. Prišli so tndi gasilci iz Sv. Trojice, ter sosedje, vrli Bišanci, ki so brez konja pripeljali svojo brizgaluico. — V Dornavi pri Ptuju se je pred nekaj dnevi obesil 20 let stari mladenič F. Segula v škednju župaua M. Cuša, iz strahu pred ječo, v katero je bil obsojen. — Župnijski iz piti se vršijo od dne 5. do 7. septembra v škofijski pisarni v Mariboru. (Učiteljski dom.) Lepo misel je sprožilo nedavno vredništvo »Učiteliskega Tovariša", namreč sezidati vlastni »učiteliski dom" v L ubljani v prvi vrsti »zavetišče učiteljskih sirot" ter učiteljskih otrok sploh, ki se bodo šolali v Ljubljani. Mi smo v svojem listu izrekli že prav to misel in iz srca želimo, naj bi se kmalu uresničila. Z lepa ni večjih in usmiljenja vrednejših revežev, nego so mlade učiteljske sirote. Doma nimajo nikjer; mati vdova jim nima dati ni-kacega dela, v Šolo — stane preveč in odkod naj si utrga? — Zato blagoslovi Bog to blago podjetje! — Do sedaj je »Učiteljskega Tovariša" vredništvo sklenilo ves prebitek uporabiti v ta namen; jelo se je že tudi nabirati mej učitelji; nadejamo se pa, da bo tudi drugih prijateljev učiteljskega stanu pomagalo uresničenju te misli. (Drobtine.) Z Reke: 2. t. m. so zooet videli pri Noviju morskega psa. Dolg je 6—7 metrov. — 3. t. m. se je usmrtil neki 30letni Nikola Lukša. Povod umoru je bila velika revščina, v katero ga je spravila lastna krivda. — Istega dnč sta padla v kanal dva dečka. Ko sta tik Rečine kradla hruške, sta zgubila ravnotežje in se strmoglavila v vodo. Mornarji so jima rešili življenje. — 6. t. m. so napravili Rečani izlet na otok Cres. Jako dobro so se neki počutili v lavorovi senci in pri izvrstni kapliici, — Istega dne je padel v vodo lOletui deček Josip Berti. Rešili so ga redarji. — 7. t. m. je v našem gledališču predstavljala družba Dominičeva: »Dvo-b o j". Občinstvo je ploskalo igralcem. Tako blaži naše gledališče Človeška srca »sub auspiciis magya-ricis". O tužna Reka! — 8. t. m. |e dospel k nam iz Zagreba na velocipedu neki Ivan Mihelič. Od Zagreba do Reke je potreboval 14 ur. Iz Reke se je odpeljal v Novi. — Istega dnč je prišlo sčm iz Marmor-Szigeta 40 delavcev. Preiskava je pokazala, da so popolnoma zdravi. — 9. t. m. je čestital guvernerju k imendanu naš mestni zastop. Guvernšrju na čast je bil potem velik banket v mestnem vrtu. — Istega dn6 je prišlo k nam 23 dijakov iz rimske politehnike. Ostali so pri nas dva dni. — Istega dne je prišlo v Reko 138 delavcev z Ogerskega. Tudi ti so zdravi. Ne včm, čemu nam bodo ma-žarski delavci, ko še domačim dela primanjkuje. — Istega dne se je na »Delti" ponesrečil neki Blaž Vičič iz Bistrice. — 29. m. m. napravilo je reško »planinsko društvo" izlet na otok Krk. Ko so pri odhodu jeli izletniki vpiti »elien", so vrli hrvatski otočanje klicali: »Živela Hrvatska!". Na to so začeli neolikani Mažari metati psovke na poštene Hrvate. Ono surovost in brutalnost, s katero oholi Mažari pitajo Slovake in Rumune, kažejo tudi v našem Primorju vsak dan bolj. V svoji neukrotljivi prevzetnosti meuijo, da so samo oni tukaj gospodarji, Hrvatje pa njihovi sluge.. — 1. septembra bodo odprli novo mažarsko šolo za deklice. Ne le ; dečki, temveč tudi naš ženski naraščal se mora čim 1 prej pomažariti. A naša vlada ua vse to molči. Nima ni oči. ui srca za uas. Kakor pri nas, tako , žalostno je tudi v Medmuriu. Tam žive sami Hrvati, 1 a šole so izkl.