URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
ŠtevKka 5	Ljubijana, petek 12. februarja 1982	Cena 30 dinarjev	Leto XXXIX
229.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varnosti cestnega prometa
Razglaša se zakon o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. januarja 1982 in na seji Zbora občin dne 27. januarja 1982.
St. 0100-182/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o varnosti cestnega prometa
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejojo pravila ravnanja udeležencev v cestnem prometu, določajo njihove obveznosti in odgovornosti, kot tudi obveznosti in odgovornosti vseh, ki so posredno ali neposredno odgovorni za varnost v cestnem prometu.
2.	člen
Za promet na cestah veljajo določbe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 4/81). določbe tega zakona ter določbe predpisov, izdanih na njuni podlagi.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v okviru izvajanja nalog s področja družbene samozaščite, organizirani v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih družbenih organizacijah in društvih, skrbijo za varnost v cestnem prometu in ustvarjajo pogoje za varno in Pravilno potekanje prometa ter preprečevanje prometnih nezgod in drugih nevarnosti s tem, da:
organizirajo in izvajajo prometno-varnostno vzgojo in preventivno delo;
opozarjajo pristojne organe, organizacije in skupnosti na pomanjkljivosti oziroma nevarnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost v cestnem Prometu;
"Z- Pomagajo, če pride do prometne nezgode in ob drugih nevarnostih v prometu;
~ skrbijo za odpravo okoliščin in stanja na ce-
s h ki ogroža udeležence v prometu in varnost prometa.
4.	člen
Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot posebna telesa na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju prometne varnosti, za dvig varnostne in prometne kulture udeležencev v prometu, za razvijanje humanejših in solidarnejših odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v prometu, kot tudi za ustvarjanje pogojev za varen promet, ter opravljajo druge naloge določene s tem zakonom.
5.	člen
Organi za notranje zadeve nadzorujejo izvajanje predpisov in ukrepov, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa, in opravljajo upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na vozniške izpite, vozniška dovoljenja, registracijo vozil na motorni pogon in priklopnih vozil, tehnične preglede vozil na motorni pogon in priklopnih vozil ter druge upravne zadeve s področja varnosti cestnega prometa.
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve neposredno urejajo nadzorujejo in usmerjajo promet na cestah in izvajajo nadzorstvo nad vozniki in vozili.
Organi za notranje zadeve sodelujejo pri svojem delu z ustreznimi službami v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti in drugimi organi, ustanovljenimi za področje prometne varnosti, ki lahko prispevajo k uspešnemu delu organov za notranje zadeve na področju varnosti cestnega prometa.
6.	člen
Avto-moto zveza Slovenije in Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije morata nuditi avto šolam strokovno pomoč pri izvajanju predpisanega programa usposabljanja kandidatov za voznike in skrbeti za to, da se bo v avto šolah izvajalo redno obnavljanje in dopolnjevanje znanja po posebnem programu za voznike inštruktorje in učitelje predpisov.
Poleg tega si morata organizaciji iz prejšnjega odstavka prizadevati za čimbolj šo organiziranost avto šol in za enotnost učnih pripomočkov in opremljenosti avto šok
7.	člen
Organi družbenopolitičnih skupnosti, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo, samoupravne interesne skupnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto-moto zveza Slovenije in avto-moto društva, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in združenje šoferjev in avtomehanikov, kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, organizacije, združenega dela, ki proizvajajo in tiste, ki dajejo v promet kmetijsko mehanizacijo, morajo z ustreznimi ukrepi na svojem področju in z vzgojnoizobraževalnim delom prispevati k dvigu prometne in varnostne kulture lastnikov oziroma uporabnikov traktorjev.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na vzdrževanje in varstvo cest in na delo v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organih, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, opravljajo pristojni upravni organi za inšpekcijo cest. cestnega prometa in za delo.
Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno in na drugih parkirnih površinah izven ceste in na cestah in ulicah v naseljih lahko opravljajo tudi komunalni nadzorniki in v zvezi s tem izvajajo ukrepe, določene s tem zakonom in s predpisi občinskih skupščin ter njihovih organov, izdanimi na njegovi podlagi.
9.	člen
Občinska skupščina je odgovorna za nemoten in varen potek prometa v naseljih.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko občinska skupščina zlasti:
1.	predpiše prometno ureditev v naseljih;
2.	določa postopek, pogoje in način za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko izvršni svet občinske skupščine:
1.	predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in drugih delih na cesti v naseljih;
2.	določi prednostne in stranske ceste;
3.	določi enosmerne ceste;
4.	omeji hitrost vožnje skozi naselja;
5.	uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili,
6.	uredi gonjenje in vodenje živine;
7.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko občinski upravni organ pristojen za promet:
1.	določi parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja ali parkiranja vozil na določenih cestah in ob trgovskih ter gostinskih objektih;
2.	odredi postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi pešci;
3.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini vzgojno-varstvenih zavodov in šol;
4.	uredi odstranitev ali postavitev nove ali dodatne prometne signalizacije, če to zahtevajo prometne in varnostne razmere.
Zaradi zagotavljanja enotnega in varnega poteka prometa na magistralnih cestah skozi naselja uredi pristojna občinska skupščina, njen izvršni svet oziroma upravni organ pristojen za promet, zadeve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v soglasju z republiško skupnostjo za ceste.
10.	člen
Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi imajo tale pomen:
1.	»motokultivator« je vozilo na motorni pogon, ki ima eno ali dve osi in največ 12 kw in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali nosi razna zamenljiva orodja in priključke ali služi za njihov pogon in za vleko lahkega priklopnika;
2.	»delovni stroj« je vozilo na motorni pogon, razen motornega vozila, traktorja, motokultivator j a in
kolesa z motorjem, ki je prvenstveno namenjeno za razna dela z vgrajenimi napravami in ki na ravni cesti ne razvije večje hitrosti od 30 km h (kot so: bager, buldožer, kombajn, finišer in drugi);
3.	»traktorski priključek« je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih in drugih opravil, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (kot so: obračalnik, trosilnik, samonakladalec, škropilnica in drugi);
4.	»triopan znak« je poseben znak piramidne oblike, ki ima na stranskih ploskvah obeležene naslednje znake: prometni znak »stop milica«, znak »milica«, s katerim se označuje bližina kraja ukrepanja milice, ter znak »prometna nezgoda« s katerim se označuje bližina kraja prometne nezgode;
5.	»strokovni pregled« je zdravniški pregled z ugotavljanjem znakov alkoholnih motenj ter z odvzemom in analizo krvi ali krvi in urina, če gre za ugotovitev vpliva alkohola, ali zdravniški pregled z ugotavljanjem vpliva mamil ali psihoaktivnih zdravil;
6.	»zapuščeno vozilo« je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne krbi zanj.
Drugi izrazi v tem zakonu imajo isti pomen kot jih določa zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, zakon o cestah in drugi zakoni.
II.	CESTE
11.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu: organizacije za vzdrževanje cest) morajo ceste in cestne objekte vzdrževati tako, da so te po svojih elementih, tehničnih lastnostih, opremljenosti in prometnih znakih vedno v stanju, ki zagotavlja varno vožnjo vozil in varnost udeležencev v prometu.
12.	člen
Organizacije za vzdrževanje cest morajo opremiti prehode za pešce in podzemne ali nadzemne prehode za pešce z napravami za primerno osvetljevanje in skrbeti, da te naprave v času od prvega somraka do popolne zdanit ve brezhibno delujejo.
III.	PROMETNA PRAVILA
1.	Vožnja z vozili po cesti
13.	člen
Na cesti, na kateri sta dva ali več prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, zaznamovanih z označbami na vozišču, mora voznik vozilo voziti po sredini zaznamovanega prometnega pasu.
Voznik tovornega vozila, pri katerem največja dovoljena teža presega pet ton, mora na cesti v naselju, na kateri sta dva ali več zaznamovanih prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, razen na delu ceste pred križiščem ali drugim mestom, kjer zavija z vozilom na levo.
Voznik sme zapeljati z vozilom z enega zaznamovanega prometnega pasu na drugega, če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu.
14.	člen
Vozmk ne sme obračati vozila na kraju, kjer je preglednost ali vidljivost premajhna (vrh klanca, o vi-
nek, nadvoz, podvoz, idr.) in na prehodu čez železniško progo.
2.	Hitrost
15.	člen
Voznik mora ves čas vožnje opazovati tudi promet za vozilom. Ce opazi, da s svojo vožnjo ovira vozila za seboj, se mora zlasti pred vzponi cest oziroma na njih umakniti in voziti po skrajni desni strani vozišča, in če to ni dovolj, na prvem primernem prostoru ustaviti svoje vozilo izven vozišča in se ponovno vključiti v promet, ko so mimo njega odpeljala vozila, ki jih je oviral.
16.	člen
Na cestah je omejena hitrost vožnje za naslednje kategorije vozil na motorni pogon:
1.	na 50 km/h — za avtobuse v javnem mestnem prometu, če potniki stojijo;
2.	na 60 km/h — za avtobuse v javnem primestnem prometu, če potniki stojijo;
3.	na 50 km/h — če se na tovornem vozilu v prostoru, ki je namenjen za tovor, vozijo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora;
4.	na 80 km/h — za osebne avtomobile, ki vlečejo lahki priklopnik;
5.	na 50 km/h — za vozila na motorni pogon, ki na cesti vlečejo pokvarjeno ali poškodovano vozilo na motorni pogon;
6.	na 50 km/h — za motorna vozila, ki imajo na kolesih verige;
7.	na 25 km/h — za traktorje s ■ traktorskim priklopnikom, v katerem se prevažajo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora.
Vozniki vozil na motorni pogon iz prejšnjega odstavka se morajo držati v prejšnjem odstavku predpisanih hitrosti tudi na cesti, na kateri je dovoljena večja hitrost.
17.	člen
Hitrost vožnje koles in koles z motorjem, ki.vozijo po kolesarski stez1, ne sme biti večja od 30 km na uro.
18.	člen
Voznik, ki se z vozilom približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, se mora prepričati, če je cesta, na katero zavija ali jo prečka, prosta in po potreba zmanjšati hitrost vozila ali vozilo ustaviti.
19.	člen
Voznik mora zmanjšati hitrost toliko, da se po potrebi lahko pravočasno ustavi pred nevarnimi in nepreglednim' deli ceste, kot tudi, če to zahtevajo posebne prometne razmere, zlasti pa:
1.	ko pripelje do kraja, kjer je postavljen poseben znak ali drugo opozorilo, s katerim je označeno ustavljeno voz ’o:
2.	ko pripelje do kraja, kjer je postavljen triopan znak;
3.	ko pripelje do kraja, kjer je postavljen prometni znak »otroci na cesti«;
4.	pred zaznamovanim prehodom za pešce;
5 na delu ceste, po katerem hodi veh ko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci, invalidi, stare ali slabotne osebe;
8.	pred ostrim in nepreglednim ovinkom;
7.	pred zoženim delom ceste;
na delu ceste z velikim vzdolžnim nagibom;
9.	ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca;
10.	ko se približuje skupini ali koloni pešcev in ko jih prehiteva ali vozi mimo njih;
11.	ko prehiteva ali srečuje skupino kolesarjev, vprežno vozilo, jezdeca, živino ali posebej označeno vozilo, ki prevaža nevarne snovi ali vozi mimo njih;
12.	če je vozišče prekrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali čim drugim in je zaradi tega spolzko;
13.	pred nepreglednim križiščem;
14.	na delu ceste, kjer se izvajajo dela; ^
15 ob prehitevanju ali srečevanju vozila izrednih dimenzij ali vozila s tovorom izrednih dimenzij;
16. na delu ceste, kjer je vidljivost občutno zmanjšana.
3.	Promet vozil čez zaznamovane prehode za pešce
20.	člen
Voznik, ki se v koloni približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, kjer promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, ne sme zapeljati z vozilom na prehod, kadar je očitno, da bi se moral na njem ustaviti.
4.	Ustavljanje in parkiranji
21.	člen
Voznik ne sme ustaviti ali parkirati vozite na pločniku, razen če je to dovoljeno s prometnim znakom.
22.	člen
Če je parkiranje ali ustavljanje s prometnim znakom omejeno na določen čas, mora voznik vozila označiti čas parkiranja oziroma ustavljanja s parkirno uro, ki stoji ob robu parkirnega prostora, če take parkirne ure ni. pa z na vidnem mestu naiseščeno par-k:rno uro v vozilu.
Ko izteče dovoljeni čas za parkiranje oziroma ustavljanje, mora voznik vozilo odpeljati.
23.	člen
Voznik motornega vozila, ki zapusti vozilo, tako, da nad njim nima neposrednega nadzorstva, mora ukreniti vse potrebno, da ga ne bi kdo neupravičeno uporabil za vožnjo.
24.	člen
Pokvarjeno ali poškodovano vozilo, ustavljeno na vozišču, mora voznik takoj odstraniti z vozišča oziroma poskrbeti, da to opravi kdo drug. Če voznik tega ne more storiti sam, mora to opraviti organizacija za vzdrževanje cest na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila.
Pokvarjeno ali poškodovano vozilo ustavljeno na delu ceste izven vozišča ali neposredno ob cesti mora voznik odstraniti najkasneje v 24 urah oziroma poskrbeti, da to opravi kdo drug. Ce to vozilo ni odstranjeno v predpisanem roku, mora za to poskrbeti organizacija za vzdrževanje cest na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila, najkasneje v treh dneh.
Organizacija za vzdrževanje cest mora poskrbeti, da se s cestnega sveta odstrani zapuščeno vozilo.
25.	člen
Pokvarjeno, poškodovano ali zapuščeno vozilo, ki ga odstrani organizacija za vzdrževanje cest v skladu
s 24. členom tega zakona, se mora odpeljati na prostor, kjer je zagotovljeno varovanje vozil.
26.	člen
Voznik, ki je moral ustaviti vozilo na motorni pogon na vozišču zaradi ovir, ki so nastale ob izvajanju del na cesti, ob prometni nezgodi ali ob drugih podobnih dogodkih, ne sme zapustiti vozila.
Voznik mora v primerih iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo čim bliže desnemu robu ceste in v taki razdalji od drugega vozila oziroma ovire na cesti, da se lahko znova vključi v promet. Vozniki vozil ne smejo ustaviti na vozišču vzporedno v dveh ali več kolonah.
27.	člen
Zdravstveni delavci, ki obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem in invalidni vozniki smejo ustavljati ali parkirati vozila na krajih, kjer sicer to ni dovoljeno, če tako ustavljeno ali parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
Vozila iz prejšnjega odstavka morajo imeti na vidnem mestu poseben znak, ki ga določi republiški sekretar za notranje zadeve.
5.	Vleka vozil
28.	člen
Vozilo na motorni pogon sme vleči pokvarjeno ali poškodovano vozilo na motorni pogon tako, da je sprednji ali zadnji del vozila naslonjen ali obešen na vlečno vozilo ali na vlečno polprikolico.
Z vrvjo ali togo zvezo (drogom) se sme vleči pokvarjeno ali poškodovano vozilo le do naj bližjega kraja, kjer je okvaro mogoče odpraviti.
Z vrvjo ni dovoljeno vleči tovornega vozila ali avtobusa. Z vrvjo tudi ni dovoljeno vleči vozila na motorni pogon na katerem so pokvarjene naprave za ' upravljanje ali naprave za ustavljanje.
S togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči vozila na motorni pogon ki ima pokvarjeno napravo za upravljanje vozila ali vozila, ki ima pokvarjeno delovno zavoro. če je težje od vlečnega vozila.
Z vrvjo ali s togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči neregistriranega motornega vozila.
29.	člen
Naloženo tovorno vozilo, ki je pokvarjeno ali poškodovano, je dovoljeno vleči samo do prvega kraja, ki je primeren za preložitev tovora; le izjemoma, če vleka naloženega tovornega vozila ne predstavlja nevarnosti v prometu, pa do prvega kraja, kjer je mogoče popraviti okvaro na vozilu.
30.	člen
Vleka pokvarjenega ali poškodovanega vozila ni dovoljena, če je kateremu od vozil pripet priklopnik. Vleka vozila tudi ni dovoljena, če je vozniku vlečenega vozila zaradi konstrukcije vlečnega vozila ali tovora na vlečnem vozilu ali zaradi drugih okoliščin vidljivost tako zmanjšana, da ne more varno upravljati vlečenega vozila ali če voznik vlečenega vozila ne vidi svetlobnih signalnih naprav na zadnji strani vlečnega vozila.
Vozilo na motorni pogon, ki ima pripeto priklopno vozilo za vleko pokvarjenih oziroma poškodovanih vozil, mora imeti ponoči in podnevi ob zmanjšani vidljivosti prižgano rumeno vrtečo se luč.
6.	Promet vozil na motorni pogon
31.	člen
Vozila na motorni pogon morajo imeti v cestnem prometu predpisane naprave ki morajo delovati brezhibno in predpisano brezhibno opremo
Vozila na motorni pogon, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v tahografu pravilno vložen ustrezen vložek (glede na merilno območje tahografa), ki mora biti ustrezno izpolnjen in pravočasno zamenjan. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in uporabljeni vložek, iz katerega je razvidna vožnja oziroma uporaba vozila v zadnjih 24 urah.
Voznik je dolžan na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve odpreti tahograf in pokazati vložek. Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve lahko začasno odvzame tahografski vložek.
32.	člen
V javnem linijskem cestnem prometu ali v prostem cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati avtobusov, ki so po svoji konstrukciji namenjeni za prevoz potnikov v javnem mestnem in javnem primestnem prometu.
33.	člen
Avtobus, ki vozi v javnem linijskem, javnem primestnem ali v prostem cestnem prometu, ne sme imeti priklopnega vozila za prevoz potnikov.
Avtobus v javnem mestnem prometu ima lahko samo eno priklopno vozilo za prevoz potnikov.
Avtobus zgibne konstrukcijske sestave se lahko uporablja samo v javnem mestnem prometu, v javnem primestnem prometu pa le, če pogoji ceste in varnost prometa to dovoljujejo. Dovoljenje za uporabo avtobusa zgibne konstrukcijske sestave v javnem primestnem prometu izda pristojni občinski upravni organ za promet v soglasju s pristojno upravo za notranje zadeve. V primeru, ko naj bi promet z avtobusom zgibne konstrukcijske sestave potekal po cestah z območja dveh ali več občin, izda dovoljenja za uporabo takega avtobusa Republiški komite za promet in zveze v soglasju s prostojnimi upravami za notranje zadeve na podlagi predhodnega mnenja pristojnih občinskih upravnih organov za promet.
34.	člen
Traktorji morajo imeti vgrajeno atestirano varnostno kabino ali varnostni lok.
35.	člen
Traktor lahko vleče po cesti tudi posebno predelan vprežni voz ali vleče oziroma potiska traktorski priključek, ki mora biti predpisano opremljen.
36.	člen
Delovni stroj in motokultivator smeta imeti med vožnjo po cesti dodano le napravo ali priključek, ki ga je predvidel proizvajalec stroja ali motokultivator j a. Motokultivator lahko vleče po cesti tudi lahki priklopnik.
Delovni stroj mora imeti v cestnem prometu napravo za varno upravljanje, za ustavljanje, za osvetljevanje ceste in za dajanje svetlobnih znakov, ter rumeno vrtečo se luč.
Motokultivator mora imeti v cestnem prometu napravo za varno upravljanje in za ustavljanje; kadar se motokultivator uporablja v cestnem prometu ponoči ali podnevi ob zmanjšani vidljivosti, mora biti opremljen z lučjo kot vzprežni voz. Če motokultivator nima
naprav za dajanje svetlobnih znakov in voznik zaradi Konstrukcije vozila ali zaradi tovora na priključku ne more z rokami dajati signalov za spremembo smeri ali načina vožnje, mora za opravljanje teh opravil imeti spremljevalca.
Delovni stroj in motokultivator morata imeti med vožnjo po cesti na zadnji strani tudi dva simetrično nameščena odsevnika rdeče barve.
7.	Promet motornih koles, koles z motorjem in koles
37.	člen
Motorno kolo sme imeti bočno prikolico ali priko-uco na dveh kolesih, k: jo vleče za seboj. Prikolica mora biti pripeta tako, da je zagotovljena stalibnost vozila.
Prikolica, ki jo vleče motorno kolo za seboj, sme biti široka največ en meter.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za kolesa z motorjem in kolesa.
38.	člen
Otroci, starejši od sedmih let, ki se v šolah ali v drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah usposobijo za vožnjo koles, lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti, če imajo pri sebi kolesarsko izkaznico.
Otroci, mlajši od sedmih let in otroci do 14. leta starosti, ki se niso usposobili za samostojno vožnjo koles po prejšnjem odstavku, smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu ossbe, starejše od 14 let.
Otroci do 14. leta starosti ne smejo voziti na kolesu drugih oseb.
8.	Promet na avtomobilski cesti in na cesti, ki je rezervirana za motorna vozila
39.	člen
Na avtobomilski cesti in na cesti, ki je rezervirana za motorna vozila, se lahko učijo vožnje kand;dati za voznike, ki so v avto šoli končali program usposabljanja in opravili preizkus znanja iz vožnje motornega vozila.
9.	Prevoz oseb
40.	člen
V	osebnem avtomobilu, tovornem vozilu in na motornem kolesu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju.
Voznik ne sme voziti oseb v priklopni hišici ali lahkem priklopniku, ki ga vleče motorno vozilo.
41.	člen
V	avtobusu, ki vozi v javnem linijskem cestnem Prometu ali v prostem cestnem prometu, se sme voziti
e toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev.
V	avtobusu, ki vozi v javnem mestnem ali javnem Primestnem prometu, se sme stoje voziti največ toliko Potnikov, kot je navedeno v prometnem dovoljenju.
Vrat avtobusa ni dovoljeno odpirati med vožnjo, oznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler pot-_ niso varno vstopili oziroma izstopili in dokler V rata avtobusa niso zaprta.
42.	člen
^ tovornem vozilu se na sedežu poleg voznika nc e v°ziti oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola, to tovornem vozilu se sme voziti v prostoru zs j.a največ pet oseb, ki so potrebne za nakladanje ali
Nadanje tovora.
Na tovornem vozilu se ne smejo variti, osebe iz prejšnjega odstavka, če so očitno pod vplivom alkohola.
Osebe iz drugega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah kesona ali na nestabilnem tovoru kot tudi ne na tovoru, ki presega višino kesona.
Na tovornem vozilu, ki nima stranic kesona, na tovornem vozilu z avtomatskim razkladalcem in na priklopnem vozilu, ki ga vleče tovorno vozilo, ni dovoljeno voziti oseb.
Omejitev števila oseb iz 40. in tega člena, ki se smejo voziti v avtobusih oziroma na tovornih vozilih, ne velja za vozila oboroženih sil SFRJ in organov za notranje zadeve.
43.	člen
Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti tudi druga oseba, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz drugih oseb. Če je na traktorju vgrajen dodaten sedež, mora biti ta sedež vpisan v prometnem dovoljenju.
