Naročnina modrino 85 Din. /.a inozemstvu ♦» Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredmšt vo je v Kopitarjevi ul.OllI Ček račnn: Ljub- lunin it. 10 trti) ia 10.14'' /a mserate; Sarajevo šiv 7"5bV Zagreb itv. VM)I1, Praisa-Du naj 24.79» U j) r h v a : Kopitarjeva b. telefon 2V93 Telefoni nredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2090 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Kraljev rojstni dan 17. december 1888 — 17. december 1933 Združujejo danes pozdrave planjave, sedaj nekrvave, gozdovi, kjer gnan kakor zver junak se je skrival, borei se za dom in nikjer pokoja užival, planine, ki nikdar vesel jih ni zmag osvdjil, zasedel objestni sovrag, povsod se glasi: *Nai kralj naj živi«!* Kjer dviga prestolno se mesto, in tuva trdnjava ga zvesto, kjer Dunav motan se vali in Sava v objem mu hiti, do bistre vodice, derole z gurice, en klic se razlega glasan: »Proslavljen naj rojstni bo dan!* Ponosno korakajo čete, pripravljene ie so na bran, oti od poguma so vnete, poveljniku roj je udan. In streli grmeti in orgle bulete, gozdovi trobojnih zastav, vse kralju želi blagoslova in sreie, in vzklika do nebnih višav! — —- Sred bučnih proslav pa tiha Ijubav trpinov izraža, kar tuli. Trpin ni glasan, pa je veren in zvest, ker ve, kaj so rane in kaj je bolest, ker v borbi očiščen je kruti. Ta pojde za dom in za prčstol na boj. ne straši se tisoč ovir, taj vedno sovražni preganja ga roj, neznan mu je pokoj in mir. Izmučena, trda njegova je roka. s krvavimi žulji pokrita je dlan, ljubezen pa močna in bolj je globoka, kot hrast, ki ne pade nikdar izruvan; sekira samč ga in žaga oklesti, podere, premaga. Tak narod je naš, ki trpeč se bori in dela polan si in truden gazi po strmem skalovju, čez silne snegove, žamete globoke, grozeče plazove. Do sreče bi pota pribdril si rad, ne straši ga brezdno, ne plaši prepad. Boli le krivica in zvila ga zloba! Le-ti ga obvdri, oluvaj, Vladar! Pa pojde neplašen v najhujši vihar, ker v srcu živi mu ljubezen —- zvestoba! Franjo Neubauer Belgrad, 16. dec. A A. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta danes ob 9 dopoldne odpotovala s top-čiderske postaje v Zagreb, kjer ostaneta nekaj dni. V Zagreb prispe kraljevska dvojica ob 15.56. V spremstvu Nj. Vel. kralja so minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Ječmcnič, maršal dvora brigadni general Aleksander Dimitrijevič. adjutanta Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič in podpolkovnik Kosta Mu-Sič in ordonančni oficir Slavko Adamovič. Ni. Vel. hralj v Zagrebu Zagreb, 16. decembra. Že zdavnaj pred četrto nto se je zbrala velika množica ljudi okoli postaje. Ko se je začelo mračiti, so zagorele po ulicah žarnice, okoli 100.000 jih je gorelo. Tudi mrogo javnih poslopij je bilo svečano razsvetljenih. Stebri po ulicah so bili okrašeni z žarnicami in girlandami svetilk. Trg Kralj. Tomislava je bil že pred 5. uro nabito poln ljudi. Vse od izhoda dvorne čakalnice pa do dvora so se zbrale na ulicah rfoste množice prebivalstva. Malo pred peto uro je prikorakala najprej častna četa vojakov, gojencev podčastniške iole kraljice Marije, z zastavami in godbo. Ker ni bilo svečanega sprejema, so na postajo odšli k sprejemu samo ban dr. Perovič, komandant armje general Marič, mestni načelnik dr. Krbek, vsi s svojimi gospemi, komandant divizije general Bodi in upravnik policije Mihaldžič. Na peronu je čakala tudi dvorna dama ga. Švrljuga. Tomovi grme Ob 16.56 je privozil na pos'ajo dvorni vlak. Topovi so zagrmeli. Godba ie zaigrala državno himno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se najprej prikazala pri oknu svojega vagona, nato sta pa s spremstvom stopila iz voza. Tedaj je k vladarju pristopil ban, nato komandant armije in potem mestni načelnik, ki so ga vsi pozdravili. Dvorna dama ga, Švrljuga, gospa bana Peroviča in gospa komandanta armije Mariča ter gospa načelnika Krbka so pristopile k Njenemu Veličanstvu in fi naročile krasen lopek rož. Nj. Vel. kralj je nato stopij k svoji četi in sprejel raport poveljnika čete, nato je p.-i z Nj. VeL kraljico in spremstvom krenil pred postajo. VI o rje luči V tem so le zagorele neitete žarnice in vse mesto s trgom pred postajo vred se je kopalo y morju luči raznobarvnih žarnic. Močni reflektorji so razsvetljevali nebo, plinske baklje so gorele z vse® sijajes:, električne obločnice so pa met«l«> svojo (arko svetlobo po ulicah. Ker so bile vse ulic« i volne snega, jj« bila razsvetljava ie toliko Nemci so se glede Potiske grdo UfCZ€ltt Poliska zvesta v protjrevizionističnem bloku Avedaui obisk g. Paul-Boncourja je treba spraviti v zvezo z njegovo nedavno odločno izjavo, da Francija ne zapusti svojih zaveznikov Poljske in Male antante. Komentar »Gazele Polske« je toliko večjega pomena v trenutku, ko je Beneš prispel v Pariz, kjer nastopa ne samo kot češkoslovaški minister, temveč ludi kot predstavnik Male antante. Poljska je odločna nasprotnica vsakega revizio-nizma, ker sc dobro zaveda, da gre revizionistično gibanje za tem, da odvzame Poljski Pomorje in jo s tein odreže od morja. Poljska javnost je tudi odločno nastopila proti preosnovi Zveze narodov, ki jo predlaga Mussolini. Poljaki se sicer niso zanašali mnogo na Zvezo narodov, temveč so svojo bodočnost gradili na lastni moči, na s\oji armadi, toda načelno odklanjajo najnovejši Mussolinijev namen, ki gre za tem, da se vse manjše države po|>ol-noma izločijo iz mednarodnega |xizorišča in pod- vržejo diktatu velesil. Kakor je Poljska odklonila pakt četvorice, tako odklanja Mussolinijevo Zvezo narodov, v kateri naj bi prišel do veljave pakt štirih. Mussoliuijevih načrtov ne odklanjajo samo konservativne desničarske stranke, temveč prav tako le vičarske. Poljski je že lela 1023. priznan napol stalni sedež v Svetu Zveze narodov in naravno je, da se Poljaki nočejo odjx>vcdati pridobljenim pravicam. »Gazeta Polska« meni, da bi se mednarodni položaj po uresničenju takšne preosnove Zveze narodov, kakor jo predlaga Mussolini, silno zaostril. Poljska noče diktature velesil Pristaši Pilsudskcga so v tem pogledu tako radikalni, da izjavljajo, da je botje, da Zveza narodov sploh zgine, kakor da bi se pokorila diktalu nekaterih držav. V ostalem pa se Poljaki zavedajo svoje moči. Na eni strani njihova zveza s Francijo in Romunijo in v zadnjem času ludi prijateljstvo s sovjetsko Rusijo, na drugi stalno približevanje Mali antanti ler tudi manjša napelost z Nemčijo ustvarjajo Poljski položaj, kakršnega jto vojni gotovo ni bila deležna. V svoji zunanji politiki ie lahko torej svobodnejša, toda s tem m rečeno, ua sc odpoveduje podpori I rancije in tudi Moskve. V tem položaju bo našel Poljsko Paul-Boncour in s tem položajem mora računali tudi g. Mussolini, ki se vedno trudi, da bi si po|x>lnoina ue odtujil te velike slovanske države. Boncour- v • Prihod Nj. VeL kralja v Zagreb 100.000 žarnic je zažarelo, ho se je pripeljal dvorni vlak lepša in svetlobni žarki so se barno lomili in odbijali v sioteiih barvr.ih odtenkih Prav lakrat so začeli pokati na čast rojstnemu duevu Nj. Vel kralja topovi, tako da jc bil prizor še veličastnejši. Množica lomi kordoev Ko je zbrana množica opazka,, da prihajata Nj. Vel. kralj in kraljica skozi dvorno čakalnico, so zagrmeli po mestu burni in navdušeni vzkliki: Živel kralj! Živela kraljica! Ko se je kralj prikazal pri vratih dvorne čaka^ice, je pa nivdušenje zbranih množ'c prešlo vprav v delirij Množ:ce so ore-bile kordon in si utrle pot k avtomobilom, ki so čakati visoka gosta 'n njuno spremstvo. Vzklikale kar ni hotelo ponehati. Ni. Vel kralj in krapica sta se vidno radostna zahvaljevala za ovacije in stopila v odprti avtomob;l Kralj je nnkaj časa stal v avtu in z mahanjem roke odzdravljal na burno pozdravljanje Zagrebčanov. N'egov avto si je komaj utrl pot, ker ga je množica obkolila z vseh strani. Ko se je avto zganil, so se množice, ki so dotlej stale na p!očnikom ter vzklikalo Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraj ci in Jugoslaviji. Pariz, 16. dec. b. Pozno snoči sta se ponovno sestala francoski zunanji minister Paul-Boncour in češkoslovaški zun. minister dr. Beneš, O dosedanjih pogajanjih med dr. Benešem in Paul-Bon-oourjem piše Pertinax v »Echo de Pariš«, da sta sc rba državnika sporazumela v razorožitvenem vp-ašan|u na ta način, da se ponovna oborožitev Nemčije no n.ore vzeti kot izhodišče za sporazum, kakor tudi, da se razorožitveni problem ne more rešiti po načelu dvostranskih pogajanj, s katerimi bi bila ogrožena ah pa izigrana Zveza narodov. Kar tiče politike obeh držav o Podonavju, sta dr. Beneš in Paul-Boncour ponovno proučila italijansko spomenico. Ta spomenica je v prvi svoji obliki bila nesprejemljiva tako za Francijo kakor tudi za Malo zvezo, ker bi bil po njej podonavski trg popolnoma izročen v roke italijanske in nemške industrije. Pri ponovni proučitvi le italijanske spomenice se bodo skušale doseči nekatere spremembe in naj bi polem la spomenica eventualno slu-žila kot temelj za nadaljnja pogajanja. Pertinax naglaša, da se mora smatrati ta koncesija Italiji kot kompenzacija za odpor Francije in Male zveze proti reformi Zveze narodov, /inatija še vedno tava London, 16. dec. tg. Angleški zunanji minister John Simon se odpravlja na božične počitnice na kontinent. Točno še ni določeno, katere prestolnice bo obiskal. Vse kaže pa, da ne pojde v Berlin. Ustavil se bo nekaj časa v Parizu, nalo se odpelje aa Capri v Kalijo. Tako se odpira možnost, da se Simon sestane z Mussolinijem. in Podonavie V ostalem se po vseh zunanjih znamenjih Angležem posebno ne mudi. Med ministri obstojita dve struji, in sicer sloji prva na slališču, naj Anglija še počaka na zaključek nc|x>srednih pogajanj z Nemčijo; druga meni, da bi predolgo odlašanje vzbudilo pri Nemcih še večji apetit. Iz zanesljivih virov porečajo. da je angleški poslanik v Berlinu opozoril Hitlerja, naj angleškega odlašanja nikakor ne razlaga napačno in pričakuje, da bo Anglija pristala na vedno večje nemške zahteve. Ce bi januar ne prinesel še zaželjenega sporazuma glede razorožitve, potem bodo Angleži predlagali novo odložitev razorožitvene konlerence. Med tem časom bodo delali za to, da bi |>rišlo do novega kompromisa med Anglijo in Francijo in sicer na podlagi MacDonaldovega načrta od 16. marca 1033. Angleži trdijo, da MacDonaldov načrt pravzaprav ni angleški, ker vsebuje najprakličnejše predloge posameznih držav. V tukajšnjih francoskih krogih dobivajo v splošnem vtis, da bo Anglija storila vse, da se razorožitvena konferenca rešj. Boncour obišče Moskvo »Echo de Pariš« poroča tudi, da je sovjetska vlada povabila francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja, naj bi po obisku Prage in Varšave obiskal tudi Moskvo. List pristavlja, da vlada zaenkrat glede tega sovjetskega fKivabila v francoskem zunanjem ministrstvu nedoločnost. To izhaja odtod, ker zunanje ministrstvo ne bi rado izzvalo v Berlinu bojazni, kakor da gre za zaokrožitev Nemčije. Mušanov o sodelovanju z Jugoslavijo Sofija, 16. decembra. AA. Predsednik vlade Mušanov je snoči spre el predstavn ke časopisja in jim pri ti priliki dal daljšo izjavo, v kateri pravi: »Na sestanku med bolgarskimi in jugoslovanskimi suvereni v Belgradu so bili storjeni novi in pomembni koraki k miru in sporazumu. Pri tej priliki sem se mogel razgovarjati z jugoslovanskim zunanj m ministrom Bogoljubom Jef.ičem o nizu vprašanj, ki zanimajo tako Jugos avijo kakor Bolgarsko. Ugotovili smo, da imamo iste poglede in 1 naziranja o potrebi ohranitve miru in sporazuma med balkanskimi narodi kakor tudi o potrebi iskre-1 nega sodelovanja pri utrjevanju čedalje bolj iskre-i nih in tesnh prijateljskih odnošajev med obema bratskima narodoma. Upam, da bomo v kratkem pričeli razpravljati o ureditvi vprašanj, ki jih omenja komunike z dne 12. decembra ▼ Belgradu. Ta vprašanja odgovarjajo splošni želji po sporazumu, kakor je bila izražena z obeh strani. S tem bo bolgarskemu in jugoslovanskemu narodu odprta pot, ki vodi k srečnejši bodočnosti ir ki bo brez dvoma okrepila splošni balkanski mir.« Obisk grškega zun. ministra Atene, 16. dec. m. V četrtek, dne 21. decembra ob 8.05 prispe Maksimos v našo državo skozi Djevdjelijo in pride v belgrad ob 20.45, kjer ga bo postaji naš zunanji minister .le!" Grški minister bo za časa bivanja v Belgradu gost svojega jugoslovanskega tovariša Jeftiča, s katerim bo izmenjal misli o zadnjih mednarodn.h dogodkih v Evropi. Volivni program romanske vlade Italija - Juaoslariia Rim, 16. dec. b. Po uradnih poročilih je trgovinski promet med Italijo in Jugoslavijo znašal v prvih 10 mesecih 103:!: uvoz iz Jugoslavije: 154 milijonov 508.405 lir, izvoz blaga v Jueoslavijo pa 102,G87.(W0 lir. Rohm v Rimu Him 10. dec. b. Poveljnik Hitlerjevih napadalnih oddelkov kapitan von Roehm se nahaja že od predvčerajšnjem v Rimu Roehm je z letalom prispel iz Monakovega na rimsko letališče. Danes se je seslal s tajnikom lušisličnp stranke 3larn-ceom. s kalerim je imel zelo dolg razgovor. Dunajska vremenska napoved: Mrzlo vreme bo trajalo dalje. Oblačnost negotova, najbrže pa večje krajevne razlike. Na posameznih krajih jamo. V Nižji Avstriji najbrže od ča-sa do časa sneg. Bukarešt, 16. dec. p Volivni boj se je že pričel. Jon Duca, sedanji ministrski predsednik, je naslovil na svoje volivce proglas, ki vsebuje program liberalne stranke. Progias pravi, da čakajo vlado velike naloge gmotnega in moralnega preporoda. Prvo načelo, na kalero hoče nasloniti liberalna stranka svoje delo, je vdanost parlamentu in ustavi. Drugo: Vlada hoče na vsak način doseči popolno ravnovesje v državnem proračunu, kajti od lega je danes zelo odvisen prospeh in mir romunskega naroda. Davki se morajo prilagoditi resničnim plačilnem zmržnos'lm. Treba je na vseh koncili in krajih varčevati. Ukinile se b:>do avtonomne režije, v kolikor obležirejo državni proračun. Vlada se trudi, da bi rešila vprašanje konverzije dolgov in s lem ola'šala posledice svetovne krize. Dolgovi se morajo zmanjšali, ker jih dolžniki v teh razmerah ne morejo plačati in njilurve obveze datirajo ic časov, ko je bil gospo-d (trski položaj povsem drugačen. Treba le zopet obnovili zaupanje v kredit in s tem gospodarsko življenje normalizirati. Treba je pomagati pro-luklivnim slojem, v pni vrsti kmetijstvu, ki je glavni izvor booastva romunske zemlje, toda podpreti je treba tudi industrijo, ki je au>no po- trebna za obči napredek In utrditev domače produkcije. VUula hoče izpopolnili državno upravo. Zalo bo napravila kimec sistemu nagle//a zaktmo-davstva. V glavnem novi zakoni sploh niso pn. Irebni. treba je le stare uveljavili in va la način spraviti r lek upravni aparat v prestolnici in nn deželi. V drugem delu svojega proglasa izjavlja ministrski predsednik Dura. da bo vlada posvelila vso svojo pozornost izobrazbi. Potrebne so strokovne šole. Treba je tudi dvignili ugled romunskih vseučilišč. Čeprav je njena zunanja politika miroljubna, mora Romunija izpopolniti svojo ar mado. Vlada apelira na sodelovanje vseh državljanov in na disciplino vsakeca posameznika. Ro munskl narod ni nikdar vodil politike razdiralnega sovraštva in radi lega je tudi danes popolnoma odveč razredno sovraštvo, kakor tudi plemensko. V tem trenutku, ko je mednarodni položaj lako delikaten, mora Romunija postaviti proli nasilnemu in razdiralnemu nacionalizmu tvorni nacionalizem ler odbiti skrajnosti levice. i kakor skrajnosti desnice. V trenutku, ko se revi-1 zijonistif.no gibanje tako širi, mora Romunija pokazati solidarno«! vseh svojih sinu«. BMi^.rraMtsMCiMR^ vnetMfon v nt proračun za proračunsko ie$o 1934-35 Državni dohodki Skupna vsota rednih državnih dohodkov jc v proračunu 1934-35 oceuieua na 6.749,354.340 Din m pomeni* zroanjiame za 165.54 milj. Diu. Nasprotno pa računa novi proračun s povečanjem izrednih dohodkov (neposredni davki) za 00 milj. Din na 165 milj. Din. A/eposreefni davki Donos neposrednihh davkov v novem proračunu je ocenjen sledeče (vse v milijonih Din, v oklepajih cenitve sedaj veljavnega proraiuna): zcmljarina 456 (456), zgradarina 3U0.0 ( 270.0), pri-dobnina 320.0 (200.0), rentnina 60 (60), družbeni davek 200 (120), uslu/.bcnski davek 255 1230), Nunski davek 2 (2), obresti 24 (22). V skupini splošnih neposrednih davkov je torej opaziti povečan.e za 257 milj. Din, kar pomeni, da na najmanj toliko f»to v te| skupini računa finančni minister pri ddvčui relormi, o kateri sedaj razpravlja skupščina. Nadalje so cenitve sledeče: davek na poslovat promet 490 1370), vojnica 8 (3). Pri davku na po&iovni promet »i torej obeta finančni minister poreč«nf dohodkov za 120 milj. Din v zvezi « pnedlagauo davčno reformo. Med izrednimi davki •o naiteti dolgovani davki z dokladami v znesku 85 (75| milj. Din ter izredni dopnnoe pri usluž-b*aske>m davku z 80 milj. Din. Trošarina, tahse, carina IXmo« troiarine j« ocenjen na 857.5 (867.5). tVmos taki ceni finančni minister na 799 |905), aadalje donos vozarinske takse na 220 |285| ter donos Šolnin na 36 (40) milj. Din, »kupno vs« tak«« 1045 (12301 milj. Din ter carine itd. 650 ( 780) mtl|. dinarjev. Državna podjetja Čisti donos monopolov ceni na 1550 (1606.7) milj Din. Presežek dohodkov j« ocenjen tako-le: Prosvetno ministrstvo: državna tiskarna v Belgradu 9.04 (11.17), državna tiskarna v Sarajevu 1.23 (0.73). Finančno ministrstvo: posestvi Belje in Topo-lovac 11.24 (11.72), tovarna sladkorja na Oukarici 10.72 (5.03). Prometno ministrstvo: žcleznlce 29.84 f 170.2), rečna plovba 2.29 (7.25), pošta, brzoav in tele-! fon 153.1 (152.6), Poštna hranilnica 59.19 (54.72) Trgovinsko ministrstvo: Drž. hip. banka 35.02 I (37.745). Ministrstvo za gozdove in rudnike: gozdovi | 27.34 (21.47). rudniki 46.87 (62.63). Rnzni dohodki V to skupino spadalo razni majhni dohodki posameznih ministrstev. Ti so proračunani na 143.45 (159.9) milj. Din. Vlažno hladno! Radi varnosti si v-tak večer krepko nadr-gnite obraz in roke z Nivea — creme. To zadostuje. Vaša koža bo postala odporna in nežna. Veter in slabo vreme ji ne moreta več škodovati I Vi dobite zopet mladi,stno-zdrav. svež izgled, ki ga imnmovsi tako radii Nivea je poceni I Do/.a: Din 350. 0'—, h —, in 25 — 98! HM SUm. (KRTA(:ICE) »se vrste električnih strojev iu apnralov dubuvlja domača tvrdka IVAN PASPAISIN0VS ZAUKKB 1. PKETINAC 60 IYgoi'ina in industrija Tudi pri tem ministrstvu so se izvršile tehnične spremembe v načinu proračuna, ker so bile nekatere postavke prenešene iz poglavja banske uprave na ministrstvo in narobe Državna hipotekama banka izkazuje povečanje izdatkov (predvsem osebnih) za 2.2 milij. Din. Gozdovj in rudniki Izdatki so se zmanjšali za 1.34 milij. Din. Državni rudniki izkazujejo zmanjšanje dohodkov od 200.2 na 20(1.0 milij. Din, istočasno pu tudi zmanjšanje izdatkov od 233.6 na 219. 7 milij. Din. Predvsem so se zmanjšali materijalni izdatki rudnikov ter je bila ukinjena postavka 2 milij. Din za iskanje nafte na Majevici in v Kaknju. Nadalje so se zmanjšali tudi izdatki za zgradbe ter daljnovode. Izdulki zu gozdove so so zmanjšali od 68.15 na 66.81 milij. Din, dohodki pa so se povečali od 89.6 na 94.15 milij. Din. Povišanje dohodkov je pripisovati predvsem višjim dohodkom za prodani les na področju ravnateljstva gozdov v Banjaluki. Odpadla Pregled državnih izdatkov Vrhovna državna uprava Tu Min spadajo izdatki za krono, ki »o ostali ••spremen,eui (52.05), za narodno predstavništvo •o se zmanjšali izdatki od 48 86 na 47.81 (deloma radi nižjih materialnih izdatkov, deloma zaradi nižjih izdatkov za uslužbence skupščine), za pred-»edništvo ministrske fa sveta i(izdatki zmanjšani od 32.33 na 31.6 mili. Din), za državni svet 3.9 mili. Din, za civilno hišo Nj. Vel kralja 282, za glavno kontrolo lt milj. Din, za pisarno kraljevskih odlikovani 0.61 milj. Din. Po'tojnine, invalidske podpore Izdatki za pokojnine so »e povečali od 813.74 na 991.25 milj. Din. Nadalje se je povečala vsota z--j redno invalidnino ter dodatke od 95 na 102.5 milj. Din. Dfžcvni dolgovi Državni dolgovi izkazujejo največje znižanje izdatkov. To znizanje izdatkov pa ie ueloma pripisovati sporazumu s privatnimi upniki, uaivečji prihranki pa so bili doseženi v 7 'A % bonih za odkup orientalskih železnic ter pri 5% posojilu francoske vlade iz 1. 1924. V tekočem proračunu a.o zna šali ti izdalki 196.3 milj. Dui, v sedanjem pa samo 18 milj. D'n. Pravosodje Izdatki pravosodnega ministrstva so se zmanjšali od 385.5 na 357.2 Ailj. Din. Izdalki za ministrstvo, upravno sodišče, kasacijo, okrajna šeri-jatska sodišča, za organizacijo zemljiških knjig v Srbiji, veliko sodišče v Podgorici itd. so ostali v glavnem nespremenjeni. Večje spremembe so le te-le: znižanje (predvsem materialnih izdatkov) pri apelacijskih sodiščih, pri okrožnih in okrajnih sodiščih ter pri rirnsko-katoliški verski upravi. Pri slednicin poglavju je vnesena vsota 100.000 Din kot pomoč djakovski škofiji za obnovo poškodovane katdrale. Skupno znašajo izdatki za rimsko-katoliško ter grško-katoliško versko upravo 26.626 milj. Din, dočim znašajo v tekočem proračunu 27.696 mili. Din. Prosveta Izdatki prosvetnega ministrstva mi se povečali za 7.4 milj. Din. Po-ame/.ni razdelki kaže o to-le sliko: Ministrstvo 30.43 (32.94), akademije znanosti 1.68 (1 70), univerze 67.26 171.17), biblioteke 1.2 (1.17), arhivi 0.78 (0.81, muzeji 50.2 (501) milj. Din, specielni in znanstveni zavodi 1.88 12.13), srednje šole v vsej državi 109.25 (11.8), učiteljišča 19.97 (20.86), meščanske iole 28 54 (prei meSčanske šole niuo bile izkazane posebič), pravoslavna bogoslovja 7.6 (7.6|, katoliška bogoslovja 5 94 (5.951, šerijaiske šole 1.72 (1.78), medresa 1.6 (1.68!, osnovno šolstvo 503.54 (514.46), višje pedagoške šole 0 28 (0.29), umetniški zavodi 3.4 (3.34). NARODNA GLEDALIŠČA Izdatki narodnih gledališč ter dotacije so ostali nespremenjeni (Belgrad 6.16, Zagreb 4.24 in Ljubljana 3.02). Zunanje ministrstvo Izdatki zunanjegn ministrstva so ne zmanjšali samo za četrt milijona Din. Edina večja razlika je jxivečanje ažija za izredne izdatke in za zaupne cilje pri ministrstvu, dočim so se zmanjšali osebni izdatki za zastopništva v inozemstvu. Notranje zadeve Izdatki tega ministrstva so se zmanjšali za 7.03 milij. Din. Predvsem so se znižali osebni izdalki pri orožništvu za 6.8 milij. Din. Nova pa je postavka pri tem ministrstvu v znesku 1 milij. Din: osebni izdatki za varnostno službo na železnicah. V ostalem pri tem ministrstvu ni znatnejših spre tnemb. Finančno ministrstvo Izdatki finančnega ministrstva so zmanjšani od 303.21 na 296.75 milij Din, in sicer pri ministrstvu za 2.63, pri finančnih ravnateljstvih pa za 3.6 milij. Din. V ministrstvu so se povečali osebni lidatki. tmanjšall pn materijalni izdatki. Uprava državnih monopolov izkazuje povečanje osebnih izdatkov za 1.74 milij. Din, nasprotno pa •o se zmanjšali materijalni izdatki za monopol to- baka ra 23.5, za monopol soli za 1.9 milij. Din, povečali pa so se materijalni izdatki za monopol eigaretnega papirja za 1.05 milij. Din. Dohodki monopolske uprave so precenjeni sledeče: tobak 1412.54 (1933 34: 1477), sol 217 (215.6), petrolej 126.25 (120.3), vžigalice 99 (100), cigaretni papir 71.6 (94.5), razni dohodki 30 (28.4), skupno 1956.4 (2035.8). Vojska in mornarica Izdatki tega ministrstva so znižani od 2000.3 na 1943.3 milij. Din. Pri vojski so se povečali osebni izdatki (za 2.1 milij. Din), specialni dodatki itd., nadalje so znižani izdatki zn službena potovanja od 7.9 mi 687 milij. Din, znižane so postavke zn vzdr ževanje rezervnih narednikov-dijakov, nadalje izdatki za provijantske potrebe zn 16.8 milij. 'Din, za oblačilne potrebe za 4 milij. Din ter zn garnizijske potrebe za 2 milij. Din, zn inženjersko tehnične slrri-ške za 5 milij. Din, nove pa so postavke za sanitetne potrebe ter veterinarske stroške namesto odgovarjajočih izdatkov v drugih postavkah. Izdatki za mornarico so se zmanjšali za 5.3 milij. Din, v glavnem zaradi nižjih mnterijalnih izdatkov. Ravno lako so so znižali izdatki za obmejne čete za 2 milij. Din. pa je postavka: dohodki gozdne železnice Usora— Priibinič za 1.5 inilij. Din. Socialno poliiiiia Izdatki ministrstva za socialno politiko ta narodno zdravje so se zmanjšali od 152.3 na 148.08 milij. Din. Med posameznimi ustunovami so znašali izdatki: državna protezna delavnica v Ljubljani 0.55 (0.59), dotacija 0.45 (0.48), šola za sestre pomočnice v Ljubljani (0.27 (0.3), dotacija 0.18 (0.22), muzej Higienskega zavoda v Ljubljani 0.06 (0.05), dotacija 0.035 (0.02), Topolščica 4.57 (3.57), splošna državna bolnišnica v Ljubljani 9.75 (10.16), dotacija 3.4 (3.33), bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani 1.31 (1.76), dotacija 0.26 (0.55), bolnišnica za duševne bolezni na Studencu 6.28 (0.49), dotacija 5.86 (5.85), Novo Celje 3.39 (3.43), dotacija 3.21 (3.18), bahiška šola v Ljubljani 0.154 (0.159), dotacija (ista). Telesna vzgoja Tu so se predvsem povečali izdatki za organizacijo telesne vzgoje (šola za telovadne učitelje, propaganda, vežbališča, stroški za izvedbo celokupne organizacije obvezne telesne vzgoje), znižana pa je postavka za podpore pri zgradbi domov od 1.75 na 0.8 milij. Din, nadalje pomoč Sokolski zvezi od 8 ns 6 milij. Din. Povečane so jiodpore raznim športnim zvezam ter društvom, ki spadajo v področje ministrstva. Iz finančnega zakona I as i* o r ^ n s m o Ic zahteva Izvrstne smuške drese, huda /.i in h pa tople sukn;e Vse to dobite na.ccneje pri Drago Scl»wab, Mci.1 mil i. Din. čemur odgovarja znižanje dohodkov (tu prihaja v pošlev predvsem zmanjšanje dohodkov državne razredne loterija). Prvi oddelek finančnega zakona, ki vsebuje splošna določila, ne vsebuje nobenih izprememb v primeri s sedaj veljavnim finančnim zakonom. Iz-premenjena so le določila o plačilu vozarinske takse. Poob asfilfj za poseme zna ministrstva Po pooblastilu v finančnem zakonu lahko izplača finančni minister iz presežkov po vseh partijah tele vsote: po zahlevi ministra notranjih zadev skopljanski občini 1.5 milij. Din za podporo pri dovršitvi zgradbe upiave (volicije, po zahlevi trg. ministra 0.7 milij. Din za zgradbo hladilnice v jug. svobodni coni v Solunu, na zahtevo pravosodnega ministra 5 milij. za izvedbo zakona o sodnem postopku, zakona o ureditvi rednih sodišč itd. (osebni iii materialni izdatki), na zahtevo prom. ministra 3 milij. za projekt in predhodna dela za nov donavski most (zveza z Romunijo), ter za trasiranie in izdelavo načrtov proge do tega mostu, ter 3 milij. za nadaljevanje del pri tunelu Saranovo. Vsa ta izplačila se bouo izvršila iz obratnega kapitala Glavne državne blaga|ne. Nov člen 17., ki sc glasi: Kot izredni dopri-, nos za to proračunsko leto bedo plačali vsi obvez-! niki uslužbenskega davka \% od onih bruto-dohnd-' kov, ki so podvrženi temu davku. Izvzeti pa so: i hišna služinčad, nekvalificirani delavci in diievni-sandrova r.. • orožniki, graničarji, podčastniki in upoko- jenci. katerim so pokojnine regulirane po odredbah zakonov, ki so veljali pred uveljavljcnjem uradniškega zakona iz lela 1923, prcmeine/ra osebia iz leta 1923. in zakona o ustrojstvu vojske iz 1. 