|učljivo mažarske. Komaj hodijo otroci dve leti v te šole, govori že mažarski. Vse se mora pomažariti. Vprašamo: Kako dolgo poide to? Zadnji čas je. da si osnujemo hrvatske šole za svoje 1 otroke, da nam jih ne bode potujčil Mižar. (Petindva setletnica »šempaškega taborja" v Gorici) G. Andrej Gaberšček, »tiskar iu urednik v Gorici" razpošilja razglas, da bodo dne 17. sept. goriški Sl>«enci obhajali 251etn c.o »šempaškega | taboria", ki se je vršil dne 18. oktobra leta 1868. Slavuost naj bi imela »političen iu zabaven del" in naj bi postala »znameuit in sijajen naroden praznik ; ne le za goriške, marveč za vse S oveuce". Tako , pravi podpisanec A. Gaberšček. katerega ime gotovo ne bo najbolje vatiilo za mnoge. Mnogi mislijo | namreč, da se bo namesto »ijedinjene Slovenije" \ v političnem delu zabavljalo in hv&l lo v strankarske i namene iu to bi ne bilo dobro. Imenovanje.) Finančni konceptni praktikant gosp. dr. Ivan Ponebšek je imeuovan finančnim koncipistom v 10. čiuovnem razredu. (Liberalni recept.) Beri: »Ne more se nikdar i dovolj pogosto spominjati iti dosti nagla-šati, da sta klerikalizem in vera dve ! popolnoma različni stvari. Cim vztrajneje ■ se klerikalne stranke vseh dežel ravna j o p o t a k t i k i, da vselej proglašajo, vera | j r v nevarnosti, kakor se krati kak njih jako profan interes, tem bolj se mora kazati na to razliko. • Interesi cerkve se vselej ne vjemajo z interesi klerikalnih strank". Vsak bi nrslil, da je ta citat vzet in »Naroda", toda preveden je le iz uvodnega članka „N. Fr. Presse" z dne 17. avg. Liberalci povsod i ordinirajo z j e d n a k i m i frazami. (Ustanove za invalide) za leto 1893 razpisane so od umrlega barona Wurzbach-a napravljene »ce-I sarice Elizabete" ustanove za Invalide, i. s.: a) tri ! ustanove po 60 gld. za Ljubljaučane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Janš ali s Homca, in c) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini šmartinski pri Litiji. — Te ! ustanove oddaje gospod baron Alfonzij Wurzbach, i. s.: one za Ljubliančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničaue, Jaršane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva šmartinske občine. — Pravice do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmeštra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v voini dobljenih ran nezmožni, da bi se sami ne mogli živiti. — Ako bi se ta omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi boleha-vosti in starosti ne morejo sami živiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrienimi spričevali neomadeže-vanost prosilcev. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri liubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do dne 15. septembra 1893 I. (Podelitev invalidnih nstanov povodom cesarjevega rojstnega godu.) Deželna vlada za Kranjsko je za leto 1893 razpisala dvanajst ustanov iz nabiralnega zaklada patrijotičnega gospejnega podpornega društva v zneskih po 39 gld. 90 lir., ki so se včeraj kot v dan cesarjevega rojstnega dne razdelile po nasvetu gospejuega društva, nastopnim invalidom, in sicer so prejeli po 39 gld. 90 kr. invalidi: Janez Matijafcič iz Fameli, Jožef Sedmak iz Zagorja, Jurij Pucelj ii Luga. Jan. Gor-dan iz Konjskega, Janez Stare iz Luž, Fr. Skubic iz Vel. stare Vasi, Anton Pucelj iz Ribnice, Janez Jeretič iz Carovesi, Fran Gerdiu it Martinje Vasi, Anton Blažič it Mačkovca, Janez Z»jec i* Dola in Janez Matičič iz Kamnika. — Razven teh bili so podeljeni po predlogu uapominanega gospejnega društva za leto 1893 z denarnimi podporami nastopni invalidi, voiaki in vojaške vdove: Jan. Mubi iz Tupulič (15 gld); po 10 gld. so prejeli: Josip Furlan i< Postojine, Janez K»bjaučič iz Škocijaua, ' Andrej Likozar iz Mil, Lovro Talovc izTrškeGore, Marija Žitnik ix Ljubljane, Ju«>ip Oman iz Podko- rena in Josip Snedec iz Črnomlja; po 5 gld.; Josip Račič iz C rkelj, Marija Korbič iz Smlednika, Janez Koziek iz Korena. Franc Zalobar iz Bluta, Matevž Traven iz Vodenja, Boštjau Kralj iz Rifolč, Josip Hrela iz Jelševnika in Josip Zupanič iz Vranovč. (Od sv. Krištofa) se nam poroča: Prebravši v petkovi številki »Sloveuskega Naroda" konec uotice »V znamenju — hinavščine", blagroval sem na tihem gospodo pri »Narodu", da jih je Bog obdaroval s tako tankim sluhom, da čujejo hrup, kjer smo čuli navadni zemljaui le v lepo harmonijo vbrane glasove zvonov pokopališčue kapele; da slišijo streljamo, kjer je vladala največia in — priznati se mora, izjemoma letos — izjemoma nenavadna