Na traktorju in delovnem stroju se ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola.
44.	člen
V cestnem prometu se sme na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, voziti največ pet oseb, ki so potrebne za nakladanje ali razkladanje tovora.
Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se ne smejo voziti osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so očitno pod vplivom alkohola.
Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo med prevozom sedeti na podu kesona ali na tovoru, če ta ne presega višine kesona.
Na priključku traktorja, delovnega stroja ali motokultivator j a je med vožnjo po cesti prepovedano prevažati osebe.
45.	člen
Voznik sme na kolesu z motorjem ali kolesu voziti otroka, starega do sedem let če je na vozilu posebej prirejen sedež za otroka s posebnimi stopalkami.
Osebe stare nad 7 let, ni dovoljeno voziti na kolesu, razen na posebej izdelanem ali predelanem dvo ali več sedežnem kolesu.
Voznik sme voziti na motornem kolesu ali kolesu z motorjem osebo, ki je stara več kot 7 let, le na sedežu, ki je namenjen za prevoz, tako da ta oseba oko-bali vozilo in da med vožnjo drži noge na posebnih stopalkah.
Voznik motornega kolesa in kolesa z motorjem ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola.
Na prtljažniku motornega kolesa, kolesa z motorjem ali kolesa in na prikolici ki jo ta vozila vlečejo za seboj ali potiskajo ni dovoljeno voziti oseb.
10.	Tovor na vozilu
46.	člen
Vozilo ali skupina vozil, s katerim se opravlja promet na cestah, se ne sme naložiti nad njegovo nosilnostjo, nad dovoljeno osno obremenitvijo ali nad dovoljeno skupno težo. Tovor na vozilu ne sme biti naložen preko predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila.
Določilo prejšnjega odstavka ne velja za prevoz, za katerega je bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz po zakonu o cestah.
Tovor na vozilu mora biti naložen oziroma pritrjen tako, da ne pada na cesto, da se ne vleče po cesti in da ne onesnažuje oziroma ne moči ceste.
Verige, vrvi in druga sredstva za pritrjevanje tovora morajo biti pritrjena na vozilu tako, da ne povzročajo ropota, nevarnosti ali ovire za ostale udeležence v prometu.
11.	Gonjenje in vodenje živine ter ježa
47.	člen
Posamezne živali, črede ali krdela sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih glede na svojo starost in fizične lastnosti lahko ves čas popolnoma obvladuje in ukrene, kar je treba, da prepreči nevarnost v cestnem < prometu.
Oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola, ne sme jezditi, goniti ali voditi živino po cesti.
48.	člen
Jezdec sme, če ni posebne steze za ježo, jezditi žival po skrajnem desnem robu ceste.
12.	Hoja pešcev
49.	člen
Ce ni ob vozišču posebej urejene površine za pešce, smejo pešci uporabljati za hojo največ en meter širok del vozišča, računano od roba vozišča.
Med hojo po cesti izven naselja morajo pešci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa.
50.	člen
Preden gre čez vozišče se je pešec dolžan prepričati. ali se mu ne približuje kakšno vozilo.
Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce na kraju, kjer sta na vozišču dva ali več zaznamovanih prometnih pasov za vožnjo v isto smer, kot tudi ne na nepreglednih krajih na cestah izven naseljenih krajev (nepreglednih ovinkih, na vrhu klanca ipd.).
Preden stopi na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku se mora pešec preprčati. če lahko to stori varno glede na ostale udeležence v prometu.
51.	člen
Ce se po prometnem pasu premikajo vozila v koloni, mora pešec, preden stopi na zaznamovani prehod za pešce, kjer promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, z dvigom roke nakazati svojo namero in sme stopiti na tak prehod šele, ko so se vozila ustavila.
52.	člen
Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa.
Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole. morajo na poti v vzgojnovarstveni zavod oziroma šolo in iz nje nositi poleg odsevnega telesa tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
Otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstveni zavod, morajo na poti do zavoda in iz zavoda domov imeti spremstvo.
Vodstva osnovnih šol morajo ob sprejemu novih učencev te seznaniti z najbolj varnimi potmi za pri-
hod in odhod iz šole, ki jih določa prometno varnostni načrt šole.
13.	Obveznosti voznikov do pešcev
53.	člen
Voznik, ki se v koloni vozil približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, kjer promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve mora svoje vozilo ustaviti pred prehodom za pešce, če pešec z dvigom roke nakaže, da namerava prečkati vozišče in če voznik glede na hitrost vozila in oddaljenost od prehoda lahko to varno stori.
54.	člen
Voznik, ki z vozilom prečka površino za pešce (ki vozi preko pločnika, v oziroma iz garaže, dvorišča ali kakšne druge površine, ki ni namenjena za javni promet), ne sme ogrožati ali ovirati pešcev.
Voznik, ki vozi po vozišču, na katerem so luže, mora vožnjo prilagoditi tako, da ne škropi pešcev, voznikov koles z motorjem in kolesarjev.
14.	Delo na cesti
55.	člen
Ce občinski upravni organ, pristojen za promet, začasno prepove promet na cesti ali na posameznem odseku oziroma delu ce^te, mora o tem obvestiti pristojno upravo za notranje zadeve.
Organizacija za vzdrževanje cest mora v primeru, če se zaradi rekonstrukcije ali vzdrževalnih del ustavi ali ovira promet, najmanj tri dni pred pričetkom del o tem pismeno obvestiti krajevno pristojno postajo milice.
Organizacija za vzdrževanje cest mora pred pri-*-četkom del preko sredstev javnega obveščanja obvestiti udeležence v cestnem prometu o ovirah, zaporah in preusmeritvah prometa zaradi del na cesti.
56.	člen
Organizacija za vzdrževanje cest oziroma izvajalec del na cesti ali drugi površini, ki je namenjena za javni promet mora omogočiti varno vožnjo vozil in hojo pešcev ter površino, namenjeno pešcem, ustrezno zavarovati (z ograjo, hodnikom ipd.).
57.	člen
Organizacija za vzdrževanje cest oziroma izvajalec del, ki mora zaradi del na cesti urediti promet vozil le po enem prometnem pasu, mora z ustrezno prometno signalizacijo poskrbeti za to, da se po tem delu vozišča varno odvija promet v obe smeri.
58.	člen
Organizacija za vzdrževanje cest oziroma izvajalec del mora takoj, ko dela konča, odstraniti s ceste oziroma druge površine, ki je namenjena za javni promet, prometne znake, branike in druge naprave, ki jih je postavila med izvajanjem del.
Ce dopušča narava dela, mora organizacija za vzdrževanje cest oziroma izvajalec del odstraniti s ceste znake in ovire oz;roma znake prekriti ob dnevni zaključit vi dela.
15.	Prometni znaki in posebni znaki
59.	člen	/
Vse prepovedi in omejitve, ki jih občinske skupščine ali njihovi organi določijo v skladu s tem zakonom morajo biti posebej označene s prometnimi znaki.
60.	člen
Na prometni znak ali steber na katerem je prometni znak, je prepovedano dajati kar ni v Zvezi s pomenom prometnega znaka.
Kraj prometne nezgode ali kraj ukrepanja pri nadzoru cestnega prometa lahko pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve po potrebi iz varnostnih razlogov označijo s triopan znakom.
16.	Onesnaževanje ceste
61.	člen
Na cesto ni dovoljeno stresati, zlivati, metati ali na njej puščati nevarne snovi ali kakršnekoli snovi oziroma predmete ali delati karkoli, kar bi utegnilo ogrožati ali ovirati promet.
Pred vključitvijo v promet s kolovozne poti ali z drugih površin, na cesto s sodobnim voziščem, mora voznik odstraniti z vozila blato, ki bi s tem, da bi odpadlo na vozišče, lahko oviralo ali ogrožalo varnost prometa, oziroma odstraniti z vozišča blato, ki je odpadlo z njegovega vozila. Ce tega ne stori, mora to opraviti organizacija za vzdrževanje cest na stroške povzročitelja, takoj, ko je o tem obveščena.
17.	Uporaba rumene vrteče se luči
62.	člen
Vozila, ki smejo ali morajo imeti rumene vrteče se luči, lahko te uporabljajo le pri opravljanju del na cesti, ob nudenju pomoči na cesti, med spremstvom organizirane kolone ali vozil, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede dimenzij 'oziroma če tovor presega dovoljene dimenzije, med prevozom radioaktivnih snovi in kadar jim je dodano priklopno vozilo za vleko pokvarjenih oziroma poškodovanih vozil.
Delovni stroj mora uporabljati rumeno vrtečo se luč vedno, kadar je v prometu na cesti.
Pri srečanju, prehitevanju ali vožnji mimo vozila s prižgano rumeno vrtečo se lučjo oziroma vozil, ki jih tako vozilo spremlja, mora voznik voziti posebno Previdno in če je to potrebno, vozilo tudi ustaviti.
63.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve izda na-ančnejše predpise o prometnih pravilih, o odsevnih znaki!}, ki jih morajo uporabljati pešci in o obliki, vse-mi ter pomenu posameznih simbolov na triopan znaku.
IV.	DOLŽNOSTI OB PROMETNI NEZGODI
64.	člen
Kdor je ali pride na kraj prometne nezgode v ka-
je kdo poškodovan in mu je potrebna zdravniška vfvj100’- mora ^akoj obvestiti najbližji zdravstveni za-oz- reševalno postajo ali najbližjo postajo milice moma drug pristojen 'organ za notranje zadeve, p .. oznik, ki je na kraju prometne nezgode ali je Se na kraj prometne nezgode, v kateri je kdo po-
škodovan, mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve prepeljati poškodovanca do najbližjega zdravstvenega zavoda.
Voznik iz prejšnjega odstavka je dolžan prepeljati poškodovanca do najbližjega zdravstvenega zavoda še preden pride pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, razen če se nezgoda pripeti na kraju, kjer je pričakovati hiter prihod vozila za prvo pomoč ali če glede na naravo in težo poškodb utemeljeno sklepa, da bi se s takim prevozom stanje poškodovanca lahko poslabšalo.
65.	člen
Ce udeleženci prometne nezgode ne izpolnijo obveznosti iz 148. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, mora to storiti tisti, ki je prvi prišel na kraj nezgode.
Udeleženec v prometni nezgodi ima pravico zahtevati od tistih, ki so bili navzoči, ko se je zgodila nezgoda, ime, priimek in naslov in so mu ti dolžni dati te podatke.
66 člen
Udeležencj prometne nezgode, pri katerih je nastala le manjša premoženjska škoda, so si dolžni pokazati listine o istovetnosti, vozniki motornih vozil pa tudi potrdila o obveznem zavarovanju.
Voznik, ki povzroči prometno nezgodo, v kateri je nastala drugemu le manjša premoženjska škoda, oškodovanec pa ni navzoč na kraju nezgode, mora takoj po nezgodi oškodovancu sporočiti svoje ime, priimek in naslov.
67. člen
Voznik, ki je udeležen v prometni nezgodi, pri kateri je nastala le manjša premoženjska škoda, mora ukreniti vse potrebno, da poškodovano vozilo in drugi predmeti, ki so zaradi prometne nezgode na vozišču, ne ogrožajo ali ovirajo prometa. Poškodovano vozilo' in.druge predmete mora takoj odstraniti z vozišča.
Voznik, ki je udeležen v prometni nezgodi, v kateri je kdo izgubil življenje ali se je poškodoval ali je nastala večja premoženjska škoda, mora takoj po opravljenem ogledu odstraniti z vozišča poškodovano vozilo, tovor in druge predmete, ki so zaradi nezgode na vozišču.
Ce voznik iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne more odstraniti vozila, tovora ali drugih predmetov z vozišča, mora to takoj, ko je obveščena o dogodku storiti organizacija za vzdrževanje cest.
\	68. člen
Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve mora oditi na kraj prometne nezgode, če je obveščena, da je v njej kdo izgubil življenje ali je bil poškodovan, ali če je nastala večja premoženjska škoda, ali če je v nezgodi udeleženo vozilo, ki prevaža nevarne snovi, ali če kakšen od udeležencev ravna v nasprotju z 66. členom tega zakona.
69.	člen
Zdravstveni zavod, ki sprejema na zdravljenje oziroma nudi zdravniško pomoč osebi, ki je bila poškodovana v prometni nezgodi in ugotovi, da o nezgodi ni bila obveščena postaja milice, mora to takoj sporočiti naj bližjemu organu za notranje zadeve.
70.	člen
Ce oseba poškodovana v prometni nezgodi umre za poškodbami je zdravstveni zavod to dolžan takoj sporočiti postaji milice.
71.	člen
Pristojna uradna oseba, ki vodi ogled na kraju prometne nezgode, v kateri je kdo izgubil življenje ali je bil poškodovan ali je nastala večja premoženjska škoda, odredi strokovni pregled voznika in drugih oseb, ki so bile udeležene v prometni nezgodi, če sumi, da so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psiho-aktivnih zdravil.
72.	člen
Kdor je bil kakorkoli udeležen v prometni nezgodi, v kateri je kdo izgubil življenje ali je bil poškodovan ali je v njej nastala večja premoženjska škoda, ne sme uživati alkoholnih pijač pred zaključkom dejanj in ukrepov, kr jih na kraju prometne nezgode opravijo pristojne uradne osebe.
73.	člen
Kadar je bila o zasledovanju neznanega povzročitelja prometne nezgode, v kateri je kdo izgubil življenje ali je bil poškodovan ali je nastala večja premoženjska škoda, obveščena javnost s sredstvi javnega obveščanja oziroma po posebnem naročilu pristojnega organa za notranje zadeve, so organizacija združenega dela, ki prodaja potrebščine za vozila na motorni pogon, ter organizacija združenega dela, obrtna delavnica in drugi, ki popravljajo vozila na motorni pogon in priklopna vozila ali ki opravljajo prevoz ali vleko vozil dolžni sporočiti pristojnemu organu za notranje zadeve podatke o sumljivem nakupu avtomobilskega rezervnega dela, oziroma o sumljivem naročilu popravila oziroma,prevoza ali vleke vozila.
Organizacije združenega dela. ki so imetniki pravice uporabe vozil na motorni pogon morajo v primerih iz prejšnjega odstavka pregledati svoja vozila na motorni pogon in dati pristojnemu organu za notranje zadeve zahtevana obvestila.
V.	ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE NA CESTjJ
74 člen
Določbe zakona o javnih shodih in javnih prireditvah veljajo tudi za športne in druge prireditve na cesti, če ni v tem zakonu drugače določeno.
75.	člen	I
I)o vol j en j e za športno ali drugo prireditev na cesti se lahko izda organizatorju, ki je pravna oseba.
Za športno ali drugo prireditev na cesti na območju ene občine izda dovoljenje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
Za športno ali drugo prireditev na cesti z območja ' "dveh ali več občih izda dovoljenje republiški sekretariat za notranje zadeve oziroma upravni organ za notranje zadeve posebne družbenopolitične skupnosti, kadar gre za športno ali drugo prireditev na cesti z njenega območja.
Dovoljenje za športno prireditev na cesti se ne sme izdati, če bi bilo potrebno zaradi prireditve začasno prepovedati promet ker ga ni mogoče preusmeriti na drugo cesto, ali če bi bilo potrebno za daljši čas ustaviti promet na važnejših prometnih smereh.
Pred izdajo dovoljenja za prireditev na cesti mora pristojni občinski upravni organ . za notranje zadeve dobiti mnenje pristojne postaje milice k predlogu ukrepov organizatorja prireditve za varno izvedbo prireditve.
76.	člen
Za prireditveni prostor športne prireditve na cesti se smatrajo tekmovalna proga, prostori za gledalce in prostori za vozila tekmovalcev in gledalcev.
77.	člen
Vlogo za dovolitev športne ali druge prireditve na cesti mora organizator predložiti pristojnemu organu najpozneje 30 dni pred prireditvijo.
V vlogi za dovolitev športne prireditve na cesti je treba zlasti navesti ukrepe, ki jih bo storil organizator za varnost tekmovalcev, gledalcev in udeležencev v prometu.
Organizator športne hitrostne prireditve na cesti mora priglasiti prireditev pristojnemu organu za not-x ranje zadeve pred vpisom v ustrezni športni koledar.
Vlogi za dovolitev športne hitrostne prireditve na cesti je treba priložiti izjavo športne organizacije, ki vpiše prireditev v športni koledar, da je organizator sposoben izvesti potrebne varnostne ukrepe na prireditvi, in dovoljenje za zaporo ceste pristojnega upravnega' organa za promet, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati promet.
Dovoljenje za omejitev prometa ali zaporo- ceste pristojnega upravnega organa za promet mora organizator prireditve priložiti vlogi tudi za vse druge prireditve na cesti in ob cesti, če je zaradi njih potrebno omejiti, preusmeriti ali prepovedati promet.
78.	člen
Organizator športne ali druge prireditve na cesti in ob cesti mora takoj po končani prireditvi odstraniti s ceste prometne znake, druge označbe, naprave in predmete, ki so bili postavljeni za izvedbo prireditve in prireditveni prostor postaviti v prejšnje stanje.
VI.	VOZNIKI
1.	Pogoji za vožnjo vozila
79.	čien
Določbe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa o ugotavljanju alkoholiziranosti in ukrep'h, ki so predpisani za voznike, veljajo tudi za voznike inštruktorje.
Voznik oziroma voznik inštruktor se mora pri ugotavljanju alkoholiziranosti Ravnati po tehničnih navodilih proizvajalca sredstva ali aparata, ki mu jih posreduje pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve.
Ce oseba iz prejšnjega odstavka tega člena ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti po tehničnih navodilih proizvajalca sredstev ali aparata, ji lahko pooblaščena uradna oseba^ organa za notranje zadeve odredi strokovni pregled
O uporabi naprave za ugotavljanje alkoholiziranosti po izdihanem zraku se sestavi zapisnik.
80.	člen
Strokovne preglede za ugotavljanje, če je bil voznik vozila na motorni pogon ali voznik inštruktor pod vplivom alkohola, drugih mamil ali psihoaktivnih zdravil opravljajo pooblaščeni zdravstveni ali drugi zavodi, ki imajo ustrezen kader in opremo.
Zdravstvene zavode iz prejšnjega odstavka tega člena določi predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ter predpiše način in postopek pri ustreznih pregledih in analizah.
81.	člen
Voznik mora med vožnjo v cestnem prometu uporabljati očala in druge pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v vozniškem dovoljenju.
82.	člen
Traktor sme voziti v cestnem prometu kdor ima veljavno vozniško dovoljenje za traktor.
83.	člen
Delovni stroj, motokultivator in kolo z motorjem sme voziti v cestnem prometu _ kdor ima potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ali voznik. ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo .motornih vozil oziroma traktorjev.
/ '
2.	Usposabljanje voznikov vozil na motorni pogon
84.	člen
Kandidati za voznike motornih vozil se usposabljajo v avto šoli.
Avto šola se lahko ustanovi kot organizacija združenega dela ali pa se organizira'kot dejavnost v organizaciji združenega dela s področja izobraževanja' ali prometa, v avto-moto društvu, organizaciji ljudske tehnike ali v združenju šoferjev in avtomehanikov. Avto šola je tudi v izobraževalnem centru organov za notranje zadeve.	!
Avtd Bole morajo biti evidentirane pri občmskem upravnem organu za notrarije zadeve na območju katerega ima ustanovitelj sedfež.
Nadzor nad zakonitostjo dela avto šol opravlja organ iz prejšnjega odstavka. Pri.nadzoru izvajanja programa usposabljanja kandidatov za voznike strokovno sodelujeta tudi avtomoto zveza Slovenije in zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in pedagoška služba v skladu s posebnimi predp.si.
vzgojnoizobraževalnem programu (v nadaljnjem besedilu: učitelj predpisov) in imajo veljavno dovoljenje za učitelja predpisov.
87. člen
Pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve lahko začasno prepove delo avto šole, če ugotovi pomanjkljivosti pri izvajanju vzgojnoizobraževai-nega programa ali če avto šola ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
Avto šola mora prenehati z delom, če ji je izrečena začasna piepoved dela po prvem odstavku tega .člena.
V	odločbi o žačasni prepovedi določi organ iz prejšnjega odstavka rok v katerem mora avto šola odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ta rok ne sme biti daljši kot 3 mesece.
Ce avto .šola v določenem roku ne odpravi po-' manjkljivosti ugotovljenih z odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena, izda organ iz prvega odstavka lega člena odločbo o izbrisu iz evidence avto šol in o -preklicu potrdila o evidentiranju avto šole.
•83. člen
V	avto šoli se kandidati za voznike motornih vozil pripravljajo po predpisanem programu usposabljanja.
Republiški sekretar za notranje zadeve izda v. soglasju s predsedn kom Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževat:je tfer telesno kulturo in predsednikom Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo natančnejše predpise o opremljenosti in delu avto šol in program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil
Republižk’ sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o označevanju vozil, na kateiih se učijo kandidati.
89. člen
85.	člen
Avto šola mora imeti ustrezen Šolski prostor za teoretični pouk ter šolski inventar in opremo, potrebno za opravljanje dejavnosti avto šole.
Avto šola mora Imeti najmanj dva. voznika inštruktorja, ki imata v avto šoli lastnost delavca v združenem delu za nedoločen ali določen čas.
Organizacija, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjih 'odstavkov tega člena, lahko prične z opravljanjem dejavnosti avto šole, ko ji pristojni občinski upravni or-San izda potrdilo o evidentiranju avto šole.
Avto šola lahko pripravlja kandidate za voznike motornih vozil tudi izven svojega sedeža, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in dobi soglasje občinskega upravnega organa za notranje za-deve, na območju katerega bo opravljala to dejavnost.
organ opravlja tudi nadzorstvo nad zakonitostjo delovanja avto šole na njegovem območju.
88. člen
V avto šolah lahko pripravljajo kandidate za voz-mke motornih vozil samo vozniki inštruktorji, ki imajo Veljavno inštruktorsko dovoljenje ustrezne kategorije.
Predpise o varnosti cestnega prometa, osnove de-vahja naplav in opreme na maternem vozilu, psiho-' gljo v cestnem prometu in prometno etiko lahko v , ° š°li poučujejo tudi osebe, ki imajo ustrezno vi-°' Viši° ali srednjo izobrazbo, vozniško dovoljenje da ri\otorna vozila kategorije B, dodatno strokovno pe-k°sko in andragoško usposobljenost po posebnem
Kandidat za voznika motornega vozila in za voznika traktorja se za teoretični del vozniškega izpita lahko pripravlja’ tudi sam.
Kandidat za voznika motornega voz;la. ki je bil na teoretičnem delu vozniškega izpita trikrat zaporedoma neuspešen, mora nadaljevati usnosabljanje za teoretični del vozniškega izpita v a\ to šou.
t	60. člen
Kand'dat za voznika motornega kolesa brez ori-kolice se sme učiti v praktični vožnji na cesti brez nadzorstva voznika inštruktorja če je v avto šoli uspešno opravjl preizkus osnovnih spretnosti in obvladanja motornega kolesa in če je z uspehom opravi! teoretični del vozniškega izpita ali če že ima vozniško dovoljenje za motorno vozilo kategorije B, C ali D.