1923. Pooblastila za ministrstva: pravde, prosvete in zunanjih zadev so neizpremenjena, deloma pa celo zmanjšana, ker so bili nekateri členi črtani. Mini-| strslvo notranjih zadev sploh nima nobenih do- ] ločil v finančnem zakonu. Pri pooblastilu vojnemu ministrstvu se zmanjša izdatek za jahalne oprave od 10 na 5 milij. Diiu, poveča pa kredit za Obiličev in vojnotehnični zavod od 10 na 15 milij. Din. Ni pa podaljšana določba o sprejemanju prošenj dobrovoljcev. Vsa dosedanja pooblastila pri prometnem ministrstvu odpadejo in vsebuje novi finančni zakon samo določbo, da sme minister za promet od poštnih dohodkov izplačali 4.84 milij Din, kar je zaostanek vsote Upravi državnih monojiolov za račun drž. tovarne telef. in telegr. aparatov v Varšavi. Pri kmetijskem ministrstvu je novo določilo, da se vsi posli, izvirajoči iz zakona o občinskih »koše-vibt, ki spadajo pod ministrstvo, prenesejo v kom-petenco banskih uprav. Trgovinsko ministrstvo ima sedaj samo eno pooblastilo, da so sme veljavnost odredbe člena 200. obrtnega zakona odložiti za leto dni. (Ta člen namreč določa, da mora država račune javnih nabav izplačati takoj po izvršbi, odnosno prevzemu. Če pa ne plača v 3 mesecih, mora plačati zakonite zamudne obresti, za neupravičeno odlaganje izplačila odgovarja krivec materijalno in disciplinarno. — Op. uredn.) Ministrstvo zu socialno politiko. Tu je ukinjena podpora socialnemu zavarovanju po čl. 136. zakona o zavarovanju delavcev. Splošno do'oriia Denarne kazni, ki jih odreja finančni minister po zakonu o kazenskih sankcijah za kršitev predpisov, so prepuščene glede višine svobodni oceni finančnega ministra. Nadalje je odobren pristojbinski pravilnik su-šaške občine. Skupno vsebuje predlog novega finančnega zakona samo 50 členov, kar pomeni v primeri s seda njim finančnim zakonom zmanjšanje, saj ima sedanji zakon 86 Členov. v Zagrebu Zagreb, 16. dec. Povorka. ki se ie bila zbrn-I« na trgu okoli gledališča, je štela, mirno se lahko reče, večji del zagrebškega prebhaistva. Tam so se zbrali zastopniki 700 društev, ki niso vsi našii prostora ua trgu in so se morali namestiti po stranskih ulicah. Bakljada je potekla izredno lepo. Udeležilo se je je ogromno število meščanstva in je sprevod trajal eno uro. Zbrane množice so [k> vsej poti navdušeno vzklikale Nj. Vel. kralju. Ko so prve vrste prišle do trga Stjcpana Radič«, sta .se pripeljala z avtom Nj. Vel. kralj in kraljica, ki so ju množice frenetično pozdravljale. Zbrani pevci so zapeli pesem »buči, buči morje adrijnnsko«, ki jo je dirigiral dirigent Cotovac. Navdušenje je prikiprlo do vrhunca. Ta to ni bilo dovolj, «o odnesli iz kleti še približno 2 hI vina. Šport. Ptujski športni klub Drava sklicujc za 17. t. m. ob 10 sestanek smučarjev v gostilni Zu|Kiuči(. Športni učitelj g. šput U> začetnikom na teremu pokazal in (todučevnl v določenem času osnove iz smuča rstva. Smrtna kosa. V Dornavi je umrl vžitkai Franc Toplak v visoki starosti let. Frizerski salon za dame sem olvaril, ler »t t prvovrstno postrežbo priporočam. Gjurasek Julf. nakupu radio aparata za Božič ii oglejte zalogo raznih svetovnih tvrdk pr .RADIO", Vseh svetnikov ulica št. 9 Naši kraljeviči Louis Adamiča ,Smrl na Kramskem' Tok morate plačati, 0 proslavi izseljenske nedelje naših rojakov v Merlebachu, Francija, poroča ondotni dnevnik »Courrier de la Merle« takole: Dne 3. decembra je proslavila tukajšnja jugoslovanska naselbina svojo izseljensko nedeljo. V ta namen so priredili v P. Kraemerjevi dvorani popoldne proslavo, ki je prav lepo uspela. Vkljub pasjemu mrazu in nič manjšemu pomanjkanju so se udeležile slovenske družinice v obilnem številu in je bila dvorana prenapolnjena. Ganljivemu nagovoru simpatičnega in tukaj vsesplošno priljubljenega gospoda abbč Skebeta so sledile razne do- ud desne na levo: Prestolonaslednik Peter, kraljeviča Tomislav in Andrej ter princ Nikola, sin kneza Pavla in kneginje Olge. Izseljenska nedeljja v Franciji mogli skrili na svojih obrazih svojega obnovljenega domotožja. — Tako piše tuj časopis o delovanju našega izseljenskega duhovnika g. Skebeta. Vkljub temu pa mu mečejo polena pod noge tisti, ki bi morali biti veseli, da se gospod toliko žrtvuje za svoje ljudi. Kaj bi rekli ti domačini, ko bi jim kdo na tej proslavi povedal, da so se našli tam ljudje, ki ga preganjajo in pode proč? Ljubezen lastnih rojakov in spoštovanje tujcev domačinov mu je gotovo v zadoščenje. Slavnostno razpoloženje vseh ori tej prireditvi V »Amerikanskem Slovencu« piše p. Hugo: Ko je naš tukajšnji roiak Louis Adamič s svojim »Dinamitom« stopil pred ameriško javnost ter zbudil občo pozornost in priznanje, smo bili mi, njegovi rojaki, ponosni nanj. N.egovo drugo večje delo, »Smeh v džungli«, nam je ta ponos še dvignilo. Tudi domovina, katere obisk mu je omogočila Gugenbergova nagrada za »Dinamit«, ga je s častjo sprejela, ker je proslavil svoje in njeno ime v širokem angleškem svetu. Pričakovala je ona in pričakovali smo mi, da ga bo ta obisk domovine, ki jo je v deških letih zapustil, oplodil za nova dela in potom njih seznanil angleško javnost z resničnim žiljem in bitjem našega naroda, o katerem ima še tako zmedene pojme A njegov članek »Smrt na Kranjskem«, ki ga jc priobčil v novem-berski številki »Harpers Magazine«, nas je v tem upanju temeljito razočaral in pokazal, da je bil naš ponos nan; preuranjen. V svoji rojstni vasi Blato je nagrabil blata, s katerim je svoj lastni narod pred tujci oblatil. Čujte nekaj najznačilnejših potez, s katerimi nas je v omenjenem članku angleški javnosti orisal. Ob smrti svojega strica Janeza, katere je bil i svojo angleško ženo priča, je šele spoznal, »da večina slovenskega, kot ludi ostalega priprostega jugoslovanskega ljudstva, bolj ali mani veruje v posmrtno življenje duše. Pa kako materialna je ta njih vera. Vsepovsod po Jugoslaviji,« piše dalje, »pri-prosto ljudstvo vence, da živi duša na drugem svetu zelo slično življenje onemu, ki ga je živela na tem svetu. Tam kadi, noslja, se usekuje, prekle obrezuje in denarja potrebuje « Sicer pravi, da jih je v Sloveniji še zelo malo, ki bi verovali, da duša po smrti kake hrane potrebuje, vendar ljudje ob smrti kakega dragega, zlasti pa za noč vernih duš, oblože mize z jedili, da se jih v slučaju potrebe lahko poslužijo. In še; »Krščanstvo jim je prineslo idejo o peklu, ki pa ni nikoli pognala globokih korenin. V bistvu so še vedno pogani. Večina njih je po mojem mnenju predobrodušna, da bi verovala v (peklenski) ogenj in žveplo.« Prosim vas, kako sodbo naj si na podlagi takih potez angleška javnost ustvari o našem narodu onstran oceana? Pač le to, da smo Slovenci in Jugoslovani sploh še daleč za deveto goro civilizacije in kulture Ko bi bil pisatelj ta svoj opia priobčil v kaki znanstveni reviji, na pr. v »Geo-graphical Magazine«, bi se znala lepega dne v naši domovini pojaviti kaka znanstvena ekspedi-cija, ki preiskuje verstvo in kulturo prvotnih narodov. Ne, takega glasnika našega verskega in aplolno kulturnega stanja ne moremo biti ponosni, ampak ga odklanjamo. Čc misli še nadalje pljuvati v svojo lastno skledo, ne bomo imeli prav nič proti temu, ako se prelevi v Adanisa in pusti naS narod pri miru, kot bo on njega. Po vsem soditi je on eden tistih sinov verne slovenske matere, ki ie j* vtopil v morje modernega ameriškega paganizma. Sam pravi, da je ob umirajočem in umrlem stricu Janezu prvič resno razmišljal o smrti. No, pa to je njegova osebna zadeva Proti čemur protestiramo je to, ker je svoj narod sl.ozi lastna motna očala opa/oval in svetu predstavil. Ne tajimo, dn je med našim narodom, zlasti še med Srbi, marsikak praznoverski običaj. In nič bi ne imeli proti temu, če bi jih mimogrede omenil in opisal. Samo, da ne bi prezrl bogatega, pristnega verskega kapitala, ki je posebno v našem narodu še naložen in ki našim ljudem smrtno temo tako lepo ožarja z jutranjo zarjo novega, lepšega življenja ter ostalim dragim osla;a grenke solze ločitve z upanjem zopetnega svidenja. Vernost |e vendar naša najlepša svetovno znana dika in odlika. Ko bi bil Mr. Adamich pravi ameriški gentle-man ter se hotel svojemu narodu oddolžiti za izkazano mu čast, naj bi bil vsaj to poudaril v njegov kredit, kar je že toliko tujcev storilo, kakršnegakoli osebnega prepričanja so že bili. A kai ^očete pričakovati od človeka, ki se iz svo,e džungle celemu svetu cinično smeje. Zadnja pol I. Repšeta 20,000.000 glejte. da dobite več svetlobe. Žarnica spreminja energijo: jemlje tok kot surovo in daje svetlobo kod čisto energijo Mala poraba toka in velik svetlobni efekt, to je ekonomična žarnica Kupujte torej v vašem lastnem interesu ekonomično žarnico movinske pesmi. Posebno ljubki so bili večglasni pevski nastopi otrok v njih materinskem jeziku, ki jasno pričajo o spretnosti in požrtvovalnosti, s katerima se abbč Skebe žrtvuje za ivoje rojake. Ako dodamo temu še njegove zasluge za svoje rojake delavce in njih družine na j»olju karitativnega dela, lahko razumemo, zakaj se Slovenci okrog tega mladega duhovnika zbirajo ■ toliko odkrito naklonjenostjo in tudi z nekoliko ponosnim občudovanjem. Pevskemu delu so iledile razne gledališke predstave, čuvstvene, primerne dnevu, deloma tudi vesele. Kakor se je pa pri izvajanjih teh toik lahko opazila njih polnost umetniškega čuta in njih domovinske ljubezni, tako smo pa tudi pri posameznih igralcih, samih preprostih delavcih, lahko občudovali tako izredne naravne zmožnosti, kakršnih tu pri na« nismo vajeni. Župnik Thiebaut, kakor tudi tajnik ravnateljstva rudokopne družbe sta častitala g. Skebelu, duii cele j»riredilve, k tako sijajnemu uspehu. Prvi je imel ludi kratek nagovor, v katerem je izrazil svojo gorko naklonjenost slovenskim bratom, jih navduleval k medsebojni »logi in pozival k ožjemu sodelovanju z njegovimi verniki domačini. Ko »o Slovenci po Jesturncm skupnem bivanju zapuščali svojo proslavo izseljenske nedelje, niso vkljub slavnostnemu razpoloženju Sem in ija po Zagrebu Zagreb, 15. decembra. Koncertorv m komedij, tega je brez konca r tako velikem mestu. Rekel bi: za »domač praznik« so. Enkrat pri enem, drugič pri drugem »sosedu« _ da je večkrat lepo. Pa se ne zanimamo res ne za vse te koncerte in drugo. Vreden pozornosti pa je bil koncert »tete Nikolaje«, ker je pozornosti vredna tudi »teta Nikolaja«. Pa kaj mi to kvasi o neki »teti Nikolaji«? Kaj nam mar takih »tetk«, ki jih je ves svet poln, tako bi si kdo mislil. To je že res, da je »tetk« cel svet poln — a »teta Nikolaja« je samo enal Le vprašaj sirotno, zgubljeno zagrebško otročad, kdo mu kupi obleko in obuvalo in knjižico — pa kmalu zveš, kdo je ta »teta Nikolaja«, katero ves Zagreb pozna, ki je bogata pred Bogom, pred ljudmi pa revna, Ker vse, vse razda siromakom, ki je sanirala gotovo že dvesto divjih zakonov, ki vsak prvi petek napolni celo cerkev s svojo »družinico«, katero pripelje k sv. obhajdu. To je »teta Nikolaja«. Po službi poštna uradnica, po rodu Slovenka iz Škofje Loke, po delu pa pravi apostol zagrebškega mesta. Pozna jo vse, listi, ki so pomoči potrebni, in oni, ki potrebnim pomagajo. Zato pa je imena vreden tudi koncert »tete Nikolaje«, ki se je vršil 12. decembra ob 20 r cerkvi sv. Katarine. Program je bil lep in tudi lepo izvajan, toda prav do izraza lepota izbranih točk ni mogla priti, ker ie bilo v cerkvi preveč mrzlo, česar niso občutili samo poslušalci, ampak tudi predvajalci in godala Udeležba je bili dosti lepa in je tako »ljubezen dobro prestala preskušnjo mraza«. »Teta Nikolaja« pa niti zraven ni mogla, ker sirota leži v bolnišnici, otroci pa molijo in jokaio zanjo. Pa bo menda že kmalu spet na delu, da bo razdelila dobiček kon-certa. , . V četrtek zvečer ie bil na Šalati pn Storeku .Cip večer. »Danica« in njen bivši predhodnik lu> Koren iz Metlike • svaiinn oruaUlii so wWa- je posebno dvignilo, kar je g. Skebe v svojem nagovoru posebno poudaril: »S posebnim zadoščenjem — vsaj za me je to veliko zadoščenje — moram poudariti, da je današnja proslava združila ko>t brate vse, ki so naše krvi in jezika, brez razlike državljanstva: jugoslovanske Slovence, pri-l orske, koroške, brale Hrvate — vsi ima eno. Brez razlike druStcv ali prepričanja. Podj>orr»a društva: Barbara kakor Edinost, pevska društva, svetna in cerkvena — eno smol« MIRIM kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKITA -- mlečna čokolada. KAVITA — mlečna s kavtnim okusom. MASLITA — dezertna čokolada brez primesi. SADVIIA — sadje v čokoladi. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. vili Korenovo diplomo, ki je te dni dorrlil svoje študije iz živinozdravništva. Snega imamo že precej, pa ie vedno pada. Mraza pa že preveč. IGNACIJ NAROBE, TAPETN1K. GOSPOSVETSKA CESTA STEV 16 IPRI LEVU) Ubijalec sina oproščen V Sremski Mitrovici je bila te dni, pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem obravnava, ki je napravila globok vtis na vse poslušalce. Na obtožni klopi je sedel 48 let n i vinogradnik Blaž Dolkič iz Petrovaradina, ki je ubil dn 12. novembra svojega 19 letnega sina Ivana. O tem smo tedaj že poročali. Obtoženec se jc zagovarjal s silobranom ter je izčrpno opisal razmere v svoji družini, ki so do-vedle do tega žalostnega dogodka. Sam ima hišo in dva orala polja, toda življenje v njegovi hiši je bil pravi pekel. Ko je njegov sin dovršil ljudsko šolo, ga je hotel oče obdržati doma, toda sin je zahteval, da ga mora oče študirati dalje. Ubogi oč« se je vdal v to žrtev ter je poslal sina v trgovsko šolo v Osjek. Toda Ivan je v šoli padel ter se je vrnil domov Tu je počenjal ves čas razne zlobne neumnosti, pogosto grozil očetu s sekiro in nožem, nagovarjal mater, naj umori očeta ild. Na dan žalostnega dogodka je zahteval od očeta, naj mu da 2000 Din, ker se hoče poročiti. Oče pa ni hotel dati denarja, češ, da ga nima. sin pa je zahteval od očeta, naj proda hišo in polje. Oče seveda ni hotel na io pristati, nakar ga je sin napadel in g« pričel daviti. Med tepežein je Blaž zabodel svojega sina z nožem v vrat. Ivan je padel na tla, in ko je pritekla mati ter ga hotela obvezati, je Ivan vzdihml: »To ni nič. se bom že maščevali* Ivan pa za rano umrl. Sodišče je obtoženca oprostilo s zadovoljen tudi državni tožilec. Blaž liouk je bil takoj izpuščen na prosi ol V petek ob 4 j»opoldne je ' il iz bolnišnice pogreb (»okojnega tovarnarja pohištva g. Ignaca Repšeta. Pogreb je dokazal velik ugled in spoštovanje, ki ga je |>okojnik užival med ljubljanskim prebivalstvom. Saj ga je na zadnji poti spremilo izredno Število občinstva, mnogo industrijalcev, zlasti [>a obrtnikov. Pokojnik je umrl v starosti 50 let. Doma je bil iz Št. Janža na Dolenjskem, mizarske obrti pa «e je izučil v Ljubljani, kjer se je I. 1913 osamosvojil. Njegovo j>oecijnlnih lest vali za gasilce in sadjarje Blagemu pokojniku naj sveti večna luč, njegovi ffospej soprogi Leopoldi ni in drugim svojcem pa iskreno sožalje I »EDISON BELL" gramofoni tudi na obroke! KS radioaoarati, smuči! najceneje nabavile za božič pri Jos. Banjai LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20 ' Telefon 34-19 ADIO TELEFUNKGN DINAMIK 2, EVROPA IN SVETOVNI UGODNI POGOJI IN PLAČILNI OBROKI. )ugusl. SIEMENS d- d. RATKAR IEV 7 ZAOUISB in SUPER NAJBOLJŠI MODELI ZAHTEVAJTE PONUDBE. RADIO DOBKHLET ŠEt.ENBUltUOVA 7 L)UBl|A\A Liubleanske vesti s Požar v hiralnici sv* Jožefa Ljubljana, 16. decembra. Topovska ftreU t ljubljanskega gradu sta danes dopoldne ob 9.27 naznanila prebivalstvu, da gori v mestu. Takoj se je razvedelo po mestu, da gori hiralnica sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, in 6icer oddelek, kjer so nastanjeni duševno bolni hi-ralci. To poslopje je trinadstropno in je ločeno zgrajeno od drugih poslopij ler meji na Kotnikovo ulico. Goreti je začelo okrog devetih dopoldne na avtomobili le • težavo prihiteli na Vidovdan.sko cesto. Tam pa jih je čakala nova zapreka v obliki zamrznjenih tal. Treba je bilo najprej ugotoviti lego hidranta pod sneženo plastjo na cesti. Nato so zmrzel sneg šele mogli s krampom odkopati ter potem na hidrant priklopiti cevi. Poklicni gasilci so svojo motorko postavili na ustju Komenskega ulice, prostovoljni pa na TaboTU. Napeljali so troje cevi; dvoje skozi dvorišče in po stopnjicah v podstrešje, eno pa od zadaj s Kotnikove ulice po Ma-gyrus-lestvi zviška na gorečo streho. S priznanjem moramo ugotoviti, da so gasilci s svojim hitrim in požrtvovalnim delom rešili hiralnico večje, lahko rečemo milijonske škode. Če bi bili le nekaj minut pozneje pričeli gasiti, bi se bili vneli tudi gorljivi deli v spodn ih nadstropjih. Stropi v podsirešju so se že vneinali. V poslopju, ki se je vnelo, je skupaj okrog 240 ljudi. Večinoma so hiralci obojih spolov, sami umobolni. Med njimi je kakih 80 žensk ter 14 otrok. Razen bolnikov je v poslopju nastan eno tudi vse strežno osebje hiralnice. Bolniki so ločeni v zadnjem delu poslopja za težkimi železnimi vratmi, v sprednjem delu pa so kuhinje učdnice in podobni prostori. Zgoraj v podstrešju so spalnice za strežno osebje ter skladišča. Vsi ljudje v hiši so bili ob nastanku požara že pokoncu, le štiri strežajke. ki so bile imele nočno službo, so spale v podstrešni spalnici. Vendar so dekleta pravočasno poklicali ter jih spravili iz gorečega poslopja. Sicer pa je bila nevarnost za spodnje prostore odstranjena tisti hip, ko ®o gasilci z veliko muko napeljali cev po stopnjicah v podstrešje, kjer so se že vnemale lesene podstrešne stene. Kljub temu pa so v prvi zmedi in razburjenju ljudje hiteli nositi iz zgorn:ih Kaj bo rfoncif Drama: Ob 15: »Robinzon n« mm Izvem. Znižane cene. — Ob 20: »Kulturna prireditev v Črni mlaki.« Premijera. Izven. Opera ob 15: »Havajska roža.« Znižane cene. — Ob 20: »Prodana nevesta.« V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Izven. Znižane cene. Rokodelski dom ob 8 zvečer: Trije božični večeri. Vprizori »Poselska zveza«. Zvočni liino Št. Vid: Danes: ob 4, 6 in 8 film »Maroko«. Slike morskih krasot. Zvočni kino Polje: ob 4 in pol 8 Najmuzikal-»ejši film sezone: »Dve srci v % taktu*. Kino Kodeljevo: Ob 3: »Minuto pred dvanajsto« (Tom Mix), ob 5, 7 in 0: »Pozdravi Veronika« (Fr. Gaal). KAJ BO JUTRI? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Pozdravi Veronika« in Tom Mix. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; jutri: mr. Trnkoczy ded., Me6tni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. KrziizrstttB KEI9K Ljubljana, Židovska ni. 3 VELIKA IZBERA VSAKOVRSTNEGA KRZNA PO NAJNIŽJIH CENAH © Ljubitelji lepega in pobožnega cerkvenega petja prirede v ponedeljek 18. decembra točno ob 20 v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert. Na sporedu so najlepše stare slovenske cerkvene pesmi in orgelske skladbe. Sodelujejo; operni pevci gdčna Milena Verbičeva, g Marjan Rus in g, Sve-tozar Banovec, mešani zbor pod vodstvom g. Fr. Marolta; orgle igra g. prof P. Rančigaj. Vstopnice po 8, 6 in 3 Din so v predprodaii v Unionski (na Miklošičevi) in Šoukalovi trafiki (pred stolnico). 0 Elizabetna konferenca pri Sv. Petru vabi vse blage dobrotnike k obdaritvi revnih otrok v nedeljo ob treh popoldne v bivši šentpeterski prosveti. — Predsednica. 0 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v torek, dne 10. decembra ob 20 v" lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-11 debalni večer o predlogih kluba inženjerjev in arhileklov — pripravnikov za uvedbo javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo. © Predavanje o sodobni hrvaški likovni umetnosti bo v torek 19. decembra ob 18.30 v dvorani miner, instituta na univerzi. Predaval bo prot. j akad. slikar g. Ljuba Babic iz Zagreba. podstrešju. Pravega vzroka požara nihče ne ve. Sodijo pa, da se je najbrž ob dimniku vnela suha lesena stena, ki ie ognju na mah dala primernega netiva. V podstrešju je bilo nakopičene večii kup čebule ter številni zaboji z bolnškimi oblekami. • Streha poslopja je vsa lesena in krita s škalcami. Ogenj je zato hipoma ob>l vso streho. Ko so spodaj na dvorišču opazili prvi majhen plamenček, ki je siknil skozi topeči se sneg na strehi, so brž telefonirali po gasilce. Že čez par minut pa je bila vsa streha v ognju. Ogromna plast črnega dima se je dvigala proti nebu. Iz Mestnega doma so ob četrt na deset odhiteli poklicni gasilci. Istočasno so se odpeljali proti pogorišču tudi prostovoljni gasilci, kasneje so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Šiške. Gasilci pa so imeli pri tem požaru izredno smolo. Že na cestah so se pojavile prve težave, ker z motornimi brizgalnami ter s težko Magyrue-lestvo niso mogli hitro priti dalje. Ceste so bile zatrpane z vozniki in snegom, zato so gasilci z sem domač izdelek m povsod dobro Mpeljcm. Gospodinje in perice, ki ga uporabljajo, ga ne moreto prehvahti. Poskusite ga tudi Vi, vsak trgovec lam ž njim postreže prostorov zlasti perilo m zaboje z oblekami. Tudi hiralce so sestre že pričele spravljati nižje v spod-n]a nadstropja. Zaradi velike množine vode, ki so jo gasilci iz treh cevi brizgali v podstrešju, so kmalu popustili stropi in voda je pričela sprva kapljati, potem pa ponekod kar teči v nižja poslopja. Voda je napravila tako zlasti na stropih, pa tudi na perilu in obleki veliko škodo. Na pomoč so iz bližnje vojašnice Vojvode Mišica prihiteli tudi vojaki. Pod vodstvom kapetana Vukosavljeviča je prišlo v hiralnico 80 vojakov I. planinskega polka. Gasilci so neumorno gasili skoraj dve uri. Na podstrešju so morali večino tramovja razsekati, vsak hip pa so morali vnovič brizgati, zakaj tlelo je neprestano. Škoda je velika, zlasti zato, ker je vse poslopje znotraj in deloma tudi zunaj premočeno. Ker bo voda zamrznila, je seveda za poslopje še večja nevarnost. Zavarovano je bilo poslopje pri Vzajemni zavarovalnici. pri trrdkl |. MAČEK na Aieksuudrovi cesti štev. 12 kupite najbulj ugudno moška in dečja oblačila Vo;aš&a zgfasifev Mestno načelstvo v Ljubljani (vojaški urad) fasziva k vojaški z&lasitvi sledečo obveziuue: 1. I »e o LjuOljunu prutvjne mladevice, ki so nojem leia 1914 iu pa oue, rojeue v letih 101 B, 1912, 1911, lulO, 1909, 1908 in 1907, ki doslej še »ploh mso bili vojaško pregledani, ali pa so bdi prugieduui Ul proglašeni za iutunno nesposobne, ž. Vse v Ljubljani bivajoče, pa v druye obtine »padajoče mladeniče, ki so rojeni v letih 1907 do 1914. 3. Vse obveznike operativne in rezervne vojske do 50. leta starosti, ki so postali iz kakršnegakoli vzjoka nesposobni za nadaljnje izvrševanje odkazuiie jim vojaške službe. 4. Vse mladeniče, ki eo rojeni leta li)l(i. Podrobnosti z^lasilve so razvidne z razglasov, ki so razširjeni po meslu, zve pa se zanje tudi v mesmem vojaškem urudu na Ambroži/vem trgu ilev 7/1. Kdor bi se pravočasno ne zglasiL, bi bil po voj. kaz. zakonu najstrožje kaznovan, kakor da se odleguje zakoniti voj. dolžnosti. Za pravilno tglasitev odgovarjajo tudi starši, sorodniki, varuhi, stanodajalci in službodajalci prizadetih obveznikov. Izredna prodala! Globoko pod lastno ceno smo znižali cene ostankov za damske in moške obleke. Ostanki svileni krep in Crepe de Chine od 50 Din naprej. Vse drugo zimsko blago po izredno znižanih cenah. Le pohitite, da ne zamudite izredne prilike pri nakupu božičnih in novoletnih daril. Se priporoča mnnufakturna in inodna trgovina »PRI 'AS 0NU« I. STROJANŠEK Ljubljana, Pred škofijo 21 (poleg magistrata). 0 V Ljubljani ostane nekaj dni tehnični stro- j kovnjak v fabrikaciji polnilnih peres in je brez- i plačno na razpolago za strokovne posvete in sicer v špecijalni trgovini A. P r e 1 o g , Marijin trg, vogal Woifove. osma isim. pmii ii Hsraai inmi 75 h. Zdravnik: Dr. Ki. Dergaae, šef-primarij v p. Živilski trg v snegu Na Vodnikovem trgu so se zdaj prodajalci utaborili med gore snega. Sicer pa je zaradi mraza na trgu mnogo manj prodajalcev kakor tudi kupcev. itazen tega so se zadnje dni nekatera živila občutno podražila. Na cene seveda vpliva siabši dovoz, pa tudi prazniki, ki so pred durmi. Tako so se zlasti podražili vsi mlečni izdelki. Surovo maslo prodajajo zdaj po 32 Din, še pred tednom pa je bilo po 28 Din kilogram. Topljeno maslo se ] o katerem se tc dni v Ljubljani povsod govori, stane velika škatljica le 12.-— Din. Vsa^a 10.Škatliica zadene nfgrad«?! Dobi se le v DROGERIJI HER^FS Miklošičeva cesta 30. Oglejte si izloibol je podražilo od 24 na 30 Din kilogram. Tudi mleko ie nekoliko dražje in se težje dobi. Edino razni siri so oslali pri starih cenah in jih prodajajo od 18 do 24 Din kg. Dal je so letos zelo draga orehova jedrca, kar pa ni čndno, ker lelos orehi skoraj nič niso obrodili. Predlanskim so bila jedrca po 38 Din, lani po 18 Din. letos pa jih prodajajo po 32 Din kg. Končno naj omenimo še naše zeljnrje, ki so zadnje dni podražili kislo zelje od 2.50 na 3 Din kg. Kisla repa pa je še zmerom po 2 Din kg. — Ostala živila so ohranila cene ali pa so .se celo znižala. Tako je n. pr. čebula zdaj po 1 Din, ko so jo še pred kratkim prodajali po 2 do 3 Din. Krompir je po 1 Din, zeljnale glave 1 do 1.50 Din. Kolerabe so po 1 Din, repe dobite tri za 1 Din. peleršilja celo pest za 1 Din. salatne glavice po 2 do 8 za 1 Din. Dalmaiinska knrfiiola ie po 6 Din, troriška po 7 Din kg. Na sadnem trtfn je malo blaga. večinoma sama jabolka po 7 Din kg. Slabša, nagnila ali obreznna jabolka prodajajo po 3 50 Din kilogram. Aidov med velia 10 Din. hniev med 17 Din. cvetlični med 18 Din kg. Na perutnin^om trmi je zaradi praznika preeei živahno, nnorodaj pa le raz.meroms malo Jnica so od 1.75 dn 2.25 Din par: piščanci 26 do 30 Din par, kokoši po 20 do 25 Din. 0 Umetniška razstava zagrebške »Trofice« In graflV-3 Pnjlajf« Skoczvls^fi je odprla dnevno od 10 do 17 v Jakopičevem paviljonu. Paviljon je kurje A. zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pr.nje in svetlo-likanje perila i/.gotovi sigurno do BOŽIČA tovarna r. © Služkinje! »Poselska zveza bo priredila tečaj za praktično šivanje. Vršil se bo ob večernih urah v »Služknskem domu«, v Križevniški ulici št. 2. Dekleta, ki imajo veselje do šivanja, naj se priglase v pisarni »Poselske zveze« na Miklošičevi cesti 22/1. Obenem obveščamo, da imamo tudi nemški tečaj, ki se že vrši ob večernih urah Če se še katera želi vpisati, se šc sprejme. _ Danes vse v »Rokodelski dom« na igro »Trije božični večeri«, katero vprizori »Poselska zveza«. Vsebjna igre je prav lepa. Na sporedu go lepe pesmi, ki jih 'poje zbor služkinj. Predprodaia vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in eno uro pred predstavo. Začetek bo točno ob 8 zvečer. K obilni udele.i.bi vljudno vabi odbor »Poselske Cenjeno občinstvo vljudno vabim dne 18., 19. in 20. decembra na poskusno huhanie kave Opozarjam na izredno lepe doze zn spravljanie Vt kg kave. — Krasno božično darilo! S spoštovanjem Motoli Bogomir, Ljubljana, Vodnikov trg 5 Odkrita beseda revmatično bolnim! Da Tog&l pri revmatizmu resnično pomaga, dokaziuje sledeče: »Ko bi mi bile Togal tablete ie poprej znane, koliko bolečin bi mi bilo prihranjenih pri mojem dolgoletnem revtnalizmu in koliko trpljenja bi bilo preprečenega! Zelo sem srečen, ker morem odkrito reči, da so Togal tablete res izborno deluječe zdravilo brez vsakih postranskih pojavov na želodcu ali srcu. Rad ga priporočam vsakomur. Še enkrat hvala! S Stoja-novič, služben i k uprave vodovoda O. 0. B. Belgrad. Kn. Mihailova ulica 8.« Togal tablete uspešno in hitro delujejo proti revmalizmu. protinu, išiasu, hripi, živčnim boleznim in prehladu. Več kol 6090 zdravnikov priporoča v službeno potrjenih ocenah uporabo Togala. Dobi se v vseh lekarnah. Odobr. Min. soc. pol. i. nar. zdr. S. Br. 18146 od 22. oktobra 1932. i—iiiiimi .....'»ii......nun 'j,mii«iiimii)ii——B— © Z grada. Na praznik, dne 8. decembra, nas je nepričakovano osebno obiskala odlična gospa iz u<'(edne ljubljanske družine ter osebno obdarovala 27 prav revnih otrok z gorko obleko in perilom. Koliko dobrega je storila s to svojo plemenito dobroto, morda niti ne sluti; zato smo ji pa mi stariši obdarovanih otrok toliko bolj hvaležni in se v svojem ter imenu malčkov prav iskreno zahvaljujemo. Bog plačaj! © Opozarjamo na razstavo P: Matfdič. 