tihota. V omenjeni notici namreč pozivlje »Slov. Narod" milostljivega gosp. knezoškofa, uaj vendar »v prospeh vere" ubrani »hrupno pritrkavanje in streljanje" na dan cerkvenega opravila, ali, kakor se »Narod" v svoji veliki ljubezni do slovenskega jezika izraziti blagovoli, »ua žegnanje". Rekel sem, da sem blagroval taukočufuo gospodo pri »Narodu", a obžaloval sem ob jednem nesrečne prebivalce okoli sv. Krištofa, ki so vsak dan tolikokrat mučeni ue le z labn'm pritrkavanjem, nego s polnim zvoujenjem; kajti kak hrup mora nastati še le pri zvonjenju, ako se zdi že na ta dau običajno pritrkavanje »Narodovemu" piscu hrup? Kar se pa tiče streljauja, je to debela raca, žalibog, le časnikarska, katero je »Narod" morebiti v proslavo tridesetletnice kraujske čitalnice ustrelil. (Vročinska bolezen.) Z Golega v ljubljanskem okraju se nam poroča, da je v 2elimljah in ua Golem zbolelo 9 oseb za vročinsko bolezuijo, izmed katerih je jedna umrla. (Trtna uš na Vipavskem.) Pregledovalna komisija je našla trtno uš v štirih vinogradih, kateri pripadajo občini Goče. Občiua Ustije še ni okužena. Po mnenju komisije so ondotui vinogradi le vsled hudega mraza veliko trpeii. (Zadnji letošnji posebni vlak na sv. Višarje) po doka j znižani ceni odšel bode na innogo-stransko izraženo željo iz Ljubljane v soboto, dne 2. septembra, dopoldne ob 10. uri 20 minut z južnega kolodvora in bode dospel v Trbiž ob 1 uri 50 minut popoldne. — Pa tudi za štajerske romarje preskrbel je potovalni odbor posebni vlak znižane cene, kateri se bo odpeljal v soboto, d n 4 2. septembra, ob 6. uri 25 minut zjutraj iz Maribora proti C e -lovcu, odtod pa dospel v T r b i ž ob 1. uri 27 minut. Udeleženci vsprejemali se bodo na vseh postajah iz Ljubljaue in iz Maribora do Trbiža. — Ker bodo slovesnosti izvanredne, nadejati se je iz obeh kronovm prav obile udeležbe. Natančneje poizve se pri potovalnem odboru v Liubljani, Marijin trg št 1, in so posamnosti natisnene tudi na plakatih, katere je odbor razposlal mnogim župnim in občinskim uradom, poštam in trgovcem po deželi. (Ceike novice.) Iz Prage, 12. avg.: Kakor se tu sploh govori, obišče črnogorski knez Nikolaj na svojem potovanju v Karlovo Vare tudi Prago. — Na Karlovem trgu, blizo Hiilkovega spomenika se je usmrtila 23 letna dekla vsled nesrečne liubezni. Od konca se je mislilo, da je bila umorjena, a pozneje se je spričalo, da je sama.storila svojemu življenju konec. To omenjam le radi tega, ker je prišlo gledat mrtvo kakih 20 mater,-ki niso imele isto noč avojih hčera doma, in jedna, pri Jcateri že hči ni bila tri dni in noči. Sploh, prejšnji mesec se je zgodilo v Pragi 7 samomorov in 16 poskušan:h — dokaz, da ni verska šola potrebna, ali kaj? — »Kralovska česk& spoltčnost nauk" je imela sejo radi cen, razpisanih I. 1892. Oba izdelka, jeden z naslovom: »Pfispe»8ky k nauce o rdtezov^eh ukonech vztažnyeh", iu drugi; »Konec — Počitek" sta se vrnila brez častne cene. — Za revna prebivalce Višjegrada in Podskalja se je ustanovila ljudska kuhinja; na čelu ji stoji vIč. g. kanonik dr. M. Karlach. — V samostan očetov križarjev je prišel trikrat prosit na posodo človek, trdeč, da je zdravnik in gre na svojo službo. Govoril je tako, da se je oskrbniku smilil in mu je denarje posodil — a njegova sleparija ni ostala skrivna. Goljuf je doma s Poljskega. — Afera med Mas»rykom, Gregrom in dr. Sromoto je že skpraj končaua. Dr. Sromota se zagovarja tako eminentno, da Mladočehi njegovih trditev ovreči ue morejo. Slednjič pravi: »Tako mzko še niso nikoli stale tajava cveta čeških poslaucev, da bi zagovarjale svojegi načelnika s tem, da razglašuje dokazano in delomt priznano stvar za neresnico in ratžaljeaje". Ostant toraj le pri tem, da je dr. J. Gregr pisal opraviče' valno pismo deželnemu predsedniku. iu da mu je kot radikalec roko poljubil. — Pri zborovanju „N&-rodui J. dnoty Pošumavske" je govoril Jul. Sedlitk o uameuu tega društva — o zbolišaniu narodnih, duševnih