Kandidat za voznika motornega kolesa ne sme med učenjem vožnje po cesti prevažati potnika razen voznika inštruktorja.
91.	člen
Kandidat za voznika traktorja se sme učiti v praktični vožnji po cesti pod nadzorstvom voznika inštruktorja ali pod nadzorstvom voznika, ki ima najmanj 3 leta vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in ki v organizaciji, v kateri združuje delo, opravlja dela in naloge voznika traktorja.
Voznik traktorja iz prejšnjega odstavka mora imeti za poučevanje posebno potrdilo, ki . ga izda pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve.
92.	člen
Na cesti se sme učiti vožnje motornega vozila ali traktorja tudi oseba, ki ji ne manjka več kot 6 mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice voziti motorno vozilo oziroma traktor.
Kandidati za voznike motornih vozil, ki jim bo vožnja vozila glavni poklic in se usposabljajo po ustreznih programih srednjega izobraževanja, se lahko začnejo učiti vožnje po cesti, če jim ne manjka več kot eno leto do starosti predpisane za pridobitev pravice voziti motorno vozilo oziroma traktor.
93.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše program usposabljanja kandidatov za voznike traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem.
3.	Vozniki inštruktorji ter učitelji predpisov
94.	člen
Inštruktorsko dovoljenje določene kategorije lahko dobi oseba, ki ima najmanj izotirazbo, pridobljeno po ustreznih programih srednjega izobraževanja, je uspešno končala program za voznika inštruktorja ustrezne kategorije v vzgojnoizobraževalni organizaciji, ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje ustrezne kategorije in v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa in ji v zadnjih dveh letih ni bil v postopku za prekrške izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Osebam, ki so uspešno opravile program izobraževanja, za katerega se šteje, da zajema vsebino programa za voznika inštruktorja iz prejšnjega odstavka tega člena, ni potrebno opraviti tega programa, temveč opravijo izpit pred posebno komisijo vzgojnoizobra-ževalne organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena.
'Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in ^izobraževanje ter telesno kulturo določi v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve, kateri programi izobraževanja zajemajo vsebino programa za voznika inštruktorja iz prvega odstavka tega člena.
Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in posebna izobraževalna skupnost -za promet in zveze v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve predpišeta program za voznika inštruktorja in program za učitelja predpisov in določita vzgojnoizobraževalne organizacije iz prvega odstavka tega člena. Program se oblikuje v skladu z zakonom o usmiljenem izobraževanju.
Program usposabljanja za voznika inštruktorja obsega zlasti:
1.	predpise o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje ter nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki nasprotujejo predpisom in načelu varne vožnje;
2.	osnove psihologije z načeli etike v cestnem prometu;
3.	osnove teorije pouka — didaktika;
4.	poznavanje motornih vozil;
5.	vožnja motornega vozila;
6.	zgradba in izvedba učne ure vožnje motornega vozila — praktično poučevanje.
Program usposabljanja za učitelja predpisov obsega zlasti vsebino 1., 2., 3. in 4. točke programa iz prejšnjega odstavka tega člena.
95.	člena
Voznik inštruktor in učitelj predpisov morata v avto šoli redno obnavljati in dopolnjevati znanje po posebnem programu, ki vsebuje znanja iz petega odstavka 94. člena tega zakona.
Avto šola mora zagotoviti izvajanje posebnega programa iz prvega odstavka tega člena.
Poseben program iz prejšnjega odstavka in način izvajanja tega programa določita posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in posebna izobraževalna skupnost za promet in zveze v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve in ob strokovni pomoči avto moto zveze Slovenije in zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.
96.	člen
Dovoljenje za voznika inštruktorja in dovoljenje za učitelja predpisov izda in podaljšuje občinski upravni organ za notranje zadeve na območju katerega ima voznik inštruktor oziroma učitelj predpisov stalno prebivališče.
Dovoljenje se izda z veljavnostjo treh let. Veljavnost dovoljenja se podaljšuje na podlagi potrdila avto šole o uspešno končanem posebnem programu iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
97.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše obrazec dovoljenja za voznika inštruktorja in učitelja predpisov ter določi postopek pri izdaji, podaljšanju in zamenjavi tega dovoljenja in vodenja evidenc.
98.	člen
Voznik inštruktor sme pripravljati v praktični vožnji po cesti samo kandidate za voznike motornih vozil avto šole.
Voznik inštruktor, ki je v delovnem razmerju v avto šoli ali v organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ki opravlja dejavnost avto šole, sme pripravljati kandidate za voznike v praktični vožnji motornega vozila po cesti največ osem ur dnevno, voznik inštruktor, ki to opravlja kot dopolnilno delo, pa največ štiri ure dnevno.
Učna ura praktične vožnje s pripravo na vožnjo in analizo vožnje traja 60 minut.
Voznik inštruktor mora imeti med pripravljanjem kandidata za voznika v praktični vožnji motornega vozila po cesti pri sebi veljavno vozniško dovoljenje in veljavno dovoljenje za voznika inštruktorja in ju pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve.
99.	člen
Voznik inštruktor ne sme pripravljati kandidata za voznika v vožnji motornega vozila po cesti, če je utrujen, bolan, če ima v organizmu "'kaj alkohola, če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali v takšnem duševnem stanju, da ne more zanesljivo nadzirati kandidata, ki ga uči.
Med pripravljanjem kandidata iz prejšnjega odstavka voznik inštruktor" ne sme uživati alkoholnih pijač.
Voznik inštruktor ne sme dovoliti kandidatu za voznika vožnje motornega vozila po cesti če meni, da zaradi utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil ne more zanesljivo voziti.
Določbe prejšnjih odstavkov teža člena veljajo tudi za voznika, ki poučuje v praktični vožnji po cesti kandidata za voznika traktorja.
t
IGO. člen
Vozniku inštruktorju, ki mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja vozniškega poklica ali prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije oziroma traktorja in vozniku inštruktorju, ki mu je v postopku za prekršek izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, se odvzame inštraktorsko dovoljenje za dobo, za katero velja tak ukrep.
Vozniku inštruktorju, ki mu je bila v treh letih trikrat izrečena prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, se odvzame inštruktorsko dovoljenje za dobo enega leta.
Inštruktorsko dovoljenje se odvzame tudi vozniku inštruktorju, ki postane telesno ali duševno nezmožen voziti motorno vozilo, dokler traja ta telesna ali duševna nezmožnost.	i
Odločbo o odvzemu dovoljenja za voznika inštruktorja izda pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve.
4.	Vozniški izpiti
101.	člen
Kandidati za voznike motornih vozil, traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem se priglasijo za izpit oziroma preizkus pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve, na območju katerega imajo stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev.
Kandidati za voznike traktorjev, ki obiskujejo organiziran tečaj izven kraja stalnega oziroma začasnega prebivališča, se lahko priglasijo za izpit pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve na območju katerega se izvaja organiziran tečaj.
Kandidati za voznike motornih vozil lahko opravljajo vozniški izpit, če izpolnjujejo pogoje ,za pridobitev pravice voziti motorno vozilo.
102.	člen
Kandidati za : voznike motornih vozil opravljajo vozniški izpit pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega imajo stalno oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev.
Republiški sekretar za notranje zadeve določi izpitne centre in njihova območja ter določi, za katere kategorije vozil se v posameznem izpitnem centru glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin, opremljenost križišč in podobno, opravljajo vozniški izpiti.
103.	člen
Izpitno komisijo iz prejšnjega člena imenuje izvršni svet občinske skupščine na katere območju je sedež izpitnega centra, v soglasju z izvršnimi sveti 'občinskih skupščin, ki spadajo v območje izpitnega cent-ta; Predsednik in namestnik predsednika izpitne ko-misije morata 'meti visoko ali višjo izobrazbo, člani izpitne komisije pa najmanj srednjo izobrazbo.
p°gOj za opravljanje dela v izpitni komisiji je naj-manj enoletno neprekinjeno poučevanje vožnje v avto -oh, opravljen preizkus usposobljenosti .pred komisijo -Republiškega sekretariata za notranje zadeve, za kate-Sorijo za katero bo ocenjeval kandidata, in da ima ve-Jjavno vozniško dovoljenje za motorno vozilo te kategorije.
104.	člen.
Pri cceni Uspešnosti kandidata za voznika rnotor-ncoa vozila na vozniškem izpitu iz vožnje, sodeluje
tudi voznik inštruktor, ki je kandadata pripravljal za voznika.
105.	člen
Preizkus s področja »ravnanje ob prometni nezgodi« kot dela izpita za voznike motornih vozil, se opravi pri strokovni enoti organizacije Rdečega križa po programu, ki je v skladu s 156. členom zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. O opravljenem preizkusu se izda potrdilo.
Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo določi, kateri izpiti iz prve pomoči in kakšna zdravstvena izobrazba so pogoj, da je kandidat oproščen ustreznega preizkusa s področja »ravnanja ob prometni nezgodi.«
Preizkusa iz prvega odstavka tega člena ne dela kandidat, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo, motornih vozil katerekoli kategorije in kandidat, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena tega izpita oproščen.
106.	člen
Kandidati za voznike traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem opravljajo izpit oziroma preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa pred komisijo ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
-Izpit oziroma preizkus iz prejšnjega odstavka tega člena. se lahko opravlja tudi pred pristojno komisijo iz ■103. člena tega zakona.
107.	člen
Na vozniškem izpitu se ugotavlja, ali kandidat za voznika motornega vozila oziroma traktorja s .traktorsko prikolico zna snov, ki je predpisana s programom usposabljanja, in ali obvlada vožnjo motornega vozila določene kategorije oziroma vožnjo traktorja s traktorsko prikolico s potrebno spretnostjo.
Pri preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega pVometa se ugotavlja ali kandidat za voznika delovnega stroja, motokultivatorja ali kolesa z motorjem pozna snov, ki je predpisana s programom usposabljanja.	’	.
108.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve i?da natančnejše predpise o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitnih komisij in o načinu opravljanja vozniškega izpita za voznike motornih vozil in traktorjev ter preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznika delovnega stroja, motokultivatorja in kolesa z motorjem in preverjanju vozniškega znanja.
Stroške vozniškega izpita preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja pl^ča kandidat.
Višino stroškov izpita, preizkusa in preverjanja znanja določi izvršni svet občinske skupščine, kjer je sedež izpitnega centra oziroma komisije iz 106. člena tega zakona v soglasju z republiško skupnostjo za cene in po predhodnem mnenju izvršnih svetov občinskih skupščin, ki spadajo v območje izpitnega centra.
5.	Pridobitev pravice, voziti traktor, delovni stroj, motokultivator in kolo z motorjem
109.	člen
Pravico, voziti traktor v cestnem prometu, lahko pridobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da je telesno in duševno zmožna voziti traktor,
2.	da je dopolnila starost 15 let,
3.	da je napravila izpit za vožnjo traktorja,
4.	da ji ni z odločbo pristojnega organa izrečena prepoved vožnje traktorja,
5.	da ima potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.
Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja se izda na lastno zahtevo osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja se izda z veljavnostjo deset let, osebam, ki so starejše od 65 let pa z veljavnostjo trehTet.
Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorjem in način izdajanja potrdil iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
110.	člen
Voznikom, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije^ B, C ali D se izda vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, če pridobijo potrdilo iz 5. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona.
111.	člen
Pravico voziti delovni stroj, motokultivator ali kolo z motorjem lahko pfidobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:	\
1 1. da je dopolnila starost 18 let za vožnjo delovnih strojev, 15 let za vožnjo motokultivatorjev oziroma 14 let za vožnjo koles z motorjem,
2.	da je napravila preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa.
Potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa se izda na lastno zahtevo osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
Ce komisija za preizkus iz 106. člena tega zakona utemeljeno sumi, da oseba iz zdravstvenih razlogov ni zmožna varne vožnje kolesa z motorjem, napoti kandidata k pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da ga ta napoti na zdravstveni pregled k zdravniku splošne medicine zdravstvene organizacije, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče.
Veljavnost potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ni omejena.
112.	člen
Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil oziroma traktorja ter potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa izda na zahtevo upravičenca občinski upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima upravičenec stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot 6 mesecev.
Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše postopek za izdajanje, zamenjavo in podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj in za izdajanje potrdil o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ter obrazca vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja in potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa.
113.	člen
Voznik, ki vozi v cestnem prometu traktor, delovni stroj, motokultivator ali kolo z motorjem, mora imeti pri sebi veljavno vozniško dovoljenje oziroma potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa in ga pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve.
114.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila na motorni pogon kot tudi voznik,' ki mu je bilo tako vo-
zilo zaupano za vožnjo, ne sme dati vozila v upravljanje osebi, ki nima pravice voziti tako vozilo.
115.	člen
Veljavnost vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vezil ali traktorja podaljšuje na zahtevo voznika pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci.
116.	člen
Določbe od 194. do 199. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa še primerno uporabljajo tudi za voznike traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem.
6.	Zdravstveni pregledi voznikov
117.	člen
Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika motornega vozila izda pooblaščena zdravstvena organizacija, na območju katere ima kandidat za voznika stalno ali začasno prebivališče, na podlagi pregleda zdravnika specialista splošne medicine ali zdravnika specialista medicine dela.
Pred izdajo zdravniškega spričevala lahko zdravnik iz prejšnjega odstavka glede na rezultate zdravniškega pregleda in zdravstvene dokumentacije leče-čega zdravnika napoti kandidata za voznika motornega vozila na pregled še k zdravniku specialistu za očesne bolezni, k zdravniku specialistu za živčne bolezni ali h kakšnemu drugemu zdravniku specialistu po potrebi pa tudi k psihologu.
Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika traktorjev izda na podlagi pregleda zdravnik splošne medicine zdravstvene organizacije, na območju katere ima kandidat stalno ali začasno prebivališče.
Zdravniško spričevalo velja eno leto.
118.	člen
Kandidat za voznika in voznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil, traktorjev in koles z motorjem lahko zahteva ponoven zdravstveni pregled pred posebno zdravniško komisijo.
Mnenje te zdravniške komisije je dokončno.
119.	člen
Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve natančnejše predpise o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije iz 117. člena tega zakona o načinu.in postopku izdajanja zdravniških spričeval za voznike motornih vozil in traktorjev, o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki traktorjev, pooblasti zdravstvene organizacije za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznike motornih vozil, ter imenuje zdravniške komisije iz 118. člena tega zakona.
120.	člen
• Kontrolni zdravstveni pregled voznika motornega vozila ali traktorja, za katerega Se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen za zanesljivo vožnjo, opravi zdravstvena organizacija, ki jo pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve določi z odločbo, s katero je voznika poslal na tak pregled.
Kontrolni zdravstveni pregled voznika iz prejšnjega odstavka lahko zahteva vsak organ, ki je pristojen za nadzorstvo cestnega prometa javne tožTstvo. sodišče, sodnik za prekrške, občinski upravni organ za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci, kot tudi organizacija združenega dela in druga organizacija ali organ, v katerem je voznik zaposlen kot voznik, organizacija, ki opravlja zdravstvene preglede voznikov, pa tudi druga zdravstvena organizacija ki posumi v telesno in duševno zmožnost voznika motornega vozila ali traktorja.
* Pri kontrolnem zdravstvenem pregledu voznika mora hiV vselej zdravn k specialist za bolezni, zaradi katerih je voznik poslan na zdravstveni pregled.
121.	člen
Organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija, skupnost ali organ, ki zaposluje voznike, ne sme dovoliti, da bi vozil njihov traktor voznik, ki ni bil na kontrolnem zdravstvenem pregledu, na katerega je bil napoten.
122.	člen
Vozniki motornih vozil in traktorjev, ki so dopolnili starost 65 let. morajo na kontrolni zdravstveni pregled najmanj vsaka tri leta.	j
Zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu izdajajo pooblaščene zdravstvene organizacije iz 117. člena tega zakona.
123.	člen
Stroške zdravstvenega pregleda iz 117., 118. in 122. člena tega zakona plača kandidat za voznika oziroma voznik.
Stroške za kontrolni zdravstveni pregled voznikov motornih vozil in traktorjev, ki so vozniki pri organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji, skupnosti ali organu ali pri posamezniku, plača vselej organ, organizacija ali posameznik, pri katerem je voznik zaposlen, stroške kontrolnih zdravstvenih pregledov drugih voznikov pa krije pristojna zdravstvena skupnost.
Višina stroškov zdravstvenih pregledov iz prvega odstavka tega člena se določa po merilih, ki veljajo v občinski, zdravstveni skupnosti na območju katere jma sedež pooblaščena zdravstvena organizacija.
124.	člen
Če se med pregledom ali zdravljenjem utemeljeno podvomi v voznikove telesne ali duševne zmožnosti za vožnjo motornih vozil ali traktorjev, mora zdravstvena organizacija napotiti voznika na pregled k pooblaščeni zdravstveni organizaciji iz 117. člena tega zakona.
Če se pri pregledu pri zdravstveni organizaciji iz 117. člena tega zakona ugotovi, da je voznik postal telesno ali duševno nezmožen za vožnjo motornega vozila ali traktorja, mora zdravstvena organizacja to sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki vodi voznika v evidenci, v osmih dneh po pregledu.
Zdravnika, pooblaščeno zdravstveno organizacijo in drugo zdravstveno organizacijo ne veže dolžnost čuvanja poklicne skrivnosti, če zaradi varnosti v prometu ravnajo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, čeprav voznik za to ni dal pristanka. Stroške zdravstvenih pregledov po tem členu krije pristojna zdravstvena skupnost.
VII VOZILA
1.	Preizkus vozil
125.	člen
Motorna iri priklopna vozila, traktorji, kolesa z motorjem in lahki priklopniki, hi se' serijsko ali posamično izdelujejo ali predemiejo ali uvažajo morajo biti glede konstrukcijskih lastnosti in naprav preizku-, šena preden se izročijo v promet.
Vozila iz prvega odstavka tega člena preizkušajo pooblaščene organizacije združenega dela ali druge pooblaščene organizacije. O preizkušnji vozil se izda atest.
Voznik posamično izdelanega ali predelanega vozila iz prvega odstavka tega člena mora imeti listino (atest) o preizkusu vozila m jo na zahtevo pooblaščene uradne osebe organg za notranje zadeve pokazati.
Stroške preizkušanja plača lastnik oziroma imetnik pravice uporabe preizkušenega vozila.
Predsednik Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve pooblasti organizacije iz prvega odstavka tega člena in izda natančnejše predpise o'preizkušanju vozil in izdajanju atestov.
126.	člen
Za predelavo v smislu tretjega odstavka 125. člena tega zakona se šteje tudi vdelava naprave za pogon na stisnjen ali vtekočinjen plin.
Ob predelavi vozila iz prejšnjega odstavka in ob vsaki predelavi naprav, ki so pomembne za varno vožnjo. preneha veljavnost prometnega dovoljenja.
Veljavnost .prometnega dovoljenja se obnovi na podlagi izdanega atesta iz 125. člena tega zakona.
2.	Dolžnosti voznika ob pregledu vozila
127.	člen
Kadar pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve ali pristojna inšpekcija za promet ugotavlja tehnično brezhibnost ali obremenitev vozila, mora voznik opraviti potrebna opravila za izvršitev takega pregleda.
Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve pokazati opremo, ki je predpisana za vozilo, v primeru, da je vozilo predelano za pogon na stisnjen ali vtekočinjen plin pa tudi atest o tehnični brezhibnosti vgrajenosti te naprave; voznik avtobusa in tovornega motornega vozila mora pokazati posebno prevozno listino (potni nalog), voznik tovornega vozila pa tudi listine o tovoru. Opraviti mora tudi tehtanje vozila, če mu je bilo to odrejeno.
Stroške tehtanja vozila, ki je preobremenjeno, plača lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila.
3.	Registracija in podaljšanje veljavnosti
registracije motornih in priklopnih vozil ter evidentiranje' traktorjev in traktorskih priklopnikov
Y28. člen
Registracijo in podaljšanje veljavnosti registracije motornih in priklopnih vozil opravi pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima lastnik oziroma imetnik pravice uporabe motornega ali priklopnega vozila svoje stalno prebivališče oziroma sedež.
Registracijo in podaljšanj^ veljavnosti registracije , motornih in priklopnih vozil lahko opravijo tudi organizacije, ki opravljajo tehnične preglede, če jih občinski upravni organi za notranje zadeve za to posebej pooblastijo.
Organ iz prejšnjega odstavka hkrati s pooblastilom določi za to delo potrebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati taka organizacija.
Registracijska območja za registracijo motornih in priklopnih vozil v SR Sloveniji določi republiški sekretar za notranje zadeve.	.	' .
129.	člen
Vozila, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede dimenzij, skupne teže in osne obremenitve, smejo biti v prometu na cesti, če izpolnjujejo posebne pogoje, določene v dovoljenju, ki ga je izdala pristojna organizacija za vzdrževanje cest.
Motorna in priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede dimenzij, katerih lastna teža oresega 40 ton, in ki zar.adi lastne teže prekoračujejo dovoljene osne obremenitve, morajo biti v prometu na cesti označena z rdečimi registrskimi tablicami in imeti dovoljenje iz prejšnjega odstavka.
130.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe registri- -rajiega motornega vozila mora v 15 dneh prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, ki vodi vozilo v evidenci, vsako spremembo (tehnične spremembe, spremembe lastništva, spremembe prebivališča oziroma sedeža odjava ipd.), ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju.
Za vozdo, za katero ni bilo zahtevano podaljšanje registracije, ki je uničeno, odpisano ali odsvojeno na drugo registracijsko območje, mora lastnik oziroma imetnik pravice uporabe hkrati z odjavo izročiti re-g;strske tablice.
Registrskih in preizkusnih tablic, ki so izdane za posamezno vozilo, ni dovoljeno uporabljati na drugem vozilu.	»
131.	člen	'
Traktorji in traktorski priklopnik', ki so v cestnem prometu, morajo biti evidentirani,
Za traktorje in traktorske priklopnike se izda evidenčna tablica m prometno dovoljenje.
Republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o evidentiranju traktorjev in traktorskih priklopnikov in določi obrazec prometnega dovoljenja ter obliko in vsebino evidenčne tablice za traktorje in traktorske priklopnike.
Določbe 128. člena tega zakona veljaljo smiselno tudi za traktorje in traktorske priklopnike.
132.	člen
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe eviden-Vranega traktorja in traktorskega priklopnika mora v 15 dneh prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za nothanje zadeve, ki vodi traktor in traktorski priklopnik v evidenci, spremembo stalnega prebivališča oziroma sedeža, spremembo lastnika oziroma imetnika pravice uporabe, kakor tudi, če je bil traktor uničen, odpisan ali ukraden.