0 Oglejte si razstavo v nedeljo 17. t. m. pri tvrdki A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg. Ogledale in brušene šipo dobite naicene^e pri Mirko MiSkec Medvedova uiica 38 (šiška) Ljubljana VII. Tako Srna dobava. Cene brezkonkurenčne. O Ogenj v uršulinski šoli. Nekako ob pol 4 popoldne so bil poklicni gasilci poklicani v uršulinski samostan, kjer je gorelo. Sestre so namreč opazile, da se v osmem razredu vnanje šole močno kadi. Poklicale so dimnikarja, ki pa je svetoval, da morajo priti gasilci. Gasilci so razdrli tla ter našli tram, ki se je zaradi bližine s cevjo od dimnika vnel. Ogenj je bil hitro pogašen ter je bila s tem odslranjeiia precejšnja nevarnost. Škoda je kljub temu znatna. Ggleite si Ticarievo božično iz!ožbo v Šeienturg-vi ulici in v pasaži © V Ljubljani umrli od 8. decembra do 14. decembra 1933: Kolar Andrej, 32 let, |x>m premikač drž. žel., Vodovodna c. — jama. Založnik Janez, 6S let, kuriač drž. žel. v p., Hranilnična cesta 7, pritličje. Tomec Vladimir, 61 let, inšpektor drž. žel., Pod turnom 3. Resnik Terezija, 20 let, služkinja, Medvode. Kralj Gustav, zasebnik, 74 let, Zvonarska ul. 5-1. Škofic Ladislav, 29 let, mizarski pomočnik, Vidovdanska c. 9. Repše Ignacij, 50 let, tovarnar pohištva, Cimpermanova ul 3. Tančič Viktor, 66 let, Celovška c. 20 (inšpektor pivovarne »Union«). Seme Gregor, hiralec, 62 let. Vidovdanska c. 9. Dolenc Ciril, bančni ravn. v pok.. 48 let, Valjavčeva ul. 20. Doktorič Karolina, zasebnica, 52 let, Bohinjska Bistrica. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Brass Oton, uradnik drž. žel., Sfeffcinja vas 58. Dolničar Albina, roi. Steigman. 56 let, žena bivšega hotelirja, hotel »Tivoli«. Bukovec Marija, 1 leto, hči služkinje, Dravlje 39, obč. Zg. Šiška. Adamič Marija, roj. Mlakar, 26 let, žena delavca, Polena 2 pri Konjicah. Hribar Mirko, 5 mesecev, sin dninarice, Drtija 5 pri Kamniku. Vilhar Marija, roj. Gržina, 75 let. zasebnica, Tyrševa c. 31. © Uprava Združenja mesarjev in klobasičar-fev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v nedeljo in ponedeliek, dne 24. in 25. decembra t. 1., cel dan zaprle, zato bodo pa odprte v soboto, dne 23. decembra t. L, do 19. ure. Priporočamo vsem, naj si nabavijo pravočasno meso za zgorai navedena dneva. © Splošna Tekstilna d. d. se nahaja edinole na Mestnem trgu št. 17. Tam je te dni velika božična prodaja po globoko znižanih cenah. Pazite na naslov; Mestni trg 17. © Dunajsko pranje, svetlolikanje. Šimenc, Kolodvorska 8. Za damske iemper.ie pristna TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni irg i Kranj © Edina javna telefonska govorilnica v Ljub-1 tjnni, ki jc tudi avtomatična, je ona na glasni ! pošti. Toda čc hočeš telefonirati in dati pošti za-; služek enega dinarja, si v zadregi Ker namreč I daleč na okoli ni nobenega telefonskega imenika. ' Le če se ti posreči preprositi kakšnega poštnega I uradnika ali uradnico, da ti pove željcno telcfon-sko številko, poletu moreš šele govoriti — seveda, čc žc poprei ne veš številke Seveda velja iz-i govor, da bi mogel biti telefonski imenik v celici 1 vsak čas ukraden, toda na polo prepisanega in na steno prilepljenega, kakor ga imajo na pr. celice v unionskem hotelu, ne bi mogel nihče ukrasti. Tako pa marsikdo ne gre v ta avtomatični telefjn govoriti, ker ie pač težko po pol ure spraševali za telefonsko številko. Veliko internacionalno črnuško delo ROBERTA KUMPA SKI Itide v najkrajšem časn. 1'rednnročila sprejema Robert Kump, Univerza, Ljubljana K članku »Bogati Kranj, zgani sel«, ki smo g« priobčili 8. decembra, nam je poslalo mestno županstvo sledeče pojasnilo: »Glede ubožne preskrbe je bilo v pretekli zimi v Kranju zadosti preskrbljeno, kakor kažejo naslednji podatki. Za v Kranj pristojne reveže jc skrbela kranjska občina sama, ki stavi vsako leto zadostni znesek v svoj proračun. Za reveže, odnosno nezaposlene, ki niso v Kranj pristojni, pa se je skrbelo na sledeči način: Predvsem se je uvedla širokopotezna akcija s posebnim okrajnim odborom, ki je razdelila v denarju, oziroma v živilih blaga za skupno 12.840 Din. Razen lega je prejel lokalni odbor podpore od kr. banske uprave v Ljubljani v znesku 6000 Din in jo tudi razdelil. Končno je kr. banska uprava nakazala mestnemu županstvu potom okrajnega načelstva znesek 3000 Din za zaposlitev brezposelnih za i javna dela in posebej za razdelitev med nezapvo-, slene 1300 Din. Iz teh podatkov je razvidno, da je javna uprava v zadostni meri poskrbela v zimi 1932/33 za nezaposlene delavce in reveže. Razen lega so delovala v istem smislu sledeča društva: i Kolo jugoslovanskih sester, Vincencijeva družba. I Krajevni odbor Rdečega križa in še druga društva, med temi- zlasti Sokolsko društvo, kakor tudi pri-i vatniki. Tudi glede preskrbe revežev in nezaposlenih delavcev v tekoči rimi 1933/34 se bo pravočasno v vsakem oziru poskrbelo. Za reveže, ki so v Kranj pristojni, skrbi kranjska občina, za ostale pa mora občino, kakor tudi druge občine po naročilu ol;ra,nega načelstva sestaviti občinski pomožni odbor treh do šest oseb, ki imajo ugotoviti število potrebnih, zbirati darila in jih potem raz-delith in sicer prvič še pred božičnimi prazniki. Vsr gori našteta humanitarna društva pa enako že dal) i čssa zbirajo denar, da še do novega leta obdarijo vse najpotrebnejše. Sledniič se bodo izvršila potrebna javna deja po tozadevni uredbi, za kar pa nadrejene oblasti še niso izdale navodil. — Mestno županstvo v Kranju: Ciril Pire, župan.« Poizvedovanja Pozabil ali itj/ubil sem nokje dva siva zvezka večjega formata, vsebujoča predavanja (Veber) na univerzi. Najditelja prosim, da ju proti naaradi izroči takoj univerzitetnemu vratarju. Občni zbor Zgodovinskega društva NsiUidkriljiV v selektivnosti, fakosti in v Mariboru m-^mm^m^^ točnosti reprodukcije 3 +1 CEVNI REFLEX-SUPER Maribor, 16. dee. Ena najvažnejših slovenskih znanstvenih ustanov, mariborske Zgodovinsko društvo je nocoj polagalo račune o svojem delu v preteklem letu. Občni zbor se je vršil ob lepi članski udeležbi v dvorani študijske knjižnice. Vodil ga je zasluženi predsednik prelat dr. Franc Kovačič, ki je po uvodnem pozdravu podal obširen obris dela ter so nato spomnil umrlih članov. Zlasti s toplimi besedami se je spominjal velikega dobrotnika društva, pokojnega vladike dr. Karlina. Zelo izčrpno in pregledno poročilo društvenega življenja in znanstvenega dela je podal neumorni tajnik prof. Franjo Baš. Poročal je o internem delu, ki se je očitovalo v prirejanju zgodovinskih večerov, o raznih korakih in ukrepih za čuvanje zgodovinskih spomenikov, o organizaciji in deiu na publikacijah itd. Krono letošnjega znanstvenega dela predstavlja ptujska številka »Časopis za zgodovino in narodopisje«, ki je gotovo najvažnejša slovenska publikacija v letošnjem letu. Nadalje je omenil kot veliko pridobitev osamo- Številke so zanesljive, besede pa zvodljivel Analiza na podlagi številk neizpodbitno priča, da rogaška zdravilna slatina nadkri-ljuje po vsebini zdravilnih soli vse znane vrelce, tudi Karlove vare in Marianske lažne. Radi tega ima rogaška slatina tudi večjo zdravilno moč kakor pa druge mineralne vode. Skladišče rogaSke slatina v Ljubljani. Gospo svetska cesta 13 (kolizej). Koledar Nedelja, 17. decembra (3. adventna nedelja): Kraljev rojstni dan. Lazar, škof; Vivina, devica. Mlaj ob 3.53. Herschel napoveduje sneg in viharno vreme. Ponedeljek, 18. decembra: Gracijan, škof; Teo-Hm, mučenec. Novi grobovi -J- V Ljubljani je umrla gospa Antonija P u - g e 1 j roj. Krpan, trafikantinja. Pogreb bo dane« ob 4.15 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — Na Mestnem trgu it. 19 je umrla gospodična Matilda Seemann, zasebnica. Pogreb bo danes ob 'ih popoldne. — V petek je umrla gospodična Karo-flh i D o k t o r i č. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. -f- V Rožni dolini prt LJubljani je umrla gospa Roz&lija L en as i roj. Nahtigal, soproga preglednika finančne kontrole. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne na viško pokopališče. -(■ V Gornji Planini pri Rakeku je mirno v Go-•podu zaspal gospod Hijeronim Demšar, mesar, gostilničar in posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno •ožaljel Pozor! Halo! Pozor! Pridite danes ob 17. uri vsi odrasli in mali k tvrdki F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2 IJU3UANA Lingarjeva 4 Prijetno boste presenečeni 11 Pridite! Pridite! Pridite! Osebne vesti — Drž. strokovna komisija je podelila naslov »specijalista za otroške bolezni« gospodu dr. Luki Beziču, zdravniku zavoda za zašč. mater iu dece v Ljubljani. Ostale vesti — Družba sv. Mohorja sporoča, da so vse letošnje knjige pošle in ne more ustreči naknadnim naročilom. — Tečaj za duhovnike-voditelje fantovskih odsekov lavantinske K. A. 28. in 29. decembra 1933 v Mariboru. V četrtek, 28. decembra: Ob pol 10 v semeniški kapeli molitev k sv. Duhu in nato lita-nije in nagovor škofa dr. I. J. Tomažiča. Od 10 do 11: »Katoliški narodi in delo za mladino« (dr. Aleksič); od 11—12: »Fantovski odseki — cerkvena organizacija« (dr. Meško); od 14—15: »Prosveta v službi K. A.« (dr. Vatovec); od 15—16: »Vodstvo odseka — skrivnost uspeha« (prof. Prijatelj); od 16—17: »Vzgoja mladine k odpovedi, žrtvi, zmernosti« (Jerebič). — V pelek, 29. decembra: Od 9— 10: »Notranja verska poglobitev fantov« (A. Karo, špiritual); od 10—11: »Psihologija kmečkega fanta« (Dr. Jeraj); od 11—12: »Apostolat — zahteva časa« (Dr. Cukala); od 14—15: »Fantje in župnijska K. A.« (F. Kolenc); od 15—16: »Poslovanje fantovskih odsekov« (Geratič M.). Prijave za tečaj sprejema lavant. kn. šk. ordinarijat._ 5000 Din nagrade ta izsleditev morilca Marije Juvunčičeve razpisujeta brat in sestra. Terezija Horvat, Zg šiška 5B._ — Absolventje kmetijskih šol iz okolice Maribora se vabite, da se udeležite sestanka in posvetovanja radi ustanovitve podružnice Zveze abs. kmet. šol v Mariboru. Sestanek bo v petek, dne 22. dec. ob poldvch popoldne no Vin. in sadj. šoli v Mariboru. Pridite vsi, člani in nečlani! — Popravek. V »Slovencu« dne 15. t. m. se je med belgrajskimi vestmi vrinila pomota, da je g. svojitev banovinskega arhiva, ki se je obogatel med drugim s korespondenco Božidara Rajiča z Dunaja kot svojemu kaplanu Mešku. V blagajniškem poročilu je podal dr. Vrabl sliko težkega gmotnega položaja drušlva, ki tiči radi svojih velikopoteznih publikacij v dolgovih. Denarni promet je znašal 126.320 Din. Knjižničar Janko Glaser je poročal o društveni knjižnici, ki je izključno študijska. Preglednik dr. Janičč je podal pregledniško poročilo ter predlagal absolutorij. Nato je predlagal dr. Janko Kotnik izvolitev naslednjega odbora: predsednik prelat Franc Kovačič, odborniki: ravnatelj Janko Glaser, arhivar Franjo Baš, magister Franc Minarik, prof. dr. Anton Dolar, prof. dr. Strnšek Pavel. prof. Bogomir Stupan, prof. Jan Šedivy, ravnatelj dr. Josip Tominšek. sodni svetnik dr. Vladimir Travner, upravitelj kaznilnice dr. Niko Vrabl. Namestniki: bogosl. prof. dr. Vilko Močnik, Velko Novak in profesorica Silva Trdina. Pregledniki: prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič, Franjo Gures in sodni svetnik v p. dr. Josip Kronvogel. dr. Jože Bavdek imenovan za predsednika upravnega sodišča v Celju, dočim je pravilno, da je omenjeni imenovan za sodnika upravnega sodišča. — Gospodinjski kuharski tečaj, ki bo trajal tri mesece, se prične na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani 3. januarja 1934. Spr^c-majo se samo notranje učenke, ker je zunanjih že dovolj priglašenih. Priglasiti se ie do 26. decembra. Vpisnina za ves tečai 150 Din: mesečnina 650 Din. Prospekti se dobe na zavodu brezplačno. — Večerni kuharski tečaj se prične januarja. Priglasiti se je do 3. januarja. Tečaj bo trajal šest tednov po štirikrat na teden. Po želji se lahko priredi tudi popoldanski kuharski tečaj, enak večernemu, ako se priglasi dovolj udeleženk. Natančnejša pojasnila se dobe vsak dan v Krekovi gospodinjski šoli. Telefon 30-94. — Donava pri Belgradu zmrznila. Položaj na Donavi jc pri Belgradu vedno hujši. V noči na petek se je Donava pokrila z debelo ledeno odejo. Ves promet na parnikih je ukinjen, vlačilci pa so bili z največjo težavo spravljeni v prezimovališče. V posebni nevarnosti je bila v četrtek neka šibka mala ln-• , 7 VI , i,. „., z.a m0SK0 oeiavsivo so razmere iieugouu« se, vokalni kvartet. Na to proslavo sc v ]udno va- ^ ^ y nQvembru ,etos zaposlenih b.,0 zastopniki oblasti m organizacij, tekmovale m , . t 46g ve£ kol novem. . . In. r unc vn nrlrpriltpha . r . ..... . . in sodniki ter članstvo prireditelja Zbor lahkoatletsldh sodnikov JLAZ-c Ljubljana. (Službeno.) Vsi sodniki in reditelji se ponovno naprošajo, da danes sigurno sodelujejo pri teku zedinjenja ter se v to svrho zbero točno ob 10 pred Narodnim domom. Sodelovanje vseh zveznih sodnikov dolžnost. Zatorej danes ob 10 zbor vseh sodnikov in rediteljev. — Predsednik: Ivo Ker-mavner. O bolgarskih gorah Pod okriljem SPD je predaval g. dr. Brilej o bolgarskih gorah. Za lo predavanje je vladalo med ljubljanskimi alpinisti veliko zanimanje, kar dokazuje številna udeležba. Predavatelj, ki je v spremstvu dveh Slovencev prepotoval v minulem poletju bolgarske planine, je v izčrpnem in zanimivem predavanju podal svoje vtise. Planinstvo na Bolgarskem je močno razvito, kar dokazujeta dve močni planinski organizaciji, ki sta povsod po bolgarskih gorah, katerih vrhovi dosegajo do 2000 m, zgradili primerne postojanke. Predavanje je spremljalo 70 skioptičnih slik, s katerimi nam je predavatelj pokazal najzanimivejše bolgarske kraje in ilanin- . Podaljšati mladost <■ Mil HIHOVtC sc more le s pravilno nego svojega telesa. Ako Vam je do tega, da se tudi v poznih letih poi utite zdravi, dela/možni in samo-zavestni, ako Vam je do tega, da obranite neskaljeno veselje do življenja ludi v starosti, uživajte relno, toda brezpogojno sedaj no zimo dnevno po 1 skodelico Pianinka ča a pred zajtrkom. Plan nka-čaj čisti kri. sestavine njegovih zdravilnih planinskih zelišč pronik- nejo v vse telesno staničevje, odstranjuje nakopičene in zdravju škodljive usedline, urejuje prebavo in tako Pianinka-čaj pomlajuje ves notranji sistem Zahlevujte v apotekah samo pravi PLAN1NKA CAJ BAHOVEC v plombira nih zavitkih po Din 20-- in z napisom proizva alca APOTEKA Mr. HAHOVEG, L3IIBL3ANA K««, hr 1!M0 - aiVIl IM2 Mariborske vesli: 2553.642 Din za socialno skrbstvo Tečaj za smuške učitelje. Zimskosportna zveza priredi 14-dnevni tečaj za izvežbanje smuškili učile! je v. Ker v okrilju SPD predvideni tečaj za smuške nastavnike za letos odpade, pozivamo vse podružnice, da gledajo nalo, da bo vsaka podružnica razpolagala vsaj z. enim izpraša ni m smuškim učiteljem. V tečaj morejo le oni smučarji, ki že obvladajo osnovne like. Tečaj je brezplačen in prične 8. jan. t934 v Domu na Krvavcu. Celodnevna oskrba 3» Din (v skupnem ležišču) ozir. 35 Din (v sobah). Prijave je i>oslali čimpreje na pisarno SPD. palača Grafike, Ljubljana, ali pa direktno na gen. tajnika JZSZ .loso Gorcu, Ljubljana, Kreditna banka. Športni klub »Ilirija« priredi pričelkom prihodnjega tedna t. j. 18. dec. 1933 ob pol 15 smučarske tečaje za začetnike, odrasle in mladino pod Cekinovim gradom (nad drsališčem). Tečaji trajajo 6 dni t. j. od ponedeljka do sobote. Pri-javnina za prvi dve skupini po Din 10, za mladinsko skupino Din 5. Pismene prijave na: Športni klub »Ilirija«, kavarna Evropa, uslmcne v trgovinah Goreč, Predalič-Kolb in Alpina. Jugoslovanska akademska smučarska organizacija priredi večdnevni smučarski tečaj za začetnike. Pričelek tečaja bo v torek, dne 19. t. m. Zbirališče udeležencev tečaja pred vhodom na drsališče Ilirije ob 2 popoldne. Vodja tečaja bo tov. Frlan Marko. Pozivamo vse začetnice in začetnike, da sc tečaja udeleže! Zanimivo smučarsko predavanje. Smučarski klub Ljubljana priredi v sredo 20. t. m. ob 20 v veliki dvorani Uniona smučarsko predavanje s skioptičuimi slikami. Predava absolvent berlinske , . visoke šole za telesne vaje g. Drago Ulaga. Vstop- i yorku in Soiuou. bra lani. To je v zvezi z razvojem tekstilne industrije. Pač pa še nadalje padajo delavski zaslužki: meseca novembra je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda 1.796.375 Din, kar pomeni v primeri z novembrom lani zmanjšanje za 44.825 Din. Odstotek bolnikov je višji kot lani: znašal je 2.35% (+0.48). V novembru t. 1. je bilo zavarovanih pri osred. uradu za zavarovanje delavcev 549.461 delavcev, v oktobru 542.074, v novembru lani pa 544.306. To pomeni, da se je število delavcev povečalo v primeri ,s prejšnjim mesecem in lanskim istim mesecem. Ugodno znamenje jc posebno slednje, ker je oktober poleg aprila edini mesec letos, ko je bilo število zavarovancev višje kot v lanskem letu. Obrestna mera Z uredbo o zaščiti kmetov otl 23. novembra 1933 so določene obresti 6.02% za vse zaščitene kmetske dolgove, ki predstavljajo večino zadružnih posojil. Za ostala posojila pa priporočala podpisani zvezi kot centrali včlanjenih kreditnih zadrug glede na čl. L uredbe o maksimiranju obrestne mere od 22. novembra 1933 naj posojilnice z ozirom na težke gospodarske razmere vseh dolžnikov držijo od 1. januarja 1934 dalje tudi za nove in za ne-kmetske dolgove čim nižio mogočo obrestno mero, nikakor pa nc višjo ko 0.5'!,;. V Ljubljani dne 15. decembra 1933. Zadružna zveza v Ljubljani r. z. z o. z. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani r. z. z o. z. * Izplačevanje obresti ua stare vloge pri ljubljanski kreditni banki. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani objavlja? Upravni svel Ljubljanske kredit, banke v Ljubljani je na svoji seji dne 15. t. m. sklenil v sporazumu s komisarjem ministrstva trgovine in industrije v smislu člena 3, točke 2. uredbe o plačilnih rokih za vloge in druge dolgove ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maja 1932, da bo zavod izp'ačal s L januarjem 1934 vsem vlagateljem na knjižice in tekoče račune obresti za celo leto 1933. Nedvignjene obresti se prenesejo na nove, vedno razpoložljive, izven uredbe stoieče račune. Pri izplačilih odnosno prenosih se odbijejo vse akontacije, izplačane v smislu obiav od 20. marca. 27. junija in 12.' septembra tek. leta ter vsi v smislu člena 3. točke i uredbe predčasno na račun izplačil po točki 2 likvidirani iznosi. Temelj socialnemu skrbstvu mariborske mestne občine so ustvarile že prejšnje povojne občinske uprave. Že dolgo vrsto let žrtvuje incsto Maribor sorazmerno med vsemi jugoslovanskimi mesti za socialne namene največ in struktura mariborskega socialnega skrbstva je služila za zgled žc mnogim drugim mestom. Tudi v proračunu za leto 1934 tvori postavka za socialno skrbstvo razmeroma veliko vsoto 2,553.642 Din ter io za 115.590 Din višja od letošnje. Slednji povišek se očilujc pod raznimi naslovi. Največji izdatek izkazuje mestna oskrbnišnica: 530.175 Din. Predvidena jc v njej popolna oskrba za 150 oseb; dnevno se računa na vsako 7.50 Din, poleg tega dobi vsak oskrbovanec mesečno 30 Din na roko v gotovini za svoje potrebe. Sledi po višini izdatek za ubožne podpore, ki znašajo 421.569 Din; nato mestna Ljudska kuhi- nja z 295.870 Din (predvidena jc dnevna prehrana z opoldanskim izdatnim kosilom za 250 oseb). Poleg stalnih ubožnih podpor deli občina še podpore od časa do časa. Tako bo dobilo 476 oseb za božič po 75 Din za drva. Delijo se tudi mladinske podpore ter jc za nje predvidenih 159.120 Din. Za mestni Mladinski dom je določenih 246.188 Din v njem jc predvidenih v dnevnem zavetišču 100 prostih mest, v dečji postaji pa 30 mest. Za oskrbo dece v tujih vzgajališčih (Ponoviče, Rakovnik, Stična, Ljubljana itd.) je določenih 44.000 Din, za otroške počitniške kolonije 70.000 Din, subvencije za bo-žičnice 57.000 Din, podpore humanitarnim društvom 29.000 Din. Podpore brezposelnim znašajo 120.000 Din, pomoč brezstanovanjcem in podpore za plačanic stanarine 25 000 Din, zdravstveni in bolnišnični stroški 180.000 Din. So r?p Dne lo. decembra 1933. Denar Promet je znašal ta teden 2.018 mili. v primeri 1.948, 1.414. 1934 iti 2.429 milj. Diu "v prejšnjih tednih. Promet je bil v šilingih, Din, Curihu. Nevv- nice so v predprodaji pri J. Gorcu, Lojze Šmucu (Fototurist) in Predaliču. Na to zanimivo preda- i vanje se še povrnemo. Brezplačni tečaj za začetnike prireja Smuč. | klub Ljubljana od 18. t. m. dalje stalno. Zbirališče | vsakokrat ob 14 pri Čadu. Smučarski tečaj v hotelu Sv. Janez ob Iloh. jezeru priredi SPD od 25. dec. do 1. jan. in sicer j za začetnike in manj izvežbane smučarje. Snega je j nad t m, pola do planinskih koč so že pregažena. j Odlične terenske prilike v okolici, na razjiolago ; je tudi drsališče. Planinske koče na Planini Vogel (1050 m). Govnača (1400 m), planini na Kraju j (1500 m) ter koči pri Triglavskih jezerih odjirte. — Cene so zelo solidne: od 55—66 Din dnevno. | Udeleženci tečaja imajo popust. Informacije dajo | || in sprejema prijave SPD, Ljubljana, palača Gra- ~~ fike, tel. 2963 ter gospa Marica Jeraj, upraviteljica = hotela Sv. Janez ob Boh. jezeru. Tečaj vodi zvezni smuški učitelj J. Kveder. Kugyjeva skakalnica v Liscah pri Celju. Smučarski klub Celje sporoča: Kakor lansko leto je tudi letos dr. Jul. Kugyieva skakalnica v Liscah vsem klubom na razpolago za trening. Ker so vzdrževalni stroški skakalnice tudi pozimi visoki, mora vsak klub, kateri pošlje svoje člane na trening, doplačati k tem stroškom malo odškodnino. Klubi, kateri mislijo svoje člane skakače poslati na trening oziroma sami izvesti na skakalnici kakšno prireditev, naj se tozadevno obrnejo na naslov Smučarski klub Celje, g. Ervin Grač-ner, tvrdka Wogg. Radi osebne varnosti poedi-nega skakača mora staviti klub gotove predpise. Vsakemu neprijavljenemu skakaču bo klub prepovedal trening na skakalnici, Skijoring. Kolo jahačev in vozačev opozarja vse one, ki se zanimajo za ta šport, da ima proti odškodnini na razpolago konje z opremo za skijoring. Pojasnila in prijave v jahalnici na Bleivvei-sovi cesti. Vremensko poročilo JZSZ in SPD 16. decembra 1933, telefonično. Bled-jezero: —17", barometer pada, drobno mede, 20 cm snega na 40 cm podlage, smuka idealna. — Kranjska Gora, Rateče-Planica: —12°, barometer se dviga, snega 140 cm pršiča, sanka-lišče uporabno. Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Bistrica-Boh. jezero; —10°, mede, 130 cm snega, sneg pršič, smuka idealna. — Krvavec: —12", snega 60 cm pršiča na stari podlagi, sjnuka ugodna. — Mojstrana: nalahko sneži, sneg suh, novega 30 cm, smuka primerna, skakalnica uporabna, izgledi za izlete dobri. — Bloke: —8°, po malem sneži, 40 cm novega snega na 60 cm podlage, uka sneg suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo in izlete zelo dobri. — Št. Vid n. Cerknico: 14 decembra: —11°, 70 etn novega snega na podlagi 40 cm, sneg pršič, smuka idealna. — Sodražica: —10°, mirno, snega 100 cm na podlagi, sneg stih pršič, smuka dobra. — Šmarje-Sap: Snega na zmrznjeni [>odlagi 38 cm, sneg suh pršič, smuka ugodna. — Koice, 16. dec.: —12", na podlagi 60 cm pršiča. sneži, smuka idealna. Curih. Pariz 20.24'A, London 16.90, Newyork 330.—, Bruselj 71.8250, Milan 27.16, Madrid 42.20, Amsterdam 207.75, Berlin 123.32^, Dunaj 72.79— 58.—, Stockholm 87.15, Oslo 84.90, Kopenhagen 75.50, Praga 15.33, Varšava 58.—. Atene 2.95, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05. Cene Les so ostale nespremenjene. Tendenca ie osiala nespremenjeno mlačna, dočim pa so povpraševanja |x> tramih nekoliko popustila, istotako tudi po hrastovini, nasprotno jm se nespremenjeno živahno |Jovprašuje po suhi bukovini L II. III Za drva tu oglje m nobenega zanimanja kljub pozni sezoni in hudi zimi. □ Za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra je izda! mestni načelnik naslednji poziv: »Mestnemu prebivalstvu. Danes proslavimo rojstni dan Nj. Vel kralja Aleksandra. Da sc proslavi ta praznik dosto no. pozivam vse meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami.« — □ Smrt vzornega moža. Na Jelovcu je v četrtek umrl posestnik Lovrenc čiček. Ves čas od svoje preselitve iz Pivole pri Hočah na svoje ponosno posestvo na Jelovcu jc stalno deloval v občinskem odboru in bil nad 35 let cerkveni ključar v Kamnici ter je vselej in povsod zvesto zagovarjal in branil naše narodne pravice. Danes v nedeljo bodo njegovi številni prijatelji spremili njegove zemeljske ostanke pred drugo službo božjo v Kamnici na tamkajšnje domače pokopaLiščc. Za cerkev in narod zaslužnega moža ohranimo v hvaležnem spominu in molimo zanj. □ Sv. maša zadušnica. Narodno, glasbeno in pevsko društvo vDanica« vljudno vabi vse člane ili prijatelje društva k sv. maši zadušnici, ki se bo danes v nedeljo ob pol 12 opravila za blagopokoj-nega častnega člana inž. Albina Černeta v frančiškanski župni cerkvi. Med sv. mašo bo igrala godba Danice. □ Elektrifikacija mestnega avtobusnega prometa. O leni se je že nekajkrat razpravljalo, zaradi ponovne podražitve bencina pa postaja sedaj vprašanje zelo aktualno. Pri Mestnih podjetjih se vršijo točasno razprave o tem vprašanju, v sredo pa se je sestala posebna komisija strokovnjakov, ki je proučevala možnost in rentabilnost elektrifikacije. □ 10.000 bolnikov. Mariborska bolnišnica je dosegla včeraj poseben rekord: število letos sprejetih bolnikov je doseglo 10.000. V obstoju bolnišnice doslej še nedosežena številka. Lani je bilo v bolnišnici nekaj nad 9000 ljudi, leta 1919.' pa 3000 Q Božična potovanja se prod durmi! Pozor! Da se izognete velikemu navalu na kolodvorske blagajne. Vas opozarjamo, da si lahko preskrbite vozovnice že 1 dan pred potovanjem po originalnih cenah pri Zvezi za tujski promet, Putnik, Maribor, Aleksandrova cesla 35, tel. int. 21-22. □ Ljudje spijo —• hiša gori. Na Brdnjaku je pogorel posestnik Alojz Lesjak. Zgorela mu je hiša z vsem premoženjem, obleko in na podstrešju shranjenimi živili. Ljudje, ki jih je presenetil požar sredi polnoči v najtršem spanju, so si jedva rešili iz hišo golo življenje. Posrečilo se je po trudapol-nem delu ohranili ognja gospodarsko poslopje. Lastnik, ki ima 9 otrok, trpi 65.000 Din škode, zavarovan pa je bil le za 12.000 Din. □ Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem : tednu od 17. do 24. decembra t. 1. lekarna Maver i Pri Zamorcu« v Gosposki ulici. □ Brezposelnost grozi. Po mestu se širijo go-1 vorice, da so sklenili mariborski odvetniki izvršiti redukcijo svojih nastavljencev. Baje bi po tem sklepu izgubilo -10 odvetniških uradnikov in pisarniških nameščencev svojo službo. □ Revna žena s 6 otroci so priporoča usmiljenim srcem, da bi olajšala njenim malčkom tužno usodo vsaj za Božič. Darove sprejema naša uprava no Koroški 1. □ Dobava opreme zn oskrbnišnico. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za povečano oskrbnišnico takojšnjo dobavo naslednjih predmetov: 60 železnih postelj, 50 navadnih mehkih omar iz mehkega lesu, 60 navadnih stolov iz, trdega lesa. "Ponudbe noj se oddajo v zaprlih kuvertah do IS. t. m. ojioldne v socialno-poli-tičnein oddelku mostnega načelstva, Rotovžki trg 9. Cerkveni aesfnih Mladinski misijonski praznik za člane in članice, deležnike in deležnice >Dejanja sv. Detinsiva Jezusovega« je 28. decembra v uršttlimki cerkvi, ko se bomo spominjali Nedolžnih otrok. Ta dan bo ob 8 zjutraj sveta maša za žive deležnike in deležnice Sv. detinstva in tudi primerna prilika za prejem sv. obhajila. Lepo božično pelje bo spremljalo vso služibo božjo dopoldansko in popoldansko. Ob štirih popoldne (isti dan) so zbere zlasti mladina pa tudi drugi prijatelji misijonstva, v uršulinski cerkvi, da prejmejo izredni blagoslov (benedietio pueroruni el puellarum), ki se j>odeli samo ta dan v letu. Ob lej priliki je tudi kralek nagovor z ozirom na misijonsko pobožnost. Gg. katehetfe, starši in vzgojitelji bodo kot prijatelji misijonskega jiokrola opozorili mladino na to prireditev. Kongregacija zn učiteljice in kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefa v Ljubljani: vjc-deljo, dne 17. doc. ne bo skupnega sv. Ojplra-jJ: jila. V ponedeljek 18. dec. bo običajen sTroa." Zaprte duhovne vaje zn dekleta bodo v Lieh-tenhirnovem zavodu v Ljubljani od 26. do 30. decembra. Vodili jili bodo gg. misijonarji ev. Vin-cencija Pav. Začetek prvi dan ob 6 z,večer, sklep zadnji dan zjutraj. Vzdrževalnina 100 Din. Prijave na naslov: Lichlenturnov zavod, Ljubljana. Ambro-čev trg šl. S. Novo mesto Srečna družina jc lo ona. ki poseduje Philips-rndio. Dobi se I>o ugodnih plačilnih pogojih edino pri tovarn, zastopstvu M. WACHTER. urar, Novo mesto. Jesenice Za Božič krasne damske torbice, nogavice, rokavice, trikotažo, čevlje, klobuke — Vam nudi KOŠIR. — Tudi livar kamgarn obleke, poceni suknje, huibertusi, površniki, hlače i. t. <1. I večer (Radioprenos svetil) proslav /j iKristusove rojstne cerkve v u je Anglež mr. de Halpert. Najprvo bodo poskušali otežkočiti trgovino s sužnji in semnje omejiti." Poleg tega pa se bo ta oddelek brigal tudi ea to, da bi sužnjem olajšal njihove stanje. Poklicni trgovci s sužnji hodijo po nje celo v Sudan in druge sosednje angleške kolonije. Odtod fonijo sužnje skozi Abesinijo do Rdečega morja ; in potem v Arabijo. V Abesiniji imajo sužnje v»e 1 premožnejše hiše, celo državni uradniki in plem-stvo. Zanimivo je, da noben gospodar noče pova-I dati, odkod je sužnja dobil, da se zabriše sled. Ven-| dar pa je ugotovljeno, da trgovci s sužnji prirejajo ] globoko v črni Afriki prave love na zamorce, katere ugrabijo in odvedejo seboj, da jih potem pro-j dado na sejmu. Zdi se, da te love na sužnje pod-j pirajo celo abesinski guvernerji, če jih celo sami I ne organizirajo. I Angleški listi poudarjajo potrebo, da se najprvo omili usoda sužnjev, potem pa, da se z vsemi sredstvi zatre trgovina s sužnji. Zveza narodov ima tu hvaležno polje. Pa se mi iz 20. stoletja bahamo, da smo s svojo civilizacijo in kulturo odpravili suženjstvo! Zaklad kralja Prijama Le los je minilo 60 tel, odkar ie Schliemann odkril bogastva stare Irce manuova ogledovala najdene dragocenosti: bakrene skodelice in vrče, bronaste sekire, konice sulic, bodala, nože; dalje srebrne posode, vrče, čaše in 22 cm debele lonce — vse iz masivnega srebra, kakor tudi cele palice srebra, vsaka po 180 gramov teže. V največjem srebrnem vrču je Schliemannova gospa našla zabojček iz slonove kosti. Ko sta za-bojček odprla, sta našla v njem najdragocenejši kraljevski zlat d i j a d e m. Schliemann se je tega tako razveselil, da je zlati dijadem takoj nataknil svoji ženi na glavo. Morda je ta dijadem kdaj imela na glavi lepa Helena Sedaj ga je imela žena profesorja Schliemanna. Njene lase je obdala široka, zlata veriga, na sencih je viselo tia vsaki strani po 7 zlatih verižic do pleč. S čela do obrvi je viselo 50 krajših obeskov, vsi pa sestavljeni iz tankih zlatih obročev ali iz 6 voglatih zlatih ploščic z večjimi zlatimi listi v podobi cvetlične čaše na koncu. Sanx> ta dijadem je sestavljen iz 16.353 kosov. V isti posodi sta našla drug manjši dijadem, ki je bil prvemu podoben. Ta je sestavljen iz 2160 delov. — Dijadema sta delana tako, da je eden posnet kakor da bi bil narejen iz vrvice z vogali in bonbončki na koncu, drugi pa je bil posnet po kvač-kanem delu z verižnimi pentljami na koncu. Našla sta še ogromno drugih zlatih okraskov, med njimi nad 8000 zlatih biserov. Potem pa posodje! Dva zlata vrča brez ročajev sta tehtala vsak po 250 gramov. In še mnogo drugega. Vse pa je bik) izdelano čudovito umetniško ter včasih kar spominja na modernost. Ta 4000 let stari zaklad je Schliemann podaril narodopisnemu muzeju v Berlinu, kjer je zbranih 10.000 kosov trojanskih dragocenosti. Zanimivo je, da med trojanskimi okraski igra veliko vlogo kljukasti križ. Morda je Hitler po njem prevzel svoj znak. Da bi ga le ne doletela usoda starega Prijama in njegove Troje! Letos je preteklo 60 let, ko je Henrik Schliemann na razvalinah nekdanje Troje izkopal veliki zaklad zadnjega trojanskega kralja Prijama. Na mestu kjer je stala stara Troja, je Schliemann začel kopati že 1. 1870 Kopal je sam brez vsake denarne podpore odkoderkoli V ta namen je porabil velik del svojega velikega premoženja. Gnala ga je znanstvena želja, odkriti mesto, za katero so se Grki — kakor opeva Homer — 10 let borili in jo potem tudi vželi ter požgali. Kopal je skoraj 20 let. Dognal je, da Homerjeva llijada, ki o|->eva junaške boje pred Trojo, opeva resnične dogodke. Dognal je tudi v razvalinah devet plasti kulture drugo vrh druge. Prijamova iti Hektorjeva Troja, katero so uničili grški junaki Agamemnon. Ahil in drugi, je ležala zakopana v drugi plasti. Ta druga plast sega nazaj v leia 2500 do 2000 pred Kr. rojstvom. V tej plasti je našel veliko zi-dovje gradov in palač, zgrajenih iz ilovnate opeke in lesa, katere pa je očividno uničil požar. Tu je majnika meseca leta 1873 Schliemann odkril velik zlat zaklad in ž njim najčudovitejši in najdragocenejši zaklad vseh časov. Ko je nekega dne ogledoval izkopavanje, je opazil, da iz podrtine izkopanega zidu moli velik bakren konec neke posode. Zdelo se mu je celo, da se zadaj nekaj blišči. Takoj je delavcem dal znamenje. naj prenehajo z delom, da bodo sedaj lahko zajtrkovali. Na ta način se jc hotel iznebiti delavcev, da bi sam kopal. Z velikim nožem je začel bezati v bakreno posodo in podirati zid okrog nje. Kmalu je našel v votlini v zidu potno posod, katere je previdno jemal ven in dajal svoji ženi, ki mu je pomagala. Posodo za posodo je žena zavijala v svoj šal. Ko je imela dovolj, je nesla na bližnje stanovanje Noben delavec pa ni slutil, da je bil med njihovim zajtrkom odkrit tak zaklad. Dotna za zaklenjenimi vrati sta potem Schlie- Parnik zletel v zrah Iz San Frančiška v Ameriki poročajo, da je 13. decembra blizu kraja Point Pinovv, 80 milj južno od San Frančiška, med hudim viharjem nastala strašna nesreča, pri kateri je smrt zajela 40 mornarjev. Parnik »Emidio«, ki je vozil petrolej in ki je bil največji tak parnik v Tihem oceanu, je zletel v zrak in se potopil. Katastrofa se je najbrž silno naglo zgodila, ker parnik ni imel niti časa, da bi bil klical na pomoč. Vsa posadka 40 mož je bila najbrž ubita takoj ob eksploziji ali pa so jo pozneje požrli visoki valovi. S suhega so nesrečo dobro videli. Najprej je zamolklo počilo, potem je šinil proti nebu velik plamen. Nekaj minut nato je ognjeni sij izginil. Za parnikom ni bilo več sledu ... 20 ljudi zmrnito v Mew-Yorhu Tudi v Newyorku je sedaj pritisnil hud mraz. Doslej je že 20 oseb zmrznilo. Snega je padlo le kakih 10 cm, pa vendar se je takoj 20.000 brezpo-telnih ponujalo, da bi smeli kidati sneg. Vsa zna-nenja prorokujejo zelo hudo zimo. Tako lonrjo led v angleških vodah. Da morejo po zamrznjenih kanalih s čolnom, prinesejo težak čoln, ga postavijo na led in toliko časa gugljejo, da se led udeTe. Potem ga pomaknejo naprej in guganje oonove. Tako dobe prosto pot Zgodovinska francoska cerkev v Fornere (Oise) je popolnoma zgorela. Umetnostno - zgodovinska šikoda je nepregledna. Stvarno škodo pa cenijo na 2 milijona frankov. Najbogatejši Američan je 94 let stari John Rocke-feller, ki je sedaj hudo nevarno obolel. Rockefeller je znani petrolejski magnat, ki vlada nad petrolej-skimi bogastvi pol sveta. Pa vendar bo moral vse zapustiti. Po 17 letih sta se našla hraia V mestu Kaleigh v državi Severna Karolina v Ameriki imajo posebno zavetišče za brezposelne, katerih je tudi tam vse polno. Vsak brezposelni ima poleg druge oskrbe v zavetišču na razpolago tudi kopalnico. Pretekli teden se je v tej kopalnici tole zgodilo: Kopat sla se prišla dva brezposelna, ki sta doma iz različnih koncev Amerike in se seveda nista poznala. Ko pa sta se slačila, je eden izmed obeh naenkrat planil k drugemu, ga prijel za levo roko in začel gledati tetovirano podobo na ne-znančevi levi podlakti. Potem je dvignil svojo laket zraven neznančeve. Čudno! Na očeh podlaktih sta bili tetovirani enaki podobi. Na ta način je mož našel svojega brata, o katerem je mislil, da je že 17 let mrtev. Brat je šel na vojno. Poročilo je prišlo, da je padel na francoskem bojišču. Ko sta bila še dečka, sta si nekoč za šalo dala tetovirati enaki podobi na levi podlaket. In ta podoba ju je po 17 letih zopet privedla skupaj. Sest brezposelnih zasulo Iz Katovic na Poljskem poročajo, da je uprava rudnika v Sosnovicah sklenila zasuti nekaj opuščenih rovov. V noči na torek so razstrelili vhode in jamo zasuli. Niso pa prej pregledali, kaj je v rovih. Zato niso vedeli, da je ob istem času bilo v rovu šest brezposelnih, ki ao priili v rov iikat ostankov premoga. Eksplozija jih je zasula. Vendar so vseh lest žive rešili. Bili so deset ur t»-I auti v rov*. Volčja past v ekspresnem vlaku Tolpa volkov oblega zameteni ekspres Morska pošast Zdgo5l7no IVdT20 m v angleškem parlamentu Tolstojev sin llija umrl. V Nadhavenu (Conecticut) v Ameriki je umrl 60 let stari sin klavnega ruskega pisatelja in filozofe Leva Tolstoja. V Ameriki si je služil svoj kruh s tem, da je pomagal filmati ro-oiane svojega očeU. Na pošti v Essenu na Nemškem se ie te dni zgodil tale smešni dogodek: Poštni urad ima posebno napravo, ki po prvem alarmu sama zapre vsa vrata, da nobeden ne more uteči iz poslopja. Zgodilo pa se je. da ie neka gospa na pošti sprejela cel šop bankovcev Komaj jih je imela v roki, jih ji je neki inoški iz trgal iz rok in pobegnil. Ženska je začela na vse grlo vpiti na pomoč. 2c se je sprožila varnostna naprava Vsa vrata so bila avtomatično zaprla Ampak zločinec je izginil skozi vrata malo prej, preden so ie zaprla. Ko so hoteli ljudie za njim. niso mogli več »knji vrati t*r so morali »a iskle njenimi vrati gledati, kako p ropar u«ovvaiK> pobiral peta. Kaj takega, kakor so pretekli teden doživeli popotniki ekspresnega vlaka med Kišenevom in Bukarešto v Romuniji, najbrž še nihče ni doživel. V Besarabiji že več časa leži na metre snega. Mraza pa je 40 stopinj Celzija pod ničlo. Ekspres-ni vlak je pihal po planiavi. Blizu postaje Zloty pa je vlak zašel v strašen snežni metež. Stroj se jc nekaj časa boril z metežem, naposled pa je vlak obstal v zametih na odprti progi. Položaj popotnikov in osebja je bil strašen, ker je bilo okrog polnoči in postaja daleč. Mraz je začel pritiskati skozi okna, da niti kurjava ni več zalegla. Reševalni stroji, ki so bili poslani na pomoč, so tudi obtičali v zametih. Tako so le počasi minevale strahotne nočne ure. Proti jutru pa se je naenkrat prikazala tolpa volkov. Zveri so nekaj časa" stale bolj od daleč, počasi pa so zgubljale strah in so se vedno bolj bližale vlaku. Nekatere živali so postale že tako predrzne, da so s tacami že začele praskati po oknih in vratih, kako bi prišle noter. Ker vlak ni imel oboroženega spremstva in je le redkokateri popotnik imel s seboj samokres, so bili popotniki v resni smrtni nevarnosti, če bi se bilo zverem posrečilo priti v vlak. V teh hudih trenotkih pa je vlakovodji Mihalu Dorianu šinila v glavo srečna misel, kako bi se iznebili nevarnih zveri: Urno je dal izprazniti vagon za prtljago in prtljago zložiti po hodnikih drugih vagonov. Ko je nato vse dohode do prtljažnega voza dobro zaba-rikadiral in zavaroval, je dal v voz nametati sirovega mesa, katere je dala kuhinja jedilnega voza. In dobro je računal. Komaj so se odprla stranska Že tri mesece vsa Anglija govori samo o tem, da so v škotskem jezeru Loch Ness videli čudno vodno pošast, ki je silno dolga in ie podobna morski kači. o kakršni so včasih pripovedovali stari mornarji. Doslej se je oglasilo že 51 prič, ki so pripravljene pod prisego potrditi, da so res videle tako pošast. Tudi nekateri znanstveniki so sc oglasili in povedali, da je morda vendarle mogoče, da v jezeru živi taka nenavadna žival. Jezero ima morda zvezo s podzemeljskimi duplinami, v katerih morda prebiva ta zver. Povest o tej kači pa je v torek prišla tudi v angleški parlament. Konservativni škotski poslanec Austruther-Gray je vprašal vlado, ali je voljna odrediti, da bi se v interesu znanosti to jezero preiskalo, da bi se ugotovilo, kaj je s to pošastjo. Državni tajnik za Škotsko sir Godfrey Collins pa je odgovoril v imenu vlade, da nima prav nobenega vzroka verovati, da bi v jezeru Loch Ness res živela kaka nevarna pošast. Te stvari za sedaj lahko znanstveno preiskujejo zasebniki s pomočjo časnikarjev in fotografov. Poslanec pa z odgovorom ni bil zadovoljen ter je predlagal, naj bi vlada z letali dala nadzorovati jezero in pošast. S tem bi bil. znanosti zelo ustreženo. (Klici: Čujte! Čujtel) Državni tajnik za Škotsko pa je odgovoril, da mora o pošasti imeti več dokazov, preden bi poslal nad njo angleška bojna letala. Delavski poslanec Maclean pa je nato med velikim smehom zaklical: »Za vlado bi bilo mnogo bolje, ko bi se bolj pečala s pošastjo brezposelnosti!« S tem je bila zadeva v angleškem parlament« odpravljena. Ni pa odpravljena na Angleškem. Prejšnji državni tajnik za Škotsko Adumson je časnikarjem povedal, da iz te pošasti ni treba norcev briti. Ta pošast je res tam. Poslanec Murdoch MacDonald je v časopisju sprožil predlog, naj bi zver vjeli v veliko mrežo. Drugi predlagajo, naj bi pustih jezero odteči. Tako bi najlažje dobili pošast živo v roke Vsak dan roma na stotine znanstvenikov, časnikarjev in fotografov tja k jezeru, da bi videli pošast. V velikem londonskem listu »Times« je angleški znanstvenik Gould, ki proučuje vodne globine , pred nekaj dnevi povedal, da jc pošast res nekako podobna morski kači ter 20 metrov dolga. Doslej jc pa vendarle še nihče ni vse videl, ampak vedno le gorenji del, ko se žival vije po vodi, in pa glavo ter rep. Škotske oblasti pa so izdale odredbo, naj ljudje te živali ne ubijejo. Zato policija noč m dan straži jezero in morsko pošast. Varnostna naprava rešila tatu vrata vagona, že je najbolj drzna zver poskusila priti noter. Za njo so rinile druge, ki jih te vabil duh sirovega mesa. ivmalu je bil vagon poln volkov, ki so se med seboi začeli grizli m pretepati za kosce mesa. Ko se je zdelo, da so najbrž vse zveri v vagonu, je vlakovodja dal zaloputniti vrat« in zveri s6 bile ujete. Več ur so popotniki morali poslušati divjanja zveri, ki so si zaman prizadevale, da bi ušle iz pasti. Vse razbesnele so se začele klati med seboj. Okrog sedmih zjutraj sta končno prišli na pomoč dve močni lokomotivi. Z njihovo |>omočjo se je vlak začel zopet pomikati. Z deveturno zamudo je vlak srečno privozil v Kišinev. Šest volkov so med tem zveri v pasti raztrgale. Ostalo pa je v vagonu še 18 živih volkov, katere je policija previdno polovila v mreže ie sproti postrelila. Priložnostni nakup iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiniiiiiii Lepi dubl štoi od 58'- Din naprej kakor tudi volnene kostume, jopice, platno, svilo i. t. d. poceni t lllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIllllllllll^ RPINOVEM BAZARJU MARIBOR, Uetriniska ulica 15 MLADI SLOVENEC Es6n: Zimsko jutro Solnčni žarki ne morejo k nam »kosi megltS. Vasice moičG, ko da še spijo. Otroci že vlečejo po bregu sani, vriskajo, pojejo — da se moja duša pomladi. Veselica v kuhinji V hiši je bilo vse tiho. Ta je sredi noči skrivnosten ropot zbudil Tončka iz spanja. Zdelo se mu je, da kuharica Mina pomiva posodo in prav neusmiljeno razbija z njo. Začutil je v grlu žgočo žejo in glasno je zaklical Mini, naj mu prinese vode. l'a ni bilo nobenega odgovora. Prižgal je luč, si nataknil co-patke na noge in se po prstih splazil h kuhinjskim vratom. Pokukal je skozi ključavnico in ostrinel; kar je videl tam, je bilo tako čudno in nenuvndno, da ni mogel verjeti lastnim očem. Pomel si jih je s prsti in pokukal znoja: spet ista slika. V kuhinji jc bilo vse narobe. Leseni valjar za testo se je poskočno vrtel po mizi z desko za tekanje mesa; plesala sta valček po taktu godbe, ki je odemavaln odnekod. Vilice, noži in žlice pa so se sprehajale po policah in se živahno pomenkovale. Nad štedilnikom je Tonček zagledal veliko desko in na njej naipis: »NOCOJ VELIKA KUHINJSKA VESELICA!« Takoj nato se je plesajočemu paru prizi-bala nasproti z debelim trebuščkom posoda za kavo, držeč z eno roko posodo za sladkor, z drugo roko pa lonec za mleko. Za njimi pa so gibko skakljale bele skodelice in še drugi kuhinjski predmeti, katerim Tonček vsem niti imena ni vedel. Celo železni loncc je nerodno prikrevsal odnekod z vitkim hrenom, okroglo redkvijo in dvema rumenima korenčkoma. Na koncu te dolge vrste pa so korakale pokrovke in zvonko udarjale druga ob drugo: čindaraša, čindaraša bum! Ko so bili tako vsi zbrani na široki kuhinjski mizi, je prilezla izpod ognjišča še črna lopatica v spremstvu železnega tolkača, ki se jc mogočno postavil sredi kuhinje in svečano zaklical: »Gospoda, prosim posluh! Kakor vsako le*o, priredimo tudi letos na tej veselici lepotno tekmovanje med vilicami, noži in žlicami. Oni par, kateremu prisodimo prvenstvo v lepoti, prejme lepo nagrado. Prosim torej: nastop!« In so se začele najprej r dolgi vrsti pomikati mimo železnega droga in črne lopatice — gospodične vilice. Bilo jih je najmanj trideset. Ko je prikorakala mimo peta vilica, so začeli vsi kuhinjski predmeti navdušeno poskakovati in vzklikati: »Ah. ah, ah I« Ta vilica je bila ▼ resnici tako lepa in imenitna, da je zaslužila priznanje občinstva. Imela je lepo izoblikovano glavico in lesketala se jc ko čisto zlato. Tončku je začelo srce glasno ntripati ob pogledu nanjo, kajti ta vilica jc bila njegova... »Prosim, sed.ite na onile častni stolček, gospodična vilica!« se je železni drog vljudno priklonil krasotici in ji pokazal stekleno posodo za sol. Nato so prišli na vrsto noži. Spet je bil Tončkov nož deležen največjega priznanja in občudovanja: dobii je prvo nagrado. Nožem so slediL: žlice in Tonček se že kar ni več čudil, dn je bila lepotna nagrada spet prisojena njegovi žlici. Sodnik in vodja lepotnega tekmovanja, železni tolkač, jc podelil izvoljeni trojici prekrasno darilo: čudovito posteljen iz najdražjega usnja, prevlečeno s svetloinodrim žametom. Vilica, nož in žlica so morali za po-skušnjo takoj leči vanjo — in je bilo rea v njej za vse tri prostora dovolj. Kuhinjske pokrovke in skodelice so začele spet navdušeno ploskati in vzklikati nagrajeni trojici: »ŽiveliI Čast in slava vami Hip, hip, liura!« Sredi največje;*« trušča in hrošča se je nri-zibala pred gospoda lepotnega sodnika velika stenska ura. Resno jc pokazala i protoni na svoje čelo in zahreAčaiai Zamorske bajke in pripovedke (Posloveni! M. K.) Slon, lisica in trgovci Na poti sta se srečala slon in lisica in lisica je dejala slonu: »Očka, dovoli, da potujem s teboj!« Slon je odgovoril: »Pot je dolga in utrudljiva, odsvetujem ti potovati z menoj.« Lisica pa ga jc prosila in prosila ter sveto obljubljala: »Saj ne bom lačna in žejna in tudi utrudila se ne bom.« »Če je tuko, pn pojdi!« se jc udal slon. In sla potovala skupaj. Sredi pota je lisica nenadoma začela tožiti: »Oh. očka, tako sem trudna.« »Komaj nekaj korakov sva napravila, pa že javkaš,« je zogodrnjnl slon. »Kaj šele bo!« »Ne morem pomagati, očka, trudna sem.« Slon se je je usmilil in jo vzel na hrbet. Ko jo je tako nekaj časa nosil, je lisicn začela tarnati: »Oh, očka, tako sem žejna.« »In kaj nameravaš zdaj storiti?« jo je vprašal slon. »Ne vem, očka. Daj mi piti!« je zaprosila lisica. »Dobro,« je pokinial dobrosrčni slon. »/.lezi t moj želodec in se napij. Ko si utešiš žejo, takoj spet zlezi ven.« , Lisica je zlezla v slonov želodec in začela piti. Ko se je napila, se je lotilo tolšče. »Hej, hej, kaj delaš v mojem želodcu, lisica? Zlezi ven!« je zakričal slon. »Kje pa naj zlezem ven?« je vprašala lisica. »Skozi grlo vendar!« je odgovoril slou. »Bojim sc, da me potem ubiješ,« je dejala lisica in ni hotela ven. Znova se je livtila tolšče v slonovem želodcu. In je grizla in žrla tako dolgo, da je slon poginil. Potoni jo zlezla iz njega, mu odgriznila rilec in ga vlekla s seboj. Na poti je srečala trgovce s surovim maslom in medom. Dejala jim je: »Pojdite za mojo sledjo in našli boste slona, ki sem ga usmrtila. Medtem bom varovala vaše mehove z medom in surovim maslom.« Trgovci so takoj odšli za sledjo, lisica pa je medtem posrkala med in surovo maslo ler napolnila mehove z blatom. Ko so trgovci prišli s slonovimi zobmi in kožo nazaj, jim je lisica velela: »Dajte mi plačilo za trud!« »Kaj naj ti daino?« so jo vprašali. Lisica je, kakor smo že slišali, izpraznila rse mehove z medom in surovim maslom — samo enega, katerega ni mogla odvezati, je pustila v miru. Dejala je trgovcem: »Dajte mi piti iz tega meha — to naj bo vaše plačilo!« Trgovci so ji dali piti. Ko se je lisica do inile volje nnsrkala sladkega medu, je zvito dejala: »Da vam bo sreča mila. ne odpirajte mehov prej, dokler ne preskočim devetih studencev.« Trgovci so ji obljubili in lisica se je spustila v tek. Ko je preskočila devet studencev, je zaklicala nazaj: »Zdaj jih lahko odvežete!« Trgovci so odvezali mehove in ostrmeli: namesto surovega masla in medu je bilo v njih samo blato. Razsrdili so se in začeli zasledovati lisico tatico Ko so jo dohiteli, so jo zgrabili zn rep, da hi jo ujeli. Lisica pa se jim je iztrgala in jim pustila rep v rokah. Vsa zasopla je pritekla do drugih lisic in jim dejala: »Sestre, poslušajte! Rep vam je v samo napoto in nakazo; če pride lovec, vas zgrabi za rep, zato si ga raje odtrgajte same!« Lisice so jo ubogale in si potrgale repe. Medtem so pritekli trgovci, ki so zasledovali lisico tatico. Vprašali so: »Katera izmed vas ima odtrgan rep?< »Vse ga imamo!« so odgovorile lisice. Trgovci so obkolili lisice od vseh strani, napravili velik ogenj in jim ukazali: »Hopln, skočite po vrsti čezenj!« Lisice so začele skakati čez ogenj in ga z lahkoto preskočile vse. Lisica pa. ki se je nnsrkala surovega masla in medu, je bila pretežka. Ko jc hotela skočiti, je telebnila v ogenj in žalostno poginila. — Tako jc bila kaznovani! za svojo potegavščino in zinikavščino. Hiiena in lisica Hijena je dobila mlattiče in se napotila v gozd, da bi jim priskrbela hrane. Nabrala jim je kosti in jim jih prinesla. Ko se je zvečerilo. se .je hijena znova napotila v gozd nabirat kosti. Medtem pa se .je v njen brlog vtihotapil« lisica in se v njem skrila. Mladiči hijene so imeli vsak svoie ime, lisic« pa se je imenovala »Za-vas-vse«. Kadar se jo hijena vrnila iz gozda s kostmi in mesom, so jo mladiči navadno izpraševali: »Za koga je to?< in hijena, ki ni vedela, da je lisica v brlogu (bilo je zelo temno v njem), je odgovarjala: >Za vas vse.« Lisica je nato mladičem ukazala: »Dajte mi meso in kosti, saj sle slišali, da je to zame! Meni je »Za-vas-vse« ime.« In mladiči, ki so bili Se čisto majhni, so jo ubogali. Tako se je ponavljalo dati za dnem. Pretkana lisica se je gostila in se redila, mladiči pa so stradali. Čez mesec dni je hijena dejala svojim mladičem: >Pridite ven!* Mladiči so po vrsti zlezli iz brloga in hijena je videla, da so vsi strašno suhi. Začudila se je in jil vprašala: *Kam pa ste dali meso, ki sem vam ga nosila? Ali ga niste pojedli sami?« Ne,« so ji odgovorili, 3pojedla ga je »Za-vas-vse«.« »Kdo pa je ta »Za-vas-vse«„ki vam je pojedla vse meso?« jih je izpraševala dalje. Povedali so ii, da se tako imenuje lisica, ki ž.e mesec dni biva v jami. >Pa zakaj mi niste tega povedali takoj?« se je razsrdila hijena. »Bali smo se je,« so povedali mladiči, »kajti zagrozila nJim je, da nas požre, če jo izdamo.« Hijena je vteknila glavo v blilog in zakričala: »Zlezi ,en, zdaj je konec tvoje sleparije!« >Dobro,< je dejala lisica, »takoj pridem.« In jo pomolila ušesa iz brloga in deiala: »Potegni najprej moje čevlje iz brloga, da potem lahko zlezem Za sama!« Hijena je mislila, da so res čevlji; zgrabila je ušesa zvite lisice in jih vrgla od set>e. Potem je čakala, da se prikaže še lisica iz brloga, ne vedoč, da je že /,unaj. Lisica za njenim hrbtom je škodoželjno zakričala: »Telna hijena, ne išči me, tukaj sem!« Hiiena se je obrnila, da bi pograbila nesramno tatico, lisica pa je napravila velik skok in zbežala. Hijena je stekla za njo, pa je ni mogla dohiteti. Škrtajoč z zobmi se je vrnila k sestradanim mladičem in zapltkala od jeze, ker jo je lisica tako grdo ukanila. Pisana roba Zgodovina radirke V starih časih ljudje še niso poznali radirke. Napake ali madeže na papirju so odrgnili z nožein. Pozne j, v letu 1400, so se začeli posluževati za čiščenje madežev kruhove sredice Šele leta 1775 so začeli širiti prve radirke iz kavčuga po Evropi. Bile so pa tako drage, da so jih mogli kupiti le najbogatejši ljudje. Koliko vžigalic porabijo Nekdo, ki ima gotovo mnogo prostega časa, je izračunal, da porabijo v Ameriki 910 milijonov vžigalic na dan. Nič več in nič manj! Koliko vžigalic porabimo v Evropi, doslej še nihče ni izračunal, škoda! Angel varuh V nekem ameriškem mestu je nedavno padel dveletni fantek iz tretjega nadstropja na ulico. V rokah jc držal punčko. Fantek se je prav malo poškodoval, punčka-igračka pa se jc razbila na drobne kose. Največji zvon Največji zvon ua svetu imajo v Rusiji v mestu Moskvi; ta zvon tehta 220 ton. Kazen za pijance Neki ameriški sodnik je nedavno obsodil nepoboljšljivega pijanca, da morn skozi vse leto v«nk dan za kazen tisočkrat napisati besedo »treznost«. »Zdaj je pa čas, da nehamo! Čez pet minut naznanim polnoč!« Rekši se je svečano obrnila, da hi odšla nazaj na »voje vzvišeno me3to na steni. Toda oj, nesreče! Pri tem se jc tuko nerodno zadela ob kozarce iz tenkega steklo, ki so stoli za njo, dn so popadali na tla in sc razbili- v kose. V kuhinji je postalo mahoma vse tiho in temno. Tonček je iztegnil roko. da bi prižgal električno svetiljko ob vratih. Ko jo jc prižgal, si je pomol oči in se začudeno ozrl okoli «ebr ... Saj to ni bila kuhinja, to je. bila njegova sobica. In on ni sini nn pragu kuhinjskih vrat. ampak je sedel na svoji postelji. In kozarec, katerega mu je stara Mina zvečer |K»stovila na posteljno omarico, je ležal razbit nn tleh... Nestrpno je čakal jutra. Ko se jc zdanilo, jc bila njegova prvo pot v kuhinjo. Ali se mu je res vse skupaj samo sanjalo? — Kuhinjska nra je kakor vedno varno visela n.i steni Leseni valjar, deska za sekanje mesa. posoda za kavo, lonci, skodelico, pokrovke — vse je lepo v redu ležalo na svojih mestih. In vendar jc STRlCKOV KOTIČEK SBSMSSItfSSSlillSSSSSSItSSSIIISSStKSSKtSSSSfSailSSJIliSSilSSSklSSKISISStiStSISISSSSiSSSSIIM 569. Dragi Kotičkov stričekl _ Prosim Te, tpirejtni me med avoje kotičkarje. Če poideš kdaj na Šmarno goro, me mimogrede obiSči. Boš videl našo muco, ki za pečjo dremlje. Če jo pobožaš, Te pošteno opraska, Sprejmi mnogo pozdravov od Marice Hoj-k a r, učenke I. razr. tnešč. šole v Št. Vidu nad Ljubljano, Draga Marica! — Da bi šel zdaj, sredi najhujšega mraza in snežnega meteža na Šmarno samo zaradi vaše muce, ki za pečjo dremlje in »drdr« prede — hoho, vsa Ljubljana bi se mi smejala in dejala: »Kotičkov striček, ali si pamet izgubil?! Saj imamo muc, ki za pečjo dremljejo in »drdr« predejo, v Ljubljani dovolj!« I ako bi deiala bela Ljubljana in se mi posmehovala in bi me bilo sram, da nikoli tega. Nak, takisto pa ne! Za pečjo dremajoča muca res ni takšna znamenitost, da bi jo hodil človek tako daleč gledat in si pri tem nakopal ljuti nahod in kašelj za vrat. In še opraskala bi me po vrhu, muca nehvaležna, če bi jo pobožal, pravil. Ali bi bil potem lep za božične praznikel Takrat namreč nameravam iti k mojstru fotografu, da pokuka skozi luknjico skrivnostnega aparata in reče: »En, dva, tri — hvalal« ter mi pomoli isgotovljeno sliko pod nos. Le kaj bi dejal svet, če bi mi na siiki manjkal nos ali jezik ali eno oko ali kos ušesa in še kaj, kar je človeškemu obrazu v okras! Ta vaša muca ie «ploh do pičice podobna nekaterim ljudem: čimbolj jih človek boža in se trudi, da hi jim ustregel, tembolj ga grizejo in praskajo — r zahvalo. Bi bilo res najboljše, da bi človek včaaih poskusil z bičem: morda bi to bolj zaleglo kakor božanje. Nekateri ljudje so že takšni: toliko časa kličejo parklja, da pride... Z obiskom torej zaenkrat ne bo nič. Spomladi, če jo dočaka moje staro srce, pa morda res odlo-mastim na Šmarno goro in mimogrede stopim k Tebi. Ampak muco moraš takrat privezati na verigo in ji zavarovali kremplje z usnjenimi rokavicami — to Ti povem že vnaprej! Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. Tonček v tem hipu vse ie reči gledal s povsem drugimi očmi. /delo sc mu je, da mu celo stara lopatica prijateljsko mežika izpod štedilnika, kakor da mu lioee reči: »Saj se razumeva! Ampak obdrživa vso skrivnost zase'« In Tonček je molčal in ni povedal nikomur, kar je lislo noi videl in doživel. Prosil je mamo, naj mu še enkrat pokaže darilo krstnega botra. Ko je videl, kako vilice, nož in žlica pokojno ležijo v svoji žametni posteljei in sc lesketajo, da človeku jemljejo vid, je bil še mnogo bolj ponosen nanje. Kajti vedel je, da so nn lepotni tekmi odnesli prvo nagrado... Od tega trenutka dalje je Tonček komaj čakal, du doraste. Šele takrat mu bo namreč mama za vedno izročila botrovo darilo v uporabo. Kuhinjske veselice po Tonček poslej nikoli več ni videl, čeprav je še večkrat sredi noči vstal, sc po prstih splazil h kuhinjskim vralom in pokukal skozi ključavnico; v kuhinji je bilo vedno vse tiho in mirno, samo stenska ura je enakomerno tiktukala in oznanjala čas... ZA BISTRE GLAVE •■•t«aassasessttisssstaMatMtstBM*M«aM*sistaisss«*ssstsst«aittsM«»isitissttsssttit«s*sat«»« Rešitev izpolajevalke Na mestih, kjer ležijo črtice, bi moral© istoti, te-le besede (rime): ivshsi' Grad — greli — skrbi — berači. Pravilnih rešitev je bilo topot samo 14. Za nagrado je bila izžrebana Marija Lenče, učenka IV. razreda v Ljubljani (Kleče). Dobi knjigo »Krojoček veseljaček«. ZA ZIDANO VOLJO •MSaMStSaSSSSSSMSSSMMSSSSSStSSSSfSSSSSSSSSSSSSSSaSSSSSIStlSISSSSSStflSSSSSSSSSMSSSSSMS«** Presenečenje Izbirčna mati je prišla v prodajalno in si pustila razkazovati od trgovca vsako stvar, ki jo je imel v zalogi. Velik kup razkazanih predmetov je že ležal pred njo, toda nobena stvar ji ni bila všeč. Kar nos je vihala in zmajala z glavo. Slednjič je dejala: »Veste, jutri jc god mojega sinčka, pa bi ga rada s kakšno prav posebno rečjo presenetila.« Trgovec je bil že strašno hud, ker je moral toliko raznih reči razložiti pred sitno žensko. Minila ga je potrpežljivost in rekel je: »Veste kaj, mati, če hočete svojega sinčka prav posebno presenetiti, se skrijte za vrata in ko pride domov, zavpijte: Buuuuu!« Lahek odgovor Učitelj poučuje računstvo v prvem rnzre-I du. Obrne se do malega Tončka in mu reče: »Poslušaj, Tonček! Tvoja mama prinese iz trgovine za pet dinarjev soli, za dvajset dinarjev moke in za deset dinarjev riža. Kolike mora plačati za vse te stvari?« »Nič!« se odreže Tonček. »Zakaj nič?« se začudi učitelj. »Zato, ker ima moja mama sama trgovino.« Slikarjev sin Učitelj: »Janko, pove) mi nekoliko kratkih stavkovl« Jajiko: »Nebo je zeleno, kamen je rdeč, morje je rujavo, trava je modra...« Učitelj: »Kakšne neumnosti pa pripoveduješ') Lc kje si šc videl kaj takega!« Janko: »Na očetovih slikah.« Slaba učiteljica »Mama: »Ali se ti dopade nova učiteljica?« Sinko: »Malo se mi že dopade, ampak nič ne zna. Včeraj jc narisala na šolsko tablo konja in me vprašala, katera žival jc to.« Oče: »Učitelj mi pošilja pismo, ▼ katerem pravi, da te nc more prav ničesar naučiti.« Sinko: »No, zdaj vidite, saj sem vam vedno pravil, da nič ne zna.« VsleH pomanjkanja prostora sem primoran opustiti božični nakit (okraske) ki ga prodajam po znižani ceni! O S V A L D D O B EIC — LJUBLJANA "red škofijo 15. Trgovci popusti DELAVSKI VESTNIK Volitve delavskih in nameščenshih obratnih zaupnikov V mesecu januarju se bodo vršile volitve delavskih in namešienskih zaupnikov. Zdi se nam potrebno, da že dane« opozorimo vse delavce in nameščence na tc volitve zato, da vse potrebno za te volitve pripravijo in jih nato v januarju tudi izvedejo Zaupniki imajo nalogo, da delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev in nameščencev, da vplivaio na vzdrževanje dobrih odnošajev z delodajalci, da pazijo na izvrševanje kolektivnih in individualnih delovnih pogodb, da posredujejo v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Dalje posredujejo zaupniki pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, pazijo na izvrševanje zakonitih določil o zaščiti in zavarovanju dclavccv, stremijo za tem, da sc vzdržuje v podjetjih red in disciplina, vročajo delodajalcem vloge za izboljšanje organizacije dela v podjetjih itd. Delavski in nameščenski zaupniki, zaposleni v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih), se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta. Volitve se imajo izvršiti z neposrednim tajnim glasovanjem po kandidatnih listah (proporčni volivni sistem). Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev in sicer takole: nadaljnih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj sme biti največ 16 zaupnikov. V podjetjih, v katerih je poleg delavcev več nego 10 nameščencev, smejo voliti nameščenci svoje posebne zaupnike. V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci. Volivno pravico imajo vsi 18 let stari in na dau volitev v podjetju zaposleni delavci in nameščenci ter delavke in nameščenke. Za zaupnika pa sme biti izvoljen vsak polnoleten pismen volivec, neglede na spol, ki jc zaposlen v podjetju. Mandat zaupnika traja eno leto. Volitve izvedejo volivni odbori Volivni odbor sestavljajo dosedanji zaupniki. Kjer jih ni, pa najstarejši delavci dotičnega podjetja. Volitve se iz-vrše po skrajšanem ali rednem voli 'nem postopku. Natančna navodila o postopku da,«* Jitcresira-nim Delavska zbornica in Društvo združe:nh zasebnih in trgovskih namcščenccv v Ljubljani (predsednik Fr. Kremžar, urednik Slovenca). V podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi delavci in namcščenci sc določijo zaupniki brez forma,nega postopka tako, da sporoče delavci, oziroma nameščenci zaupnika poslodavcu in Delavski zbornici. Stroške, ki izvirajo iz volitev, nosi Delavska zbornica. Delovanje zaupnikov je z zakonom zaščiteno ZENA IN Zakon ali — cesta? Kako tesno je žensko gibanje povezano z demokratično in socialno mislijo, nam sedanja doba zelo nazorno kaže. Kjer in kakor hiti v zaton demokracija in vstaja samovolja vvoditeljev« in nasilja njihovih slepih privržencev, tako popušča pripravljenost posedujočih za vsaj malo socialne pravičnosti, in tako pada tudi vrednotenje žene Kot človeške osebnosti in enakopravne državljanke ter se nanovo uveljavlja njeno ocenjevanje kot zgolj spolnega bitja. Zgled sta v prvi vrsti fašistični Italija in Nemčija, kjer hočejo odpotrvoči moški brezposelnosti s tem, da vržejo ženske iz služb in dela enostavno iia cesto, češ, da je ženska zato na svetu, da se poroči in to ji bo mogoče, če bodo moški imeli zaslužek. Do samostojne eksistence po tem pojmovanju žena nima pravice, sama ob sebi nima pravice ue do dela ne do kruha, nima pravice. da bi svobodno volila med samskim ali zakonskim stanom — in vemo, da daje evangelij prednost samskemu, enako tudi veliki ruski mislec So-lovjev --, nima pravice do popolne, resne izob razbe, ki je pot do vsakterega globljega spoznanja. Pa če bi vsaj podmena povsem držala: da bo j vsak moški, ki zasede v pridobitnem delu žensko j mesto, dejansko toliko zaslužil, da bo mogel sam vzdrževati družino in jo vselej in v vseh slučajih — tudi v slučaju nove brezposelnosti, ločitve ali , svoje zgodnje smrti obvarovati vsaj pred lakoto in največjo revščino. Dalje, ako bi dejansko vsak zaposleni moški imel dovolj resnobe, zadostno nravno višino, telesno in duševno zdravje, zraven pa tudi voljo za zakon, za ustanovitev srečne družine — nesrečnih je že itak vse preveč! — da. če I bi vsaj vse to držalo! A vsi dobro vemo, da temu vanju v Curihu dne 12. novembra. Načelnica cu-riške Ženske centrale, gdč. Marija Fierz, je v svojem otvoritvenem govoru ugotovila: V dobah kriz se rada ojači težnja, da se obstoječe težave prevale na šibkejšega, in med šibkejše snadajo vedno žene. Žene ne dobe več nameščeni« ::!i pa se jim otežijo delovni pogoji; zmerjajo jih t dvojnimi za-služkarji. A ravno zato, ker se žensi>o iz vseh moči prizadeva, da bi se brezposelno- i otl po moglo z uspešnejšimi in primernejšimi sredstvi, odklanja vse izjemne zakone in odredbe proti ženskemu delu. Kajti poklicno delo pomenja za večino lena gospodarski obstoj, a neredko tudi zini sel in vsebino življenja.« Tako je. Ampak eno je treba te pribiti: Zena, ki izvršuje kak pridobitni ooklii., a ji tesra iz gospodarskih razlogov ne bi bilo treba, ker iuia lastno premoženje ali pa ima njen mož zadostne dohodke, je v težkih časih, kakor so današnji, zaradi socialne pravičnosti dolžna, da svoje mesto prepusti brezposelni tovarišici ali tovarišu, ki je brez sredstev. Ce tega ne stori, se mora zavedati, ua krade lačnim kruli izpred ust in da ni vredna biti član socialnega in narodnega občestva, loda nič manj ne velja to za moškega, ki ima že dovolj lastnega premoženja odnosno ima v enem poklicu, eni službi dovolj dohodkov. j>a vseeno še ostaja v službi, več službah, ko iih je na tisoče sploh brez dela in kruha. In nič drugače ni s podjetji in karteli, ki se širijo in širijo, otvarjajo podružnice in prožijo svoje lovke za dobičkom sirom sveta, tako da drugim niti dihati ue dajo. Tu, tu treba iskati izhoda iz sedanje stiske, ne pa s tem, da se najšibkejšim vzame borna skorja kruha. ust se izplačuje ozir. obračunava sedaj v vseh naših prodajalnah. Vsi člani naj se čimpreje oglasijo I- delavsko draštvo v Ik. o sm z o arao o V podjetju, v katerem je zaposlenih; 1. do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika; 2. od 21 do 50 delavcev volijo ti največ tri zaupnike; 3. od 51 do 100 delavcev štiri zaupnike; 4. od 101 do 150 delavcev pet zaupnikov; 5. od 151 do 450 delavcev šest zaupnikov; 6. če je več nego 451 delavcev, voli vsakih in predpisano s »Poslovnikom o poslovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov«. Deloda-.aici ne smejo odpuščati in preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov radi tega, ker izvršu.eio svoje zaupniške dolžnosti. Pozivamo vse delavce in nameščence, da na podlagi svojih z zakonom zaščitenih pravic izvolijo svoje zaupnike za leto 1934. Hitlerjevct zapravljajo delavski denar Pred pol leta, ko so hitlerjevci izenačili nemške delavske strokovne organizacije in zaplenili njihovo premoženje, so mnogo govorili o štednji in o omejitvi števila plačanih tajnikov in delavskih funkcionarjev. Pisali so in zahtevali, da naj se število,, tajnik o v zniža na najnižjo mero. Ko so sc pa Hitlerjevi birokrati malo bolj vgnezdili v nemške delavske organizacije, so pa začeli kar na veliko nameščati v strokovne organizacije nove delovne moči. Tako, da v onih organizacijah, kjer je bil zaposlen pred izenačenjem po en tajnik, so namestili hitlerjcvski gobezdači kar po tri do štiri plačane moči. Nedavno je bilo na skupščini nemških časnikarjev izrečena misel o nujni ureditvi linanc v tako zvani nemški delavski fronti. Iz poročil je bilo razvidno, da sedanja uprava kljukastega križa zapravi 1,050.000 mark na teden, kar znaša na lelo okroglo 54 milijonov mark ali v našem denarju okrog 885 milijonov dinarjev. Hitlerjevi hujskači, ki nemoteno počenjajo kar hočejo, trošijo še večje vsote na osebnih in drugih izdatkih. Razumljivo je, da tako dobro plačani »funkcionarji« povzdigujejo Hitlerja ob vsaki priliki. Najbolj zanimivo je pa dejstvo, da so nemške delavske organizacije pod vodstvom prejšnjih voditeljev prihranile ogromne vsote denarja, ki jih sedanja uprava nemoteno zapravlja. Ker so te zaloge razumljivo že pri koncu, so delavstvu povišali članarino, da bo seveda Hitlerjeva avantgarda še v bodoče mogla dobro živeti ua račun drugih. Poučna statistika o gibanju rotstev Prinašamo pregled dviganja in padanja rojstev v nekaterih državah po podatkih nekega nemškega gospodarskega lista. Številke se nanašajo, koliko odpade rojstev na tisoč prebivalcev, in siccr od leta 1913 do leta 1932. 1913 1932 Nemčija 12.1 4.3 Estonija • — 2.7 Francija 1.5 1.4 Velika Britanija s Sev. Irsko 9.9 3.5 Iraka — 4.5 Italija 13.0 9.2 Japonska 13.8 15.2 Kanada 15.5 12.2 Letonija — 5.7 Litva — 12.1 Mamice — sami si preskrbite pecivo, torte in okrasue 7. OH. OETKER3CVIM pecilnim praškom in vanilijevim sladkorjem! Nizozemska 15.9 13.0 Avstrija 5.7 1.3 Pol jska — 13.7 Portugalska 11.8 13.2 Romunija 16.0 14.2 Švedska 9.5 2.9 Švica 8.8 4.6 Španija 8.3 11.9 Češkoslovaška — 6.9 Madjarska 11.5 5.2 Na čelu nazadovanja rojstev prednjači po sve- tovni vojni Nemčija in Italija, m sicer s 15.2 na tisoč prebivalcev. Ravno prva država, to jc Nemčija, je hotela z velikim dvigom rojstev, ki jih je imela pred vojno, doseči svoje imperialistične zahteve. Danes sc pa posebno fašisti in hitlerjevci trudijo, da dvignejo število rojstev, kolikor mogoče — že vedo zakaj. Po gornji razvidnici računajo teoretiki kapitalizma, da bo la strahoviti padec rojstev dovedel nekega dne do velikega zmanjšanja pritiska na delovni trg in da bo tako že samo ob sebi večje povpraševanje po delovni sili, kar bi se poznalo pri lem, ko bi se plača in drugi delovni pogoji zelo izboljšali in bi se še kaka eventuelna brezposelnost ne poznala več. Seveda je jasno, da to ne držil Fašistični zavezniki kapitala se dobro zavedajo, kaj in kako jim jc treba delati, ker nekega dne jih bo konjunktura in splošno stanje prav tako pokopalo, kakor jih je današnja gospodarska kriza dvignila. Iz knjig in revij »Čas« prinaša v svoji zadnji številki več lepih in aktualnih člankov, ki dokazujejo, da ta naša vzorna revija budno spremlja vse važne življenjske pojave. Nas — delavce na socialnem polju — zanimajo predvsem članki dr. Aleša Ušeničnika: Naše krščanstvo, dr. Ivana Ahčina: Katoliška akcija, dalje pohvalna ocena Gosarjeve velepomembne knjige (Za nov družabni red) po dr. Alešu Ušenič-niku, ter kratek članek o korporativizmu, h kateremu sc bomo ob priliki še povrnili. Iz Ušeničniko-vega članka naj navedemo tole misel; Za večno življenje daje krščanstvo odgovor na vsa vprašanja, ki so potrebna, a na vprašanja za življenje na zemlji, krščanstvo na splošno odgovarja le po njih pomembnosti za večno življenje. Krščanstvo daje le nravne pravce, da bo življenje res priprava za večno življenje. »Mladika« je prinesla v 10. številki zanimiv članek z naslovom: Kaj bo? (napisal Š. S.), kjer opisuje vso strašno zmedo današnjega časa, ko |c bogastva in revščine na kupe, ko imamo hraniva, da sitimo z njim morje in stroje, nimamo pa, da bi lačne nasitili. Kje je izhod? Na mirovnih konferencah, v socializaciji, v revoluciji? — Na eno smo pa vsi pozabili — na dušo. Če le ne ozdravimo — bo dosegla sedanja doba vrhunec in — padec. Koledar Družbe sv. Mohorja prinaša vsako leto po svojem Kolcdniku nmogo resnih misli. Tudi letos se bavi Kolcdnik z najbolj perečimi domačimi socialnimi vprašanji: o bednoslnem fondu, o skladu dela, o dvojnih zaslužkarjih itd. Svoja izvajanja zaključuje takole: Na naši zemlji mora biti ob modrem gospodarstvu brezposelnost nepoznana; in ne samo ob sedanjem številu ljudi; lahko bi imela kruha in strehe za dvakrat toliko prebivalstva. Do tega pa vodi samo vztrajno delo, pravica in ljubezen. V »Kresu«, listu slovenskih fantov, opozarjamo na Gosarjev članek: Poedinec in družba v naši dobi. in TominČev članek: Splošna izobrazhn. Kaj bi nas zanimalo? Deputaciji železničarjev so v ministrstvu z.a promet obljubili, da se bo za božič izplačala tudi v ljubljanskem ravnateljstvu razlika iz leta 1923. Bomo videli! Kakor poročajo iz Berlina, sc jc število brezposelnih v prvi polovici novembra zvišalo za 31 iisoč oseb. — Torej vidi sc, da delavstvo nc more živeti zgoij od jjropagandc in od obijub Hitlerjevega režima. ni tako, da tudi moške plače — ki so itak vedno višje od ženskih — običajno niso ne dovolj visoke nt za vse slučaje zavarovane za primerno preskrlio družine. Vrhu tega še davno ni vsak moški po tem, da bi ustanovil res srečno družinsko občestvo, in mimo tega je tudi med moškimi vedno dokaj takih, ki ne čutijo zvanja za zakonski stan iu hočejo ostati samci -- a izbira stanu je pač ena najnaravnejših pravic človeške osebnosti. Ce pa je temu tako —- in vsi vemo, da je — če zaenkrat ni dela ne za vse moške ne za vse ženske — saj so tudi izrazito ženski poklici prenapolnjeni — potem je pač treba napeti vse moči, uporabiti vsa sredstva, da se gospodarske razmere izboljšajo, ne pa, da se slabejšega, žensko, vrže enostavno na ceslo. Pomislimo, da je moral že doslej velik del ženskega naraščaja posebno pri nas revnih Slovencih brez vsakršne ah vsaj brez zadostne poklicne izobrazbe v mrzlo, grozno tujino s trebuhom za kruhom. Ali smo se kot celota že kdaj vprašali, kakšna je njihova usoda, ali smo že kdaj zbrali statistiko, koliko jih je požrla prostitucija, ta nenasitna mednarodna hidra razbrzda-nosti in pohote? Ali naj se zdaj le žrtve podvoje in podeseterijo? Pretežna večina ženstva itak sama stremi za domačim ognjiščem, za zakonom in vsaka se z veseljem poroči, kakor hitro najde ženina količkaj po svojem srcu. A da bi morala ženska iskati v zakonu v prvi vrsti kruha, preskrbo (ki bi je pa v premnogih slučajih tudi ne našla!) in se poročiti z vsakim, ki bi jo sploh maral, to pa krščanskemu in vsakemu kulturnemu pojmovanju zakona po|>olnoma nasprotuje. Tako bi se moralo dekle prodajati pod krinko zakona, ki polem ne bi mogel biti dosti več kakor vsaka druga kupljena »ljubezen«. Vse to je fašizem v Nemčiji ludi uvidel in državni delovni minister je v sporazumu z državnim gospodarskim ministrom že meseca oklobra opozoril vse urade in podjetja, naj bodo skrajno previdni pri reševanju vprašanja o dvojnem zasluž-Karstvu; vsako odločitev, ki bi socialno in gospodarsko ne bila upravičena, je treba opustiti. Na novemberskem zborovanju narodno-socialisličnega ženstva v Hamburgu je voditeljica ga. Siber posvetila svoj govor ženski pravici do dela. Sklicevala se je na odlok državnega notranjega ministra dr. Fricka v varstvo ženskega uradni š t v a. Sama je imela pogovor z dr. Frickom, ki je nedvoumno zajrotovil, da se deklicam nikakor ne bo odtegnila poklicna izobrazba in možnost za praktično uporabo poklicnega znanja. Potem je dobesedno nadaljevala: »Krivično rigorozno postopanje proii ženam v pridobitnih poklicih z namenom, da se dobe delo\na mesta za moške, nikakor ne vodi do cilja, kajti brezposelnost zadeva večino deklet in žena prav tako težko kakor mpške.< To je dovolj jasno povedano Naj navedem še stališče švicarskih žena, ki so ga v tem vprašanju zavzele na kantonalnem zboro- O DNE NO VOS TI M m§ n. mm* I •J Jft. mmm Značilna moderna obleka: rame razširjene, v pasu se tesno opriiemlje života in za vratom sega prav do vratu, krilo je dolgo. Praktični nasveti Krvne madeže odpravimo na naslednji naiin: V pol litra vode stresemo 15—20 gramov kuhinjske soli in segrejemo na 40 stopinj Celzija. S to toplo tekočino namočimo in previdno odrgnemo madež; potem splaknemo tkanino v litru vode, v kateri smo raztopili 25 gramov dvojnoogljikokislega na-trona. Če je tkanina posebno občutljiva, napravimo kašo iz mrz.le vode in pSenifrnih otrobov, po-tresemo na madež, pustimo, da se na njem posuii, nato pa stresemo s tkanine, ki jo previdno iztepe-mo. Stare krvne madeže namočimo z. razredčenim jodovim kalijem (en del jodovega kalija in štiri dele vode). Plcsnive madeže na lesu, tapetah itd. odstranimo s salicilno kislino, ki smo jo razredčili s štirimi deli (štirimi petinami) vode. Za sajaste madeže je najboljši čxn kruh. Novodobno pohištvo Vse oblikovanje predmetov, ki jih potrebuje človek v vsakdanjem življenju, se pokori predvsem enemu načelu: stvarnosti. Vsak predmet najprej služi iu šele potem mikaj. Tako se je polagoma ob sebi izločila prej običajna paradna soba: salon, ki je veljal izključno videzu in bil Iu zaradi obiskovalcev, tujih ljudi. Danes se stanovanja opremljajo za lastno uporabo in tako, kakor družini sami "aiboli služi. A da pri tem ni prav nič prikrajšano niti lepočutjo, priča naša slik«. Tu ni ničesar nepe-trebnega. kar bi bilo namenjeno zgolj videzu, nobene šare in nepotrebnih drobnarij, ki samo utes-nujejo prostor in love prah, marveč samo tisto, kar služi za delo, jelo in odpočitek. In vendar ali ni vse lepo in mikavno? In vrhu tega cen6, saj jc to pohištvo iz mehkega lesa, ki ie temno lužen in povoščen, 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik R. J. - K. Uboji trebuh Kamor je zašla revmatična »nesnaga«, vam povzroča vs-»k dan hujše bolečine, na zlu zdravKuu. p i domačem zdravniku, vznemirja vas nervozno srce, končno se tra-pite z ugibanjem, ali vas »nenadna« nosečnost uniči ali ozdravi? Zdi se mi, da ie vrstni red pri ras narobe, na mestu vašega jadikovania bi bilo nmestnejše: uboga pameti T. Ž. - N. Zakurjena ali nezakurjena spalnica? Vaie mnenje in dosedanje ravnanje je pravilno: T naših krajih in navadnih bivališčih ni treba spalnic kuriti. To velja za zdrave ljudi sploh brez iz-jemel Nekaterim bolehnim ljudem, ki jim treba dobrega zraka, se pri)>oroča spanje pri nezaprtem oknu. Videl se>m v nekem znamenitem dunajskem zdravilišču, da so imeli celo dojence z raznimi boleznimi vse leto, tudi pozimi, v odprti lopi na •trehi, čez dan in ponoči, le previjali so iih v kurjeni strešni sobici. Na Golniku, znanem zdravilišču za jetičnike, je nekaj odprtih postelj na odprti verandi; 1. 1929, so vztraajli štirje bolniki vso strahotno zimo v tisti odprti verandi in menda z najboljšim zdravilnim vspehom. Kajpada treba v nezakurjeni ali zračeni spalnici zadostne odeje, da spalec ne prezebal Zdaj, ko zima že pritiska, ne kaie spreminjati navad; na nezakuTjeno spalnico ali »palnico s priprtim oknom se treba poprej privaditi, kar je bilo v tej razpredelnici večkrat priporočeno. Srečen, kdor ni razvajen ali pomehkuženi Isti. Za zdravstvene nasvete izven tega predela ne prevzema »naš domači zdravnik« nikakr-ine odgovornosti, sai se jim sam večkrat — čudi. J. K. - P. Vsa glava bolna? Menda vendar ael Oči so vam zjutraj gnojno zalite, v de-si ušesu zvoni, glava vam doni votlo in puhlo, če se trkate na čelo? Ko sem bil v najbolj neumnih letih (16—17), sem obolel, glava se mi je strahotno tzonegavila, iz nosa se mi je cedilo nekaj, kar tem smatral za možganske razkrojine. V strahu Km šel k zdravniku, ki me je poslal _ na sprehod v Mestni log. Vam priporočam, da se obrnete na zdravnika, ki ga imate v bližini Zmenita se, kako se pozdravi vnetje oči, ki ima bržkone izvor v nosni duplini, odkoder vam sili tudi v uho. Poleg vseh navodil (glede čiščenja oči in spiranja nosa) vam priporočam ribje olje za vso hladno letno dobo, po dve žlici na dan A. B. - N. Razkuževanje obleke po jetičniku najbolje izvršuje razkuževaini zavod ah okrajni (ali mestni) razkuževalec navadno s formalinom, ki razkužuje zanesljivo in ne kvari obleke. Hkrati z obleko se po navadi razkužuje tudi soba in vsa oprema v nji. Za silo se da obleka razkužiti, ako se razobesi na sonce in zrak za nekaj dni. D. K. - Š. Oljčno olje ali maslinovo (hrvatski izraz) olje je ista stvar. V zdravilne namene se rabi samo prav čisto in nerazkrojeno (nežaltavo ali nežarko) olje, ki se pije zjutraj na tešče; pozimi nekoliko segreto in sicer okoli pol decilitra ali šestnajstinko litra na dan. Komur ne prija okus »amega olja, si ga sme začiniti z nekaj kapljic li-monovega soka ali metovega cveta. Olje je v rabi kot pomirjevalno zdravilo in pri čiru v želodcu ali dvanajstniku. Ista. Čma redkev, drobno nastrgana in z oljem zabeljena, slovi kot domače zdravilo pri vnetjih ali kamenju v žolčniku (žolčnem mehurju). Bolezni iolčnika so pogostoma podobne želodčnemu ali dvanaistnikovemu čiru v prikritem stanju, zato se večkrat zamenjujejo, ne smejo pa se zamenjavati zdravila. Dočim se sme rabiti oljčno olje tudi pri bolnem žolčniku, bi se jaz bal dovoliti črno redkev boLniku s čirom v želodcu ali dvanajstniku j zavoljo dražljivega eteričnega olja v redkvi. Sam sem večkrat priporočil ljudem z bolnim žolčnikom uživanje redkve, škode nisem opazil, a tudi nc iz-f razite koristi. Ista. Čir v dvanajstniku da dobivajo priseljen-I ci kar po vrsti, dočim je bolezen neznana doma-I činom? Vzrok? Več let bi moral biti v tistem kra-|u in spoznati navade domačinov in priseljencev glede prehrane, da bi si mogel stvoriti kakšno mnenje! M. S. - Oteklina v licu radi zoba da vas spominja še po dveh letih, zlasti pozimi? Znana zadeval Iz zobne korenine se je razširilo vnetje na čeljustno pokostnico, vnetje spominja na žerjavico pod pepelom. Izkušen zdravnik za zobne in ustne bolezni vam menda kmalu odstrani vzrok vnetja. F. H. - C. Pri usekavanju nosu da čutite nekako kratkotrajno slabost in nekaikšen pretres možganov? Meni ta pojav ni osebno neznan, saj nastopa pri hujših vnetjih nosne sluznice, ki se je razpaslo v stranske dupline nosa, v dupline čel-nice, sitke in zagozdnice, kosti lobanjskega dna. Tam kje je kaj. kar vas moti. Spravite se v stik z zdravnikom, ki zna tiste podrobnosti nosa iz-siedovali in odpravljati! D. A. - G. Belo perilo je često znak splošne slabotnosti ali »malokrvnosti« in zgine brez po-s bnega zdravljenja, če se popravi splošno telesno stanje. Poleg navadne in potrebne snage vam priporočam več gibanja na prostem tudi v zimskem času, poskusite še z ribjim oljem Vaš strah glede bolezni je neopravičen, če je vaša navedba resnična, da je namreč okuženje izključeno. V takem primeru pa bi vam svetoval skrbno zdravljenje po zdravnikovih navodilih J. B. - B, Poškodba v kolenu in nato dvanajst let trajajoča bolezen v goleni (krači), ki se kar noče zaceliti, je zares huda nadloga mladega človeka! Poskusite, da vas ponovno (po toliikh letih) sprejmejo v bolnišnico, kjer vam bolni ud pregledajo. Morda vam odstranijo ostanke trohneče kosti, nakar se vam brž zapro zunanje rane. Če je kostna bolezen jetične narave, vam povedo v bolnišnici, kako ravnajte doma. V zimskem času pijte ribje olje. V Kraljeviči je zdravilišče za bolezni te vrste, jetične in nejetične. Če se ne morete po-služiti takega zdravljenja, sporočite mi, toda takrat, ko so vam v bolnišnici ugotovili stanje in značaj bolezni. Zunanja sredstva (maže in drugo) so odveč. F. K. - Lj. Klavrne oči? Vaša kratkovidnost je zmerna, pri napornem gledanju in v mrzli dobi vas oči skele in vam zardeče, kar pomeni, da imate vnetje veznic (vrhnje kožice na očeh). Varujte oči napora in škodljivosti,, spirajte si jih z mlačnim kamiličnim čajem zjutraj in zvečer, če to nc zaleže, naj vam vaš zdravnik predpiše kaj, kapljice ali mažo, da se vam te nevšečnosti poležejo. Jaz jih prenašam že triintrideset let brez zdravniških pomagal. F. S. - Lj. Ogino-Knausova teorija (prav za prav metoda) da se v vašem primeru ni izkazala kol pravilna? Mogoče, toda zelo dvomim o zanesljivosti vašega opazovanja in doživljanja. Sicer je z življenjskimi »pravili« križ, ni pravila brez izjeme. Dogaja se, da zdrava jablan, ki na nji zore jabolka, na jesen požene še cvetje kakor spomladi. Niso tako redki primeri, da žene, ki so davno preko mene, še dobe otroka. Sicer pa mi poročajte o dejanskem poteku čez tri mesece (s točnimi koledarskimi podatki). K. J. - B. Neznanim skrivalkam — nič. Kmetijski nasveti Kmelovalčeva opravita v prihodnjih 14 dneh Pred božičnimi prazniki smo. Zima v svoji pravi obliki je tu in z njo doba kmetovih počitnic. Toda s tem še ni rečeno, da nima sedaj kmet nobenega dela. Na polju in travnikih, kjer je zemlja zmrzla, je sicer malo dela, zato ga pa drugod ne manjka, zlasti sedaj pred prazniki, ko mora biti vse urejeno. Doma ima še marsikaj pripraviti za prezgodaj nastopivšo zimo ter pospraviti okrog hiše in go-»podarskili poslopij. Na prostem ležeče orodje je zfcrati, očistiti, namazati in shraniti v prostor, kjer ga dobimo ob času uporabe. Pokvarjene predmete ]e po možnosti takoj popraviti. Nama-zanje vseh železnih delov z mastjo ali lojem varuje pred rjo. Tudi stroje jc natančno pregledati, morebitne pokvare odstraniti, namazati in jih zavarovati proti prahu. — Pozimi najlažje naučimo mladino navadnih domačih del, zlasti popravil orodja. Motiko ]e nasaditi, toporišče primerno iz-rezati, napraviti ročaje srpom ali nožem, nadome-atiti ročico pri vozu in mnogo drugih. Takih malih del, ki jih kmet lahko izvrši, je na vsaki kmetiji nešteto. In če se že kmečki fant nauči takih