iu gmotnih razmer. — Stara cerkev sv. Vaclava se vendar ne bode razkopala. V zadnji seji mestnega zbora se je sklenilo, da naj se spomenik u starih časov popravi in onrani. — Deželni odbor je odločil šolski matici svoto 5000 gld. v podporo češke realk« v Češ Budiejevicah. — V Čimelieah so odkrili pisatelm dr. Jos. Dastichu soominsko ploščo. Slavnosti pe je vdeležil tudi knez Karol Scbwarzeu-berg. Napis na plošči se glasi: „Zde narodil se r. 1835 due 27. unoia dr. Jostf Dastich, učenec a spiso»stel četky. — J<-ho Jasnost kniže Scbwarzen-berg iiičastnh se cele slavnosti " — Ukaz deželnega predsednika, naj se napravilo dvojezični napisi po praških ulicah, občinstvu ne dopade. Očitajo mu: Kdaj se bodo isti napravili v Liberc^h, Brnu lu na — Dunaju, kier živi 300.000 Čehov, uekaj več kakor Nemcev v Pragi ? KATOLIŠKI SKLAD. Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Dr. jur. France Papež, odvetnik nik in deželni odbornik v Liubliaui, mesečnino za avgust iu saptepaber gld. 10 — Martin Narobe, župnik v Zapo- gah pri Smledniku, za leto 1893 . „ 10" Povodom veselega družinskega dogodka 2 kroni . „ 1-— Ivan Jevec, posestnik na ljubljanskem bariu........ „ 1'— Bok Merčun, katehet pri uršuliu- kah v Ljubliani, mesečnino za avgust „ 2 — Valentin Eržen, mestni kapelan pri .sv. Petru v Liubljaui, mesečnino za avgust.........r 4-— Vincencij Stubelj, vikar v Ga- berji ua Goriškem, v prvo ... „ 5'— Mala stava, 1 krona..... 050 Ob zlati maši dr. Leonarda Klofuta rja, stolnega prošta ljubljauskega, 12 kron .... „ 6-— Ob žalostni priliki, 2 kroui . „ 1-— Dr. Anton Jarc, intuliran prošt v Ljubljani, ob osemdeseti obletnici svojega rojstva, 80 kron......... „ 40 — Vdclav Voudr&šek, kapelan v Križevem pri Kostanjevici ... n 5 — Anton Hočevar, župnik v Šent- Joštu uad Polhovim Gradcem, . . „ 10 — France Tavčar, ekspotit v Zgornii Besuici pri Kranju....... . 5 — Z Vrhnike neimenouan pod naslovom : V zahvalo, ko je uovo-mašnik na prijaznem holmcu v cerkvi sv. Trojice prvo daritev sv. maše opravil, 6 kron...... 3'— Alojzij Rudolf, kapelan v Trnovem pri Ilirski Bistrici, mesečnino za avgust jn september .... „ 2'— Onekipriliki . ,..... 130 Po dovršenem delu, 3 k'one . „ 150 Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dnč 18. avgusta 1893. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka'. Darovi ga „katoliški sjelud" wj se blagovolijo pošiljati pod naslovom : Josip Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani, Društva. (V proslavo rojstnega dne Njega c. iu kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Frana Josipa I) priredi kranjski vojaški veteranski kor dne 20. avgusta t. 1. pričeuši ob 4. uri oopoldue cesarsko slavnost na okrašenem vrtu „pri Združeuiu" v Dolenji Šiški, pri kateri sodeluje vojaška godba sjavnpga c. • m kr. ptjšpolka baron Kubu št. 17 Kor odkorači od pisarne ob 1 3. uri popoldne v paradni obleki v Šiško. (Vabilo na veliki koncert) kojega ! priredi jperuko .društvo „Lra" <ec: »Pozdrav", ruešioi zbor. 8 I. Bartl: .Veuee vojaških narodnih pesmij". udaria društveni tamburaški zbor. 9. „Cveterosnev", pojo gg. A. Stefančič. J. Pphiiu, P. Štele iu A. Pintar. 10 I Kocjaučič : .Njega 1111", moški zbor t bariton-solo, «dIo poje g. Janko P o b I i n. — Ples. — Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina 30 kr. m osebo. Čč. gg. člani so vstopnine prosti. K obilni udeležbi najuhudneje vabi ODBOR. (»Delavsko podporno društvo") prazuuje dne 20. avgusta t. I. obletnico blagodov-Ijenja društvene zastave v lepo okiučanera vrtu „Mondo uuovo" z veliko veselico, katera se začne ob 6'/,. uri zvečer in traja do polnoči. Pri vesel ci sodeluieio: .Slovansko pevsko društvo" telovadci društva .Tržaški Sokol" in godba; palili se bodo lepi umeteljui ognji iu se bode igralo na keglišču za premije. Vstopnina z» o^ebo 20 kr. (Nad 10 let stari otroci plačajo 10 kr. vstopnine) Odbor. (Vabilo k ustanovni ve s »lici kmet-skega bralnega društva v Št. Ilju v Slov. goricah, ki se bodri vrš la dne 27. avgusta 1893 ob uri popoldne v g< stilni gosp. Jaueza Bračka s sledečim vsporedotn: 1. Pozdrav gostov. 