Če je traktor ali traktorski priklopnik odsvojen na drugo evidenčno območje, če je uničen ali odpisan, mora lastnik oziroma imetnik pravice uporabe hkrati z odjavo izročiti evidenčno tablico.
Evidenčnih in preizkusnih tablic, ki so izdane za posamezno vozilo, ni dovoljeno uporabljati na drugem vozilu.
133.	člen
' Traktor in traktorski priklopnik sme biti v cestnem prometu samo, dokler velja zanj izdano prometno dovoljenje. Prometno dovoljenje zanj je veljavno, dokler je veljaven tehnični pregled traktorja oziroma traktorskega priklopnika.
Voznik, ki vozi v cestnem prometu traktor in traktorski priklopnik, mora imeti pri sebi veljavno prometno dovoljenje za traktor in ti aktorski preklopnik in ga je dolžan pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve.
4.	Tehnični pregledi
134.	člen
Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil in traktorjev ter traktorskih priklopnikov se opravljajo najmanj enkrat na leto.
Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov, avtobusov za prevoz potnikov za lastne potrebe, vozil prve pomoči, motornih in priklopmh vozil, ki so namenjena za prevoz nevarnih snovi, in vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avto šolah, se opravljajo vsakih šest mesecev.
Stroške tehničnega pregleda plača lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila.
Višino stroškov tehničnega pregleda določi izvršni svet občinske skupščine, v kateri je sedež pooblaščene organizacije za tehnične preglede, v soglasju z Republiško skupnostjo za cene.
135.	člen
Tehnične preglede motornih in prikopnih vozil opravljajo organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki jih pooblasti republiški sekretar za notranje zadeve.
Tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov opravljajo organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki jih pooblasti izvršni svet občinske skupščine in pooblaščene organizacije iz prejšnjega odstavka.
Republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o pogojih za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov ter o nač'nu opravljanja tehničnih pregledov in vodenju evidence o opravljenih tehničnih pregledih.
136.	člen
Opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov nadzirata Republiški sekretariat za notranje zadeve in pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve, na območju katerega ima sedež pooblaščena organizacija iz 135. člena tega zakona.
Pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil oziroma traktorjev in traktorskih priklopnikov se lahko, prekliče, če organizacija ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje teh pregledov ali če organizacija ne opravlja tehničnih pregledov tako, kot je predpisano.
Organ iz prvega odstavka tega člena lahko organizaciji, ki jo je pooblastil za opravljanje tehničnih pregledov v skladu s 135. členom tega zakona z odločbo začasno prepove opravljanje tehničnih pregledov, če
ugotovi pomanjkljivosti, ki niso take narave, da bi bilo treba preklicati pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov. V odločbi o začasni prepovedi se določi rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ce organizacija v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, se pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov prekliče.
137.	člen
Pooblaščena organizacija iz 135. člena tega zakona mora opraviti tehnični pregled motornega vozila in priklopnega vozila oziroma traktorja in traktorskega priklopnika strokovno pravilno v skladu z veljavnimi predpisi, tako da je vozilo, ki je spoznano kot sposobno za javni cestni promet, v vsakem oziru brčzhibno in pravilno opremljeno.
VIII.	POSEBNI VARNOSTNI UKREPI
138.	člen
Pristojni organ za notranje zadeve, ki ugotovi pomanjkljivosti na cesti, ki neposredno ogrožajo varnost ih potek prometa, opozori na ugotovljene pomanjkljivosti pristojno organizacijo za vzdrževanje cest ih ji naloži, da pomanjkljivosti odpravi.
Organizacija iz prejšnjega odstavka je dolžna o odpravi pomanjkljivosti takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve. Ce organizacija za vzdrževanje cest pomanjkljivosti ne odpravi oziroma ne pristopi k delu v treh dneh, lahko pristojni organ za notranje zadeve naloži drugi organizaciji združenega dela, oziroma drugi pravni osebi, ki skrbi za vzdrževanje cest, začasne ukrepe za zagotovitev varnosti v cestnem prometu, ki jih mora ta takoj izpolniti na stroške pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
139.	člen
Ce so pomanjkljivosti iz prejšnjega člena večjega obsega opozori pristojni organ za notranje zadeve o tem tudi pristojno samoupravno interesno skupnost za ceste.
140.	člen
Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, ki ugotovi, da za delo na cesti ali za športno ali drugo prireditev na cesti ali ob cesti ni izdano ^ustrezno dovoljenje, ali da je dovoljenju potekla veljavnost, ali da je delo na cesti ali športna ali druga prireditev ha cesti ali ob cesti nezadostno zavarovana ali da je promet slabo organiziran, lahko na kraju samem odredi začasne ukrepe za zavarovanje kraja ali za ureditev prometa ali začasno prepove nadaljnje izvajanje del ali športne ali druge prireditve na cesti ali ob cesti.	•	-
O ugotovitvah in začasnih ukrepih Jz prejšnjega odstavka mora pooblaščena uradna o'seba organa za notranja zadeve takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve. Pristojni organ za notranje zadeve v Primerih, ko niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka jcga člena za delo na cesti obvesti o tem pristojno inšpekcijo za ceste.
Začasni ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ki Jih odredi pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve na kraju samem, veljajo do končne odločitve pristojnega organa.
141.	člen
Pe uprava za notranje zadeve ugotovi pomanjklji-v°sti zaradi katerih je ogrožena varnost cestnega pro-
meta, ki spadajo v pristojnost drugega organa, obvesti o tem pristojni organ. Pristojni organ je dolžan o svojih ukrepih obvestiti upravo za notranje zadeve.
Organizacija za vzdrževanje cest je dolžna o spremembah prometne ureditve obvestiti pristojni organ za notranje zadeve najmanj tri dni pred tem.
142.	člen
V strokovnih komisijah, ki obravnavajo lokacije in gradnjo cest in cestnih objektov ali urejajo prometno ureditev in v komisijah ki opravljajo tehnične, preglede cest, cestnih objektov in prometnega reda sodelujejo predstavniki organov za notranje zadeve.
143.	člen
Pristojni organ za notranje zadeve lahko zahteva od organa, ki je izdal dovoljenje za avtobusno postajališče, da prestavi avtobusno postajališče na vozišču javne ceste, če to terjajo razlogi varnosti cestnega prometa. Pristojni organ je dolžan o svojih ukrepih obvestiti orgai^ za notranje zadeve.
144.	člen
Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve prepove vožnjo vozila ali skupine vozil, ki je obremenjeno nad njegovo nosilnostjo nad dovoljeno osno obremenitvijo, nad največjo dovoljeno skupno težo, nad dovoljeno skupno težo, ki je označena s prometnim znakom, ali ko obremenjeno presega predpisano razmerje med bruto močjo motorja in največjo dovoljeno težo vozila. Nadaljnja vožnja se prepove tudi, če vozilo ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz.
Za tovor, ki se zloži ali preloži z vozila, da bi osna obremenitev in teža ustrezali predpisom, odgovarja prevoznik. Voznik ne sme pustiti tovora na cesti* kot tudi ne neposredno ob cesti.
145.	člen
Ce pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve ugotovi, da vleka vozil ni v skladu s predpisi, prepove nadaljnjo vleko, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.
Izjemoma -lahko pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve dovoli nadaljnjo vleko do najbližjega kraja, kjer je mogoče vozilo popraviti ali odpraviti napake pri vleki.
146.	člen
Pooblaščerfa uradna oseba organa za notranje zadeve lahko izloči iz prometa vozilo, za katerim je zaradi počasnejše vožnje nastala kolona vozil. Izločitev takega vozila traja toliko časa, dokler trajajo razlogi, ki so narekovali izločitev.
147.	člen
Ce najde pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve na cesti vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za promet, odredi da se odstrani s ceste, na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila.
148j člen
Ce je bilo vozilo na motorni pogon ali priklopno vozilo izključeno iz prometa zaradi tehnične hibe, zaradi poškodbe pri prometni nezgodi ali če mu je potekla veljavnost prometnega dovoljenja, veljavnost tehničnega pregleda ali potrdila o uporabi tablic za preizkušnjo, mora pooblaščena uradna oseba organa za
notranje zadeve odvzeti prometno dovoljenje ali prometno dovoljenje in registrske oziroma evidenčne tablice ali potrdilo o uporabi tablic za preizkušnjo in tablice za preizkušnjo.
Prometno dovoljenje in registrske oziroma evidenčne tablice se odvzamejo tudi'v primeru, če voznik ne ravna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 127. člena tega zakona.
O odvzemu prometnega dovoljenja ali prometnega dovoljenja in registrskih oziroma evidenčnih tablic ali potrdila o uporabi tablic za preizkušnjo in tablic za preizkušnjo izda pooblaščena uradna oseba*organa za notranje zadeve potrdilo.
149.	člen
Prometno dovoljenje in registrske tablice oziroma evidenčne tablice ki so bile odvzete po prvem odstavku 148. člena tega zakona se vrnejo na podlagi potrdila o opravljenem ' izrednem tehničnem pregledu ki ga izda za opravljanje tehničnih pregledov pooblaščena organizacija, iz katerega je razvidno, da je bila hiba ali poškodba odpravljena.
Ce potrdilo iz prejšnjega odstavka ni predloženo v osmih dneh od odvzčma, pošlje pristojni organ za notranje zadeve prometno dovoljenje in registrske oziroma evidenčne tablice organu, ki je vozilo registriral oziroma evidentiral.
150.	člen
Pristojni organ za notranje zadeve, ki ugotovi, da motorno vozilo, katerega imetnik pravice uporabe je organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, nima predpisanih naprav ali opreme ali da predpisane naprave in oprema niso brezhibne., ni pa bilo poslano na izredni tehnični pregled, opozori organizacijo zdru- • ■ženega dela ali dilugo pravno osebo, naj odpravi pomanjkljivost.
151.	člen
Ukrepi iz 198. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa se izvedejo zoper voznika motornega vozila na predlog javnega tožilstva, sodišča, organa za postopek za prekršek ali organa za notranje zadeve.
Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvrši na podlagi odločbe pristojnega občinskega upravnega, organa za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci.
Preverjanje poznavanja prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji opravi pristojna izpitna komisija za voznike motornih vozil, in sicer za tisto kategorijo, v katero spada vozilo s katerim so bili storjeni prekrški. Izvedbo ostalih ukrepov iz 198. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa organizirajo in vodijo avtošole ki jih določijo pristojni občinski upravni organi za notranje zadeve.
Stroške izvedbe ukrepov iz 198. čleha zakona o temeljih varnosti cestnega prometa plača voznik motornega vozila, zoper katerega so bili uporabljeni.
152.	člen
Če se pri preverjanju poznavanja prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti za vožnjo ugotovi, da voznik ne pozna prometnih pravil, prometnih znakov ali da nima potrebne spi-etndsti za vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, se mu začasno vzame vozniško dovoljenje in se ga ponovno napoti na preverjanje posameznih znanj po preteku enega meseca vendar najkasneje v treh mesecih.
Pritožba zoper odločbo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
153.	člen
Pooblaščena uradna oseba organa ža notranje zadeve mora takoj na mestu začasno vzeti dovoljenje za voznika inštruktorja oziroma potrdilo za poučevanje kandidatov za vožnjo traktorja vozniku inštruktorju oziroma vozniku traktorja, ki' pri poučevanju kandidatov v praktični vožnji po cesti, ravna v nasprotju z 99. členom tega zakona. O odvzemu dovoljenja za voznika inštruktorja oziroma potrdila za poučevanje vožnje traktorja izda pooblaščena uradna oseba potrdilo in o odvzemu obvesti avto šolo pri kateri je inštruktor zaposlen.
154.	člen
Preiskovalni sodnik, ki vodi zoper voznika postopek za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa sme vozniku začasno vzeti vozniško dovoljenje ali potrdilo o znanju.predpisov o varnosti cestnega prometa za čas. dokler traja postopek. O odvzemu obvesti občinski upravni organ za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci.
Vozniško dovoljenje ali potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa se sme vozniku vrniti še pred koncem kazenskega postopka če se ugotovi, da ni razlogov, da bi se obdolžencu vzelo vozniško dovoljenje ali potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa. Ce je bil v postopku za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa izrečen varnostni ukrep prepovedi vožnje, se trajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka šteje v čas trajanja varnostnega ukrepa prepovedi vožnje.
Trajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena se všteje v čas trajanja varstvenega ukrepa prepovedi vožnje, ki je bil izrečen v postopku o prekršku.
155.	člen
Če pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve sumi, da je oseba, ki se vozi v tovornem vozilu na sedežu poleg voznika, na tovornem vozilu v prostoru za tovor, na traktorju ali delovnem stroju, na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, na motornem kolesu ali nn kolesu z motorjem poleg voznika, jezdec, gonjač ali vodnik živine očitno pod vplivom alkohola sme z ustreznimi sredstvi''ali aparati opraviti preizkus alkoholiziranosti. Preizkus se mora opraviti v skladu z določili zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Če je s preizkusom ugotovljeno, da je taka oseba pod vplivom alkohola se izkluči iz prometa. Stroške za ugotavljanje alkoholiziranosti plača taka oseba sama.
Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve začasno vzame vozniku traktorja, delovnega stroja, motokultivatorja in kolesa z motorjem! ki je pod vplivom alkohola, vozniško dovoljenje oziroma potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa, vozniku inštruktorju praktične vožnje' vozila na motorni pogon pa tudi inštruktorsko dovoljenje.
Organ za notranje zadeve, katerega delavec je začasno vzel vozniško dovoljenje, potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa oziroma inštruktorsko dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena, mora vrniti vozniku dovoljenje oziroma potrdilo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo vzeto, najpozneje pa v 24-tih urah po tem, ko je bilo dovoljenje oziroma potrdilo vzeto.
156.	člen
Ce pooblaščena "uradna oseba organa za notranje zadeve zaloti v prometu vozilo, ki je bilo predelano ta-
ko, da ne ustreza tehničnim normativom, ki jih je določil proizvajalec, in zanj ni bil izdan atest, ali vozilo, v katerega je vdelana naprava za pogon, na stisnjeni ali vtekočinjeni plin, in zanj ni bil izdan atest vgraditve te naprave, tako vozilo izloči iz prometa.
157.	člen
Ce pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve ugotovi, da v cestnem prometu vozi vozilo oseba, za katero iz upravičenih razlogov meni, da ni sposobna vožnje, ji mora preprečiti nadaljnjo vožnjo.
158.	člen
Ce voznik odkloni izvršitev zakonitega ukrepa pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve', in z vozilom ovira ali ogroža varnost prometa, se tako vozilo odstrani na stroške vodnika.
IX.	NOTRANJA KONTROLA
159.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, so dolžni organizirati in izvajati trajno kontrolo nad izvajanjem predpisanih zdravstvenih pogojev, deloynih pogojev in drugih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati vozniki, potrebnih za varno upravljanje z vozilom, nad tehnično brezhibnostjo vozil, in izvajanjem drugih predpisanih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa.
Z notranjo kontrolo se zagotavlja predvsem nadzor nad izvajanjem predpisov o:
—	zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki;
—	psihofizičnem stanju voznikov;
—	obnavljanju in dopolnjevanju znanja s področja varnosti cestnega prometa;
—	delovnem času voznikov in počitku voznikov;
—	načinu- odrejanja posadk na vozilih z vidika varnosti cestnega prometa;
—	rednem in izrednem tehničnem pregledu vozil;
—	rednih preventivnih pregledih vozil;
—	dnevni kontroli tehnične brezhibnosti vozil;
—	pravilnem izvajanju primopredaje vozil;
—	napravah, opremi, orodju in rezervnih delih na
vozilih;
—	brezhibnosti in uporabi tahografa in kontroli .ter evidenci tahografskih vložkov;
—	pravilni obremenitvi vozil (število potnikov, teža tovora, varnost potnikov in tovora itd.);
—	higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila;
—	vodenju evidence, spremljanju in analizi prometnih nezgod ter prekrškov, v katerih so bili udele-zeni vozniki, in ustreznem ukrepanju v zvezi s tem;
—	načinu organiziranja ‘in izvajanja prometno-izobraževalnega in propagandnega dela v okviru organizacije.
Notranjo kontrolo v organizaciji oziroma organu opravljajo delavci neposredno preko organov upravlja-la, organa samoupravne delavske kontrole, ustreznih s rokovnih služb in posameznih strokovnjakov.
160.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne ^'^cije in skupnosti ter organi, ki morajo organi-la 1 rn izvajati stalno notranjo kontrolo, uredijo v
svojih samoupravnih splošnih aktih organizacijo notranje kontrole, pristojnosti in način izvajanja kontrole ter način vodenja evidenc.
Organizacije in organi iz prejšnjega odstavka so dolžni določiti osebe za izvajanje vseh ali posameznih zadev notranje kontrole.
X.	SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
161.	člen
Republiški svet, občinski oziroma medobčinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
162.	člen
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: republiški svet) opravlja zlasti tele naloge:
—	proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	podpira znanstveno in raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu;
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu;
—	izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti;
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe;
—	nudi strokovno pomoč občinskim in medobčinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tmin usklajuje njihovo delo.
Naloge občinskih oziroma medobčinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se določijo v skladu z nalogami iz prejšnjega odstavka.
. 163. člen
Člani republiškega sveta so. organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu.
Člani republiškega sveta so lahko tudi strokovnjaki s področja cestnega prometa.
Predsednika in člane republiškega sveta imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Način ustanovitve občinskih in medobčinskih svetov in njihove naloge določijo skupščine ustreznih občin.
164.	člen
Republika in občine določijo v vsakoletnem proračunu sredstva za izvrševanje nalog svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
XI.	ZAVAROVANJE UPORABNIKOV OZIROMA LASTNIKOV TRAKTORJEV PROTI ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO, POVZROČENO
DRUGIM
165.	člen
Uporabnik oziroma lastnik traktorja se mora zavarovati proti odgovornosti za škodo zaradi smrti do.-
škodbe telesa ali zdravja ali zaradi uničenja oziroma poškodovanja stvari, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu, razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je prevzel za prevoz
Najnižje zavarovalne zneske, za katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti, določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Za zavarovanje po tem členu se primerno uporabljajo določbe zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ki se nanašajo na zavarovanje motornih vozil.
XII.	KAZENSKE DOLOČBE
166.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 150.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba:
1.	če ne opremi prehoda za pešce ali podzemnega ali nadzemnega prehoda za pešce z napravami za primerno osvetljevanje (12. člen);
2.	če uporablja v javnem linijskem cestnem prometu ali v prostem cestnem prometu avtobus ki je po svoji konstrukciji namenjen za prevoz potnikov v javnem mestnein in javnem primestnem prometu (32.. člen);
3.	če uporablja v javnem linijskem, javnem primestnem ali v prostem cestnem prometu avtobus s priklopnim vozilom za prevoz -potnikov ali če uporablja v javnem mestnem prometu avtobus, ki ima več kot eno priklopno vozilo za prevoz potnikov (prvi in drugi odstavek 33. člena);
4.	če odredi ali dovoli, da se avtobus zgibne konstrukcijske sestave uporablja v javnem primestnem prometu brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstavek 33. člena);
5.	če proizvaja ali daje v promet traktorje v nasprotju z določbo 34. člena tega zakona v zvezi s 181. členom tega zakona;
6.	če naloži tovor na vozilo ali skupino vozil nad njihovo nosilnostjo ali nad dovoljeno osno obremenitvijo ali nad dovoljeno skupno težo ali preko predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila (prvi odstavek 46. člena);
7.	'če preizkuša motorna in priklopna vozila, traktorje, kolesa z motorjem ali lahke priklopnike, ki se serijsko ali posamično izdelujejo ali predelujejo pa nima za to pooblastila (drugi odstavek 125. člena); ^
8.	če opravlja tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ali traktorjev in traktorskih priklopnikov brez pooblastila (prvi in drugi odstavek 135. člena);
9.	če ne organizira in izvaja notranje kontrole v skladu s 159. in 160. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
167.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba:
1.	če uporablja v cestnem prometu vozilo na motorni pogon, Id nima predpisanih naprav ali opreme ali te ne delujejo brezhibno (prvi odstavek 31. člena),-ali ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 31. člena tega zakona;
2.	če ima tovor na vozilu naložen ali pritrjen v nasprotju z določbo tretjega odstavka 46. člena tega zakona;
3.	če pri izvajanju del na cesti ali drugi površini, ki je namenjena za javni promet, ne omogoči varne vožnje vozil ali hoje pešcev ali ustrezno ne zavaruje pešcem namenjene površine (56. člen);
4.	če pri izvajanju del na cesti z ustrezno prometno signalizacijo ne poskrbi za varno odvijanje prometa v obe smeri po enem prometnem pasu (57. člen);
5.	če takoj, ko dela konča, ne odstrani s ceste oziroma druge cestne površine, ki je namenjena za javni promet, prometnih znakov, branikov in drugih naprav, ali jih ne prekrije oziroma odstrani ob dnevni zaključi tvi dela, če to dopušča narava dela (58. člen);
6.	če ne obvesti pristojnega organa za notranje zadeve v skladu z določbo 69. člena tega zakona;
7.	če ne obvesti takoj pristojnega organa za notranje zadeve, da je umrl poškodovanec za posledicami poškodb v prometni nezgodi (70. člen);
8.	če ob zasledovanju neznanega povzročitelja prometne nezgode ne sporoči podatkov organu za notranje zadeve v skladu s 73. členom tega zakona;
9.	če opravlja pripravljanje kandidatov za voznike motornih vozil, ki se ne usposabljajo v avto šoli (prvi odstavek 84. člena) ali v času začasne prepovedi dela avto šole (drugi odstavek 37. člena);
10.	če dovoli, da pripravljajo kandidate za voznike motornih vozil osebe, ki nimajo veljavno inštruktorsko dovoljenje ustrezne kategorije, ali da poučujejo predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem prometu in prometno etiko osebe, ki nimajo veljavno dovoljenje za učitelja predpisov (86. člen);
11.	če ne zagotovi, da se kandidati za voznike motornih vozil pr;pravljajo po predpisanem programu usposabljanja (prvi odstavek 83. člena);
12.	če ne zagotovi izvajanja posebnega programa za voznike inštruktorje in,učitelje predpisov (drugi odstavek 95. člena);
13.	če dovolj vozniku inštruktorju, da pripravlja kandidata za voznika v praktični vožnji motornega vozila po cesti v nasprotju z določbo drugega in tretjega odstavka 98. člena tega zakona; .
14.	če med pregledom ali zdravljenjem voznika motornega vozila ali traktorja ne ravna v skladu z 124. členom tega zakona;
15.	če je v cestnem prometu njen traktor ali kolo z motorjem ali lahki priklopnik, ki je posamično izdelan ali predelan in ni atestiran (prvi odstavek 125. člena);
16.	če je v Cestnem prometu njen traktor ali traktorski priklopnik, ki ni evidentiran (prvi odstavek 131. člena);
17.	če je v cestnem prometu njeno motorno ali priklopno vozilo, ki ni bilo tehnično pregledano (drugi odstavek 134. člena);
18.	če opravi tehnični pregled v nasprotju z določbo 137. člena tega zakona;
19.	če ne obvesti pristojnega organa za notranje zadeve o spremembah prometne ureditve v skladu z drugim odstavkom 141. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek iz 1., 2., 8., 15., 16. in 17. točke prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti ali drugega državnega organa.