popravd, mu pozneje kot gospodarju ne bo treba za vsako malenkost k obrtniku. Časi so težki in kmet mora povsod štediti. — Dolgi zimski večeri »o najpripravnejši za čitanje strokovnih knjig in časopisov. Vsak se mora dandanes izobraževati, te hoče uspevati. Zelo uspešno je skupno čitarue z domačimi ali sosedi, ker sc pri tem lažje izmenjajo misli. — Sedaj je tudi čas za poravnavo naročnin za liste, članarine za društva in podobne obveznosti. Polje počiva. Kvečjemu kako prazno njivo je ie preorati, če zemlja ni pregloboko zamrzla, oziroma če ni preveč snega. Lahko izvažamo hlevski gnoj na njive, ga zložimo na kupe in pokrijemo z zemljo. Lapor ali močno apneno zemljo navajamo sedaj na ilovnata tla. Travniki mirujejo. Na zmrznjeno zemljo vozimo kompost, lapor ali apneni prah, če ga imamo v bližini. Tudi Tomasova žlindra se da še trositi. Odvodne jarke čistimo in poglobimo, saj nam voda sedaj najmanj nagaja. Plotove in ograje na travnikih in pašnikih preglejmo in popravimo, uredimo si nove pašnike. Če je mogoče, zatiramo ludi travniški plevel z izkopavanjem ali s košnio. Njive in travnike čistimo kamenja, ki nam pride prav pri popravi poljskih potov. Veje gozdnega drevja, ki segajo čez njive in povzročajo škodo, obrežemo. Gozd kliče. Sečnja stavbnega lesa in drv za kurjavo je v največiem razmahu. Pripraviti ie tudi kolje za vinograde, fižolovke, hmeljevke in raznovrsten drug gospodarski "les. Če ie vse to na tleh, ga bo ob močnem snegu lahko izvleči iz gozda Kjer še ni snega, se ie Lahko listje grabi in zvozi domov. Vrt spi pod zimsko odejo. Kjer še ni spravljena vsa zelenjava iz vrta, tam bo skoraj že prepozno, če ne nastopi zopet južno vreme. Kompost še lahko prekopljemo in prevržemo, kako gredico prelopatimo. Če nimamo še gnoja za spomlad, si ga najlažje in najceneje sedaj priskrbimo. — Zelenjavo v kleti ali v gorki gredi moramo pregledati, da nam ne plesni ali gnije. Vse nagnito je odstraniti Ob lepem vremenu je klet par ur na dan prezračiti. Okna toplih gred preglejmo, nadomestimo razbite šipe, po potrebi okvirje prepleskamo. sple-temo si nove slamnjače in drugo. Preglejmo zalogo semenja in naročimo že sedai za spomladno setev. Pri živinL Vpoštevaj vse dne 3. t. m. na tem mestu navedene nasvete v polni meri tudi v prihodnjih 14 dneh. Skrbi za dobro vzrejo telet. Če je vzreja telet pomanjkljiva, tudi najboljše podedovane lastnosti ne koristijo mnogo ali pa nič. K dobri vzreji spadajo: skrbna postrežba in nega. zračen, svetel, suh (pozimi primerno topel) hlev, obilo gibanja na zraku in solncu. pred vsem pa pravilno in obilno krmljenje. Čim bolj mlada je žival, tem boljše izrabi krmo. Zato krmi tele pravilno in obilno, ker je pri teletu kilogram prirastka na živi teži mnogo cenejši kakor pa kdaj pozneje. Če hočeš, da bo vzreja telet, ki si iih namenil za plemensko rejo, uspešna, ne varčuj v prvih treh mesecih niih življenja preveč z mlekom. Za tele je po naravi najboljša krma — mleko, v katerem so vse redilne snovi — beljakovine, tolšča in ogljikovi vodani (mlečni sladkor) v pravem razmerju in lahko prebavljive. Pa tudi rudninske snovi so v mleku v primerni obliki. Pred začetkom odstavljenja že privadi teleta na seno, močna krmila, klaino apno in morda na sladko posneto mleko ler odslavljaj jih prav polagoma. Čim bolj počasi odstavljaš, tem boljše. Hitro odstavljanje povzroči zgubo dragocenega z dragim mlekom pridobljenega telečjega mesa Odstavijaj tako, da ne izgubi tele niti kilograma svojega mesa, pač pa se mora enakomerno dalie razvijali, čeprav ne lako hitro kakor do odstav Ijinja. V prvih treh mesecih pridobi tele pri pravilni vzreji dnevno približno kilogram na živi teži. v drugem četrtletju pa le pol do tričetrt kilograma, pozneje pa šc manj - Breje svinje ne potrebujejo razun v zadniih treh tednih brejosti veliko redilnih snovi. Nc ?mcš iih lako dobro krmiti, da hi se pitale. Najbolje je, da iim pokladaš porimi zre/ano ali nezrezano sirovo krmsko peso (do 15 kg) in pol kilogrami rezanicc mlado pokošenega in lepo spravliancga deteljnega sena ali pa dobrih ovsenih plev Pridaj ludi nekoliko klaineg.i apna Peso lahko nadomesliš ludi s korenjem in repo in deloma kuhanim ili parienim krompirjem Fden do dva ktf močnih krmit pokladai ves čas hrejo-sti ic miadim svinjam. !.i šc rastejo, starim svinjam pa pokladai močna krmila v navedeni koliriii le zadnje 3 4 ledne brejosti. — Da bodo kokoši -esle tudi pozimi, skrbi, da se bodo dovoli dihale (toda ne po snegul v svetlem prostoru. Zato jim daj priliko, da bodo lahko brskale in greble, kar dosežeš, če jim zrnato zrno raztrosiš med nastil, da morajo iskati vsako zrno. Daj jim zeleno krmo v obliki krmske pese, ki jo primerno obesi, s čemur tudi pospešuješ gibanje kokoši. Zjutraj jim daj najprej pest zrnja med nastil. Proti poldnevu jim pokladaj mehko krmo, toda ne preveč. Nato raztrosi med nastil zopet pest zrnja, da imajo kokoši tudi popoldne dovolj dela. Prej ko gredo spat jih dobro nasiti z zrnjem. Daj jim piti mlačno vodo. Pesek, klaino apno in zdrobljene lupine in zdrobljeno lesno oglje ne smejo manjkati. Začni pitati kopune. Skrbi za snago v kurniku. V vinogradu. Tekom zime narežemo cepiče za spomladansko suho cepljenje trt. Pri rezanju cepi-čev moramo paziti, da jih narežemo le od odbranih rodovitnih trt. Poleti namreč zaznamujemo najboljše trte in sedaj režemo cepiče le od takih zaznamovanih trt. Z večletno izbiro in trajnim zaznamovanjem najboljših trt ugotovimo sčaso-ma, katere trte so za razmnoževanje najboljše. Ako torej pri cepljenju uporabljamo cepiče najboljših in najrodovitnejših trt, je verjetno, da bodo tudi mlade cepljenke imele vse dobre lastnosti mater-nih trt. Tekom zime si morajo vinogradniki pripraviti kolje. Sedaj, ko je zapadel sneg, je ugodno za dovoz kolja v vinograde s sanmi V kleti: Letošnji pridelek vina je precej kisel. Zato moramo z umnim kletarenjem zmanjšati prevelike količine kisline v vinu. To dosežemo na ta način, da vina do prvega pretakanja večkrat premešamo. Vino v sodu premešamo s čistim tibe-Ijenim kolom, ako nimamo v lo primerne mešalne naprave. S p;etakanjem vina pa moramo počakati do spomladi Na podlagi razglasa kr. banske uprave je dovoljeno razkisati vina kemijskim potom. Iz tega razglasa ie razvidno, da se sme odvzeti vinu do 2 promila kisline. Prav kisla vina raz-kisamo na ta način, da kupimo v drogeriji za vsak hektoliter vina največ 130 gramov kemijsko čistega kalcijevega karbonata. Potrebno količino kalcijevega karbonata stehtamo za vsak sod posebej, ga natresemo v čist škaf, polijemo z nekaj litri vode in vse skupaj premešamo s čisto palico tako, da postane tekočina bela kot mleko. Tekočino pustimo nato v miru, da se kalcijev karbonat usede na dno posode. Čisto vodo nad belo usedlino previdno odcedtmo in na usedlino nalijemo nekoliko litrov vina. katero nameravamo razkisati. Vino v škafu in belo usedlino kalcijevega karbonata dobro premešamo s čisto palico. Ko je vino s kalcijevim karbonatom vred dobro premešano, ga nalijemo v odgovarjajoči sod. Tudi v sodu moramo nato vino premešati in sod na rahlo zamašiti. S tem smo izvršili razkisanje vina, katero ob primernem času spomladi pretočimo. Večjo količino kalcijevega karbonata na hektoliter ni po zakonu Priporočamo Vam na!boliše šivalne strote in koleua Adler - GKITZMElt Švicaraki pietiliii stroji DUBTED Zaloga r Kranja: edino le pri tvrdki Trgovina Laviiaifc Jos. Peteline, Ljubljana r.,.f.4t.,»,8 " ¥0d° «•.«•» KrMii'«*«"!! iionk v vezenju. V«*leta» lanirtva. dovoljeno rabiti, ker bi z uporabo večje koU&iaa tega razkisevalnega sredstva lahko pokvarili vino. — Dobro je, da klet od časa do časa zaiveplamo. Žvepleni dvokis, ki nastaja pri zgorevanju žvepla, prepreči razvoj škodljivih glivic v kleti in na s®-dih. V kleti naj vlada red in snaga. Sode moramo večkrat obrisati, da odstranimo plesnobo na lesu. Kletna vrata in okna morajo biti tekom zime zaprta, da ostane v kleti višja toplota. V sadonosniku: Tekom zime si narežemo ca-I piče za spomladansko cepljenje. Cepiče režemo la od najbolj rodovitnih dreves zanesljivih sort. Vodni poganjki, ki rastejo naravnost iz debla in debelejših vej, niso v to primerni. Najprimernejši cepiči so enoletne mladike starejših dreves, ki so narezane na zunan em delu krone in imajo gosta j ter dobro razvita očesca Narezane cepiče zvežem« v svežnje, jih zaznamujemo z imenom in zakoplja-mo poševno v zemljo do 30 cm globoko. Lahko jih hranimo v kleti, zakopane v primerno vlažnem pesku. Sadje, ki ga imamo na hladnem prostoru na lesah, pokriiemo s papiriem, da nam ne pozebe. Manjka mi listje za nastiljanje, pa tudi slama mi bo najbrže zmanjkala. Koliko slame je potrebno na dan za nastiljanje >ivini? — V. P. V. — Množina nastilja se ravna po vrsti in po krmi živina. Pri zimskem na splošno bolj suhem krmljenju kakor pa pri zelenem krmljenju živine Na glavo : velike živine (500 kg žive teže) računamo na dan 3 do 4 kg slame, za konja pa 2 in pol do 3 kg. Najbolje je, da tudi za nastil vedno režemo slamo v 20 do 30 centimetrov dolge bilke, nerede na to ali nam slama za nastil primanjkuje ali ne. To pa zategadelj, ker se zrezana slama bolje pomeša med blato in tudi bolj vpija gnojnico. Dalje se da na njivi takšen gnoj, v katerem je vrezana slama, bolje porazdeliti in bolj enakomerno raztrositi. Pravni nasveti Na dražbi prodane tuje parcele. H. V St. R. — Imate posestvo, ki ga uživate v sedanjem obsegu s svojim posestnim prednikom že 38 let. V tem času ste Vi in Vaš mejaš vedno spoštovali meje, ki so jiih določili vidni mejniki. Letos je prišlo sosedovo posestvo na predlog upnika — denarnega zavoda — na dražbo. Pri cenitvi tega posestva se je na temelju zemljeknjižnih podatkov ugotovilo, da je nekaj parcel, ki jih Vi z Vašimi posestnimi predniki uživate že 38 let, še vedno vpisanih na ime mejaša, čeprav jih ta ni užival. Na predlog zahtevajočega upnika so tudi te, dejansko od Vas uživane parcele, določene za dražbo. Vprašate, če bi izdražitelj postal lastnik tudi Vaših parcel. — Če so te parcele navedene v dražbenem oglasu, potem bodo prodane in izdražitelj postane njihov lastnik — če Vi pravočasno, najkasneje pri dražbi sami, proti temu ne ugovarjate. Vi imate pravico, da s tožbo tako od zahtevajočega upnika kakor tudi od zavezanca — Vašega mejaša — zahtevate, da se Vaše parcele od dražbe izločijo. Svetujemo Vam, da v priporočenem pismu zahtevate od zahtevajočega upnika — denarnega zavoda —, da izvršbo na Vaše parcele v določenem roku ustavi Če je ne ustavi, morate vložiti tožbo, ki ima za posledico, da se izvršba do pravomočne rešitve te tožbe uradoma odloži. Če zamudite do dražbe ugovarjati prodati Vaših parcel, imate po izvršeni dražbi samo pravico do povračila izkupička Vaših parcel, a parcele ostanejo izdražitelju. Napeljava elektrike. J. F. K. — Nameravate napeljati elektriko in vodovod po tujem zemljišču. Vprašate, kako se na najcenejši način zavarujete, da Vam lastnik zemljišča ne bo delal kasneje preglavic? — Svetujemo Vam, da sklenete z lastnikom tujega sveta pismeno pogodbo, da pust' po svojem svetu proti enkratni ali letni odškodnini napeljati elektriko in vodovod. V pogodbi morate točno navesti parcele, po katerih nameravate napeljati elektriko in vodovod. Ravno tako morate zahtevati, da se v pogodbo zapiše, da imate pravico te s to pogodbo pridobljene pravice vknjižiti v breme navedenih parcel. Dokler sedanji lastnik navedenih parcel ne namerava prodati, ni potrebno, da vknjižite. Vendar je bolj previdno, da takoj svoje pravice, pridobljene s to pogodbo vknjižite, ker ste potem lahko brez skrbi, da bi Vam ta ali oni naslednik sedanjega gospodarja mogel nagajati. Naložen denar. M. F. R. — Radi bi zidali hišo in imate stavbno parcelo že kupljeno. Vendar svojih prihrankov ne morete dobiti izplačanih, kakor bi hoteli in potrebovali. — Za zidavo potrebujete različni materijal in delovne sile. Svetujemo Vam, da pri zavodih, kjer imate naložen denar, poizve-ste za posamezne obrtnike in trgovce, ki so tem zavodom dolžni, pa bi oni morda prevzeli pri zgradbi Vaše hiše kakšno delo ali dobavili materijal; namesto plačila v gotovini pa bi se izvršil prepis v knjigah denarnega zavoda. — Sicer je od vlade že napovedana uredba o denarnih zavodih in upamo, da bo s to uredbo država zagotovila zavodom, vsaj delno, potrebna sredstva za izplačilo vlagateljem. Zato Vam svetujemo, da počakate. Prekopana steza. P. C. S. — Pred 9 leti ste kupili hišo, ki ima preko lastnega vrta zvezo na-ravnosl s cesto. Poleg tega pota pa uporabljate še stezo preko sosedove parcele, da odrežete ovinek. ki ga dela cesta ravno pred Vašo hišo. Po tei stezi hodijo ljudje že nad 30 let. Sedaj je sosed svojo parcelo prekopal, navozil gnoja in jo hoče zagraditi kot vrt, tako da je s tem stara sieza uničena in prekopana Vprašate, če lahko sosed to stezo zabrani ali ne. — Tekom 30 dni od onega dne ko ie sosed stezo s prekopanjem zapri, sle mogli soseda tožiti radi motenja posesti in bi s to tožbo uspeli. Če ste ta rok zamudili, Vam "a tožbo na nriznanje služnosti steze odsvetujemo, čeprav sc je 30 let uporabljala, ker iz Vaše skice sledi, da steza ni videti potrebna, kar gre sporedno s cesto in ne služi zemljišč;! hiše. — Pet bratov. K. M — Vprašujete, če ima peti brat, ki je potrjen za polni rok, pravico do skrajšanega. Od teli je prvi služil v času vojne in jjS umrl, drugi je nesposoben za vojaško službo, tretji je odslužil polni rok, četrti je pa stalno nesposoben. — Peti brat v navedenem slučaju po zakonu o ustrojstvu vojske nima pravice do skrajšanega roka ir. se torej prošnja ne izplača. V mapi zarisana občinska pot. V. T. — Preko Vašega travnika hoče voziti sosed, ki trdi, da ja ta pot v mapi zarisana kot občinska pot. Ali mu morete braniti vožnje, ker je do sedaj ni nihča drug popravljal, kakor vi. —- Če je pot občinska, ne morete sosedu braniti vožnje po njej, čeprav je on ni popravljal. Vsaka občina mora imeti seznam občinskih potov in ga ima gotovo tudi Vaša. Pojdite na županstvo, kjer boste lahko zvedeli, če je ta pot občinska. Morda je bila kedaj občinska, pa io je občina opustila. Občinska pot, S. J. Ob občinski poljski poti, po kateri vozite tudi vi na svojo parcelo, se bosta zgradili dve hiši, ki jih bosta lastnika ogradila. Ker je pot le dva metra široka, se ne bo mogoča z vozmi izogibati, ako se postavi kraj poti ograja. Vprašate, kaj pravijo glede lega zakoniti predpisi. — Za postavitev ograje si bo moral lastnik izposlovati dovoljenje občine, ki praviloma ne sma dopustiti, da bi se ograja postavila bliže nego en meter od pota. Povišanje zadružnega deleža. F. K. T. — Povišanje zadružnega deleža je smatrati za spremembo zadružnih pravil. V pravilih je gotovo določeno, kakšna večina je potrebna za njihovo spremembo. Če tega v pravilih ni, se smejo ista spremeniti la z dvetretjinsko večino oddanih glasov. Vsaka sprememba pravil se mora javiti trgovinskemu sodišču (okrožnemu sodišču) radi vpisa v zadružni register. Razume se, da je pravilno sklenjena sprememba pravil za vse zadrugarje obvezna in morajo v slučaju povišanja deležev iste doplačati, čeprav so glasovali proti. Kar se tiče jamstva zadružnikov v slučaju konkurza, predpisuje zakon, da vsak član zadruge z omejeno zavezo jamči v slučaju konkurza, v kolikor pravila ne določajo večjega zneska, ne samo s svojim deležem, ampak s še enkratnim zneskom v višini deleža. Zato bi v Vašem primeru morali člani, ki .svojega deleža še niso v celoti plačali, ta delež poravnati io poleg tega plačati še enkrat tolikšen znesek, kakor znaša delež. Pismeno ne odgovarjamo. Na ponovna vprašanja in želje zopet ponavljamo, da pismeno nikomur ne odgovarjamo. Okna v novi hiši. A. N. — Vse ugovore proti zidanju hiše, zgraditvi oken itd bi bili morali povedati ob priliki stavbnega ogleda na licu mesta. Ker bo nova hiša tri metre oddaljena od val« meje, res ne vemo. iz kakšnega razloga branita zgraditi okna na Vaši strani. Ker ne poznamo razlogov proti tem oknom, ne moremo reči, če bi Vi z ugovori uspeli. Najbrže ne. Pritožba proti občinskim volitvam. B. A. Zakon o občinah določa, da novo izvoljeni občinski odbor prevzame posle deseti dan od dne volitev. Ni predpisano, da se v primeru pritožbe prevzem poslov odloži, Znani so nam primeri, da so nove občinske uprave prevzele posle, čeprav je bila vložena pritožba proti volitvam. Zakaj se to pri vas ni zgodilo, nc vemo. Vi niste vložili pritožba, zato ne morete dobiti iste na vpogled. Ne kaie Vam drugega, kakor da mirno čakate na reMtev. — Besede, s katerimi je bil opsovan delegat vašega društva, so vsekakor žaljive. Če nima zanesljivih prič, naj ne loži. ker iih žaliteli naibrž ne bo hotel pred sodiščem priznati. L K. B. Vložite prošnjo na upravo bolniinica, v katero bi bili radi sprejeti ČITATELJEM ZA NEDELJO SJB Čuden otok (Bengt Berg: sCudni otok<.) Nikjer na rvetu ne objame pomlad kakega ko-M remije tako toplo kakor izgubljen otok sredi morja. In nikjer na svetu ni kosa zemlje, ki bi tako iskreno koprnel po njeni toploti. Bitje, ki mu roke in noge vežejo spone, dviga svoje rame osvobojenju nasproti. In ko se prvi močni jug dvigne s svojo vojsko na pohod preko Vzhodnega morja in visoke vode poli topno ližejo ledovje, ki ga zima še skriva na obali, potem se zdi, kakor da bi ura rešitve vabila in omamljal« eelo skalovje tam zunaj, da se vzpenja više. A je pač samo toplota, ki prihaja in v človeških očeh preobrazuje obličje skalovja. Mrzli vetrovi so ga bili skrivali v meglo in tlačili v vodo. Ko so težke vode z daljnega severa hrumele tod mimo, se je zdelo, kakor da bi se valile otoku prek temena. Toda topli dnevi so zbudili v otokih hrepenenje. Nič več nimajo pokoja, nič več ne morejo čakati. Nič več nočejo upogibati tilnika pod zimskim jarmom. Ko so priroinali valovi od juga tem v sončnem siju, so se dvignili! Po-trgab so svoja sidra. To niso voi vode, ki valove proti severu. To so otoki, ki so se iznenada osvobodili vseh verig in jadrajo na jug. in težje oblo-ieiu g sončnim zlatom kakor nekoč ladje danskega kralja, phijejo taisto pot. Ce je zima z mrazom in viharji trpinčila otoka, ima zato pomlad tem več poravnati. Zato prihaja blaije volje tja ven kakor pa v bogatejše in večje dežele; kakor da hi se ji spričo ubornili kleči srce ganilo in ogrelo; kakor da bi hotela popraviti vse hudo, ki se je bilo zgrnilo nad gole otoka, odkar jih je bilo zapustilo poletje. S tiho, toplo roko boža čelo zemlje, da bi »ogla slednjič pozabiti, tolaži jo in vdihava življenje vsem malim koreninicam in semenom, ki kakor prestrašeni stvori spe po skalnatih kotih. Z vsakim dnem prodira toplota globlje v razr poke in tali ledene orgelske pilčali. Snežni zameti, U jih je bil skril notri zadnji vzhodni vihar, kopni ia se izpreminja v studence. Resnobno in zbrano začenjajo svojo pot iz votlin v skalni steni, a že na pol poti se začne z njimi igrati veter in jih v tre-notkn razprši v tenke curke in neštete kapljice. Klečevita stena pohlepno pobere vsak sončni iarek. Nad površino se zliva jasen, zlat blesk, mraa in njegova temna vlaga izginjat«. Obličje kle-ISevja postaja mileje. Lišaji se vzpenjajo po stenah v polnejših barvah in nabreknejo, kjer se zliva prek njih snežnica. Gori nad pustinjo žari sonce. Vsako mesto, kjer bi moglo tičati pod zemljo nekoliko življenja, najde in ogreje in spomni na to, da je zdaj tn; da je pomlad tu in da se mora vse prebuditi. Male čebulice in sveže korenine kukavic se stegujejo in hočejo prebuditi. A še je spanje pregloboko, ne uspe jim. Še je zemlja trda in skalnate plošče pod njo so mrzle. Tedaj se pripeljejo nekega dne od juga sem bohotni oblaki. Nad Gotlandijo zmanjšajo brzino {n se drže obale. Potem začudeni oparijo kleči tam sunaj na širokem morju in se zavedo, da je tudi tam še zemlje, ki jo je treba prebuditi i* spanja, se odpravijo proti njej in zjokajo nad otoki. Potem se žejna zemlja napije, zrahta in prebodi. In v najmanjših počeh, v katerih je le mrvi-ea zemlje, vzklijejo najljubkejše cvetlice. Zlati adonis dviga iz prodca svojo še sanjavo £avo in odpira svoje blesteče oko, da bi se sre-lo s soncem. Steblo je tako kratko. Tudi »pomladni vetrovi utegnejo trdo briti in samo tista zel, ki cvete na kratkem steblu, doprinese kdaj seme. da ga more razsuti. Stotine zelišč se s tisoči vilic tiplje naprej. Plazijo se prek kamenja in dvigajo svoja telesa kakor kače svoje glave, da bi videla, če so se tudi drugi prebudili. Njihovi listi so bujni in njihov krepki vonj pripoveduje o dolgo zadržanem hrepenenju po razplodu. Spodaj v ploskih dolinah pod nvelo lansko travo stoje orhideje kakor pritlikavski kraljevi dvorec. Krepki rdeči čeladasti cvetovi so kralji in kraljice. Vitki, bledi, dišeči so kraljičine in prin-eezinje. Mali, ki so se bili upali pomešati mednje ali pa so odšli naprej, kjer je zemlja skopejša, to •o paži in konjiki. Voda narašča s toplim južnim vetrom, kakor da bi prožila navzgor proti klečem nežne roke v spravo. Valovi rahlo pljuskajo ob južno obal in zatrjujejo, da niso nikoli nameravali hudega. In s žuborenjem valov prihaja celokupno življenje morja. Vse, kar je globina doslej skrivala v svoji temi, stremi sedaj ne dan. Vse življenje, ki ga Je bilo zimsko, razsrjeno morje potisnilo na dno, vrč zopet kvišku. Vsi za človeka nevidni majhni stvori, ki jih je bil pregnal mraz, se zopet zbirajo In množe. Z njimi prihajajo večji in zopet večji, ki žive od njih. Urne ribice hite tik pod površino, kakor da Grazia Deledda: Reveži in bogatini »Gospod Francč, gospod France!« je zaklicalo revno dekletce pred vrati bele vile. Star mož, po videzu berač, ki jc nosil tako zakrpano obleko, da se od samih krp niti videla nj, sc je nasmehnil, ko je slišal, da deklica kliče gospoda Franceta. Saj je bil gospod Francč žc pred loti umrl. Vendar je nekdo odprl vrata. »Kaj bi rada?« vpraša mladosten glas. »Gospod Francč,« je vztrajalo dekletce pri avojem, držeč v roki umazan kozarec in govoreč z glasom, kakor da ponavlja naučeno nalogo, »moja mama je rekla ... je rekla, da naj vas prosim dobroto, da bi nam dali... da bi nam dali malo kisa, ker sc je moj brat ranil na glavi... in... in... treba kisa, da si z njim izpere rano...« Bela in nežna roka vzame prazno čašo, ki se čez par minul zopet pokaže v taisti roki, polna vinskega kisa. »Pa kako se jc ranil tvoj brat?« »S konja jc padci...» »Pojdi, pojdi,« deje mladostni glas, poskušajoč oponašali dekletčevo naglašanjc, »dobro vem, da potrebujete kis — za solato in da ti, še preden a ju t raj odpreš oči, lažeš bolj, kakor pes hitro teče ...« »Bog plačaj!« dč deklica brez vsake zadrege in izgine v somraku. Starček v zakrpani obleki gre za njo. Nekoliko je šepal ter se opiral na palico, ki jo je krčevito držal v desni roki, v levi pa jc nosil zve-tenj cunj. »Ti so revni,« si je mislil sam pri sebi. »Če bi bolele tako prav pokazati, kako *e jim luske v soncu izpreminjajo, Po skalnih stopnicah prihajajo trske iz temuih morskih globin soncu nasproti. Njihove velike oči bolšče za roparskim plenom. Zunaj na odprtem morju se nad globinami gnetejo slaniki tako na gosto, da se zdi, kakor da postaja cela voda po njihovem srebru težja. Majhni, leni polži lezejo na bregu prek kame-nov. Na ploske kamenite klade zunaj v morju pa plezajo morski psi, da bi pomežikovali v sonce. Celokupno morje jo naenkrat oživelo. In z njimi je oživela obala, kleči in skalna stena. Kajti miza, ki jo je pogrnilo in obložilo morje, je privabila tudi ptice. Prišli so s ploskih gotlandskih bregov, kjer so bili našli pozimi več zavetja pred vetrovi, z vzhodnomoirskih sipin in pa s čeri švedske celine. A večina jc dopotovala z juga — potovala jc noč in dan, da bi slednjič prišla na gole in puste otoke morja, ki jih silneje vabijo, ko vse drugo na svetu. Večina je pač vedela, kaj jo tamkaj Čaka. Kos obale, kjer si more splesti gnezdo, ali pa tudi le za dlan prostora na skalni polici, z« katerega s ebo treba z drugimi boriti — najprej, da ga sploh dobo, in potem, da ga ohrani. Vran jim bo nemara pokral jajca, veliki črno-beli roparski galeb uplenil mladiče in sokol seler utegne planiti nanje nekega dne, ko ne bo več nobene rešitve. A vendar hočejo tja. In vendar se na svojem poletu drže natančno severne smeri in »i na svojem potu privoščijo komajda toliko odpočilka, da se nažro. Dalje, le dalje, s perotjo pri peroli. Ce sunek vetra iztrga katerega iz vrste, se mora upreti s podvojeno silo, da zopet dohiti ostale. In tako potujejo brest počitka, dokler se jim nekega dne iz dalje ne zableste nasproti njihovi otoki. Najprej so prišli veliki galebi s svojimi spomladansko novimi belimi čapkami. Z njimi so do-šli Žagarji z gotlandskih rbjih sipin im takoj začeli ob obali ribariti. Tudi nekaj divjih rac jo ojnčilo malo krdelo, ki je čez zimo vztrajalo pri otokih. Nordijski ponirek je prirojil ranega pomladnega jutra v majhnih jatah, a je kmalu odpotoval — ptice so se hotele menda saim- prepričati, da njihovi otoki še stoje. Enako so ravnale snežne race. Nobena izmed njih ni zletela gori v skale. Vse so ležale raztresene po morski površini ali pa so se potapljale 7. racmani, ki morajo še mesece peti, predno Jih pokliče njihova (»mlad na planinskih jezerih. Samo galebi so se naselili in sedeli tibo zamišljeni na skalnem robu. kakor dn hi pričakovali. da se nekaj zgodi. Tedaj so nekega dne priromalc severne gage in zakletve ie bilo konec. Toliko jih je bilo, in takoj so sc paroma razkropile po obali. Potapljale so se zunaj nad plitvinami in okorno racale po skalnih ploskvah. Žagarji so se košatili in vabili. Samice ao škuile proti obali, kjer «i bo treba napraviti gneodo. Prišle so gosi duplarice in se gagaje vozile ob vznožju skalne stene sem ler tja, iščoč dupline, v katerih so bile gnezdile lani. Žagarji, ki vedno prvi gnezdijo, so so podvizali, da zaposedejo svoje razpoke Prišel je sokol selec in se takoj stepel z vranom. Na strmih pobočjih je bilo vedno več galebov. Prišli so raznovrstni manjši galebi in škorci. Ostrigarji so žvižgali, da je odmevalo od sten. In potem — prvega toplega dno — so se vrnili nordijski ponirki in prenapolnili skale. Potem otoki tam zunaj zopet zažive — početje ptic jih oživlja in s ptičjimi očmi gledajo v svet. Ce Je bila zima huda, je to zdaj Izlahka pozabljeno. Nihče se zdaj tam ne spominja več mraza in prnzne obale. Nemara vran. Tako daven spomin ima. Nihče več zdaj ničesar ne ve o snegu, ki se jo še kopičil po zijavkah. Pa saj je to vse še »lanski snegt, kakor pravijo Švedi. Zdaj je sonce in jug. Sonce, dn si je mogoče z njim pomežikovali radostnih oči, in veter, ki osuši perje. Zdaj je čas za žlabudranje in za ravs in kavs. Zdaj so dolgi, vroči dnevi, iu tihe, mile noči. Zdaj je čas za izbiranje druga in osvojitev kosa skalne police za domovanje. Zdaj je čas izleči jajce ali dva in potem skrbeti za lačno otroke. A to jim ne prizadeva skrbi. Skalne stopnice in plitvine so ogromna, pomita miza, ki jo morje bogato zalaga s svojim preobiljem. Morje hrani v sebi vse, kar si more kaka ptica gori v skalovju le poželeti. In zalo so tudi vse oči obrnjene na morje. Tjekaj oprezujejo nikdar siti galebi. Tjekaj mika ves dolgi dan ž.ngarjevo samico, ko vali' v svoji razpoki. Tjekaj se ob zori ukrade z gnezda v kotanji gos duplarica, da si utolaži glad. Tja ven blodijo nemirni pogledi tisočev Žagarjev in ponirkov. Vrh skalovja sede, a njihovi čuti »o neprestano budno obrnjeni na morje, včasih zaradi k«i-ke nevarnosti, večinoma pa zaradi hrane in življenja samega, ki jo zanje morje. Kajti tam so vendarle vsi doma. Na kopnem so zgolj tujci. Njihova doba na otoku je tako kratka. Pravzaprav ni nobenega med njimi, ki bi se znal tam okretno gibati. Seveda pa znajo letati in plavati in se potapljati v čistih globinah l«ikor ribe. Kopno nima zanje nič vabljivega, razen ob času parjenja. Takrat, ko se po dva in dva odpravita v skalno razpoko ali na pedenj skalne police, zaradi česar so se jim otoki pač tako priljubili. Saj morajo tja zaradi jajec. Toda ves čas, ko je treba sedeti na jajcih in odgajati mladiče, pomenja zanje eno samo dolgo dobo čakanja na uro, ko se I zopet vrnejo na morje. Pač je prečudno lepo za ptico, presedeti gori v skalni steni, vsi razžarjeni od sonca, poletni dan; z njo je veliko pisano jajce, tako mikavno očesu. Toda varna in vabljiva pri tem je vendarle v prvi vrsti bližina inorja — gotovost, da je žiiva, neskončna globina tam doli vsako uro pripravljena, da sprejme k sebi vse, ki so njeni. Albert Jcan: Cezarjeva krava Stara Ana je skušala vstati, a komaj jc stopila na prašna tla, jc prebledela, nosnice so sc ji razširile in oblil jo je mrzel pot. »Če vstajiem, bo to moja smrt,« si je mislila. Bentila je, da je morala včeraj tako neumno pasti na vlažnih tleh. Besno sc jc ozrla naokolu, neka misel jc uporno mučila njene okorne možgane: »Cezarju moram izročiti kravo, da jo žene na semenj Pa kaj, ko je tak bedak. Ta fant je naša nesreča!