2. Čitauje in razlaganje pravil. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora. 5. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi osnovalni odbor. Telegrami. ruski konsul, s hčerjo, iz Egipta. — Peschek, Majer, Wolf, Kallarz z Dunaja. — Hoehwind, hotelir; Tisehler s soprogo; Svara s soprogo ; Polley; poročnik, iz Trsta. — Uprimez iz Prage. — Pirnat, poročnik, iz Pribrama. — Tauzher iz Kamnika. — Kokalj s soprogo in otrokom iz Orasja. — Lorenz z rodbino iz Kočevja. — Prevvender iz Zagreba. — Boncel iz Železnikov. — Sliber iz Selu. — Krepel, trgovec, iz Bregenca. — Billek iz Ljubljane. — dr. Schumacher, nadzdravnik, iz Sohwaz-a. — pl. Schludei man, logarski oskrbnik, iz Paterniona. Pri bavarskem tlvoru: Liehtner; Srp, učitelj, Tej-nioky, dopisnik; Kump, trgovec; Ručlčka, uradnik, iz Prage. — Reichnosner, urar, in Blank, poročnik, iz Linca. — Majdič in Milio iz Spljeta. — Grill iz Št. Florjana. Pri avstrijskem caru: Birsa; Travisan ; AelUsuhin, policijski svetnik, s soprogo, iz Gorice. Pri Južnem kolodvoru: Antič, stavbeni podjetnik, iz Selc. — Holzner, inženčr; Holzner, oskrbnik, iz Plzna. Vremensko sporočilo. Gradec, 19. avgusta. Pri pogrebu knezoškofa Zwergerja je zastopal cesarja dvorni dostojanstvenik grof VVolkenatein, dalje so bili pri pogrebu učni minister Gauč, namestnik, deželni glavar, kneszonadškof sol-nograški, knezoškofje ljubljanski, mariborski in celovški, načelniki oblastev, zastopniki velike šole in duhovščina. Trst, 19. avgusta. Na krovu ladije „Suprise" se je po noči pripeljala cesarica Friderik in je ob 8. uri 2-5 minut po železnici odpotovala v Benetke. Na kolodvoru sta jo pozdravila angleški konzul in zastopnik nemškega konzulata. Levov, 19. avgusta. Novica, da bi bile vojaške vaje odpovedane, se ne potrjuje. Berolin, 19. avgusta. Povodom rojstnega dne avstrijskega cesarja je bil v Pots-damu dvorni obed, h kateremu so bili povabljeni: avstrijski veleposlanik Szdgenyi, člani avstrijskega veleposlaništva in razni ( dostojanstveniki. Cesar Viljem je napil na zdravje avstrijskega vladarja, njegovega zvestega zaveznika. Berohtesgaden, 12. avgusta. Umrl je baron Wurzbach, pisatelj avstrijskega bijo-grafičnega leksikona. Neapojj, 18. avgusta. Poslednih 24 ur jih je 8 za kolero umrlo. Peterburg, 18. avgusta. V torek je jeden vojak tukaj za kolero umrl. AigneB-ltfortes. 19. avgusta. Došli vojaki so naredili red. Italijanske delavce odpeljali so na kolodvor in odposlali v Mar-seille. Nekateri laški delavci se pa potikajo okrog. Skoro gotovo več mrtvih in ranjenih v močvirjih. Oete tabore na prostem, da bodo takoj pripravljene, ko bi se obnovili nemiri. •Umrli so: 17. avgusta. Janez Lavrin, delavčev sin, 2 meseca, Hil-šerjeve uliee 12, črevesni katar. — Matevž Breme, tesarski mojster, 68 let, Marije Terezije cesta 5, vsled raka na jeziku. 18. avgusta. Janez Dražil, knjigovezov sin, 2 leti, Eraonska cesta 8, črevesni katar. V bolnišnici: 16 avgusta. Janez Illnikar, mizar, 53 let, jetika. 17. avgusta. Frančiška Filipič, kajiarioa, 53 let, rak. i . J ■ . 1 . lujei. i 17. avgusta. Pri Maiiiuj Harscban, nadporočnik; Strassle, poročnik Moser, uradnikova soproga; VVellisch, Deutsch, potovaloa; Roedel in Menkesch, trgovca, z Dunaja. — Stern, trgovee, iz Brna. — Traut, trgovec, iz Tridenta, — Ritschl, potovalec; Eutinger, zavarovalnični nadzornik, iz Gradca. — pl. Vest; Wiihelinl, polkovnikova soproga, s hčerjo, iz Pulja. — Veit, poročnik, iz Zeltweg-a. — Lindauer, inžener, iz Celja. — Knittelr knjigarnar, iz Inomosta. — Schmid, oskrbnik, it Vidma. — Glembay, učiteljica, z materjo, iz Oseka. — Koman, župnik, i»,T«ta. Pri S/onu : Kronaus ; Korosi, Klamer, poročnika, iz Gradoa — Maruiič, profator, iz Gorice. — Karpele« iz Lip-sije. — Vitez Aulin, nadporočnik, iz