168.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela. samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba:
1.	če ne skrbi za to, da naprave za primerno osvetljevanje na prehodu za pešce ali podzemnem ali nadzemnem prehodu za pešce v času od prvega Somraka do popolne zdanitve brezhibno delujejo (12. člen);
2.	če ne odstrani pokvarjenega ali poškodovanega vozila v skladu s prvim odstavkom 24. člena tega zakona;
3.	če ne poskrbi za odstranitev pokvarjenega, poškodovanega ali zapuščenega vozila v skladu z drugim in tretjim odstavkom 24. člena;
4.	če pokvarjenega, poškodovanega ali zapuščenega vozila ne odpelje na ustrezen prostor (25. člen);
5.	če vleke vozila na motorni pogon ne opravi v skladu z določbami 28., 29. in 30. člena tega zakona;
6.	če uporablja traktor ki ni opremljen v skladu z določbo 34. člena tega zakona;
7.	če uporablja v cestnem prometu delovni stroj ali motokultivator v nasprotju s 36. členom tega zakona;'
8.	če vozi v avtobusu v javnem linijskem ali v prostem cestnem prometu več oseb kot ima. vozilo vgrajenih sedežev (prvi odstavek 41. člena);
, 9. če vozi v avtobusu v javnem mestnem ali javnem primetnem prometu stoje več potnikov kot je to navedeno v prometnem dovoljenju (drugi odstavek 41. člena);
10.	' če ne seznani- novih učencev z najbolj varnimi potmi za prihod in odhod iz šole ob sprejemu V šolo (četrti odstavek 52. člena);
11.	če o začasni prepoved: prometa na cesti ali na posameznem odseku oziroma delu ceste ne obvesti pristojnega organa za notranje zadeve (prvi odstavek 55. člena);
12.	če o delih na cesti ne obvesti pristojnega organa za notranje zadeve in udeležencev v cestnem prometu v skladu z drugim in tretjim odstavkom 55. člena tega zakona;
13.	če takoj ne odstrani z vozišča blata, ki ga voznik ni odstranil (drugi odstavek 61. člena);.
14.	če ne odstrani z vozišč(i poškodovanega vozila, tovora ali drugih predmetov po tretjem odstavku 67. člena tega zakona;
15.	če izvede športno ali drugo prireditev na cesti brez dovoljenja, ali ne izvrši v dovoljenju določenih varnostnih in drugih ukrepov ali če po prireditvi ne odstrani s ceste prometnih znakov, drugih označb, naprav ali predmetov, ki so bili postavljeni za izvedbo Prireditve, ali če prireditveni prostor ne postavi v Prejšnje stanje (75. in 78. člen);
16.	če da vozilo na motorni pogon v upravljanje osebi iz 114. člena tega zakona;
17.	če dovoli, da vozi njen traktor voznik, ki ni bil na kontrolnem zdravstvenem pregledu, na katerega je bil napoten (121. člen);
18.	če ne ravna v skladu z 130. in 132. členom tega
zakona;
19.	če uporablja v cestnem prometu traktor ali rektorski priklopnik, ki mu je potekla veljavnost
Prometnega dovoljenja (prvi odstavek 133. člena);
20.	če vozi vozilo na motorni pogon ali goni ali yodi živino v nasprotju z odredbo o prepovedi ali ome-Ji vi prometa izdano na podlagi prvega odstavka 177. clena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 400 dd 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 400 do 2.000 din se za prekršek iz 5., 8., 17., 18. in 20. točke prvega odstavka tega členg kaznuje tudi odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti ali drugega državnega er - 'a.
169.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek oseba ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, osebno vozi svoje vozilo kot prevoznik, kot tudi kadar zaupa svoje vozilo v upravljanje drugi osebi:
1.	če uporablja v cestnem prometu vozilo na motorni pogon, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega zakona;
2.	če ima tovor na vozilu naložen ali pritrjen v na-
sprotju z določbo tretjega odstavka 46. člena tega zakona.	/
3.	če uporablja v cestnem prometu motorno ali priklopno vozilo, ki ni bilo tehnično pregledano (drugi odstavek 134. člena). '
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki pri samostojnem opravljanju obrtne dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ob zasledovanju neznanega povzročitelja prometne nezgode ne sporoči podatkov organu za notranje zadeve v skladu s prvim odstavkom 73. člena tega zakona.
170.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30 000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki pri samostojnem opravljanju obrtne dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov osebno vozi svoje vozilo kot prevoz-
*	nik kot tudi, kadar zaupa svoje vozilo v upravljanje drugi osebi:
1.	če ne 'odstrani pokvarjenega ali poškodovanega
*	vozila v skladu s prvim in drugim odstavkom 24. člena tega zakona;
2.	če vleče pokvarjeno ali poškodovano vozilo v nasprotju z določbo 28., 29. ali 30. člena tega zakona;
3.	če uporablja traktor, ki ni opremljen v skladu z določbo 34. člena tega zakona.
171.	člen
Z denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali kaznijo zapora do 60 dni se kaznuje za prekršek:
1.	voznik inštruktor, ki poučuje na avtomobilski cesti ali na cesti, ki je rezervirana za motoma vozila kandidata za voznika v nasprotju z 39. členom tega zakona;
2.	voznik avtobusa, ki ob pričetku vožnje ali med vožnjo ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 41. člena tega zakona;
3.	kdor ob prometni nezgodi ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 64. člena tega zakona;
4.	voznik, ki je udeležen v prometni nezgodi in ne ravna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 67. člena tega zakona;
5.	kdor se kot udeleženec v prometni nezgodi ne ravna po odredbi pristojne uradne osebe (71. člen);
6.	kdor ravna v nasprotju z določbo 72. člena tega zakona;
7.	kdor popravlja vozila na motorni pogon ali priklopna vozila ali opravlja prevoz ali vleko vozila pa ne obvesti pristojnega organa za notranje zadeve v skladu s prv;m odstavkom 73 člena tega zakona;
8.	voznik ali voznik inštruktor, ki ne ravna pri preizkusu alkoholiziranosti po tehničnih navodilih proizvajalca sredstva ali aparata, ki mu jih posreduje pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve ali ne gre na strokovni pregled (drugi in tretji odstavek 79. člena);
9.	kdor v avto šoli pripravlja kandidata za voznika motornih vozil pa ne izpolnjuje pogojev iz 86. člena tega zakona;
/ 10. voznik inštruktor, ki pripravlja v praktični vožnji po cesti osebo, ki ni kandidat za voznika v avto šoli (prvi odstavek 98. člena);
11.	voznik inštruktor ali voznik traktorja, ki pripravlja kandidata za voznika v vožnji motornega vozila oziroma traktorja po cesti v nasprotju z 99. členom tega zakona;
12.	lastnik, ki uporablja v cestnem prometu motorno vozilo, priklopno vozilo, traktor, kolo z motorjem ali lahki priklopnik, ki je posamično izdelano ali predelano in ni atestirano (prvi odstavek 125. člena);
13.	veznik vozila, ki ne omogoči pooblaščeni uradni osebi organa za notranje zadeve pregleda vozila glede obremenitve vozila ali odkloni tehtanje vozila (prvi in drugi odstavek 127. člena).
Za prekršek iz 1., 8., 10. in 11. točke prejšnjega odstavka se vozniku inštruktorju izreče tudi varstveni ukrep odvzema inštruktorskega dovoljenja za čas od treh mesecev do enega leta.
Za prekršek iz 5., 8. in 13. točke prvega odstavka tega člena se vozniku motornega vozila izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta.
Če je s prekrškom iz prvega odstavka tega člena povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 d'h ali s kaznijo zapora od 30 do 60 dni, vozniku motornega vozila pa se poleg kazni izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta.
172.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din ali kaznijo zapora do 30 dni se kaznuje za prekršek:
1.	voznik, ki vozi po cesti motorno vozilo s hitrostjo, ki je več kot 10 km na uro večja od hitrosti določene za to vozilo (1., 2., 3., 4., 5. in 6. točka prvega odstavka 16. člena);
2.	voznik, ki ne odstrani pokvarjenega ali poško- • dovanega vpzila (prvi in drugi odstavek 24. člena);
3.	voznik, ki vleče pokvarjeno ali poškodovano vozilo v nasprotju z 28., 29. ali prvim odstavkom 30. člena tega zakona;
4.	voznik, ki v cestnem prometu nima predpisanih naprav ali opreme ali te ne delujejo brezhibno (prvi odstavek 31. člena);
5.	voznik, ki nima pri sebi ključa tahografa, ali uporabljenega vložka, ali če na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve ne odpre tahografa in ne pokaže ustreznega vložka (drugi in tretji odstavek 31. člena);
6.	kdor uporablja traktor, ki nji opremljen v skladu s 34. členom tega zakona;
7.	voznik, ki na tovornem vozilu vozi osebe v nasprotju s petim odstavkom 42. člena tega zakona;
8.	kdor dovoli, da živali, čredo ali krdelo vodi, ali goni ’ oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 47. člena tega zakona;
9.	kdor ravna v nasprotju s prvim odstavkom 60. člena tega zakona;
10.	kdor strese, zlije, vrže na cesto, ali na njej pusti predmete, ki utegnejo ovirati ali ogrožati promet (prvi odstavek 61. člena);
11.	voznik, ki pri vključitvi v promet s kolovozne poti ali drugih površin na cesto, s sodobnim voziščem ne odstrani blata z vozila ali z vozišča, če je odpadlo z njegovega vozila (drugi odstavek 61. člena);
12.	voznik, ki na zahtevo pooblaščena uradne osebe organa za notranje zadeve ne odpelje poškodovanega do najbližjega zdravstvenega zavoda (drugi odstavek 64. člena);
13.	kdor ob prometni nezgodi ne izpolni obveznosti v skladu s prvim odstavkom 65 člena tega zakona;
14.	kdor udeležencu v prometni nezgodi ne da osebnih podatkov (drugi odstavek 65. člena);
15.	voznik ah udeleženec v prometni nezgodi, ki ne ravna v skladu s 66. členom tega zakona;
16.	voznik inštruktor oziroma voznik traktorja, ki poučuje v praktični vožnji motornega vozila ali traktorja po cesti osebo, ki ji manjka več kot šest mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice voziti motorno vozilo ali traktor (92. člen);
17.	voznik inštruktor, ki pripravlja kandidata za voznika v praktični vožnji motornega vozila po cesti v nasprotju z določbo drugega in tretjega odstavka 98. člena tega zakona;
18.	voznik, ki v cestnem prometu vozi traktor, preden pridobi pravico, voziti traktor (prvi odstavek 109. ali 110. člena);
19.	voznik, ki v cestnem prometu vozi delovni stroj, motokultivator ali kolb z motorjem p redno pridobi pravico, voziti posamezno navedeno vozilo (prvi odstavek 111. člena);
20.	lastnik oziroma imetnik pravice uporabe traktorja. delovnega stroja, motokultivatorja ali kolesa z motorjem ali voznik, ki mu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ki da vozilo v upravljanje osebi iz 114. člena tega zakona;
21.	vbznik, ki ne omogoči pooblaščeni uradni osebi organa za notranje zadeve ugotavljanje tehnične brezhibnosti ali ki na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve ne pokaže opreme, ali ustrezne listine (prvi in drugi odstavek 127. člena);
22.	lastnik oziroma imetnik pravice uporabe motornega vozila ali evidentiranega traktorja, ki ne prijavi oziroma ne obvesti pristojnega- občinskega upravnega organa za notranje zadeve v skladu s prvim in drugim odstavkom 130. člena ali prvega in drugega odstavka 132. člena tega zakona; ,
23.	lastnik oziroma imetnik pravice uporabe motornega vozila ali evidentiranega traktorja, ki registrske, evidenčne ali preizkusne tablice uporablja na drugem vozilu (tretji odstavek 130. člena in tretji odstavek 132. člena).
Če je s prekrškom iz prejšnjega odstavka povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 'dni, vozniku motornega vozila pa se poleg kazni lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do šest mesecev.

173.	člen
Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	voznik, ki obrača vozilo na cesti v nasprotju s
14.	členom tega zakona;
2.	voznik vozila na motorni pogon, ki ravna v nasprotju z določbo 26. člena tega zakona;
3.	voznik vlečnega vozila z vlečno prikolico, ki ponoči ali podnevi ob zmanjšani vidljivosti nima prižgane rumene vrteče se luči (drugi odstavek 30. člena);
4.	voznik, ki v priklopni hišici ali na lahkem priklopniku, ki jo vleče motorno vozilo, vozi osebo (drugi odstavek 40. člena);
5.	voznik, ki vozi tovor naložen ali pritrjen v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena ali ima verige, vrvi in druga sredstva za pritrjevanje tovora pritrjena v nasprotju s četrtim odstavkom 46. člena tega zakona.
6.	voznik, ki se v koloni vozil približuje zaznamovanemu prehodu za pešce in ne ravna v skladu z določbo 53. člepa tega zaltona;
7.	kandidat za voznika motornega kolesa, ki med učenjem vožnje prevaža potnika (drugi odstavek 90. člena);
8.	voznik traktorja, ki uči praktično vožnjo kandidata za voznika traktorja, pa nima posebnega potrdila iz drugega odstavka 91. člena tega zakona;
9.	voznik motornega vozila, priklopnega Vozila, traktorja, kolesa ,z motorjem ali lahkega priklopnika, ki nima listine iz tretjega odstavka 125. člena tega zakona;
10.	voznik, ki vozi vozilo oziroma oseba, ki goni ali vodi živino v nasprotju^z odredbo o prepovedi ali omejitvi prometa oziroma o omejitvi hitrosti izdano na podlagi prvega odstavka 177. člena tega zakona.
Če je s prekrškom iz prejšnjega odstavka povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena, s katerim je povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se lahko voznik motornega vozila izreče tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do šest mesecev.
174.	člen
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	voznik, ki vozi v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 13. člena zakona;
2.	voznik, ki ne ukrene vse potrebno v skladu z določbo 15. člena tega zakona;
3.	voznik, ki vozi po cesti vozilo na motorni pogon s hitrostjo, ki je do 10 km na uro večja od hitrosti določene za to vozilo (1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 16. člena);
4.	voznik, ki ne ustavi vozila pred prehodom za Pešce v primeru iz 20. člena tega zakona;
5.	voznik, ki ustavi ali parkira vozilo v nasprotju 2 21. členom tega zakona;
6.	voznik traktorja, ki ravna v nasprotju s 35. členom tega zakona;
7- voznik delovnega stroja ali motokultivatorja, ki ravna v nasprotju z določbo 36. člena tega zakona;
8.	voznik tovornega vozila, ki vozi osebe v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 42. člena tega zakona;
9.	voznik motornega kolesa ali kolesa z motorjem, ki vozi osebo, ki je očitno pod vplivom alkohola (četrti odstavek 45. člena);
10.	pešec, ki prečita vozišče v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona:
11.	voznik, ki vozi po vozišču, na katerem so luže in pri vožnji ne ravna v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena tega zakona;
12.	voznik vozila, ki uporablja rumeno vrtečo se luč v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena tega zakona, ali voznik delovnega stroja, ki v prometu na
• cesti ne uporablja rumeno vrtečo se luč (drugi odstavek 62. člena);
13.	voznik vozila, ki pri srečanju, prehitevanju ali vožnji mimo vozila s prižgano rumeno vrtečo se lučjo ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 62. člena tega zakona;
14.	kandidat za voznika motornega kolesa brez prikolice, ki se uči praktične vožnje po cesti v nasprotju s prvim odstavkom 90. člena tega zakona;
15.	kandidat za voznika traktorja, ki se uči praktične vožnje po cesti v nasprotju s prvim odstavkom 91. člena tega zakona;
16.	lastnik oziroma imetnik pravice uporabe traktorja ali traktorskega priklopnika, ki nima veljavnega prometnega dovoljenja (prvi odstavek 133. člena).
Če je s prekrškom iz prejšnjega odstavka povzročena 'neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 400 do 200.0 din ali s kaznijo zapora do 40 dni.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena s katerim je povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se lahko vozniku motornega vozila izteče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do treh mesecev.
175.	člen
Z. denarno kaznijo 200 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	kolesar ali voznik kolesa z motorjem, ki pri vožnji po kolesarski stezi preseže hitrost 30 km na uro (17. člen);
2.	voznik motornega kolesa, kolesa z motorjem ali kolesa, ki vozi v cestnem prometu prikolico v nasprotju s 37. členom tega zakona;
3.	voznik, ki vozi v osebnem avtomobilu, tovornem vozilu ali na motornem kolesu več oseb kot je navedeno v prometnem dovoljenju (prvi odstavek 40. člena);
4.	voznik avtobusa, ki vozi v javnem linijskem cestnem prometu ali v prostem cestnem prometu več potnikov, kot ima vgrajenih sedežev ali v javnem mestnem ali javnem primestnem cestnem prometu več potnikov kot je to navedeno v prometnem dovoljenju (prvi in drugi odstavek 41. člena);
5.	voznik tovornega vozila, ki vozi v prostoru za tovor osebe v nasprotju z drugim odstavkom 42. člena tega zakona;
6.	voznik traktorja ali delovnega stroja .ki vozi osebe v nasprotju z drugim odstavkom 43. člena tega zakona;
7.	voznik traktorja ki vozi v priklopnem vozilu osebe v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 44. člena tega zakona ali voznik motokultivatorja ali delovnega stroja ki vozi osebe v nasprotju s četrtim odstavkom 44. člena tega zakona;
8.	oseba, ki jezdi, goni ali vodi živino po cesti pa je očitno pod vplivom alkohola (drugi odstavek 47. člena);
9.	voznik, ki z vozilom 'prečka površino za pešce v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena tega zakona;
10.	voznik, ki med vožnjo v cestnem prometu ne' uporablja očal ali drugih pripomočkov za vožnjo, ki so vpisani v vozniškem dovoljenju (81. člen);
11.	voznik, ki v cestnem prometu vozi traktor pa je njegovemu dovoljenju potekla veljavnost (82. člen);
12.	voznik inštruktor, ki pripravlja kandidata za voznika v praktični vožnji motornega vozila po cesti, pa nima pri sebi veljavnega vozniškega dovoljenja ali veljavnega dovoljenja za voznika inštruktorja ali ju ne pokaže na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve (četrti odstavek 98. člena).
Ce je s prekrškom iz piejšnjega odstavka povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 1500 din ali s kaznijo zapora do 15 dnii
Za prekršek iz prvega odstpvka tega člena s katerim je povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se lahko vozniku motornega vozila izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od 30 dni do dveh mesecev.
176.	člen
Z denarno kaznijo 100 din- se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena tega zakona;
2.	voznik traktorja, ki vozi traktor s traktorskim priklopnikom s hitrostjo, ki je večja od hitrosti določene v 7. točki prvega odstavka 16. člena tega zakona;
3.	voznik, ki parkira ah ustavi vozilo v nasprotju z 22. členom tega zakona;
4.	voznik motornega vozila, ki zapusti vozilo in ne ukrene vsega, kar je potrebno, da vozilo ne bi kdo neupravičeno uporabil (23. člen);
5.	voznik traktorja ali delovnega stroja, ki vozi
osebo v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena tega zakona;	/'
6.	voznik traktorja, ki vozi na priklopnem vozilu osebe v nasprotju s prvim odstavkom, 44. člena tega zakona;
7.	voznik motornega kolesa, kolesa z motorjem ali kglesa. ki prevaža osebe v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali petim odstavkom 45. člena tega zakona;
8.	jezdec, ki jezdi žival v nasprotju z 48. členom tega zakona;
9.	pešec, ki ravna v nasprotju z določbo 49. člena tega zakona;
10 pešec’: ki pri prečkanju vozišča ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ali 51. členom tega zakona;
11.	voznik traktorja, delovnega stroja, motokulti-v a tor j a ali kolesa z motorjem, ki vozi v cestnem prometu pa nima pri sebi veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (113. člen);
12.	voznik, ki vozi v cestnem prometu traktor in traktorski priklopnik pa nima pri sebi veljavnega prometnega dovoljenja za traktor in traktorski priklopnik ali ga ne pokaže na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve (drugi odstavek 133. člena).
Ce je s prekrškom iz prejšnjega odstavka povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda se storilec kaznuje' z denarno kaznijo od 200 do 500 din.
XIII.	POSEBNE DOLOČBE
177.	člen
Ce je potrebno za varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda in miru, lahko republiški sekretar za notranje zadeve z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil, gonjenje oziroma vodenje živine ter hojo pešcev na določenih cestah ali delih cest, dokler so podani razlogi zaradi katerih se tak ukrep odredi.
Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko za posamezne vrste vozil ali za vsa vozila oredpiše omejitev hitrosti vožnje, ki velja samo za določene dni ali v določenem času.
178.	člen
V krajih, kjer so vojaški objekti, na območju vojaških vaj in pri prometu vojaških enot in vozil na cestah, lahko urejanje prometa opravljajo pooblaščene vojaške osebe.
Udeleženci v prometu morajo ravnati v skladu z znaki in signali, ki jih dajejo v primerih iz prvega odstavka tega člena pooblaščene vojaške osebe.
\
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
179.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve določi;
—	organizacije združenega dela ali druge organizacije# ki smejo izdelovati registrske tablice za motorna in priklopna vozila, evidenčne tablice za traktorje in traktorske priklopnike, tablice za preizkušnjo ter tablice za označevanje vozil na katerih se učijo kandidati za voznike in ceno tablic;
—	organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki smejo tiskati obrazce dovoljenja za voznike inštruktorje in učitelje predpisov, vozniška dovoljenja za voznike traktorjev, potrdila za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem in obrazce prometnega dovoljenja za traktorje in traktorske priklopnike in ceno teh obrazcev;
—	ceno za tiskovine in obrazce, ki se uporabljajo pri izvrševanju predpisov o varnosti cestnega prometa;
—	višino stroškov za izpite za kontrolorja tehničnih pregledov motornih vozil.
180 člen
Določba 12. člena tega zakona se začne uporabljati dve leti po njegovi uveljavitvi.
181.	člen
Določba 34! člena tega zakona se začne uporabljati
1.	januarja 1984.
Organizacija združenega dela. ki proizvaja oziroma tista, ki daje v promet traktorje, mora zagotoviti, da bodo traktorji, ki jih bo proizvedla oziroma dala v promet lastnikom oziroma imetnikom pravice uporabe z območja SR Slovenije po 1. januarju 1984, opremljeni v skladu z določbo 34. člena tega zakona.