* Od sedmih otrok, ki jim je bila starka mati, je bil Cezar edini, ki jc ostal prost strašne družinske dediščine: alkoholizma in jetike. Težka glava mu jc slonela na tenkem piščančjem vratu, velike, izbuljene oči so gledale izpod debelih vek, a čelo so mu sekale tri gube. Na materin klic je prišel v sobo, sc vstopil prednjo in čakal, prestopajoč se zdaj na eno, zdaj na drugo nogo. »Dobro poslušaj, kar ti povem,« mu ukaže starka. — »Vzemi Faneto ...« »Belo in črno kravo?« »Da, in ženi jo na semenj.« »Prodat?« »Kajpada, prodat! . .. Na semnju se varuj ljudi, ki veliko govore ... To so lumpje, ki mislijo samo na to, kako bi koga opeharili!« »Prav,« dč Cezar. »Nasprotno poišči nekoga, ki ne govori veJiko, nekoga, ki je miren, temu povej ceno... Tri tisoč frankov. Ni se ti treba nič botati: ali »da« ali ►ne«!... Si razumel?« »Sem,« je odgovoril tepček. Malo jc pomislil, zazehal rn sam pri sebi ponovil: Nekoga mirnega in ki ne govori veliko...« Nato je šel po Faneto » hlev. II. Ko jc Cezar prišel na semenj, so se okrog njega takoj zgrnili mešetarji in drugi veseljaki: »Hej, Cezarl Tvoja krava je pa res kumrnal ... Koliko hočeš zanjo?« Obsuli so ga z besedami, da bi ga skoraj zadušili. Najdrznejši jc prijel kravo za konopec rekoč: »Kar ceno povej, Cezar! Glej! Poglej jo!... Saj gre kar sama za menoj ... Gotovo ve, da se bova pobotala zanjo.« »Nekega mirnega in ki ne besedici!. . .« je sam pri sebi trmasto ponavljal Cezar. In potegnil jim jc Fanetin konopec iz rok in zavpil: »Pustite me v miru vsi skupaj! Krava ni za vas!« »... Ti veseljaki v resnici vsi skupaj preveč govore!« si je mislil nedolžno in gnal kravo dalje. Živahno je korači! in krava mu jc mirno sledila, vdana v svojo usodo. Na nekem ovinku je stal v kameniti vdolbini mož, ki bi utegnil biti pravi za Fanetinega novega gospodarja. Dež mu je bil spral barvo z lic. Izpod kape so mu padali dolgi las|c. Vlaga mu jc izkvarila leseni plašč. Na desni roki jc stegal tri prste, kakor da bi blagoslavljal. Tepček sc ni bil preje nikoli zmenil za tega fital Vodulek: Adventne misli Premnogo je cerkvenih prošnji; vsaka nedelja ima tvojo. Te prošnje privedejo viatih llovtka o prelepo doživetje. Prošnjo tretje adventne nedelje: »Prisluhni, prosimo te, Gospod, mišim prošnjam in razsvelM temd naših duš s tvojim milostnim obit*i/ml* V prvem delu adventa je bil res bolj poudarjen zadnji prihod Boga: treba je torej pripraviti svet zanj. Sredi adventa pa zadiha neko toplo veselje i« vteh pesmi in molitev in zdi se, kakor bi šlo ie bolj za lui boiitnega praznika. Zajemljivo je, kako prav boiitna liturgija vet tat govori t luči, ki nam je zatijula. Današnja prošnja je i* nekak uvod. Ob njej se mi je zgodilo podobno kakor ob binkoštih. .4Ii te takrat tlovek nehote ne vpraša: kako da Cerkev lako silno klite Duha, ko je vendar v njej, ko jo vodi, ko jo bogati. In zdaj: saj vendar imamo Boga. Pred menoj je na oltarju, prejemam ga, nosim. Pa je vendar vse v prošnji: tenKi naših duš, lut in njegov prihod, obisk, ki ga prosimo. Potem gotovo ni en sam, ki tuli ob vtem boijem, kar imamo in kar naj nas vodi ob vsakem koraku, še bridko, bridko temo v duii. r vsakdanjem iivljenju, naj ti bo v skritem kotiiku srca ali sredi ljudi. Ni en sam, ki mu ob vsem boijem vstaja grenkost obupa. Ali ne prosi Cerkev, ki ima vse, ki je sama skrivnostni Bog, da bi Bog prišel v duše, temne duše obiskat... (Nekateri znajo tako hladno razločiti vsako cerkveno molitev, kakor bi bila res samo odstavek iz šolske knjige, ne pa silno, silno iivljenje. O, kako sami jemljemo bogastvo verujntim!) Da bi z adventom vsak zaielel boijega obiska-nja! Bog ie stoji pred dušo. Pred vsako: onega, ki Ione v grehu, in onega, ki misli samo nanj. — Temd je temd /n jo vtasih še lisli nosi, ki o samem soncu sanja. Zato je treba doiiveti sveti veter: Bog me prihaja nocoj obiskat, mojo temo razsvetlit, lju-bezen priigat, lalost potolalit. Bog prihaja, vsaj nocoj, za ta veter. svetnika, ki je že tristo let rta! na rvojem meatti. A ta večer ga je osupnila negibnost kipa. Stopil je k lesenemu škofu in ga vprašal: »Ali si ti tisti, ki bi kupil moro kravo? D*>|, povej!« Ker jc oni molčal, je opogumljen nadaljeval: ■ Mati so rekli, naj zahtevam tri tisoč frajjkovl« Napel je ušesa in čakal, sam pri sebi ic pa ve« ! zadovoljen mislil: »Nikogar mirnejšega in malobcsedncjšega ne bi mogel najtil« Nato jc vzel Fanetin konopec in ga ovil svetniku okrog roke. »Ali imaš denar?« je vprašal. — »Ne? No, I« nič ne marajl . .. Pustim ti kravo, jutri pa priden po denar — tri tisoč frankovl« | HI. Ko je Cezar zvečer prišel domov m materi povedal, kako je prodal kravo lesenemu škofu, g.i jc začela tako psovati, da je zbežal na skedenj ; in taju prespal noč. Naslednje jutro je zbrala starka vso volijo in vse sile in vstala. Grozovito je psovala. »Ne vpijte!« ji jc svetoval sin. — »če vam ■*>-vem, da bo plačal! ... In veste, moreva mu zaupati. To ni kdo, ki bi ljudi z besedami lovil x iim mešal pamet: vts čas, ko sem govoril z n m. ni odprl osti« »Brž zaprezil« je velela starka. »Morebiti |« krava še tam!« Cezar še malo ni bil tako ogorčen kakor nte-gova mati, ko sta prišla na mesto in videla, da o Faneti ni bilo nobene sledi. Zelo vljudno se je približal kipu in ga vpraial-»Ali imaš denar?« »Tepec, kako pa misliš, da ti ta odgovori?« »To bomo takoj videlil« jc rekel prepro»lo Cezar. Ponovil je svoje vprašanje. Potem je vzdignil svojo gorjačo in v tretje zavpil: »Da ali nc, ali boš slednjič plačal?« In ko je svetnik molčal, ga je Cezar z gorjačo besno udaril po glavi. Glava sc je razklala. »Ali vam nisem rekel, mati, da bo pla-čal!« je i zdaj mirno rekel Cezar. Mati pa je žc klečala na tleh in pobirala zlatnike, ki so se vsipali iz solic. Nazadnje se jc pri-: kazal nekak papir. »Glej, g!ej, tu je nekaj napisanega!« vzklikne starka. In v tem, ko je Cezar pobiraj zlatnike, je ona počasi slovkala: »Leta 1795. Trume oboroženih kmetov pohajajo po teh krajih. Na pohodu plenijo vse, samo cerkvam in svetim podobam prizanašajo. Zalo izročam svojo gotovino v varstvo tej sohi.« Podpisano jc bilo staro ime iz tistega kraja, ki se ga je starka še spominjala. Od svojega deda je bila slišala, da se je njegov oče v mladosti vojskoval s »plavimi«, v času, ko so sc armade francoske republike borile proti njenim sovražnikom lINSERIRAJTfcTv »SLOVEiNCU«) ne najdem prenočišča pri njih, kje naj ga najdem? Jezus je sam rekel, da revel revežu pomaga.« Deklica ce je ustavila pred hišo ob reki. Bil je hladen, jasen večer. Mesec je vstajal izza golih topolov, ki so se vzpenjali pod nebo kakor ogromni prsti, b voda v reki sc jc svetlikala. Dcklica gre v hišo in starček za njo, kajti vrata so bila odprta. Suha, bleda ženska se jc sklanjala nad ognjišče in jemala iz sajastega lonca nekaj kuhane zelenjadi. Ozrši se naokrog, je potnik opazil, da je notranjost biše prav taka kakor njena zunanjost: sama nepopisna revščina. Tolaži sc torej z mislijo, da mu bodo ti revni ljudje prav gotovo dali zatočišče. »Kaj bi radi?« ga surovo vpraša ženska. »Sprejmite me za to noč pod streho,« dč starček, »popotnik sem, reven in star in noč je hladna . ..« »Zakaj pa ne iščete prenočišča pri bogatih, pri gospodi tam gori?« pokaže ženska z roko na belo vilo. »Pojdite tja...« »Rekli so mi, da je gospodar že prod več leti umrl in da jc vdova skopa, in tako si nisem upal niti vprašati. . Mislil sem, da more revež dati zatočišče revežu.« V tem, ko je še govoril, sta prišla dva majhna fanta in za njima velik, raztrgan in zamazan moški. »Kaj pa bi ta rad?« zavpije moški, »Prenočišče.« »Pojdite naprej, nimamo prostora.« »Samo, da to noč prebijem pod streho,« ganljivo prosi starček. »Jed imam s seboj. Star sem, noč jc pa hladna. Deset ur sem žc na poti.j »Ven! Ven!« kriči moški in za njim otroci: »Veni Ven!« Starček, ki jc bil že ves iznemogel, jim je ponudil, da plača pet lir, ako ga puste, da spi poleg ognjišča. To so sprejeli. Starček sede in razveže svoj zveženj. Ženska, ki jc polivala solato s kisom, ki ga je bila preje izprosila dcklica, jc za-pičila vanj svoj pohlepni pogled. Med capami jc opazila kosec črnega kruha, štiri orehe in denarnico. Ko jc starček povečerjal, jc zlezel v kot, položil glavo na zveženj in se zatopil v žalostne misli. »Če reveži,« tako je mislil sam pri sebi, »postopajo nasproti revežem tako slabo, kako naj ravnajo nasproti njim bogatini? A vendar tc Jezu« rekel...« Zaspal jc. Iznenada se prebudi. Zdelo sc mu jc, da neka roka vleče izpod njega zveženj. Krog njega jc bila popolna tema. Zavpil je: »Kdo je? Kdo me hoče oropati?« Namesto odgovora je dobil strašen udarec s palico po prsih. Zdelo sc mu jc, da mu jc srce zastalo. »V imenu božjem vas prosim, pustite mc! Vzemite vsel Samo živega me pustite!« Zdaj je dobi! udarec na glavo. Padci jc vznak in mislil, da mu jc umreti. Tedaj ga jc prevzel nagon do življenja. Nekoliko trenotkov jc mirno obležal, nalo pa planil ven. Začel jc teči in tekel tako hitro, da bi pri njegovi starosti in betežnosti tega nincc ne pričakovat. Na vedrem nebu je svetlo sijala luna, starec pa je bežal pod bičem neznane groze. Glava in rame so ga pekle, kakor da bi ga bil kdo s kropom oparil, a misli so ga zapuščale. Ko jc pribežal do bele vile, sc je zgrudil in ni mogel več vstati. Mesec na blestečem nebu se mu je zdel kakor luknja, skozi katero sc ie videla srebrna hiša .., Ko se je zopet zavedel, sc mu je zdelo, da jc v tisti čudni ' iši: vzglavje postelje, na kateri je ležal, jc bilo okrašeno kakor z biseri in se je svetilo kakor rečna površina. Blazine, odeje, vse je bilo beleje od snega. Zdelo se mu je, da je zakopan v sneg, a pekoči bolečini na prsih in na glavi ni hotelo biti kraja. Poleg postelje je stala dražestna deklica i dolgimi nežnimi rokami. Spoznal je v njej deklico, ki jc bila odprla vrata lažnjivcniu otroku, in prevzelo ga je sil .o ganotje. Kako? Torej imajo bogatini usmiljenje z reveži? Sprejeli »o ga v hišo, ne da bi bil nili trkal na njihova vrata, izkazujejo mu gostoljubje in mu strežejo? Pa je bil vse svoje revno, dolgo življenje mislil, da more imeti z revežem usmiljenje samo revež! Tako so ga bili učili. Par ur nato jc umrl. Šel jc naravnost v nebesa. Ko jc zagledal božjega Odrcšenika, mn je povedal svojo zgodVo, ponižno čakaioč pojasnila. »Oh,« je vzdihnil Jezus, »časi so sc izprcmc-nili. Kajti danes niti revež nc veruje več vame in bogatin pomaga revežu zalo, ker sc ga boii...« Pred niikui oiii si ogleile vebko raz stavo'otroških in igračnih vozu kov, stolir, holendenev, malih dvi koles trtcikljev, šivalnih strojev, motoriev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" F Batjel. Liuldftna. K»rlgv*ki c. I Najnižje cunel — Cenik frank* W Oellers: V vaški hrivnici Manič postaja star. Tega ni moči več prikrivati. Sama kost ga je in nekam vase leze, sapa je kratka, lasje čim dalje belejši. Huje nego vse drugo je pa to, da njegova roka ni več tako gotova, da se včasih ceJo rahlo trese. To mu teži «rce in tarejo ga skrbi za večer življenja. Kaj bo, če ljudje to opazijo, čc mu bo britev začela uhajati v kožo, če se nazadnje — kar Bog ne daj! — naseli tu kak modni mestni zelenec in mu odje zadnjega ščetinastega dedca in mladiča s prvim mahom pod nosom? Manič, kaj potem? Tako se je trapil, uboga stara para. In da bi prikril pojemajočo varnost roke, je bil nasproti svojim gostom tembolj ljubezniv in zgoren. Kajipada so ljudje že davno opazili, kako je z njim, ampak kdo bi neki puščal starega moža na cedilu? Nak, vsak »e da raje malo urezati. Manič je drl tudi zobe. Edini v vasi se je nekaj razumel na zobe. Imel je zelo zapleten in skrivnosten stroj, s katerim je ruval vražje zobe, ki bole, da spravijo iz uma največjega junaka. Otroci plačajo po pet dinarjev za zob, odraščeni kovača. Včasih se mu posel dobro obnese, včasih ne. Predzadnjo soboto se mu je. Bomo že videli. Manič je imel ravno odličnega mestnega go-•ta pod nožem. Pravkar je bil Manič rekel: »Pros'm«, kar je pomenilo, da je ena po-lovica obraza opravljena in da naj obsojenec glavo obrne, in že je hotel Manič speljati pogovor na krizo in težke čase vobče — Ivo so se viharno odprla vrata in j« planil v brivnico gospod župnik. Bil je ves raripel in otekel v obraz. »Manič, Manič,« je za-klical, »brž klešče, ne prenesem več!« In je takoj drl dalje skozi brivnico na dvorišče, kjer so se navadno vršile take morije. Kajti podjetju ni ravno v priporočilo, če se iz brivnice sliši smrtno ječanje. Kakor brezumen je tekal Manič po hiši, klical ženo, otroke, iskal zdaj to zdaj ono in bil ves iz •ebe. Na dvorišču se je slišal njegov razburjeni glas: »takoj, t-'ospod župnik, takoj!« »Trenotek, gospod župnik, trenotek!« Čez deset minut je bilo slednjič vse pripravljeno. Mogli so se lotiti posla. Pred bolniškim stolom, ki sc ga je župnik z obema rokama krčevito oklepal, je bil razkoračen Manič in svoj stroj ta-jimstveno skrival na hrbtu. Ob strani mu je stala njegova zvesta žena. V rokah je držala veliko elvledo vode ter jokala in ihtela, da se Bog usmili. Vrhu tega sta asistirali tudi obe odrasli hčeri, enako prestrašeni in razburjeni, ena s čašo in vodnim vrčem, druga s celo kopico brisač v rokah. Vse to za enega samega kovača. Stvar je postala resna. 2upnik je položil glavo nazaj in zazijal V tem odločitvenem trenotku je pridrl na dvorišče kakor nož oster glas: »Kakšna svinjarija pa je to pri vasi Saj bom zamudil vlak! To je vendar nezaslišanol« Med vrati se je pojavil mestjan; pol obraza je bilo sivega od pri-sušenih pen, drugega pol pa rdečega od jeze in razburjenja. Manič je že napol dvignjeno pripravo zopet spustil. Kakor je bil gost rdeč, tako je bil zdaj sam bled. »Držite svoj umazani gobec, go-sipod,« je zagrmel, »ah pa vam pokažem vraia. gospod! Ali ne vidite, kaj se tu godi?« Onemu je zaprlo sapo Manič deje župniku nekaj osrčevalnih besed. Manič se zopet loti posla. Njegov aparat napolni župniku vsa usta. Manič zastavi. Manič vleče no živlenie in smrt Počasi, s stolom vred, se dviga župnik. Manič vleče. Župnik hrope. Ko že skoraj stoji orav pokonci, je dovršeno. Grozno krvulilie. Župniku se j« zdelo, da se je vse nebo pordečilo Žene so mu stregle. Med obema zobema, ki jih je bil Manič obenem junaško izdrl, je bil po vsej sreči tudi »pravi«. Kljub dvojnemu uspehu, je vzel sa.mo enega kovača. Tak možak je to. Župnik se je smejal kljub vsej krvi. V brivnici pa je besnel mestjan. Da se mu kaj takega še nilkdair v življenju ni pripetilo, da je to svinjarija brez primere in da v desetih minutah odide vlak. Jaka, sosedov sin, ki se je bil prišel brit, je stal z rokami v žepih in ves začuden poslušal. Manič, bled ko mrlič, nekoliko drhteč, je poikazal vrata: »Pros'm!« »Kaj?« je zazijal tujec. »Zgubite se pri priči,« je dostojanstveno rekel Manič. »zgubite se pri priči iz moje hiše Takih liudi, kakor ste vi, ne brijeml« — »Pa saj sem vendar šele napol obrit, tak vendar ne morem — — —« »Pojdite,« je rekel Manič gro< e2; 20. Sg3Xe2, f6-f5; 21. Se2-d4, Dd8-e7; 22. DdB—d2, Tc8—e8; 23. Sd4—f3, De7—f6; 24. Tdl—el, Te8Xel + ; 25. Sf3Xel, b7-b5; 26. a2-a3, Kg8—g7; 27. Sel—f3, Ld7—c8; 28. Kgl—fl, Lc8-b7; 29. b2-b4, Kg7-f8; 30. Kfl-e2, a6-a5! (Flohr je začel z energično akcijo in njegovi lovci začno odločilno delovati. Na bXa5 bi sedaj onšlo La6 in isto tudi na SXb5. Botvinik najde še najboljši odgovor); 31. Dd2-d4l, Df6Xd4; 32. Sf3X d4. a5Xb4; 33. ScSXb5? (na to je Flohr čakal. Potrebno je bilo a3Xb4, čeprav hi tudi potem črni bolje stal), 4Xa3l! (to je jedro kombinacije); 34. Sb5Xd6, a3—«2; 35. Sd4 -c2, Lb7—a6+ (5rm zajame belogn skakača); 36. Ke2—e3, Kf8—-}7; 87. Sd6Xf7, Ke7Xf7; 38. Ke3-d4, LaC-fl; 39. h8-h4, Lfl—g2; 40. Kd4-c5, f5-f4 in beli se je vdal, ker je končnica zanj izgubljena. Problem št. 47 B. De Andrade Črni: Kd8, Th8 Lel, Sh2, P: a7, b6, d2, d5, e3, g3, h6 (11 figur). a b c d e f g h Beli: Kg2, Ddl, Ta4, e5, Sa6, P: c3, c6, d7, f3, g6 (10 figur). Mat v treh potezah. UGANKE Rešitevt Zvezda O o SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLvSKE ZVEZKE - MAPE 01>JEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI HO IZKEUNO UGOtlNtH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TLSKARNB PttKJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA fl II. NADSTROPJE Prostovoljno \mm dražba oristnih orijentalskih preprog in aristokratskega posestva se bo vršila dne 18. in 19. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 17. v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyrševa cesta št. lzdraženih bo 41 komadov raznih velikosti ter sledečih vrst: Bocchara. Ferachan, Tabris, Belutschistan, Afganistan. Schiras, Schirvan, molitvene preproge i. t. d. Tozadevna pojasnila daje: Spedicijska tvrdka »Grom«, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 41. Priporočam bogatn izbiro nosavie. rokavic, spodnjega perila srajc, ovratnic. Trgovina pletenin, kratke robe in perila M PUCHER MARIBOR, Gosposka 19. Pošljite naročnino! N E V E S T EI GOSPODINJE! Najlepši okras Vašega doma ie perilo zavese, po stelina pregriniala1 Naifineiše m naitrpežneiše ga okrasite f vezeniem od tvrdke M A TEK & MI KES, LJUBLJANA. poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice orebadamo šablone ored-tiskuiemo čisto ženska ročna dela imamo «pe ' ciielni entel za obleke in volane ažuriramo in entlamo Vsakdo že ve, da imamo naivečio in nai 1 modernejšo vezilnico *\er umi tl«io ipreiemanio ti a sami nadziramo, zato Vas uaiboljše postrežemo. ljudska posojilnico v Celja registrovana zadruga f neomeleno zavezo i novi lastni palači sprejema hranilne vloge m jih obrestuje najbolje Denar le pr» nlel naložen popolnoma varno. ke» jamči tam poleg rezerv in hiš ned >000 članov-po sestnikov z. vsem svojim premoženjem PRAKTIČNO ELEGANTNO IN TRAJNO DARILO ZA BOŽIČ SO PROIZVODI DOMAČE KVALITETNE ZNAMK Visok, kovan in š van čevelj za dekleta za mokro vreme iz rjavega in črnega usnja St. 25-27 Din 45— „ 28-30 75"— „ 31-35 „ 95— Din 75 105" Melton topli stikneni čevlji, visoko z usnjem obšiti, za dom in za cesto, Vas obvarujejo prehlada 165"- Vabimo no brezobvezen ogled naše nove izbrane zimske holelicije! Visok lantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rjav ali črni boks. Št. 25-30 Din 75-— „ 31—35 „ 95*— „ 36—39 .. 125'- 165"' Din 95" Za elegantne gospode, iz črnega al) rjavega usnja. Izborni podplati Eleganten damski čevelj na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto Lakasti.....Din 125-—, 145-—. La kasti in semiš ■> 145*—. 165*—. Okusen moški polčcvelj iz trpežnega materijala z usnjenimi podplati Zelo priljubljen damski polčevelj iz najbol|šega črnega ali rjavega boksa. POZOR! He zamenjifte pravega Goodyear šivanega čevlja z drugovrstno šivanlmi čevlji. ■ ■■ — ■ Originalne šivane čevije sistem ..OOOBVEAR" iZLe.ujemo v državi samo mi! Udobna topla copataiz velblodjedlake, neobhodno potrebna vsaki gospodinji Bogata izbira najohusne;šiii snežil svetovnoznanih znamk JRETOKN" in „RiBA Q'JA0Riir. ♦ Neprenosljiva izbira udabnih, toplih in elegantnih HIŠNIH CEVLUEU in COPAT po poseuno globoko znižanih cenah Radio Programi Hadio-LiobVana $ Nedelja, 1?. dec.: 7.45 Naše srenje (ing. Pire Alfonz) — 8.15 Poročila — 8.50 Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00 Versko predavanje (prior Valerijan Učak) — 9.50 Zdravstvo: Prehrana (ing. Lindtner) — 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00 Plošče — 11.20 Prenos »Teka zjedinjenjac — 12.05 čas, Naše vojaške godbe igrajo (plošče) — 12.50 Govor predsednika Narod. Odbrane llije Trifunoviča — 16.00 Ravnanje z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline (ing. Zupančič Ivo) — 16.50 L j minka igra: Kralj Matjaž, izvaja Dela-kov g led. studio — 17.50 Iz bratskog zagrljnja (reproducirana revija jugosl. narodnih plesov in pesmi) — 20.00 Prenos »Prodane neveste« iz ljubljanske opere. V odmoru: Čas, poročila. Ponedeljek, 18. dec. 12.15 litji kraji — tuje pesmi (reprod. koncert) — 12.45 Poročila. — 15.00 Reprodukcija operetnih venčkov. — (8.00 Gospodinjska ura: S čem bi ru/.voselila družino za božič (ga. Svetelova). — 18.50 Električne centrale (Ing. Muttanovich) — 19.00 Za« v i raj nam, cigan! (reprod. ciganske glasbe). — 19.50 Po Sredozemskem morju z jadransko Stražo (Viktor Pirnat). — 20.00 Plošče. — 20.50 Prenos opere Čarobna piščal« iz Belgrada. — V odmoru: Čas in poročilu. Torek, 19. dec.: 11.00 šolska ura sokolskih pesmic in razgovorov (M. Trntar). — 12.15 Re-produc. vokalni koncert Ade Sari. — 12.45 Poročila. — 15.00 Čas, reproduc. violinski sol. koncert. — 18.(M) Otroški kotiček (ga Gabrijelči-čeva). — 18.50 Mali Zorko Prelovec tgra mali jazz, spremlja ga na klavirju sestra Vojka. — 19.00 Francoščina (prof. Prezclj). — 19.50 Moja pot po Norveški (dr. škerl). — 20.00 Jugoslovanski večer vseh treh postaj za prenos na Dunai: I. Ljubljana: Koncert Slov. vokalnega kvinteta. 2. Zagreb: Koncert mešanega zbora Glasb, društva intelektualcev in sol. vokalni koncert Maje Cviljušac. 5. Belgrad: Orkestralni koncert. — 21.00 Koncert Radio orkestra. •— 22,00 čns. poročila. — 22.30 Angleške plošče. Drugi programt * Nedelja. 1?. decembra: Belgrad: 12.30 Jugoslovanska glasba radio orkestra. 15.30 Zborovski koncert. 16.00 .Simfonični koncert, 19.00 Radio orkester: jugoslovanska glasba. 21.00 Koncert akndem. pevskega zbora. - Dunaj: 10.00 Koncert zn orgle. 10.50 Vokalni koncert. 12.00 Orkestralni koncert. 13.15 Mnndolinski orkester. 15.30 Komorna glasba. 20.30 Avstrijska in holandska glasba. — Brno: 9.05 Prcludij, koral in lutra. I'tanek. 12.15 Koncert vojaške godbe. 19.05 blovaška elegija, petje in klavir. 21.15 Radio orkester. — Budimpešto: 15.45 Koncert orkestra. 18.00 Ciganska kapel« — Krankfurt: 10.00 Cerkvena glasba. 10.45 Zborovski koncert. 12.15 Orkestralni koncert. 16.00 Zbor s solisti. 18.00 Gregorijanske božične pesmi. 20.05 Simfonični koncert iz Mtin-chena. — Leipzig: 11.30 Bachova kantata. 13.00 Simfonični koncert. 15.25 Stare nemške božične pesmi. 20.05 Bachov božični orntorij za zbor, soliste, orgle, orkester in cimbnlo. — London: 2J.05 Orkestralni koncert. — Luvenbourg: 21.00 Simfonični koncert. — Milan: 20.40 Prenos i/. opere. — Praga: 8.30 Violinski koncert. 9.05 Vokalni koncert, lt.00 Radio orkester. 19.05 Jazz. 20.45 Vokalni koncert. — Varšava: 12.15 Simfonična matineja varšavske filharmonije s solisti. 17.15 Popularne šleske pesmi. 19.50 Lahka glasba. Ponedeljek, 18. dec. Belgrad: 16.30 Radio orkester. — 19.00 Vokalni solistični koncert. — 20.30 čarobna piščal, opera, Mozart. — Dunnj: 11.30 Radio orkester. — 17.20 Klavirski koncert. — 18.55 Tannlitiuser, opera, VVagner. — Brno: 19.55 Koncert na harmoniko. — 21.10 Vokalni koncert. — 21.25 Koncert kvarteta. — Frankfnrt: 14.40 Božične pesmi. — 16.00 Orkestralni koncert. — 17.00 Komorna glasba. — 20.10 Beethovnova IX. simfonija. — j 21.20 Vesela glasba. — London: 20.00 Orkestralni koncert. — 22.00 Godalni orkester. — Milan: 17.10 Orkester. — 20.40 Komorna glasbo. — Praga: 20.00 Samson in Dalila, opera Saint Saens. — Rim: 20.40 Lahka glasba. — 21.55 Komorna glasba. — Strnssbourg: 18.00 Orkestralni koncert. — 19.30 VVelirova glasba. — 21.30 Zabavna glasba. — Varšava: 15.55 Klavirski koncert. — 17.30 Vokalni koncert. — 20.00 Koti- 1 cert simfoničnega orkestra in solistov. Naše dijašiva Na 21. rednem občnem zboru DPD-tva dne 15. decembra 1933 je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: Glavač Štefan cand. iur., tajnik: Slrašek Anton, stud. tur., blagajnik: Gorenjak Ludvik, cand. iur. Preglednika: Fajs Rudolf, stud. iur., Štalec Ivan, cand. pilil. Odbornika: dr. I.ambert Ehrlich ;n dr. Andrej Gosar. Razsodišče: Tozon Mirko, cand, iur., Kržič Jelko, cand. iur., Planine Branko, stud. Ia orehe v lupini, garantirano blago, vreče po 50 kg za 455 Din, orehov« jedrca 5 kg 146 Din frutiko kupčeva postaja razpošilja po povzetju j G. Drechsier, Tuzla LOVCI! 1LOVCB! Predno se odločite za nakup lovsko puške in lovskih potrebščin, og asite ie prt stari renomirani tvrdki FR. SE VCIK Ljubljana, Židovska ul. 8 - Tel. 33-78 Orožie mun cije za lov. šport in obrambo po najnižjih konkurenčnih cenah Opozarjam še na no» i model FN pištole >UABYr, ki jo z osti pripravna /.n žep. — Oaled v trgovini za nal brezobvi-zen Prepričujte se o izbiri, ceni in kvaliteti. MODISTARfJO i V GOSPOSKI ULICI 5 - SEM OTVOR1LA. ! Prevzemam v izdelovanje, popravilo ozir. ' preoblikovanje vse vrste domskih in otroških | modnih klobukov |k> nizki ceni ter sc za cenj. naročila najvljudneje priporočum. V Ljubljani, v decembra .1935, MARIJA SLABINA roj. HRIBERNIK. i DANKA BARUCH 15. RUli LAFAVKTTB PARIŠ Telef.: Trinite 81 74 — Telef.: Trinitč 81-75 Naslov brzojnvkam: Jugobarucli Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenbur^u. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Bruxeles, Pur i s. Ned. Dienst, Lux>mbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. BELGIJA: No. 3064 64 FRANCIJA: No 1117-94 HOLANDIJA: No 1456-65 LUKSEMBCRG: No 5967 Stanovan ska oprema Karo! Preis Maribor, Gosposka 36 preproge, linoteii. zavese, blago za zavese,btauo/.apohištvo, od' je, prevleke za postelj, p< stelino i erje in goste perte. tapetniško železno noluštvo in iz nieili. / Reducirane cenel Ceniki se poši lja,o brezplačno I Umrla nam je naša ljubljena, zlata mLENKA učenka I. žen. rcal. gim. v Ljubljani v soboto 16. deccmbra po kratki, težki bolezni. Priporočamo jo vsem. ki so jo poznali, v molitev in blag spomin. D. M. v Polju, dne 16. dec. 1933. FRANC UČAK AR, orgonist. oče-. MARIJA, inoti; VLADISI.AV, brat; IIFDVIKA, VERA. JLD1TA in ERNA, sestrice. Cenjenim lovcem in ljubiteljem lova iz Maribora in okolice naznanjam, da sem se nusclil v Pobrežju, Cankarjeva ulica št. 8, kot nagačevaIcc Moja dolgoletna praksa v inozemstvu mi daje možnost, du izvršujem svoje delo na najboljši, čist in naraven način. S|>ecijalist za divje peteline in ruševce! Delam po najnovejšem ocrmoplastičnem načinu, nasajuiem in belim vsakovrstno rogovje, izdelujem kožulio-vinoste preproge z ali brez naravne ohranjene glave. Izdelujem tudi vsa učila v šolske svrhe. skelete, preparate v vinskem cvetu i/, biologije. Za vse moje preparate dum 20 letno garancijo. Franc Walner preparntor POBREŽJE, CANKARJEVA ULICA ŠT. 8. Smučanie !e lep šport, toaa ... Oster zrak in hladen veiet izčrpam kožo l'cn In rok Utrujenost ete.a se premijo na k' ;?o. ki ie nnjh.il) iipo-slavljcna Ona se naguba m zgrnanfl Zo okrep tev telesa vnmete s \ebo| pnvionl. T tla ireha |e misliti tudi na Kot". Tudi ona iolrebn|e hrane I •UHAN. krem« m lice m roke obvaruje knio Sk 'dljive.ie voliva mra->a. Vetrn n vlage Koža postane nehka mladostno sveZa m odporna. UKAN« hrema mastna ot' oot-iastno nai Do del Vose smuei-rnk« oureme. Kirrkolt |o ho*te zahtevali, povsod |o dobite Vellkn »Ka lica U*n IZ*—, maln »koil>ca n>n 5—. Pdrlamerijd jm" UhUOoihi Najnovejše peči za segrevanje Vaših sob so EKONOM patent peči! Peči so trajno gorljive, kuri »e koks, premog ali drva. pri enkratni naložitvi od 5—7 kg gorijo neprestano do 12 ur. Lepa, okusna izdelava, nepre-kosliiva na prihranku kuriva in dosegljivosti toplote. Izdeluje in prodaja lastnik patenta Ivan Kogovšek, Dravlje 109. Za Božič in Novo letol svilene ovratne rute, fini robčki v pastelnih barvah, »Bredu< robčki za deco, torbice za servijete, zaveso in pregrinjala — vse po izvan-reduo nizkih cenah pri Matek & Miheš, Ltubljana poleg hotela Štrukelj Specijelni entel oblek in volan ažur, predtisk. Vezenje monogramov, perila, zaves i. t. d. Proti predložitvi tega oglasa 5% popusta. »Kaj je deficit?