Pulja. — Vetter, ces. a 03 a Cas Stanje Veter Vreme t- 2! S » opazovanja zrakomera v mm toplomora po Celziju s g 18 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 740 O 7390 738 3 ln-4 28 6 220 (si. jvzh. *zm. vzh. brezv. megla jasno n 0 00 Srednja temperatura 22*0'', za 3'1" nad normalom. ' it f Tvrdka Franz Xav. Souvan naznanja pretužno vest, da je njen večletni zvesti so-trudnik, gospod Blaž Košmelj, trgovski popotnik danes ob 7 uri zjutraj v Otoecu nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev. V Ljubljani, 19. avgusta 1893. za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta. Kje, pove vredništvo. 408 3--3 Javna zalivala. Jaz spodaj podpisani D a k o Š u m i n a, posestnik v Leščah, imel sem svoja poslopja pri o^ersko-francoski zavarovalnici („Franco - Hongrolse") zoper škodo po ognji zavarovana. Dne 10. julija t. 1. uničil mi je požar moja ppslopja, in ker mi je imenovana zavarovalnica zavarovalno svoto brez vsakor-šnega odbitja popolnoma izplačala, veže me dolžnost taisti svojo presrčno zahvalo javno izreči in jo vsakemu najtoplejše priporočiti. Lešče, dne 31. julija 1893. 412 1 Dako Šumiria l. r. Anton Pakar 1. r., priča. Miko Uri« 1. r. prtih. _ ... Š Izdelovatelj razpošilja jo pr -j zabojih po 12 stekleni« za 1 gl. 36 V (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove, L..........- Olasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z Aaatno diplomo in »lato svetinjo na razstavi v -Londona in ffarisa, z zlato svetinjo v Bri ielja in Tnnlaa. 324 8 žGlodtieva tinktura 6. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani j« vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi ielodto, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. iroti povzetju zneska v a., po 55 steklen., i. Poštnino plača nove., po 55 steklenio _______ _______ kg) -- : :: - .. --------, vedno naročnik. Cena eni steklenici XO novcev. Za pokojnega Fr. Gestrina so bodo brale sv. maše v župni cerkvi pri sv. Petru v torek Tovourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno za družbhisko kegljanje. JW Uhod tudi iz Poljske ulice, "sik Gk loboko užaljenim srcem javim v svojem in v imenu sorodovincev pokojnikovih vsem sorodovincem in prijateljem prežalostno vest, da je preljubljeni, prečastiti gospod JERNEJ BABNIK, zaslužni župnik na Dobrovi pri Ljubljani, danes dne 18. avgusta ob 7. uri zvečer, previden večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče, v 66. letu svoje starosti, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek ob 8. uri dopoldne. * Vsem čast. gospodom sobratom. znancem in prijateljem priporočam blagega pokojnika v molitev in blag spomin. Na Dobrovi, dne 18. avgusta 1893. 414 1 Anton Lesjak, kapelan. MF" Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Khh mm 33 62-34 athreiner-jeva Kneipp-a sladna taa Mja^p/^ X okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane »li s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okuanejio, pri tem pa že zdr&vejio in redilnejio kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno Izogibaj. — '/» 25 kr- — Dobiva ae povaod. Pristno samo v R»el ila zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega ma- ••• SmMKS loldinarjev stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroei so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim ovilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. tfV Pri naročilih z dežele naznani naj s» vselej natančna mera postelje v notranji lu6i. "'•H ~ Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žiinniee, slam-niee itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, dlvanov, atolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. ___________________ f nizke cene. 536 50—41 Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, ""— 536 50-41 v Bistri, poŠta Borovnica. (230 52-17) 338 2G-7 izdelovatelja napisov. "" Pleskarska obrt za stavbe iu