Lastniki in imetniki pravice uporabe traktorjev, evidentiranih pred 1. januarjem 1984 morajo opremiti traktorje v skladu z določbo 34. člena tega zakona do
1.	januarja 1986
Predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze po predhodnem soglasju Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določi organiza-
cijo za atestiranje varnostnih kabin oziroma varnostnih lokov.
182.	člen
Določbe, ki se nanašajo na opremo delovnega stroja z napravami za osvetljevanje ceste za dajanje svetlobnih znakov in za rumeno vrtečo se luč določene z drugim odstavkom 36 člena in četrtim odstavkom 36. člena tega zakona se začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
183.	člen
Določba drugega odstavka 49. člena tega zakona se začne uporabljali dve leti po uveljavitvi tega zakona.
184.	člen
Določbe 82., 5. točke prvega odstavka 109. in 110. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. aprila 1983.
Do 31. marca 1983 se uporabljajo določbe zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 24/75, 23/79 in 25-30) in podzakonskih predpisov, ki urejajo* vprašanja v zvezi s pridobitvijo vozniškega dovoljenja za vožnjo kmetijskih traktorjev.
Kdor ima veljavno vozniško dovoljenje za motorna vozila kategorije B, C ali D sme voziti traktor do 31. marca 1983.
Do 31. marca 1983 izda pristojni občinski upravni organ na zahtevo upravičenca, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za motorna vozila kategorije B, C ali D vozniško dovoljenje za traktor.
185.	člen
Dole Z L" drugega odstavka 85. člena tega zakona se začne uporabljati dve leti po njegovi uveljavitvi.
186.	člen
Določbe drugega odstavka 86. člena, prvega odstavka 94. člena in drugega odstavka 96. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 1984.
Do 31. decembra 1983 se glede zadev, ki jih urejajo določbe iz prejšnjega odstavka uporabljajo ustrezne določbe zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79 in 25/80) in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
187.	člen
Od 1. januarja 1984 se voznikom inštruktorjem, ki so pridobili inštruktorsko dovoljenje po določbah zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79 in 25/80) to ob prvem podaljšanju, podaljša na podlagi potrdila vzgojnoizobraževalne organizacije iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, da so pridobili dodatno znanje po programu iz petega odstavka 94. člena tega zakona.
188.	člen
Določba prvega odstavka 90. člena tega zakona, ki se nanaša na uspešno opravljen preizkus osnovnih spretnosti in obvladanja motornega kolesa, se začne uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
189.	člen
Določba 104. člena tega zakona se začne uporabljati eno leto po njegovi uveljavitvi.
190.	člen
t)oločbe 125. člena tega zakona v zvezi z atestira-njem lahkih priklopnikov se začnejo uporabljati dve Jeti po uveljavitvi tega zakona.
191.	člen
■ - Določba 165. člena tega zakona se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
192.	člen
Kolikor ni v prejšnjih določbah tega poglavja drugače določeno se izvršilni predpisi izdani na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79 in 25/80) uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
193.	člen
Natančnejši predpisi, določeni s tem zakonom, morajo biti izdani v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
194.	člen
Izpitne komisije imenovane v skladu s 74. členom zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75, 23/79 in 25/80) nadaljujejo z delom do 31. decembra 1982.
195.	člen
Do uveljavitve ustreznega predpisa za izvajanje določb 198. člena zakona p temeljih varnosti cestnega prometa se zoper voznika motornega vozila, ki je v enem letu s pravnomočno odločbo kaznovan za tri ali več prekrškov, navedenih v 198. členu navedenega zakona, izvede ukrep preverjanja znanja prometnih pravil, prometnih znakov in potrebne spretnosti pri vožnji z motornim vozilom v skladu z določbami 151. in 152. člena tega zakona.
196.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, .št. 24/75, 23/79 in 25/80).
197.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem iistu SRS.
St. 34-57/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
230.
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81), izdajam
PRAVILNIK
o načinu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP
Kosovo
1
zavezanci za zagotavljanje sredstev po zakonu so vse TOZD s področja gospodarskih dejavnosti, enovite OZD in drugi uporabniki družbenih sredstev, razvr-
1
ščeni v enotni nomenklaturi dejavnosti v področju 01 do vključno 11, razen podskupine 110904 — odvetniške in druge storitve.
Zavezanci so po določilih 6. do 12. člena zakona razvrščeni v skupine, ki obračunavajo in plačujejo obveznosti po stopnji, določeni v posameznem členu.
Razporeditev zavezancev za leti 1981 in 1982 je določena z odlokom o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti po obračunavanju obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in 1982.
2
Zavezanci, ki so v zakonu navedeni v 12. členu, izkažejo v letnem obračunu obveznosti iz 5. člena zakona samo osnovo za obračun obveznosti na način, določen z 2. do 4. členom zakona in s tem pravilnikom.
3
Zavezanci iz področij dejavnosti 01 do 11, za katere razvrstitev po podskupini dejavnosti ni navedena v odloku iz 1. točke, so dolžni do 15. februarja 1982 poslati Republiškemu sekretariatu za finance naslednje podatke:
—	amortizacija nad predpisanimi stopnjami,
—	del čistega dohodka za poslovni sklad,
—	del čistega dohodka za izboljšanje materialne osnove dela,
—	del	čistega	dohodka,	ki	je	rezultat	izjemnih
ugodnosti, za poslovni sklad,
—	del	čistega	dohodka,	ki	je	rezultat	izjemnih
ugodnosti,	za razvoj materialne	osnove dela	v druž-
benopolitičnih skupnostih,
—	del čistega dohodka za rezervni sklad.
—	del	čistega	dohodka,	ki	je	rezultat	izjemnih
ugodnosti, za rezervni sklad,
—	del čistega dohodka za druge potrebe,
; — del čistega dohodka za druge sklade,
—	stanje poslovnega sklada,
—	učinek revalorizacije neodpisane vrednosti osnovnih sredstev za leta 1978, 1979 in 1980.
Kolikor zavezanec v teh letih ni posloval kot samostojen uporabnik družbenih sredstev, bo poslal podatke za leto, za katero jih poseduje.
V	tem primeru bo Republiški sekretariat za finance določil zavezancu stopnjo obveznosti tako, da bo kazalec za izračun stopnje, pridobljen iz danih podatkov, valoriziral s splošnim razmerjem kazalcev za leta, vzeta kot osnovo za izračun po zakonu.
Zavezance iz prvega odstavka 3. točke tega pravilnika bo Republiški sekretariat za finance obvestil o določitvi stopnje do 25. februarja 1982.
4
Zavezanec obračuna svojo letno obveznost na predpisanem obrazcu, ki ga bo natiskala DZS.
Za obračun obveznosti uporabi zavezanec izključno podatke iz svoje bilance stanja in bilance uspeha za tekoče leto, razen za obračun odbitnih postavk iz
3.	člena zakona in olajšave iz 13. člena zakona.
\ 5
Za izračun osnove uporabi zavezanec naslednje podatke:
a)	iz bilance stanja:
—	zap. št. 163 (kto 900) — poslovni sklad
—	zap. št. 83 (kto 031) — sredstva združena v SIS materialne proizvodnje
—	zap. št. 86 (kto 034) — sredstva, združena v OZD na območju gospodarsko manj razvitih SR in SAP
'	— zap. št. 95 (kto 044) — terjatve iz dolgoročnih
sanacijskih kreditov
—	zap. št. 97 (kto 046) — posojilo skladu federacije
—	zap. št. 98 (kto 047) — posojilo po predpisih DPS
b)	iz bilance uspeha:
—	zap. št. 72 — celotni prihodek
—	zap. št. 95 (kto 844) — del dohodka za amortizacijo, ki presega znesek, obračunan po predpisanih stopnjah
—	zap. št. 111 do 121 (kto 876, 878, 880, 881, 882, 883, 884, 885. 886, 887, 888)
, — zap. št. 140 (kto 890) — izgube
6
Osnovna sredstva iz 3. člena zakona se upoštevajo v vrednosti, ki je za posamezno sredstvo izkazana v skupini kontov 00 — osnovna sredstva v uporabi.
Višina odbitne postavke je znesek, ki se za tekoče leto knjiži za posamezno osnovno sredstvo iz 3. člena tega zakona v breme konta 900 zavezanca.
7
Osnova iz 2. in 3. člena zakona se zmanjša za rezultat revalorizacije sedanje vrednosti osnovnih sredstev. Rezultat 'revalorizacije sedanje vrednosti je: (zap. 43 posebnih podatkov k poslovnemu rezultatu med letom) — (zap. 44 posebnih podatkov k poslovnemu rezultatu med letom).
8
Zavezanci iz 13. člena zakona, ki del svoje proizvodnje usmerjajo V izvoz, obračunajo odstotno znižanje osnove od dela prihodkov na naslednjih kontih: 761, 767, 780, 785, 788, 782, ter od ustvarjenega deviznega dela prihodkov na kontih: 770, 771 in 775, vse v delu prihodkov, ustvarjenem s plačilom v konvertibilni valuti.
9
Zavezanci iz 12. člena zakona izpolnijo obrazec tako, da izpolnijo glavo obrazca ter zaporedne številke 1 do 6 obrazca.
10
Če zavezanec v skladu z določbami 14. člena zakona uveljavlja pravico do znižanja obveznosti, bo preveč vplačane akontacije refundiral z virmanskim nalogom, ki ga dostavi pristojni enoti SDK skupaj z obračunom obveznosti za zadevno leto.
' 11
Na enak način kot v prejšnji točki bo uveljavil vračilo zavezanec iz 15. člena zakona. Kot izguba po tem členu se šteje znesek, ki je naveden pod zaporedno številko 140 bilance uspeha zavezanca.
12
Zavezancu se kot izpolnitev obveznosti po 17. členu zakona šteje v samoupravnem sporazumu o združevanju in skupnem vlaganju v projekt v gospodarsko manj razviti republiki oziroma v AP Kosovo opredeljeni znesek sredstev, za katerega je S tem sporazumom določeno, da se priznava kot sredstva sklada federacije za tekoče leto. Zavezancu, ki združuje delo in sredstva z nosilcem takega projekta, se kot izpolnitev obveznosti po 17. členu zakona šteje znesek, izkazan v zap. št. 18, 15 oziroma 16. tega obrazca. .
Kolikor je seštevek zaporednih številk 15 in 16 obrazca ter zaporedne številke 12 in 13 obrazca ve..ji od zaporedne številke 10 obrazca oziroma za zavezance, ki uveljavljajo delno plačilo po 14. členu zakona od zaporedne številke 11 obrazca, bo zavezanec ob predložitvi letnega obračuna obveznosti predložil pristojni enoti SDK plačilni nalčg za povrnitev več Vplačanega zneska sredstev.
Koordinacijski odbor iz 24. člena zakona bo med letom spremljal izpolnjevanje obveznosti SR Slovenije do stalnih sredstev sklada federacije, ki se na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev združujejo in skupno vlagajo v investicijske projekte.
Ce bo koordinacijski odbor ugotovil, da je ta obveznost v posameznem letu že dosežena, bo objavil, da udeleženci samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela in sredstev od določenega datuma dalje lahko kot združena sredstva za tekoče leto vnašajo v samoupravne sporazume samo sredstva, ki do tega datuma še niso zapadla.
Koordinacijski odbpr bo tako opredeljeni datum javno objavil, Republiški sekretariat za finance pa bo zavezance o tem posebej obvestil preko Službe družbenega knjigovodstva.
Zavezanci, ki sklepajo samoupravne sporazume, po katerih bi lahko uveljavljali priznavanje vračila po tem datumu, dajo pred sklenitvijo koordinacijskemu odboru pobudo, Ha predlaga pristojnemu telesu gospodarsko manj razvite SR oziroma SAP Kosovo poseben dogovor o priznavanju takih sporazumov v izpolnitev obveznosti SR Slovenije do združevanja sredstev za tekoče leto. Pobudo lahko zavezanci dajo najkasneje do 15. 11. tekočega leta, za leto 1981 pa do 15. 2. 1982.
Vračilo iz drugega odstavka te točke bodo zavezanci lahko uveljavili v primeru, da bo sklenjen ustrezen dogovor z zainteresirano SR ozirom^' SAP Kosovo.
13
O izpolnjevanju obveznosti zavezancev bo SDK obveščala RS za finance, in sicer:
a)	o praznitvah obveznega oosojila tedensko s sporočilom o kumulativnih praznitvah za tekoče leto,
b)	o razporedu praznitev po podružnicah in o nakazilih skladu federacije mesečno,
c)	o prometu sredstev za skupna vlaganja v gospodarsko manj razvitih republikah na račune za Izvedbo projektov v teh republikah mesečno za vsak
projekt (po projektnih računih nosilcev projektov iz SRS) s poročilom o prometu računov po s anju konec meseca.
1,4
g Zavezanec, ki bo po določbah samoupravnega Poražuma o združevanju sredstev in skupnem vlaga-
nju v projekt v gospodarsko manj razvitih SR oziroma SAP Kosovo pooblaščen za nakazovanje sredstev na račun investicije v ta projekt, bo za vsak projekt posebej odprl poseben račun združenih sredstev pri enoti službe družbenega knjigovodstva, pri kateri ima odprt svoj žiro račun za redno dejavnost.
Zavezanec bo na ta račtin zbiral sredstva drugih udeležencev v skupnem vlaganju, ter nanj nakazoval tudi sredstva svoje obračunane obveznosti do sklada federacije, ki jih bo vlagal v projekt, račun pa bo praznil le na investicijski račun tega projekta.
Ob zaključku vsakega trimesečja bo zavezanec v roku 15 dni dostavil Ro za finance spisek združenih .sredstev po ztiruževaicih.
Morebitna druga sredstva, ki bi jih katerikoli od udeležencev v projekt vlagal dodatno, preko višine svoje obračunane obveznosti do sklada federacije se ne nakazuje na ta račun.
Nosilec je doižan voditi za vsakega zavazanca, ki. je z njim zuružil sredstva, posebej evidenco o nakazanih sredstvih na račun iz te točke pravilnika. Zavezanec — imetnik računa bo ob zaključku poslovnega leta vaklsdil z drugimi udeleženci v skupnem vlaganju. stanje medsebojnih obveznosti. Do 15. aprila naslednjega leta bo nosilec izdal ostalim udeležencem v projektu certifikate o združenih sredstvih za prejšnje leto z navedbo pogojev, pod katerimi so bila sredstva združena z nosilcem, m z odplačilnim planom teh sredstev v primerih, ko so bila sredstva Združena na podlagi kreditnega razmerja.
15
Vsak zavezanec je ob prvem nakazilu na račun iz prejšnje točke dolžan predložiti pristojni enoti službe družbenega knjigovodstva kopijo potrjenega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in skupnem vlaganju s partnerjem iz gospodarsko manj razvite republike oziroma AP Kosovo ali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev z nosilcem skupnega vlaganja oziroma pogodbe z nosilcem.
16
Določbe 15. točke ne veljajo za združevanje sredstev z nosilci po 25. členu republiškega zakona.
17	/
Zaporedno številko 18 obrazca bodo izpolnili samo zavezanci, ki se jim bodo sredstva iz te zaporedne Šte- • vilke vštevala v izpolnitev obveznosti SR Slovenije za tekoče leto po določbah dogovorov SR Slovenije s posamezno gospodarsko manj razvito republiko oziroma s SAP Kosovo.
18
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/82
Ljubljana, dne 1. februarja 1982.
Republiški sekretar za finance
Rudi Seplč 1. r.
v
m.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Slovenije (Uradni list SRS. št 2/82) je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije na 21. seji dne 12. januarja 1982. leta sprejela
FINANČNI NAČRT _
Skupnosti socialnega varstva Slovenije za leto 1982
I
Skupnost socialnega varstva Slovenije bo v letu 1982 predvidoma dosegla tele prihodke:
din
1.	Obveznosti občinskih skupnosti soci-
alnega varstva, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost Skupnosti socialnega varstva Slovenije	4,092.920
2.	Obveznosti Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 1,023.200
3.	Naročnina za VESTNIK	-	84.000
Skupaj prihodkov	5,200.120
\ ' •
II
V	letu 1982 bo Skupnost socialnega varstva Slo-
venije imela naslednje izdatke:
t	din
1.	Delo samoupravnih organov — skupno ed tega:	811.790
—	najemnine sejnih prostorov in drugi
materialni izdatki	62.120
—	dnevnice in potni stroški delegatov 213.670
—	nadomestila voljenim funkcionarjem
skupnosti	536.000
2.	Delegatski poročevalec in druga delegatska gradiva — skupno	1,038.800
od tega:
— Delegatski poročevalec	806.000
—	objave v Uradnem listu	50.000
—	brošura (ustanovitveni sporazum,
statut, poslovnik)	42.000
—	druga delegatska gradiva (gradiva za
seje, Poročevalec Skupščine SRS, itd.)	140.800
3.	Delovanje skupne strokovne službe 3,004.000
4.	Dogovorjene naloge — skupno	v 319.630
od tega:
— Vestnik	304.000
—	obveznosti iz družbenih dogovorov in
samoupravnih sporazumov	15.630
5.	Drugi nepredvideni stroški	25.900
Skupaj odhodkov	5,200.120
III
Skupna strokovna služba predloži periodične obračune o izpolnjevanju tega finančnega načrta Službi družbenega knjigovodstva. O stanju sredstev, finančnih rezultatih in morebitnih problemih obvesti tudi pristojni izvršilni organ in skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Naloge odredbodajalca za izpolnjevanje tega finančnega načrta opravlja tajnica skupščine.
IV
Ta finančni načrt se uporablja od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1982. leta in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 25-3/7-82/3
Ljubljana, dne 12. januarja 1982.
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije
Zofka Stojanovič 1. r.
232.
Zaradi uresničevanja plana kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji, nadaljnjega zboljševanja, pridobivanja, urejanja in varstva kmetijskih zemljišč in gozda ter zaradi enotnejšega izvajanja kmetijske zemljiške politike
in na podlagi šestega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni Isit SRS, št. 1/79 in 11/81),
na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije,
sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
ali gozda
1.	člen
Udeleženke tega dogovora se obvezujejo, da bodo kot osnovo glede lege in kakovosti kmetijskega zemljišča upoštevale pri določanju odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda katastrski razred, ali je zemljišče obdelovalno ali neobdelovalno oziroma ali je gozd.
Kot merila bodo udeleženke upoštevale naslednje zneske:
100 din za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. katastrskega razreda
80 din za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča II. katastrskega razreda
60 din za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča III. katastrskega razreda
40 din za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča IV. katastrskega razreda
30 din za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI. katastrskega razreda
20 din za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda.
Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč.
Udeleženke se zavezujejo, da od navedenih meril ne bodo odstopale več kot 20 %>, upoštevajoč pri tem razvojne potrebe posamezne udeleženke ter minimalno odškodnino, določeno z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
2.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo uskladile odloke o odškodninah zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda v skladu z osnovami in me-
rili iz tega dogovora v roku treh mesecev po podpisu tega dogovora.
3.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpiše najmanj štirideset udeleženk in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženke
233.
Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije je na 16. seji dne 26. januarja 1982 sprejel naslednji
SKLEP
o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah 1980) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1982 iz 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 je preračunana na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči za leto 1982 in usklajena z gibanjem sredstev skupne porabe v občini.
2.	člen
UGOTOVITVENI— SKLEP 1
Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije ugotavlja, da je dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda sklenjen, ker je dogovor sprejela večina skupščin občin v SR Sloveniji. Do 31.	12.	1931. je
dogovor sprejelo 49 občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Gornja Radgona, Grosuplje. Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Litija, Lendava, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Poije, Ljubljana Šiška, Ljutomer, Logatec, Mozirje, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Postojna, Ptuj, Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem, I ibnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Vrhnika, Zagorje in Žalec.
2
Izjave skupščin občin o sprejemu dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda so shranjene pri Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, kjer so na vpogled vsem zainteresiranim inštitucijam.
Nominalna vrednost programa za leto 1982 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
v 000 din
Opis
Vrednost
a)	zagotovljeni program	115.046
b)	skupni program v SRS	-	1.448
c)	dopolnilni program skupho	z	naložbami 75.744
Skupaj leto 1982	192.238
d)	pokrivanje obveznosti iz naslova nedosežene dovoljene porabe	iz	leta	1981	4:647
Vse skupaj (a do d)	•	196,885
Od tdga odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz združenega dela	192.126
od tega:
—	program za leto 1982	187.479
—	nedosežena dogovorjena sredstva iz
leta 1981	4.647
2.	iz	prihodkov kmetov	4.029
3.	iz	ostalih prihodkov	730
Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanje programa za leto 1982 odpade na:
*	3
Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zemljiških skup-bosti Slovenije je- sklenil, da se dogovor objavi v Uradnem listu SRS in s tem začne veljati za vse podpisnice.
j	Predsednik
izvršilnega odbora Zveze KZS Slovenije
Drago Kocjančič, inž. 1. r.
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 234.
Na podžgi pooblastila iz 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene s upnosti Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 sta or uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Ob- J ‘fske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na °ji seji dne 2. decembra 1981 sprejela
—	obveznosti združevanja za izvajanje
zdravstvenega varstva	167.273
—	obveznost združevanja za izplačilo nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine
itd.	20.206
Skupaj obveznosti združenega	dela	187.479
Od vrednosti programa odpade na
—	obveznost združevanja na skupni program
SRS	1.448
—	obveznost združevanja na medobčinsko
solidarnost (dopolnilni program)	2076
3.	člen
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985.
\
4.	člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobne opredeljena t programom in finančnim načrtom za leto 1982.
5.	člen
Ta sklep velja z dnem objave, uporablja pa se od
1.	januarja 1932. dalje.
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. dalje.
St. 022-1/1981
Slovenske Konjice, dne 22. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r.
235.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na svoji seji dne 22. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od 1. januarja 1982
dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete- kooperante po naslednjih prispevnih stopnj ah:
»/e
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,23
—	od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji	11,47
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 30,5 e/o,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za tekoče leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Druge kategprije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevkov po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 383
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov
pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 383
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanj a prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>.
Zavezanec za plačilo prispevkov je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pr: tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo
1
prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
, Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem dem in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu- ter za za varovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevkov za zdravstveno . varstvo iz dohodka po stopnji 6 “/o od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od
1.	januarja 1981 dalje.
Ta sklep začne veljati z dnem objave, uporablja pa sc od 1. januarja 1932 dalje.
St. 022-1/1981
Slovenske Konjice, dne 22. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r.
236.
Na podlagi pooblastila iz 38. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981 do ■ 1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 9. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od
1.	januarja 1982 dalje
1. člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov ** zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz
realne vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
«/.
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji	1,61
—	od bruto osebnega dohodka v breme
dohodka po stopnji	'	11,10
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov-kooperantov znašajo:
-— od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 27,15 °/o
—	pavšalrti prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.000 d.n
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko, pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane za varovanca-delavca, .prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60°/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz' drugega člena tega sklepa.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:	.	...