« »Deficit je, če ima kdo manj, kakor bi imel, ko bi nič ne imel.« Velika božična prodaja Po globoko znižanih cenah: Flanele vzorčaste . . Flanele enobarvne , Flanele rožaste . . . Flanele za pižame . Barhend za obleke . Zefir za srajce .... Puplin za srajce . . Puplin za kombineže Puplin najboljši . . . Etamin za zavese, 120 cm Klot za odeje, 140 cm . Gradi za madrace . . . Zavese trodelne..... Rjuhe flanelaste, 195 cm Rjuhe flanelaste, 230 cm Odeje iz klota, ročno delo Namizni prti, 140/140 . Frotirke, 110 cm velike Din 7.75 Din 9.— Din 12,— Din 14.— Din 10— Din 7.50 Din 14— Din 11— Din 14— Din 13— Din 17— Din 23— Din 65— Din 32— Din 38— Din 110— Din 32— Din 19— Creppe de Chine, brez napake Stof za damske obleke, 130 cm Štof volnen ......... . . . Volnen puplin, 100 cm ...... Volnene Georgete, 150 cm . , . Štof za športne plašče...... Štof za plašče enobarvne .... Štof najboljši za plašče..... Štof za moške obleke...... Kamgarn za moške obleke . . . Češki kamgarn........... Angleški kamgarn ........ Štof za moške suknj«...... Kontenina, 75 cm......... Šifon, 75 cm............ Šifon brez apreture, 80 cm . . , Šifon najboljši........... Platno za rjuhe, 150 cm .... . , , . . Din 20— Din 39— Din 27— Din 25— Din 28— Din 45— Din 48— Din 75— Din 120— Din 48— Din 65— Din 30— Din 190— Din 85— Dm 6— Din 6— Din 8— Din 9.50 Din 18— Brisače iz damasta ...... Oglejte si našo zalogo in naše brezkonkurenčne cene! Narodni magacin Splošno Tekstilna d. d. Ljubljana, Mestni trg 17. Zahtevajte -- LflNC i DRUG, 0SUEK Mj 'im P(J H* rti RJE R.MIKL AUC Ul! IBL3ANA Če želite prihraniti sebi inobdarjencem razočaranje, oglejte si neobvezno pred nakupom božičnih daril cone, kvaliteto ter izbiro v speci-jalni trgovini daril RADIO NARODU! Odločili smo se, da ra tio 100"/o |ioi)larizir»mo in radi tepa Vam stavimo naš aparat tipa 433, kaleri sprejemu tudi ameriške postaje na ra/.j>oiago, in sicer nn IS mesečnih obrokov po Din 2IO-- oziroma Din 220'— za isti aparat z vdelanim supre-iorom. — Razun vseh evropskih postaj sprejemate tudi ameriške postaje. Največje radio industrija sveta PHILIPS RADIO Za8,op"vo: H. SUTTNER, Liubliana, Aleksandrova cesta št. 6 Zahtevajte brezplačni cenik! Zahtevajte brezplačni cenik! Maribor, Gosposka 40 Primerno DoZiCno darilo ia dame, gospode in otroke: DAMSKI PLAŠČI, gotovi, posebno velika Izbira po znižanih cenah. HUBERTUS PLAŠČI od Din 180— naprej MORNARSKI PLASCKI, v raznih barvah in velikostih, od Din 160'— naprej. LODEN za smučanje od Din 60'— naprej. Kakor razne flauele, barhendi, pralni bar-žuni (češki) novi vzorci, pletenine (tudi za smučarje), čepice, kožuhov na itd. po najnižjih cenah in veliki izbiri. Se priporoča 1. Preac, manufaktura in konfekcija Maribor, Glavni trg 13 V plačilo sprejemamo tudi hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru. Razveselite za Božič svoje drage s koristnimi in krasnimi pleteninami, perilom, nogavicami, rokavicami in z vsem modnim blagom kupljenim v PET IT PARIŠ Maribor, Gosposka ul. 23 Poceni boste vživali vesele praznike! + Umrl nam je danes po dolgi in mučni bolezni, previden * tolažili tv. vere, nai ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod Demšar Hiieronim mesar, gostilničar in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. decembra 1933, ob 4 popoldne, iz hiše žalosti v Gornji Plauinl na domače pokopališče. Planina pri Rakeku, 2irl, Zagreb, dne 16. decembra 1933. Antonija Demšar roj. Rovan, soproga; Jelka, hčerka; Franja Demšar, mati; Andrej, Hinko, brata; Marija por. Kesič, sestra — in ostalo sorodstvo. i o jf ihfirirki -".»i* v •J>'".-/'f ,'X' fSVHC Za lovce in ribice božična darila v lepi izberi po najnižjih cenah pri ŠIFRER ALBIN, PUSKAR, LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 12 — TELEFON 33-49 Lovski stolčki, taške za puške, jermena, lovski noži, čistilni in polnilni pribor, ribarske palice ter vse pripadajoče potrebščine. ZKAČNE PUŠKE ca mladino in odrasle. JsossossossossoaBossoi^^ t Vtem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša nadvse ljubljena mama •estra, teta in tašča, gospa ANTONIJA PUGELJ roj KRPAN tralikantlnja Pogreb bo v nedeljo, dne 17. decembra 1933, ob K5 pn- rldne od doma žalosti, Linhartova ulica št. 18, na pokopališče Sv. Križu. Ljubljana, dn« 16. decembra 1933. Mirko, Olga, Danica, Albina, Pavla, Hedviga — otroci, Marija roj. Mlekuž, snaha — in ostalo sorodstvo. Zahvala Zaprl se je grob, utihnili so zvonovi, razšla se je verna množica, ki je spremila gospoda duhovnega svetnika Janeza Oblaka župnika na Bleda k večnemu počitku. Naj mi bo dovoljeno v pokojnikovem imenu izreči besedo zahvale vsem tistim ljubljenim, ki so opravili zanj delo ljubezni v molitvi in sveti daritvi ali izkazali pokojniku čast s svojo udeležbo pri pogrebu. Toplo sem hvaležen g. kanoniku dr. Kimovou, dekanu Faturju ter vsem številnim sobratom za njihovo navzočnost. Hvala g. šolskemu nadzorniku Simonu, združenemu pevskemu zboru, vsem tistim, ki so pokojnika obsuli z venci, vsem onim, ki so se gn. spomnili pri Bogu. Končno naj velja zalivala vsem tistim, ki so ob tem božjem delu vedeli sočutno in tolnžilno besedo v govoru kot pismu. Vsem naj bo Bog plačnik, priprošnjik pa pokojni božji služabnik. Preska, dne 15. decembra 1933. Valentin Oblah župnik. 1 ZAHVALA. Ob bridki izgubi najinega dragega sina Straus Janka se za številne izraze sočutja ali katerokoli pomoč, tein potoui prav iskreno zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva preč. g. kanoniku P. Žagarju za njegove res tolužilne besede ob grobu in tudi preč, g. kaplanu F. Šmonu. ki je rajnemu s svojo prisotnostjo lajšal njegove zadnje ure. Istotako sva dolžna izreči zahvalo tudi orglorski šoli v Celju ter meščanski šoli v Vojniku, ki sta s svojimi predpostavljenimi prihiteli in gn spremili na njegovi zadnji poti ter nama s svojim minljivim j>etjem in tolnžilnimi govori blažili najino bol. Nič manjšo zahvalo izrekava tudi tukajšnjemu učiteljstvu, pevcem in vsem društvom, darovalcem cvetja in vsem. ki so spremljali najinega nepozabnega Hansija. VINCE FNC in MARIJA STRAUS. "fj® Ivnn Seemann javlja v svojem in v imenu svoje sestre Mnrije Tmden roj. Seemann in brata Pavla Seemaun pretužno vest, da je njih dobra sestra, gospodična MATILDA SEEMANN znsebuica v soboto, dne 16. decembru, po kratki bolezni, previdena s svetota jstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, dne 17. decembra 1053. ob 2 popoldne, iz hiše žalosti Mestni trg št. 19. nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Graz, Klosterncuburg. dne 16. decembra 1933. Morita llrlis « UubStana. KomensKcga ulica ig Kot tozadevna najstarejša protokoli-rana tvrdka nudi svojim številnim cenj. odjemalcem skori več desetletij vsestransko priznano iares prvovrstne kranjske klobas? iz samega najfinejšega svinjskega mesa. — Vsako soboto so svojevrstna posebnost pctCSlKC Sune Klobase so vedno v zalogi. Se priporoča Morilo Urbos s Liubliana. K< mt nshc a ulica Id Telefon št. 28 65 Pazite na zaščitni znak Sedaj bomo aparat pomladili. Kdor hoče, da ima dober sprejem, mora uporabljati samo dobre cevi, a to so M IN l W ATT cevi, katere predstavljajo srce vsakega aparata PHILIPS PADIO Vsem onim, ki trpe na teh rariab. služi >Fitonin< sol izredno sredstvo ker je doka/ano in |>otrieno po uaših zdravnikih in zdravstvenih instiluc lah. da /.anesljivo m uaido celi ludi najtareiše kronične rane »Fitonin« odpravi a otekline in ne-nrijen duh rane in že t začetku zdravlienja »FITONIN« prelikuSeno zdravilo za rane. hraste, llšai, ture ter notranje kotne bolezni, ope kline, ramtve. oparitve, odprte ozebline i. t. d. ublažuje bolečine. Bili so slučaji, ko so bile take rane slare nad 20 let z uporabo »Fitonina« so se pa zacelile pred potek"tn meseca. »Fitonin« priporočalo ludi uri ranilvah. poškodbah, opeklinah. ..paritvah ker preprečuje infekcijo ustavlja krvavitev in zelo našlo zace.ute rane. Hitimo, da Vam pomagamo v Izbiri dobrega In cene vrednega božičnega darila: ZA GOSPODE ZA OTROKE: Damski plaSSi Obleke .... Zimski plašči . Flubertusi . . . Obleke..... Zimski plašči . lluoertusl . . . Din 390 do STO Din 140 do 790 Din 210 do 6B0 Din 320 Din 70 do 180 Din 170 do 210 Din 160 &ož'?no dar^o, ki napravi so edino •Kltonin* i< dobiva v lekarnah, steklenica Mi qr. za Oin velika steklenico IUUU pr. za Din SO. - . Ako In qa k)e slufnjni) nt meli naj se naroČi pri .piton« ilr. z o. I prometu' oddelek ^aqrcb poštni predal 7R Ako sv narofa pr .>ovzet|u i mar ali velika steklenica unnnj se ne pnfilje, ledai 0. , ako se po rtenat poSlif • Flton« dr. i o. t ooStni Čekov raftin SL377S7 v 35-40 ..... 180 > J Dreisatzpotplati » 40 - 46 .... 240 » | 10—20 Din več Prodajalna čevljev Triumf „Pri Poi aku" - Tjrrševa 23 ZAHVALA. Za številne izraze iskrenega sočutja ob pretragični izgubi ljubljene sestre, tete, gospe Juvancič Marice posestnice na Vidmu pri Krškem izrekamo tem potom vsem, kateri so nn kakršenkoli način pripomogli k ginljivi njeni zadnji poti, najlepšo zahvalo. Ljubljana, Berlin, Rnjhenburg. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Najlepše božično darilo: Cene smo ponovno snižali ? * J Velika izbira original, smučarskih, športnih in turistovskih čevljev Krasni damskrčevlji najnovejših modelov po izredno nizkih cenah Ljubljana Sv. Patra e. 20 Aleksandra Kabaianova: Dijjaštvo, ljubezen, 58 Čeka in smrt 21. julija 1918. Govorice, da so Cehi začeli vstajo, se potrjujejo; tudi Rusi so baje zraven. Vstajuike imenujejo "Belec. S tem so menila v zvezi mnoge aretacije, ki so se izvršile zaduje dni. 22. julija 1918. Zdaj je že pojasnjeno, kaki »monarhisti« «o odpeljali velikega kneza iz P. Danes je prišla Maša zelo vznemirjena s trga in pripovedovala: »Oh, videla sem morilca velikega kneza; pojavil se je v našem mestu Na trgu glasno pripoveduje o umoru in 9e še celo hvali Ko so privedli velikega kneza v gozti, je videl, naj nameravajo z njim in jih prosil, naj ga puste živeti; obetal je, da ne bo nikoli car. ,Jaz sem mu jo dal po gobcu, da je precej umolknil.' Tajnik je planil k njemu in ga hotel braniti; njega je najprej ustrelil In potem šele Mihajln AleksandroviČa .. .< »Moj Bog, moj Bogi« je vzdihovala Maša. »Prej so morilce zapirali, kdaj se pa smejo še celo hvaliti s temi« Pomilovala je ženo in sina velikega kneza in šla v cerkev, da prižge zanj sveče. 23. julija 1018 Začela se je lakota. Trgi so prazni, trgovin* Rkoraj vse zaprte, samo najmanjše so še odprte. 24. julija 1918. Včeraj zvečer je bila dijaška gledališka predstava. Igrali smo veseloigro; tudi jaz sem sa le-iovaia. Predstava je pa na prav po»el»«u oaiiii pa- dla v vodo. V zadnjem dejanju je ua odru sijajen obed. Dijaki so storili, kar so mogli, da so občinstvu predstavili bogato obloženo mizo; -j-len je prinesel s seboj kruh, drugi klobaso, tretji sir, četrti pečen krompir itd. Bil je prizor, ki je moral v teh gladnih dneh seči v dušo. Ko se je pa družna usedla k mizi, so začeli dijaki večinoma kar od kraja jesti, ali bolje rečeno, žreti. Šepetavec je poslal tako glasan, da ga je bilo slišati po vsej dvorani, t~da igralci se niso dali motiti: jedli so, da so jim Čeljusti pokale. Šepolavec ni mogel več zdržati. Skočil je iz luknje in kričal besno: »Sodrgal Taka svinjarija! Najprej so obljubili, da bodo po predstavi po bratovsko razdelili, zdaj pa hočejo vse sami požreti!« Planil je k mizi in prisedel k drugim. Občinstvo je buknilo v gro-movit smeli in nihče ni več mislil, da igra še ni končana. 25. julija 1918. Komisar Rupvoda je res ustrelil tajnega svetnika Kovalevskega In prisilil tajno svetnico, dn stanuje z njim kot njegova >žena«. 20. julija 1918. Slnalda Vasiljevna se je vrnila in pripovedovala danes podrobnosti o smrti carjnve družine. Sedemnajstega julija so ukazali carjevi družini In osebju, naj gredo s posteljnino v pritličje. Vsi so bili bledi, niso pričakovali nič dobrega. Ko so pa carju prebrali odlok, da bo ustreljen, ni razumel za kaj gre, In je hotel nekaj vprašati. Toda ni še končal stavka, ko se razlegne salva in vsi se zgrutlijo. Car, prestolonaslednik, obe starejši hčeri, zdravnik Botkin in služabniki so bili takoj mrtvil Carica ter najmlajša In tretja hči In ca-ričina komornica so bile Se iive. Nekaj vojakov je priskočilo in jih ustrelilo. Pravilo, da jc carica loteč ua ualu pufkfai x*kiicaia> »Ne more se zgodili, ne more se .zgoditi I« .»Ohal Lahko se zgodi!« je rekel eden vojakov in jo sunil s čevljem v život. Sicer pa trdi Sinaida Vasiljevno, da je bila ena hči carjeva, Anastazija, samo težko ranjena in jo je neki vojak rešil. Vest o ustrelitvi carjeve družine ni napravila na prebivalstvo nobenega vtisa. Saj tudi ni čudno. Skoraj v vsaki inteligentni družini je bil kdo zaprt ali ustreljen, skoraj vsak mora biti pripravljen, da ga ta trenotek lahko zadene ista usoda. Kako naj potem še sočuvstvuje s tujo nesrečo? 27. julija 1918. Ulice pometajo zdaj gospe >iz družbe«, kolikor se sploh še pometajo. Kdor ne dcln, pravijo, noj tudi nc je. Od mesnih jedi je osoljen sled edino, kar moreš dobiti na trgu. Maša se junaško prizadeva, da bi iz tega občega živila napravila j čim več različnih jedi. Enkrat ga ocvre, drugič speče, tretjič seseklja; pa je vendar vedno isto. 38. julija 1918. Sinaida Vasiljevna pravi, da jc carjeva najmlajša hči zdaj v njenem stanovanju, napravlja pa vtis, da je čisto iz uma. 80. julija 1918. Sinaida Vnsiljevna je začela dvomiti, da je bila Anastazija res rešena. Privedli so jo k njej, da jo vzame zn nekaj dni na stanovanje; ona pa misli, da je vse skupaj sleparija. 1. avgusta 1918. Beli so zavzeli Jekaterinburgl Kaj je s stricem Vasjo? Kaj 9 teto? Ne vemo ničesar. 3. avgusta 1918. Stepan Petrovič Pugovkln nosi zdaj revolver za pasom in v bolnišnici vsakega nahruli, ki mu pridu iiu^ioli. Očutu pravi mjuj vs&k dan: »Ce te pri kaki stvari zasačim, te ustrelim ko steklegr psa !< Oče je strašno nervozen. V zadnjem času so se mu nekatere oporacije ponesrečile, ker ne more pri osebju več doseči primerne snage. 4. avgusta 1918. Danes so zaprli Sinaido Vasiljevno PeBoc.ko. Vadlmova tela in sestra sta še zmerom v zaporv in nemogoče je dobiti kako sjioročilo o njih. 7. avgusta 1918. Marusji Bjeljajevi so sporočili, da je bil njen mož po pomoti ustreljen, zamenjali so ga i drugim, ki mu je enako ime. Cekist je dejal: »Kam pn pridemo, če bomo pri vsakem pazili še na očetovo imel Sicer je pa itak vseeno, Pjotr Stepanovič, ali Pjotr Andrejič Lebedjev!« 10. avgusta 1918. Marusjlno mater so zdaj tudi zaprli, ker j* opsovala čekiste, ki so po pomoti ustrelili zeta. 12. avgusta 191 a Ko sem danes prinesla Marusjini materi jed v Ježo, je niso sprejeli. To pomeni, da je več ne »štejejo«, da so, kot so zdaj glasi, 7. njo »obračunali«. Vcčeko (Vserossijskaja irezvičujnaja komisija čeka) imenujejo zdaj »vsakemu človeku kroglo«. Slrašno mi je žal za Mnrusjo. Tako ji torej revščina in proletarski rod tudi nista nič koristila. Stejian Petrovič Pugovkln dostavlja zdaj k vsaki besedi »Ustreliti!« ali »K steni j>ostavitil< Na njegov ukaz 90 ustrelili hišnega hlapca, ki je prišel na njegovo prejšnje mesto, kor je prišel pijan v službo. Kako dolgo je tega, da ga Je moj oče rešil posledic njegove pijanosti. Rnnocelnico Martinovo Je dal ustreliti, ker je dola nekemu bol-uLku ki ni n lunue.ouj hkui®* Odprli smo novo prodajalno v Ljubljani VII. BAT'A Šiška - pri Stari cerkvi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaCaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko* ozor! Poiort Tvnika F. M. SCHMITT Vred Škofijo 2 LJUDLJAIMA Lingnrjeva 4 opozarja cenj. občinstvo n« danušnio razstavo praktičnih božičnih daril I Službe »čejo Plačilna natakarica c najboljšimi spričevali -išče nameščenje. Naslov t upravi »Slovenca« pod »t. 14678. (a) Sluga vojaščine prost, s 15.000 Din kavcije, išče dela za slugo, skladiščnika, raz-našalca. delavca za skladišče ali v tovarni. Najraje v Ljubljani. Za uspešna posredovanja plača 500 Din. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Kavcija« St. 14599._(a) Prodajalka z dobrim spričevalom želi nameščenja ) 1. januarjem. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mešana stroka« št. 14600. (a) Kuharica išče službo v župnišče, kjerkoli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kjerkoli« št. 14601. (a) Služkinja ki zna dobro kuhati, čistiti sobe in perilo, želi rirerneniti službo k boljši družini v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« it. 14706. (a) Pek z obrtnim listom — dobi dobro službo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 14598. (b) Mlinar mlad, pošten, neoženjen, se sprejme. Predstaviti se s spričevali: Umetni mlin Kofler, Bistrica, pošla Limbuš. (b) Hotelsko podjetje v Dalmaciji (Jelša) išče za sezono prvovrstno starejšo kuharico, sobarico, perico in fantiča-tekača. Predstaviti se v nedeljo, ponedeljek od 12 do 14 in 18 do 17: Ilirska 22/1, levo. (b) Snažilca pribora pridnega fanta — sprejme takoj Hotel Štrukelj, (b) Hišnika event. upokojenca, sprejmem brezplačno na posestvo poleg Litibljane za oskrbovanje sadnega in zelenjadnega vrta, event. manjšo kurjerejo ali če-betorejo. Zato ima skromno stanovanje in zemljo za pridelovanje živeža. Ponudbe z navedbo vseh doseaaniih služb in številom družinskih članov na unravo »Slovenca« pod Veselje do zemlje« št. 14765. (b) Družabnika za opekarno na deželi -iščem. Potreben kapital okrog 50.000 Din, tudi v hranilnih knjižicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14661. _(d) S 60.000 Din želim sodelovati pri zdravem, aktivnem podjetju ali trgovini proti polni varnosti. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Varnost« št. 14646. (d) Dota! Katera »Samopomoč« daje doto na ne predolgi čakalni rok? Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »20.000«/14668. (d) Najkulantnejša posojila dajemo: . na vloge velebank, vred-] nostne papirje, vojno škodo, državne bone, Blai-rova posojila in na ku-rantno blago. Naloge iz province promtno izvršujemo. Pučka štediona, Zagreb, Meduličcva 31. Tel. 90-03. (d) Stamsčeva vetemesarija Vas bo za praznike najboljše postregla: s pitano štajersko perutnino (pulardi, purani, goskami, kokoškami in drugim); z izbranim svežim mesom vseh vrst, raznimi narezki, praško šunko in delikatesami; s svežimi morskimi in sladkovodnimi ribami. Za Silvestrovo: prašički za pečenje (odojki). Prednaročila se sprejemajo) Aranžirajo in na dom dostavljajo se lične košarice za božična darila. Za darila ▼ košaricah — cene en grosl Telefon it. 29-73. Telefon št. 22-56. Centrala: Gosposvetska cesta št. 6. Podružnica; Prešernova ulica št. 5. Trisobno stanovanje oddam. — Podmilščakova št. 27, Ljubljana VII. (č) Stanovanje štirisobno odnosno trisobno, z vsem komforlom — v sredini mesta — se takoi odda v najem. Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128/1. (č) Pozor! - »II Ul I Mlekar vojaščine prost, zmožen samostojnega vodstva mlekarne, s primerno kavcijo, lahko takoj dobi službo. Ponudbe s spričevali na upravo »Slov« pod »Mlekar« št. 14663. b Deklico pošteno, pridno, sposobno za gostilno, pametno, zanesljivo — vzamem po praznikih. — Z znanjem nemščine in šivanja ima prednost. — Ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Deklica« št. 14573. (b) Mesar, pomočnika sprejmem takoj. — Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 71. (b) Prodajalka ki je vpeljana tudi v gostilni, se sprejme. Naslov v podružnici »SL« r Celju. Pletilje za Izdelovanje pletenih rokavic, za delo na dom, dobe takoj delo. Ponudbe pod »Zaslužek« na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana. (b) Samostoj. gospodinjo sprejmem k trem osebam Ilovar, Tyrševa cesta 92. (b) teti trikih taaih k mor, f najlažtf dobiti 7 uslann vilvi'0 dom«1* letarnf. Mi .lamo vsakomur tekočf delo. 'V-Oiliire . . . . ,. 18S-Korse harmonike „ Hromn'i<*ne hnrti Hojev med večjo množino — kupim. Albin Hauptman, Moste, Vodnikova 4. (k) Zlato in srebro kupujem. — Ur«, zlatnino popravljam. IGNAC JAN, urar, Maribor, Glavni trg. Kozolec, dopler srednje velik — kupim. Naslov: Ljubljana VII — Vodnikova 23. (k Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oro?nova ul 8. Srebrne krone staro zlato m srebro ko-ouie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska olica 36. vbod s Vidov danske ceste pri Gostilni M ožina I Pohištvo Spalnica I jesenova, nova, naprodaj pri Ant. Koleša, tapet-nik, Ftorjanska ulica, nasproti župnišča. (š) I Radio II Radio dvocevni, kompleten, s Philips zvočnikom, malo rabljen, se za 1200 Din pfoda. Ivsnks Lampe Črmuim 64. U) za božične oraznik ^^ ^ ^ dobite prvovrstno v znani A. in M. ZOR MAN L.inbljana. Stari trg 34 Imamo v zalogi tudi prvovrstno koruzno moko. Dobavimo vsako nmož no na dom. Naročite lahko po telefonu št. 26-37. Nakup in prodaja vreč Liubliana, Dunaiska 36, Aloizii Grebene. |t) Adler Chabriolet 5 sedežni, zelo dobro ohranjen, 22.000 km vo-žen, se proda tudi na vložno knjižico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14677. (f) Najboljša nogavica ! Rešite se poslovnih neprilik ker jih zamorete odpraviti potom tihih in sodnih poravnav, potom nasvetov o konkurznih zadevah ter potom drugih Informacij in navodil! — Oskrbujem tudi: vpeljavo, stalno nadzorstvo in vodstvo knjigovodstva, strokovne revizije in izvedeniška mnenja, izvršitev bilanc, trgovsko-obrtnih načrtov, proračunov, kalkulacij, stalno upravo hiš, preskrbo kreditov moke A. VOLK. LJUBLJANA Rnl|r» m« 84 Slivovka dvakrat kuhana, lina, domača, 200 litrov, ugodno naprodaj. Naslov r upravi »Slovenca« pod »t. 14784 ali Rožna ulica 15. (1) Dovolj je Časa za smučanje, ftmarnogorsk« izlet« in drug« labav«, k«r je u Slamičeui Buffet-restamciji nedeljski obed tako poceni Najlepše božično darilo leni je vsekakor: izkaznica za nedeljski rodbinski abonement (4 nedelje) j« po slsdečih cenah: U obltell 3 oseb 120.— Din ca obltcij 4 oseb 140,— Din ca obltelf 5 oseb 160.— Din Obed obstoji iz predjedi, juhe, pečenke ali perutnina s prikuhami, močnate jedi in kompota. Poslužujte se ugodnosti! Damske klobuke od 25 Dta, popravila od 15 Din naprej — dobite £ri Fr. Bernik, d. c o, c., jubljana, Dunajska c« sta 12, Medijatovo dvo riič«._W Čevljarsko delavnico c inventarjem — prodom. Kramar, Černetova »t. 38, Sp. Sitka._(11 Pečice — toplodar velekoristen izum, sijajni Jtedljivci kuriva, kom»d 30 Din — priporoča t«-leznina Koutny, Šiška — Medvedova 28. Telefon 35-60._01 Kombiniran stroj prodam na hranilne knjižice in na obroke. Sestoji ic kroine žage, vrtalnega in reskal. strpia • priključenima dvema elektr. motorjema. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska^_0) Kanarčke harcerje, na razstavi odlikovane, raeprodaja Ko-goriek, Pleteršnikov« 26. božični nakit izpod dnevne cene vsako količino. Naslov v uprttvi »Slovenca« St. 14761. (1) Jabolka nafokusnejša, plemenita, vedrina 4, 5, 6 Din, zimsko pakovani zaboji 30 do 100 kg povzetno razpošilja: Postržin, Maribor, Gozdna 56. (1) Železne in lonč. peči rahljene, poceni naprodaj. Maribor, Vrbanova št. 65._(1) Bik ! pinegavske pasme, 18 mesecev star, licencovan — naprodaj v Podgorici 33, p. Dol pri Ljubljani (1) Trgovci! V«č enosedežnih prvovrstnih «ank ceno prodam. — Vprašati: Franc Krašovec, Vrhnika 380. 1 Lovci! Strup za lisice kune itd. Zver obleži na mestu kot od strel« udarjena, čim ugrizne v mehko. Delovanje garantirano! Uspeh izvanredenl -Mamilo za vse vrste zveri! Brez tega ni dosti uspeha. Mami zver tudi na veliko daljavo. — Vse informacije daje takoj: »Lykos«, Zagreb, Jurjev , ska ulica 8. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po nainižii ceni dobavlja: Homan. Sv Petra c 83 Vence lopke, nagelčk« — lahko naročit« tudi potom , telefonske številke št. 27-66. Vrtnarstvo I. JEMEC, Maribor, Prešernova 16. Pernice izgotovljene 180X115 iz lihega puhastega perja za 230 in 280 Din. prima puh 450 in 610 Din, svilene puhaste odeje 780 in 950 Din. Na zalogi vse vrste Lokotnobila 50—70 PS, Wolfmagde-burg, se proda. Naslov v upravi »Slov.« Celje. Na javni dražbi ugodno naprodaj: pisalni stroj, dne 19. 12. 1933 ob 15, Medvode 28; pisalni stroj, nov« spalnica in jedilnica, dne 18. 12. 1933 ob 17, Ljubljana, Rimska 16; pisalni stroj, dne 21. 12. 1933 ob 17, Moste pri Ljubljani, Povšctova 19; par volov, dva voza, koleselj, dne 18. 12. t933 ob 9, na Paki 9 pri Vitanju; motorno kolo, dne 20. 12. 1933 ob 15, v Gradcu 85, pri Litiji; blagajna, klavir in planino, dne 20. 12. 1933 ob pol 16, Maribor, Slovenska 2 Orehova jedrca po 20 Din, 29 Din in 32 Din ca t kg — nudi Sever h Komp. — Ljubljana. (1) Smuči in sanke priznano najboljši izdelek kupite najugodneje pri izdelovalcu M. F a j f a r , Liubljana, Trnovska ulica št. 25. Telelon 34-10. (1) Ivan Kravas MARIBOR VATO v tablah in za odeje — preden naročite ca Vašo potrebo — zahteva te moje vzore« in cenik. Rrbeiter-Maribor Za smuči najboljše usnje tako za stremena kakor za krp-ljice — nudi tovarniška komisijska zaloga usnja: J. Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje t. 1 Vrvarske izdelke najceneje kupite in sicer: štrange, uzde, cungelce, vrvi, vrvi za perilo, motvoz, konjske plahte, po steljne mreže, podnožni-ce, krtače itd. pri tvrdki Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Skaberneta). (1) klotastih odej. Pošilja po povzetju Rudoli Sever, Marijin trg 2, Ljubljana. Zimske suknje usnjene suknjiče, najboljši nakup: A. Presker, Sv. Petra cesta 14 (1) Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja Gospodarska zveza v Liubijeni Aleksandrova c. 13 Telefon tt. 22-07. Zji slabo vreme so znani Ceviu (lahki gojzerci) „KR01S-a" Maribor, KoroSka c. 18 Za božične praznike! Dnevno sveže žgano kavo, najfinejši čaj, rum, orehova jedrca, rozine itd., kupujte pri JOS. JAGODIC CELJE Glavni trg Gubčeva ul. Ferie puh, 15 vrst — od 8 Din uaprci — t«r volno in žimo za modroo« orodaia najceneje SEGA, Wolfova 12 (dvoriščel. Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo. v sodčkih dobavna po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec. Liubliana Kodeljevo 10 telefon 25-91 II) P»p.- od Oin J.S0 ilntle Trompet« od Dni l.M po kot.kurcnlniti 00- | nati pri LUKA, MariDor. Aleksandrova c. 19 TT praznike si preskrbite najcenejše in najboljše sukno, perilo, robce in drugo manufak-turao blago n odej« pri M. Gajšek Maribor, Glavni trg-most. Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETEHIMC-u Liubliana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Naznanilo 9 Cenjenim interesentom tem potom vljudno »poročamo, da je gosp. Willy Lininger odložil naše zastopstvo v Mariboru s 1. deccmbrom 1933. Naš novi zastopnik je goap. MAKS NEDELJKO. Za nadaljnjo naklonjenost se priporočamo. Desa d. z o. z., LjahVana Desa d. z o. z., ^trt7merT^ToduSnen,a) Podrainica Maribor Tyrševa cesta št. 24. Telefon 22-92. Tržaška cesta 16. Telelon 28-50. m Umrla nun |« aaša ljubljena sestra, teta, svakinja m sestričns, gospodična Karolina Doktoric previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 17. decembra 1933, ob 4 popoldne, izpred mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sr. Križu. Lfublfana—Bohinjska Bistrica, dne 16. decembra 1933. Žalujoči brat OTON z družino In ostalo sorodstvo. Me«Jnm>«l