iitebelje. *** Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu w H in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. M M ...............M-M-M-H" [|| DB ROMAN JACOBI, M zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ^rt ustavlja po najnovejši im najboljši metodi M i imetne zobe in zobovja. L~J Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. ^ rj|l Zdravi splob vsako ustno bolezen. i H Ordiuirn od t), do 12. ure dopoldne lit od 2. do 5. ure popoldne. — p [4] Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne. 86 (15) Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6"—, 7-— 8' — , 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, ttipe«ii-ai% v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—41 Mimmmiism&mii St. 7542 398 3-2 Za Kranjsko se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov, in sicer: a) z letno plačo 800 goldinarjev: 1. v Bohinjski Bistrici; 2. v Črnomlju; 3. v Kočevski Reki; 4. v Senožečah; 5. v Železnikih; b) z letno plačo OOO goldinarjev: 6. na Brdu; 7. v Logatcu; 8. v Postojini. Prosilci za jedno teh mest viože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v I>jiibljaui do 10. septembra j1893. leta ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževauo življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od dež. odbora kranjskega. V L j u b 1 j a n i, dne 9. avgusta 1893. fv^AAAAAAAAAAAAA^ "V letu 1838. v Trstu osnovana • c. k. privileg. zavarovalna clntžba y RIUNIONE ADRI ATiC A Di SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so na I>iiiiajii 53 1 ~4 v družbini hiši. mesto, Weihburggassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. Glavni zastopnik v Ljubljani: IYAN PERDAN. Izšla je ravnokar kot spomin na obletnico I. slov. katol. shoda brošurica s naslovom-. Resolucije katoliškega shoda. Praktična meditacija za obletnico I. slov. katol. shoda, osobito priporočljiva udeležencem shoda in kot dopolnilo imejlteljem ,,Poročilu o I. slovenskem katoliškem shodu". Komad stane, 20 kr., po pošti 22 kr., na 10 komadov jeden po vrhu. Naročila Katol. Tiskarni v Ljubljani, Vodnikove ulice 2. >E53*I Sarg .nvn zdravstveno oblastveno preskušeno "UVU zobno čistilno sredstvo KALOSONT. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 3» kr. (539) 22-20 Grričar & Mejač prej M. Neumann Ljubljana, Slo&ove ulice H« 11: Največja zaloga JjUi-,1 lUUUljlUUllUlllU.,] za gospode in dečke; i, jopic, nudit, plenn za gospe in gospodičine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno ---- ^ duhovniško obleko ^ 4 iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167 (22) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najinodnejšega tn- in inozemskega snknenega blaga (Štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopice, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičin>' po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, manšeti in ovratniki. | Najprimernejša darila za vsako priliko so^ W švicarske žepne ure i katere ima v največji izberi v zalogi U France Čuden, M preje G-EBA, PiJ urar r T^jiil>ljani, LJ Slonove ulice štev. 11. ^ Po najnižji ceni dobe se tudi naj- I ■ raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo- JL rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. knJ Največja zaloga prstanov, uhanov, 41^ JTJ ^fij^^SaaEH^^^H^^^^* verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- L^J p | varniški ceni. 1S5 21 H lij Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovani ceniki so B»--------- J ftVsi stroji za kmetijstvo I vinarstvo in mo&tarstvo! / ■ Iflitilnla. vitte. „,„, -t-|1s>H ^ «. tislilne mline u Mo W rcaalulre m kruio l I ■ /VID Aa*Mia(i«ni I 1 JWSr apanto|Mb> jln.ii.rail fcaulugl v »"mik*m i„ »lovnih«. J-ilku «a.ton| la pu.tnluo iiraMUh Nijkatantnejil pogoji. — Jamstvo. — jtrojl »a dajo na poskuinjo. Čete io se noia nilals! Prelnooralcem mleo bsms!! .1. tforiic v \ovi Vasi pri Rakeku sprejme takoj 409 3-2 V