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 383 din,
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod Pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 383 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam; če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače, po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oz. zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
. Skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo . za uživalce prejemkov iz pokojninskega m invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14°/o.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.	(
Zavezanec plačila prispevka po 1. odstavku tega člena so osebe same. po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oz. prejemka.	'	'
10.	člen
Z dnem. ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 7/81). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1981 dalje.
St. 022-1/1981
' Šmarje pri Jelšah, dne 9. decembra 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah
Stane Glavnik 1. r.
237.
Na podlagi 73., 74., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni vestnik občine Velenje, št 7/78) sta zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje na seji dne 7. januarja 1982 sprejela valorizirano
LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
1. člen
Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila
in pripomočke naslednje zneske:
din
1.	Za prvi kurativni pregled v splošnih in
obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	40
2.	Za prvi obisk zdravnika na domu. ki je
opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	no
3.	Za zobozdravstvene storitve ter pripo-/ močke, in sicer:
—	za prvi pregled pri stomatologu-specia-
listu	*	40
—	za vsako zalivko	40
—	za polno kovinsko prevleko	295	*
—	za vse druge prevleke	"	350
—	za inlay nazidek	195
—	za vsako krono (z zatičkom)	425
—	za vsak člen v mostovni konstrukciji	195
-r- za vsako nadomestilo fasete, cementiran j e stare presdekeu demontažo prevleke
ali kron, oddelitev Vmesnega člena	ali	gredi	65
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku	90
—	za gred, opornico ali jahač	240
—	za vsako totalno protezo	625
—	za vsako parcialno protezo	775
—	za vsako bazo kovinske proteze, dodatno
k parcialni protezi	680
—	za vsako začasno protezo	590
—	za vsako Treparaturo, prilagoditev stare
proteze, p odložitev ali reokluzijo	’ 100
4.	Vagicon aparat	270
5.	Za vsak rtg posnetek, tudi zob (za naj-
več 6 'posnetkov) pri snemanju v ambulantah in dispanzerjih'	5
6.	za vsak pravi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta
ni potrebna	100
7.	Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po-
sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	110
8.	Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni in na	recept	35
9.	Za proteze ortotične pripomočke, aparat
za ekstenzijo in prosto stoječi	posteljni trapez 295
x10. za otropedske čevlje	590
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice in protezo in navleke za krn po amputaciji	295
din
12.	Za	kilni pas	'295
13.	Za	bergle	55
14.	Za aparat za omogočanje glasnega govora .	390
15.	Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ
30 dni v koledarskem letu — dnevno	55
16.	Za	očala	85
17.	Za	kontaktna	stekla	180
18.	Za	očesno protezo	135
19.	Za	ojačevalni	slušni aparat	390
2.	člen
Ce vrednost pregleda, zdravila oziroma pripomočka znaša manj kot znaša participacija po'tej listi, plača uporabnik dejansko ceno.
3.	člen
Ta lista se uporablja od 1. januarja 1982 dalje. Z uporabo te liste preneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 4/80.
St. 02-3/82-01/1
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje
Jože Debeljak L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
238.
Na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 54. ter 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ha 230. seji dne 2. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o podaljšanju javne razgrnitve sprememb in dopolnitev generalnega piana in urbanističnega programa za območje ljubljanskih občin
1
Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja spremembe in dopolnitve generalnega plana urbanističnega progiama za območje ljubljanskih občin.
Dopolnjeno dokumentacijo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 2770/1 v merilu 1 :10000 v februarju 1982.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 28. , ecembra 1981 do 4. marca 1982 v prostorih Magistrata Ljubljana, Mestni trg 1, Skupščini občin Ljubljana Bežigrad, Linhartova 13, Ljubljana Center, Adamič Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana Moste-Polje, Prole-erska 1, Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 m Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7.
Št. 178/1-82	t
Ljubljana, dne 2. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Borut Miklavčič 1. r.
CELJE
239.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 'Bi. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) na seji dne 27. januarja 1982 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah na območju občine Celje za leto 1982
1 •
Preventivno cepljenje in diagnostične preiskave ter jemanje vzorcev za diagnostične in druge preiskave po tej odredbi opravi Veterinarski zavod Celje.
2
Vse ukrepe iz te odredbe je treba opraviti v skladu z navodili in zahtevami v republiški odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah (Uradni list SRS, št. 39/81).
3
Proti vraničnemu prisadu je treba cepiti vse kopitarje, goveda in ovce v naselju Lokrovec do 30. aprila 1982.
4
Pse, starejše od 4 mesecev je treba cepiti proti steklini do 1. maja 1982. Vse druge pse pa je treba cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece.
5
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti ispuščaj pri govedu (IBR/IPV).
6
V letu 1982 je treba opraviti VI. redno tuberkuli-nlzacijo vseh goved v KS Strmec, Šmartno v Rožni dolini, Frankolovo, Vojnik, Ljubečna in Škofja vas.
7
Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče, ki se krmijo s pomijami ali odpadki živalskih tkiv.
f
Rejci, ki krmijo prašiče s krmili iz prejšnjega odstavka, morajo to sporočiti Veterinarskemu zavodu Celje. Proti tej bolezni je treba cepiti tudi prašiče v gospodarstvih, kjer imajo več kot deset plemenskih svinj ali več kot petdeset pitancev.
)
8
Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vso perutnino v farmski reji in perutnino v prosti reji neposredno okrog teh farm.
9
Na brucelozo je treba preiskati vse krave indivir dualnih proizvajalcev mleka in sicer po mlečno obročkasti metodi.
10
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost ih varrooze. Čebelje družine, ki so bile v preteklem letu na paši v drugih republikah in čebelje družine na območju okuženem z varroozo, morajo biti preiskane na varroozo.
Čebelje družine, ki jih vozijo na pašo izven območja občine Celje,- morajo biti preiskane na pršičavost. Vzorci mrtvic in drobirja morajo biti' vzel' do 31. marca 1982.
.11
Na vrtoglavost in hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati vse postrvske vrste rib v ribogojnici Zvodno in gojitvenih vodah. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba pregledati krape v Smar-tinskem jezeru do 15. maja 1982.
12
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca Konjeniškega kluba Celje in vse kopitarje ,03 območju občine Celje, ki niso bili preiskani v letu 1981.
13
Stroške cepljenja in diagnostičnih preiskav po tej odredbi plačujemo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Celje, razen stroškov preiskav iz tretjega odstavka 10. točke te odredbe, ki jih plačajo lastniki čebeljih družin.
14
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/82	^
Celje, dne 27. januarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 223. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana izdaja oddelek za občo upravo in proračun občine Cerknica
ODREDBO
o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana
1.	člen
Družbene pravne osebe -in društva, ki imajo sedež na območju občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: družbene pravne osebe in društva), katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so:
Kovinoplastika Lož, Lož Brest Cerknica
Osnovna -šola Notranjski odred Cerknica Osnovna šola heroja -Janeza Hribarja, Stari trg pri Ložu
Zveza lovskih družin Notranjske Cerknica, Cerk-
. niča
Skupščina občine Cerknica, Cerknica Temeljno sodišče v Ljubljani — enota na Rakeku, Rakek
Kmetijska zemljiška skupnost občine Cerknica, Cerknica
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica, Cerknica
Požarna skupnost občine Cerknica, Cerknica Občinska izobraževalna skupnost Cerknica, Cerknica
Kulturna skupnost Cerknica, Cerknica Telesnokulturna skupnost Cerknica, Cerknica Skupnost otroškega varstva Cerknica, Cerknica Skupnost socialnega skrbstva Cerknica, Cerknica Občinska zdravstvena skupnost Cerknica, Cerknica
Občinski komite konference ZKS Cerknica, Cerknica
Občinska konferenca SZDL Cerknica, Cerknica Občinski svet ZSS Cerknica, Cerknica Občinska konferenca ZSMS Cerknica, Cerknica Občinski odbor ZZB NOV Cerknica, Cerknica Občinska gasilska zveza Cerknica, Cerknica Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov v tem členu navedenih pravnih oseb in društev.
2.	člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo dokumentarno gradivo in izvira iz časa od 9. 5. 1945 oziroma
— do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij,
— do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug,
morajo to gradivo v celoti izročiti arhivu.
3.	člen
Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce.	,
4.	člen
Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo ne bo prevzemal arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo; drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva.
Družbene pravne osebe in društva iz prejšnjega odstavka imajo pravico do pojasnila, kaj je arhivsko gradivo v smislu 58. člena zakona.
V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne osebe ali društva iz prejšnjega odstavka potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva arhivu odločil za kulturo pristojni upravni organ občine z odločbo.
5.	člen
Določila 2. ,in 4. člena te odredbe se ne nanašajo na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. Člena zakona.
6.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS In začne veljati osmi dan po objavi.
St. 63-1/81
Cerknica, dne 29. januarja 1981.
Načelnik oddelka za občo upravo in proračun občine Cerknica
Leon Razdrih 1. ",
DRAVOGRAD
241.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/8-73) in izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti, ki je bil 31. januarja 1932, je svet krajevne skupnosti Trbonje na seji 3. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka 1
Za urejanje in vzdrževanje ceste Dravograd—Trbonj e—Trbonjski jarek, se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov, ki imajo stalno, bivališče na območju krajevne skupnosti Trbonj e.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let — od L marca 1982 do 28. februarja 1987.
3
Skupna vrednost načrtovanih del, za katera se bo uporabil samoprispevek znaša 5,220.000 dinarjev.
4
Zavezanci plačujejo samoprispevek po naslednjih stopnjah:
—	2 «/o od čistih osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom po pogodbi,
—	2 o/o od davčnih osnov, občani, ki imajo dohodek od obru,* drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev,
—	2 »/o od pokojnin in invalidnin,
—	3 »/e od osnove za odmero davka v kmetijstvu.
5
Plačevanja samoprispevka so oproščeni vsi prejemki, za katere je z zakonom določeno, da se zanje ne more uvesti samoprispevek.
6
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunavajo in odtegujejo izplačevalci dohodka, drugih zavezancev pa uprava družbenih prihodkov občine Dravograd.
7
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenih rokih, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
8
O zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka bo svet krajevne skupnosti ob koncu vsakega leta sestavil poročilo in o tem seznanil občane in delovne ljudi v krajevni skupnosti.
9
Za pravilno in namensko uporabo 'radstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti
10
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. marca 1982 dalje,
Trbonj e, 3. februarja 1932.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Janko Smolar 1. r.
GROSUPLJE
242.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. In 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73) in 35. člena statuta' krajevne skupnosti Šmarje Sap je skupščina krajevne skupnosti Šmarje Sap na svoji seji dne 29. januarja 1932 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Šmarje Sap
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Šmarje Sap se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa krajevne skupnosti.
2.	člen '
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se bo financirala izgradnja prizidka k osnovni šoli in telovadnica.
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po ocenah 50,000.000 din. S tem samoprispevkom bo zbrano 8,000.000 din, preostala sredstva pa bodo zagotovljena iz skupnih sredstev Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje.
Z ,
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šmarje Sap:
1.	Po stopnji 1,5 %> od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
b)	upokojeni občani od pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2.	Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice:
a)	2°/o od neto osebnega dohodka
b)	1 %> od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, inteletualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek..
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci , v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od pokojnin, katerih dohodki ne presegajo 8.000 din mesečno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 din na gospodarstvo.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programa, navedenega v 2. členu sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev upravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost v. soglasju s samoupravno interesno skupnostjo, ki sofinancira program.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, 14. marca 1982 od
7.	do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Šmarje Sap, ki so' vpisani v splošni volilni imenik. Pravico glasovanja imajo tudi vsi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Šmarje Sap, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in. izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo'določila zakona o volitvah delegacij in delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.	,
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
10.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Šmarje Sap
Na referendumu, dne 14. 3. 1982 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Šmarje Sap, za sofinanciranje programa krajevne skupnosti za izgradnjo prizidka k osnovni šoli in telovadnice za dobo 1. 7. 1982 do 30 6. 1987. ter za neporabljena sredstva zbrana s samoprispevkom III., ki se bodo uporabila za financiranje programa samoprispevka IV.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
2ig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Šmarje Sap.
13.	člen
Neporabljena sredstva zbrana s samoprispevkom
III.	se bodo uporabila za financiranje programa samoprispevka IV.
14.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Šmarje - Sap Andrej Struna 1. r.
IDRIJA
243.
Na podlagi 25. do 27. člena zakona o volitvah in . delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 206. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1981, na seji zbora skupnosti dne 30. decembra 1981 in na seji zbora združenega dela dne
11.	januarja 1982 sprejela-
SKLEP
o imenovanju volilne komisije v Idriji 1
V občinsko volilno komisijo v Idriji se imenujejo: za predsednika:
Peter Rejc, sodnik Temeljnega sodišča Nova Gorica — Enota Idrija za namestnika:
Andrej Rozman za tajnika:
Cveto Prelovec, tajnik Skupščine občine Idrija	•	-
za namestnika:
Vojko Krivec, upravni delavec v oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja za člana:
Sergej K e s e r, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Idrija za namestnika:
Irma Dežela Likar, upravna delavka KU Cerkno	.	#►
za člana:
Andrej Prezelj, delovna skupnost skupnih služb SGP »Zidgrad« Idrija za namestnika:
Lojzka Štucin, delovna skupnost skupnih služb ETA Cerkno za člana:
Fani Klemenčič, načelnica Uprave za družbene prihodke SO Idrija za namestnika:
Irma Prelovec Rupnik, upravna delavka v oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja SO Idrija
2
Ta sklep velja takoj.'
Št. 020-8/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
' . ' /
LAŠKO
244.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Laško za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško na 13. seji dne 25, januarja 1982 sprejela
SKLEP
o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982
I
Pravico do denarne ppmoči ima v znesku:
1.	1.200 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine y kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana;
2.	850 din mesečno vsak otrok,' če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana;
3.	450 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 do 4.200 din rdesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom; ne upoštevajo pa se dohodki rudarjev doseženi nad 42-urnim delovnim tednom.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v
šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
■ \
II
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno in duševno prizadet otrok oziroma otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju in sicer:
—	400 din telesno ali duševno prizadet otrok
—	200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
III
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega zneska, ki je kot edini vir za preživljanje določen za občino Laško, s tem, da se upoštevajo vsi dohodki člana, dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
IV
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki se upošteva, če letni znesek katastrskega dohodka na člana družine lastnika posestev, ki jih on preživlja presega znesek .6.000 din oziroma se upošteva dejanski socialni položaj družine.
V
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno.
VI
Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva^glavni vir dohodka njihovih družin, ali so brez dohodka;
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih
skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.	,	—
VII
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določeno v prejšnji točki se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, 'zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
VIII
Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči upoštevajo določbe točke II. tega sklepa.
Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov drugih članov družine iz III. in IV. točke tega sklepa.
IX
V postopku uveljavljanja pravice do denarne pomoči se upošteva dejansko socialno stanje družine. Če se ugotovi, da družina živi kljub izkazanim dohodkom, ki presegajo osnovo za določitev višine denarne pomoči, v izredno težkih socialnih in materialnih pogojih (bolezen staršev, otrok ali druge objektivne težave) se lahko denarna pomoč poveča nad višino, »ki je določena v I. in II. točki tega sklepa, oziroma tudi zmanjša, kadar se ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom žiyi v boljših socialnih in materialnih pogojih (dodatni dohodek izven rednega dela).
Oceno in mnenje o dejanskem socialnem stanju poda strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva v sodelovanju s socialno službo v delovni organizaciji kjer sta starša zaposlena ter socialno varstveno komisijo krajevne skupnosti, kjer družina živi.
X
Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo robčani vložiti najpozneje do 15. marca 1982, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči.
XI	#
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Laško, uporablja pa se od 1. maja 1982 dalje.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/1982
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti otroškega varstva Laško
Stanko Kramer 1. r.
LJUBLJANA CENTER
245.
Na podlagi 5., 6., 30., 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št 38/74) in odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št' 21/77) ter odlokov o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču Združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 4/79 in 13/81) Skupščina občine Ljubljana Center objavlja, da so Skupščine občin Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času do 9. decembra 1981 soglasno sprejele
SKLEP
1.	Za sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki je v delovnem razmerju pri tem sodišču se izvoli
Katušin Nasta, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena v Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Ljubljana, Centrala Ljubljana, v oddelku za pravne zadeve.
2.	Za sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki niso v delovnem razmerju pri tem sodišču se izvolijo:
1. Ajdič Bogomir	36. Gorup Miran
2. Anžjn Franc	37. Gorše Janez
3. Avsec Pavla	38. Gosak Miha
4. Bajt Marija	39. Gradišek Janez
5. Barborič Marta	40. Greben Zvone
6. Bergant Marjan	41. Gregorič Marjan
7. Birk Miro	42. Grivec France
8. Blažko Andrej	43. Grošelj Jože
9. Bleje Matija	44. Gruden Vladimira
10. Boh Ivan	45. Hameršak Branko
11. Bohinc Slavica	46. Hanžel Miro
12. Bratina Marko	47. Horvat Eva
13. Bratož Anton	48. Jarni Tomo
14. Butenko Angelca	49. Jelen Tanja
15. Bužga Rudi	50. Jeriha Pavle
16. Cizel-Varšek	51. Jerina Franc
Branka	52. Kamhi Bojana
17. Čerin Aleš	53. Kamin Alojz
18. Černe Franc	54. Kastelic Darko
19. Černohorski Marija	55. Keršmanc Vin,m
20. Debelak Jože	56. Kikelj Lojze
21. Deržek Ernest	57. Klemenčič Tatjana
22. Detiček Barbara	58. Kocjan Janez
23. Dimitrij evič Mirica	59. Kočar Ida
24. Doblekar Ivan	60. Kojnik Vida
25. Dolčič Tone	61. Koleta Tone
26. Dolenc Maja	62. Koman Breda
27. Dolgan-Cvetkovič	63. Končan Vika
Nevenka	64. Kopač Anton
28. Eršte Julijana	65. Korbar Ivi
29. Fazarinc Alja	66. Korošec Elvira
30. Ferenc Kristina	67. Korošec Vlado
31. Ferjančič-Japelj	63. Kos Ciril
Jelka	69. Kos Oto
32. Frantar Anton	70. Kosm Gvido
33. Gale Edo	71. Kosmina Martin
34. Gorenc Ivan	72. Kostanjšek Marjan
35. Gorj anc Boštj an	73. Košič Werner
74. Kosten Anica	133.	Rode Ivan
75. Kovač Aleksandra	134.	Rojko Cita
76. Kovačič Jože	135.	Rožman Tone
77. Koželj Anton	136.	Ružnič Murat
78. Krašovec Dragica	137.	Skubic Boris
79. Krist Boris	138.	Slanšek Borut
80. Krznar Janez	139.	Smolič Andreja
81. Kržmanc Miran	140.	Sok Ada
82. Kukec Bojan	141.	Srpan Janež
83. Lakota Jože	142.	Sušič Bogomir
84. Lapajne Marjan	143.	Šegula Milojka
85. Lavrin Anton	144.	Simonovič-Peskar
86. Lelek Dragan		Terezija
87. Lenarčič Nika	145.	Šinkovec Marjan
88. Lemut Marija	146.	Škof Janez
89. Lindič Jože	147.	Štefančič Marcel
90. Logar Alojz	148.	Štrukelj Milan
91. Lukežič Marija	149.	Švara Slavko
92. Matjaž Andrej	150.	Tajč Marica
93. Matoz Stanislava	151.	Tavčar Rranc
94. Medved Peter	152.	Tekavec Franc
95. Merhar Stane	153.	Tominec Nataša ,
96. Metež Albin	154.	Trampuž Mirjan
97. Mesec Tomaž	155.	Trbanc Drago
98. Metlar Marija	156.	Trugar Danica
99. Milovanovič Ivanka	157.	Turk Ivan
100. Mislej Albert	158.	Turk Jože
101. Moravec Miro	159.	Učakar Vladislava
102. Miiller Tomislav	160.	Urh Slavica
103. Naraglav Martin	161.	Valenčič Marjan
104. Nosan Ferdinand	162.	Valetič Mira
105. Novšak Ivan	163.	Vavpotič Mitja
106. Oblak Brigita	164.	Vidic Alojz
107. Ocepek Stane	165.	Vidic Miran
108. Oražem Breda	166.	Vidic Marko
109. Pauk Peter	167.	Vidmar Karel
110. Paulič Anton	168.	Vildman Borut
111. Pavlin Franc	169.	Višnjevec Joža
112. Pečan Brane	170.	Vodnik Jani
113. Peče Katja	171.	Volf Branko
114. Peček Boris	172.	Voljč-Kumše Lidija
115. Pečenko Bojan	173.	Volmajer Rado
116. Percan-Pavčič	174.	Vodopivec Janez
Jadranka	175.	Vodovnik Zvone
117. Peric Bojana	176.	Vrečko Srečko
118. Pirc Bernarda	177.	Verstovšek-Bizj an
119. Plestenjak Igor		Marija
120. Podbevšek Miro	178.	Vukovič Borut
121. Pogačnik Jožica	179.	Vunderl Jože
122. Podkoritnik Marko	180.	Zakrajšek Boris
123. Pokorn Breda	181.	Zaletel Milan
124. Polc Drago	182.	Zaman Martin ,
125. Potokar Franc	183.	Zorman-Kajič Olga
126. Preinfalk Anton	184.	Zupanc Rudi
127. Prvinšek Jože	185.	Zupanek Adolf
128. Puppis Zvone	186.	Zehelj Majda
129. Raj er Jože	187.	Žiberna Mirjam
130. Raljevič Zmaga	188.	Žigon-Roth
131. Razpotnik Marija		Bogdana
132. Rigler Meta	189.	Žust Jože
St. 111-1/76
Ljubljana, dne 1. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Niko Pogačar L r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
246.
Na podlagi 24.c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 22. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982
1.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982, plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje, kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve).
Zbrana sredstva se bodo uporabila za uresničitev programa kolektivnih komunalnih storitev v letu 1982 tako, kot je zasnovano v samoupravnem sporazumu o temeljih plana na področju komunalnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985.
.	2. člen
Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Stopnja prispevka je 1,10®/«.
Občani, ki .z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 1,10% od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške, poslovanja.
Prispevek iz drugega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira uprava za družbene prihodke.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 420-16/78-1	X
Ljubljana, dne 29. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L s.
247.
Na podlagi 7., 13. in 17. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 22. / člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Pplje (Uradni list SRS, št. 35/81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. januarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 sprejela
ODLOK
o organizaciji reprodukcije v živinoreji na območju občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
S tem odlokom se urejajo posamezne zadeve s področja reprodukcije govedi, konj, prašičev in ovac na ravninskem in hribovitem območju občine Ljubljana Moste-Polje. Z odlokom se zagotavljajo naslednji cilji:
—	smotrno izkoriščanje osnovne črede živali z upoštevanjem naravnih in gospodarskih razmer na območju občine
—	izvajanje najnujnejših rejskih ukrepov
—	izvajanje selekcijskih programov v živinoreji
—	preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu
—	zagotavljanje enotne cene za oplojevanje določenih vrst živali na območju občine.