Ljubljani Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer, Jeglič & Lesko vic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. Wencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, V Ljubljani: Ivan Jebačin. V Postojini: Anton Ditrieh, (x. Pikel, Frane Kogej. V Skofji Loki: Hedvik Fabiani. V Polh. Gradcu: Ana Leben. V Borovnici: Franc Verbič. V Kočevju: Fr. Loj, „ Franc Kren, ; „ Peter Peschke. Na Krškem: R. Engelsberger, „ Frane Zesser. V Dvoru: Ant. Kline. V Idriji: Frane Kos. V Kranju: F. Dolenc, „ Karol Šavnik, lekar. V Ložu: Franc Kovač. V Kostanjevici: Alojzij Gatsch. V Litiji: Lebingerfc Bergman. V Hribu: Fr. Kovač. V Mokronogu: Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Na Mirni: Josip Schuller. Na Vrhniki: M. Brilej, A. Bučar, V Radovljici: Homann, A. Robleck. V Radečah: J. Trepetschnigg, „ Br. Wakonigga naal, V Novem Mestu : A. Pauser V Zagorju: R. E. Michelič, ,, Ivan Miiller st. V Kamniku: Edin. Zangger. V Žužemberku : Jakob Dereani. V Črnomlju: Andrej Laekner. ., Ludovik Perse, V Bledu: Oton VViilfling. za prodajalnico z mešanim blagom pod ugod nimi pogoji. Natančneje pove 011 saiu. * L11 d o vi k Puh $ ^ mizarski mojster in polagatelj parketov ijj t Ljubljani, Pred Prulaml št. 10 »n se priporoča za ^ vse po najnižji oeni, oenejžl kot drugod z zagotovilom trajnega in dobrega blaga in dobrega dela. Parketni vzorol se lahko ogledajo pri njem, ter prodija tudi voičilo za tla po najnižji ceni. Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, ce ment, okove itd. pri Skušena redilna št upa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. ^^^^^^^^^^^^^^^ ako živin6e ne more Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. f^r-^C^i - 9 Najboljše mazilo za I flfe 3 .. konje, pomaga pri pre- te^ 411^ otekanju * Ta zdravila za živino se dobijo v 203 19 SPM0 !• u statr sggl v Ljubljani Mestni ti-«*- IO. 272 ZALOGA 16 nagrobnih križev, štedilnikov in njili posameznih delov, ledenie, linili žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških « i ii najnižjih cenah. v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo I > u n aj s k a borza. Dni 19. avgusta. Papirna renta 5%, 16% davka .... 96 gld. 45 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka .... 96 , 20 . Zlata renta 4%, davka prosta.....118 „ 90 „ avstrijska kronina renta, 2JO kron . . 96 . 20 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 977 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................332 „ 25 . London, 10 funtov stri........126 „ 25 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 94'/,. Cesarski cekini....................5 „ 96 „ Nemških mark 100.........61 „ 65 „ Dni 18. avgusta. Ogerska zlata renta 4*.......115 gld. 70 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „ 05 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 50 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 162 „ - Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....191 „ 50 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke K% 98 „ 80 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/»% — „ — Kreditne srečke, 100 gld.......197 „ 50 St. Genois srečke. 40 gld.......67 „ 50 kr. 4 srečke dunajske parobrodne družbe . . 142 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 „ 30 „ Rudolfov« srečke, 10 gld..............23 . 50 . Salmove srečke, 40 gld................67 , 50 „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....— - — * Ljubljanske srečke.........23 « 75 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . — . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2872 . 50 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • 103 „ — „ Papirnih rubeljev 100 ............130 „ 25 . Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U R" W o 11 z 6 i 18 it. 10 Dunaj, lariahilferstrasie 74 B. SSJT Pojasnila "Ž2S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti |f-nnloienih glavnlc.H