2.	člen
Oplojevanje govejih plemenic. na območju občine upravlja z umetnim osemenjevanjem pooblaščena OZD — Veterinarska postaja Posavje.
V hribovitem predelu občine in na posestvu Agro-emona — Zadobrova se izvaja oplojevanje z naravnim pripustom.
Umetno osemenjevanje, se' opravlja v naslednjih krajih: Moste, Stepanja vas, Hrušica, Bizovik, Studenec, Polje, Slape, Šmartno, Obrije, Vevče, Zgornji Kašelj, Sneberje, Zadobrova. Zalog, Podgrad. Zadvor, Zavoglje, Sostro, Dobrunje, Češnjice. Zagradišče,' Sa-dinja vas, Podmolnik, Podlipoglav, Sentpavel, Dolsko, Laze, Senožeti.
Pripuščanje govejih plemenic k licenciranim plemenjakom je dopustno na območju naslednjih vasi:
— Vinje, Osredki, Klopce, Vrh', Zagorica, Križev-ska vas
— Javor, Ravno brdo. Sp. Besnica, Zg. Besnica
— Vnajnarje, Gaberje, Janče, Tuji grm, Dolgo brdo /	■
— Volavlje, Prežganje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo, Mali vrh
— Veliki Lipoglav, Mali Lipoglav, Repče, Pance, Brezje in Sela pri Pancah ter na družbenem posestvu Zadobrova, Agroemona Domžale.
3.	člen
Osemenjevanje govejih plemenic se opravlja vse dneve v letu razen ob državnih praznikih in sicer vsak 1. januar, 1. maj^ 1. november in 29. november.
4.	člen
Kobile, ovce in svinje se razmnožujejo na območju občine Ljubljana Moste-Polje z naravnim pripustom
5.	člen
Za naravni pripust se uporabljajo samo ocenjeni, odobreni in priznani plemenjaki (biki, žrebci, merjasci in ovni) s preverjenim rodovnikom in so potomci preizkušenih očetov in mater z nadpovprečno plemensko vrednostjo.
6.	člen
Ob osemenitvi ali pripustu je treba živinorejcu izdati potrdilo, ki vsebuje podatke o dnevu osemenitve ali pripustu, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za zagotavljanje identitete plemenice, njene plodnosti in spremljanje plemenske vrednosti živali, ter porekla potomstva.
7.	člen
Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja vsako leto.
Ocenjevanje in priznavanje plamen jakov izvaja komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. V komisijo se imenuje poleg stro-' kovnih delavcev tudi delegat rejcev in organizacije združenega dela.
8.	člen
Žrebci, merjasci in ovni, ki niso potrjeni za uporabo v naravnem pripustu morajo biti kastrirani in sicer: žrebci do starosti 2 let, merjasci do starosti 6 mesecev ih ovni do starosti 8 mesecev.
Kastrirati je potrebno vse neodbrane bike. če še ugotovi, da se uporabljajo za pleme.
Stroške storitev iz tega člena plača lastnik ozi-• roma uporabnik živali.
9.	člen
Cena za umetno osemenjevanje plemenic se določi letno na osnovi predložene kalkulacije stroškov in veljavnega cenika veterinarskih storitev in po predhodni potrditvi republiške SIS za cene.
Geno za naravni pripust določi letno, na podlagi predložene kalkulacije stroškov, izvršni odbor skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
11.	člen
Kršilci določb tega odloka se kaznujejo za gospodarski prestopek oz. prekršek v skladu s kazenskimi določbami (36., 37. in 38. člen) zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78).
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati o(31ok o izvajanju zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnik, št. 21, 31. maj 1967).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/82-01
Ljubljana, dne 29. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
*
248.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izdaja na podlagi 9. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni Ust SRS, št. 15/79) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živžtli v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78)
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali v letu 1982 na območju občine Ljubljana Moste-Polje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se ugotovijo oziroma preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata veterinarski organizaciji: Veterinarska postaja »Po-, savje« in Obratna veterinarska ambulanta »Perutnina Zalog«, ki sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta sta dolžni vsakokrat, predno začneta izvajati ukrepe iz te odredbe, o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat. kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja in Obratna veterinarska ambulanta. ki opravljata preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, o serijski številki in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
5.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali Po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati Pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Splošno preventivnd cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se
rnora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mfesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
, Cepljenje, določeno s tem členom, opravi VP Posavje Ljubljana Polje, Polje 350.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko
—	v naseljih: Zalog, Zadobrova in Kamnica, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacije združenega dela.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje v družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog, druga zaščitna cepljenja pri perutnini pa Veterinarska postaja »Posavje«.
8.	člen
Valilna jajca, pridobljena v farmi Zalog, Zadobrova in Dolsko, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene prot kužnemu tremorju perutnine in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja »Posavje« z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnine Zalog.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino v obratu Dolsko obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo. 10 in več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja »Posavje«.
10.	člen
V letu 1982 mora biti opravljena tuberkulinizaci j a v najmanj 20 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda.
Tuberkulinizacijo opravi VP »Posavje« v vaseh in naseljih: Senožeti, Dolsko, Kamnica, Petelinje, Vinje, Osredki, Klopce, Vrh, Zagorica, Križevska vas, Laze, Podgrad kot tudi na osnovni čredi govedi OZD Agroemona TOZD Poljedelstvo — Govedereja obrat Zadobrova. Tuberkulinizacijo opravi VP »Posavje« Ljubljana Polje.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno prstanastim preiskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine Ljubljana Moste-Polje, in sicer enkrat letno,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede OZD Agroemona TOZD Poljedelstvo — Govedoreja obrat Zadobrova.
Mlečni prstanasti preizkus v hlevih individualnih proizvajalcev ter odvzem krvi osnovni goveji čredi prej navedene organizacije združenega dela opravi Veterinarska postaja »Posavje«.
12.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce odvzame Veterinarska postaja »Posavje« Ljubljana Polje. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje na območju občine. .
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja »Posavje« Ljubljana-Polje na zbirnih mestih.
Serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitacij-skim testom (Coggins test) opravi pooblaščeni laboratorij.
14.	člen
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja odvzame Veterinarska postaja »Posavje«, pregled na varoatozo pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60.
Vzorce je treba poslati do 31. 3. 1982, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. 4. 1982.
15.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/82-02
Ljubljana, dne 28. januarja 1982.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Gabrijela Jelen I. r.
249.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembah zakona o varstvu živali pred . kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 175. seji dne 26. januarja 1982 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje	/
Prečiščeno besedilo odredbe (Uradni list SRS, št. 33/80) glasi:	'
I
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz ob-
močja občine in preko državne meje, se določijo pri-
stojbine:
din
a)	Za kamionske, vagonske, letalske po-šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton	301,60
—	za	vsako nadaljnjo	tono	30,16
h) Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih govedi od	kom	40,60
—	telet od kom	23.20
—	prašičev in drobnice od kom	8,12
—	žive perutnine za vsakih začetih	50 kom	6,96
—	za vsako čebeljo družino	8,12
c) Za meso kopitarjev in parklarjev od	kg	0,13
—	za mesne izdelke razen konzerv — od	kg	0,13
—	za divjačino od kg	0,13
—	za perutninsko meso od kg	0,13
—	za	drobovino od kg	0,13
—	za ribe, rake, polže od kg	0,13
—	za mast od kg	0,13
—	za	mleko od litra	0,027
—	za mlečne izdelke od kg	0.13
—	za jajca — cela od kom	0,018
—	za jajčne izdelke od kg	0.13
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg	o,06
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali. da je nakladanje, razkladanje oziroma, prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 301,60 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, iki je pregled naročil — plačati tudi prevozne stroške.
II
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pri-
stojbine:
a) za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
din
—	za odraslo govedo in kojaitarje — od
komada	*	58,00
-*- za teleta od komada	34,80
—	za prašiča od komada	39,40
—	za pujske do 50 kg od komada	30.16
—	za drobnico od komada	30,16
—	za perutnino od komada	0,35
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina.
b)	za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v -proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvodnega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0053
din
c)	za veterinarsko-sanitarne preglede rib
v ribogojnicah — od vsake začetne ure	301,60
d)	za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem:
—	za jelenjad, srnjad, muflone,	gamse	37,70
—	za divje prašiče s trihinoskopskim
pregledom	53,36
—	za medVede s trihinoskopskim pregledom	75,40
—	za zajce po komadu	9,28
—	za divjo perjad po komadu	5,22
e)	za veterinarsko-sanitarne preglede div-
jadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah v pakirnicah in hladilnicah — za vsako začeto uro porabljenega časa	301,60
Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški.
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 116,00 dinarjev. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne ži- • vali, ki se zaradi klanja odpremi j a v klavnico ter za živali zaklane v silij se določi pristojbina v znesku 75,40 dinarjev. ,
V
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
VI
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov.	1 -
VII
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50103-840-026-3182 najmanj enkrat mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov.
VIII
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/1-82/02
Ljubljana, dne 28. januarja 1982.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine
x	Ljubljana Moste-Polje
Gabrijela Jelen 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 250.
Na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 171. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 3. februarja 1982 sprejel
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
V	zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: zbor) delegirajo delegate delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo na način, ki ga določa ta odlok.
2.	člen
S tem odlokom se določa:
—	število delegatov, ki jih delegirajo v zbor delegacije in konference delegacij s posameznih področij združenega dela;
—	kriterije in merila za oblikovanje konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor ter rok za oblikovanje konference delegacij s samoupravnimi sporazumi;
—	način oblikovanja samoupravne skupnosti za volitve delegacije delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, če ni do določenega roka oblikovana s samoupravnim sporazumom;
—	način oblikovanja skupnih delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
3.	člen
V	zbor združenega dela skupščine občine, ki ima 49 delegatskih mest, delegirajo:
—	33 delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva;
—	9 delegatov konference delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture;
—	2 delegata konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij s področja socialno zdravstvene dejavnosti;
—	3 delegate konference delegacij delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, v obratih za kooperacijo v sestavu organizacije združenega dela in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela;
. — 1 delegata delegacije delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	1 delegata, delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in dru-
štev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela.
4.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor se delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter delegacije delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih in, družbenih organizacij ter društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, združujejo v konference delegacij.
5.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s' sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacije izvolile.
6.	člen
S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij se ureja način in postopek oblikovanja konferenc, koliko delegatov pošiljajo temeljne delegacije na seje konferenc ter katere temeljne delegacije pošiljajo skupnega delegata, pravice in dolžnosti konferenc, pošiljanje delegatov v zbor, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja pomembna za delo konference delegacij.
7.	člen
Zaradi zagotovitve enakomerne zastopanosti delavcev v združenem delu po delegatih v zboru združenega dela se konference delegacij oblikujejo po naslednjih merilih in kriterijih:
1 — konference delegacij oblikujejo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na posameznih področjih združenega dela iz 3. člena tega odloka;
— konference delegacij morajo biti oblikovane tako, da omogočajo delegiranje po enega delegata na poprečno 350—650 delavcev v združenem delu.
8.	člen
Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni in podpisani do 15. februarja 1982.
Če temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s sporazumi ne oblikujejo konference delegacij v roku iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina tudi število delegatov, ki jih v skladu z merili iz 7. člena tega odloka delegirajo v zbor posamezne konference delegacij.
9.	člen
Delovni IjtHfcje, ki delaje v ebrtni in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegatov v zbor.
Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s
katerim določijo način oblikovanja delegacije, sestavo, število članov in način dela delegacije.
Če skupnost za volitve iz prvega odstavka ni oblikovana s samoupravnim sporazumom do 15. februarja 1982, se oblikuje s sporazumom, ki ga skleneta združenje samostojnih obrtnikov občine in osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnikih.
10.	člen
Dve ali več skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, lahko oblikujejo skupno delegacijo.
Skupna delegacija iz prejšnjega člena se oblikuje s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo delovne skupnosti organov in organizacij.
/S sporazumom o oblikovanju skupne delegacije, se določi način oblikovanja delegacije, sestava, število članov, način dela in druga vprašanja, pomembna za delo delegacije.
11.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo za oblikovanje zbora združenega dela, v katerega delegirajo delegate konference delegacij oziroma delegacije izvoljene na volitvah v mesecu marcu 1982.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 4/78).
x	13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-5/81
Ljubljana, dne 3. februarja 1982.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stojan Gomezelj 1. r.
251.
Na podlagi 25. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. 24/77 in 22/81), 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je Skup-ščipa občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 sprejela .
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije Ljubljana Vič-Rudnikx
I
V občinsko volilno komisijo so imenovani: za predsednika
Kalan Darinka. Ljubljana, Cesta na Brdo 46, za namestnika
Pa uk Peter, Ljubljana, Sattnerjeva 9,
za člana
Vukadinovič Danica, Ljubljana, Bobenčkova
12,
za namestnika
Mole Franc, Ljubljana, Tržaška 121, za člana
Bačar Boris, Ljubljana, Rožna dolina c. 11/23, za namestnika
Golob Anton, Ljubljana, Na Griču 11, za člana
Svetle Franc, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 40,	'
za namestnika
Smaič Niaz, Ljubljana, Viška 69b, za tajnika
B o v c o n Belko, Ljubljana, Bratovževa ploščad
22,
za namestnika
Zaviršek Nevenka, Smarje-Sap, Ljubljanska
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
252.
Na podlagi 27. in 37. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81), 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1982 sprejela
SKLEP
o imenovanju volilne komisije za izvolitev delegacije skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti v občini Ljubljana Vič Rudnik
I
V volilno komisijo za izvolitev delegacije skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtniku drugi podobni dejavnosti se imenujejo:
za predsednika
Lampič Alojz, Ljubljana, Skapinova llb, za namestnika
Kanc Ivo, Ljubljana, Tržaška 330, za člana
Šebenik Franc, Ljubljana,. Tržaška 315, za namestnika
Trček Gabrijela, Ljubljana, Skapinova 7, za tajnika
Zupan Milan, Ljubljana, Kvedrova 1,
za namestnika
Pečan Brane, Ljubljana, Ilovški štradon 61. H
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-3/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
LOGATEC
253.
Na podlagi 132. in 276. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
1.	februarja 1982 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
občine Logatec
1.	člen
1.	Besedilo statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 3/78) se v poglavju I. TEMELJNA NAČELA za devetim odstavkom dopolni z naslednjim besedilom:
»Organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti uresničevanja interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih v občini.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja mora biti urejena tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov ter organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu. s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom.
2.	člen
19. člen se spremeni in se glasi:
»Delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposredno in odgovorno urejajo in
usklajujejo družbenoekonomske in samoupravne odnose z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi splošnimi akti.
Delavci in drugi delovni ljudje s svojim delorn krepijo svoj družbenoekonomski položaj in položaj organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.«
3.	člen
20.	čler\ se spremeni in se glasi:
»Odnosi med občinsko skupščino in njenimi organi ter organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami ih skupnostmi temeljijo ha pravicah in obveznostih, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut.«
4.	člen
21.	člen se spremeni in se glasi:
»Občinska skupščina in. njeni organi pospešujejo razvoj organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina in njeni organi lahko od organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti 'zahtevajo poročila in podatke, ki omogočajo vpogled v njihovo delo.
Samoupravni organi v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžni obravnavati stališča, smernice, sklepe in druge splošne akte občinske skupščine in njenih organov ter sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje.
Če organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija oziroma skupnost ne upošteva oziroma ne izvaja stališč, smernic in drugih splošnih aktov občinske skupščine in njenih organov, jih je o tem in o razlogih dolžna obvestiti v rokih, ki jih določi občinska skupščina.«
5.	člen
22.	člen se spremeni in se glasi:
Delavci v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanavljajo organe samoupravne delavske kontrole, ki sodelujejo s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in 'strokovnimi službami v organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih in z organi za varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti v občini.«
6.	člen
24'. člen se nadomesti z dvema členoma:
»24/1. člen
Občani, ki z osebnim delom obdelujejo kmetijsko zemljišče, oziroma se po zakonu štejejo za , kmete, imajo pravico, da zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe, razpolagajo z rezultati svojega dela in si zagotavljajo socialno varnost.
24/2. člen
Občinska skupščina in njeni organi, kmetijska zemljiška skupnost in skupnost za pospeševanje - kmetijstva v občini s svojim delom prispevata k razvijanju in produktivnosti dela kmetov, spodbujata svobodno združevanje v zadruge in druge oblike združevanja kmetov zaradi izboljšanja pogi^ev dela, rezultatov dela in življenjskih razmer.«
7.	člen
29. člen se črta.
8.	člen
46. člen se dopolni z naslednjim besedilom:
»V skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja in.po potrebi v skupnosti za zaposlovanje.«
9.	člen
Za 5T. členom se dodata dva nova člena:
57/1. člen
V	krajevnih skupnostih, ki imajo ustrezne pogoje (velikost, število prebivalcev), oblikujejo skupščino krajevne skupnosti, kot najvišji organ samoupravljanja v krajevni skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti je delegatsko sestavljena v skladu s statutom krajevne skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti obravnava in odloča o vseh pomembnih vprašanjih., ki se nanašajo na uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in so določena s statutom krajevne skupnosti.
57/2. člen
Svet krajevne skupnosti je izvršilni organ skupščine krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izvaja sklepe, stališča in naloge, ki so jih sprejeli skupščina krajevne skupnosti oziroma zbori delovnih ljudi in občanov in jih določa statut krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko za izvajanje nalog na posameznih področjih imen.,je stalna in občasna delovna telesa.«
DRUŽBENO PLANIRANJE
10.	člen
Za 65. členom se doda nov
»65/1. člen
Delavci, delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da sprejemajo plane v organizacijah združenega dela. v delovnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.«
11.	člen
V	66. členu se tretji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»S ciljem načrtovanja dolgoročnega družbeno-, ekonomskega razvoja se sprejema dolgoročni plan, s katerim se določa razvoj gospodarstva, razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, politiko in razvoj na področju prostorskega urejanja in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb s področja dela in življenja delovnih ljudi in občanov.«
12.	člen
67.	člen se spremeni in se glasi:
»V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja nosilca družbenega planiranja sočasno pripravljajo plane, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo. Vsi nosilci družbenega planiranja v občini morajo v srednjeročnem planskem obdobju stalno, najmanj pa enkrat letno analizirati uresničevanje srednjeročnega plana in določiti konkretne naloge za naslednje
plansko leto ter sprejeti ustrezne smernice in ukrepe za njegovo izvajanje.«
13.	člen
68.	člen se spremeni in se glasi:
»Temeljna in druga organizacija združenega dela pripravi in sprejme plan na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Temelje plana sprejemajo delavci organizacije združenega dela z referendumom. Plan temeljne oziroma druge organizacije združenega dela določa medsebojne pravice in obveznosti, ki so jih delavci sprejeli s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori z drugimi delavci, plan celotne proizvodnje, plan investicij, pridobivanja celotnega prihodka, dohodka in njegovo razporejanje, strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje, naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter izvajanje ostalih nalog za uresničevanje osebnih in skupnih potreb delavcev.«
14.	člen
69.	člen se spremeni in se glasi:
»Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih Skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občinski upravni organi morajo pravočasno organizirati in usmerjati pripravljanje in sprejemanje temeljev plana in samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
Strokovne službe temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in občinski upravni organi so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov ter realnost ocen in predlogov.«
15.	člen
70.	člen _se spremeni in se glasi:
»Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sprejemajo temelje plana, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.«
16.	člen
Za 72. členom se dodajo novi členi:
72/1. člen
»Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana pripravi odgovorni organ, predlog plana samoupravne interesne skupnosti, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti odloča enakopravno z zbori občinske skupščine, sprejme skupščina samoupravne \interesne skupnosti plan v soglasju z občinsko skupščino.«
17.	člen
73. člen se črta in nadomesti z naslednjimi členi: »72/2. člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo planske dokumente, s katerimi načrtujejo dejavnost in razvoj na posameznih področjih dela
in življenja, sredstva za izvajanje posameznih nalog in druge zadeve v krajevni skupnosti.
Temeljni akt planiranja razvoja v krajevni skupnosti je srednjeročni plan razvoja, ki se sprejema za obdobje petih let.
Z letnimi plani razvoja se načrtuje in.konkretizira naloge za izvajanje srednjeročnega plana.
72/3. člen
Na podlagi sklepa skupščine krajevne skupnosti oziroma zbora delovnih ljudi in občanov pripravi svet, krajevne skupnosti v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in občinskimi upravnimi organi smernice za plan krajevne skupnosti in elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih plana.
Skupščina krajevne skupnosti oziroma drug organ krajevne skupnosti določi smernice za plan in elemente za samoupravm sporazum o temeljih plana.
72/4. člen
Svet krajevne skupnosti na podlagi elementov za sklenitev sar^oupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti pripravi samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti in ga predloži v obravnavo vsem temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom ter drugim organizacijam v krajevni skupnosti.
72/5. člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti se opredelijo medsebojni odnosi udeležencev samoupravnega sporazuma, njihove pravice, obveznosti in odgovornosti na področjih: urejanja naselij, stanovanjske graditve, zaposlovanja, otroškega, socialnega in zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva in zboljSevanja okolja, zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občanov, zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog in druga področja, ki jih določi samoupravni organ.
1	72/6. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sprejme skupščina krajevne skupnosti oziroma drug organ, sklepajo pa ga tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti
72/7. člen
Krajevna skupnost ima plan krajevne skupnosti, s katerim se določijo naloge, medsebojne obveznosti udeležencev, sredstva potrebna za uresničitev sprejetih nalog na vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti in ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvedbo.
Plan krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti na podlagi šprejetih smernic za plan, samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih dogovorov oziroma sporazumov sprejetih v krajevni skupnosti.
---------------«k----
V posameznih fazah priprave plana krajevne skupnosti razpravljajo o njem delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov, v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih in delovnih telesih krajevne skupnosti. Plan krajevne skupnosti sprejme skupščina krajevne skupnosti oziroma drug samoupravni organ, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
18.	člen
74. člen se črta in dodajo novi členi:
»72/8. člen
Občinska skupščina sprejme odlok o pripravi družbenega plana občine, na podlagi katerega sprejme izvršni svet program o pripravi smernic za družbeni plan občine, dogovor o temeljih plana občine in družbeni plan občine.
Smernice za družbeni plan občine, dogovor o temeljih plana občine in družbeni plan občine sprejme občinska skupščina.
72/9. člen
Z dogovorom o temeljih plana občine se določ cilje in naloge udeležencev v določenem obdobju, materialne obveznosti in druge ukrepe za izvedbo nalog na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, kmetijstva, prostorskega urejanja in uroamzma, drobnega gospodarstva in na drtigih področjih.
19.	člen
Drugi in četrti odstavek 77. člena se spremenita ih se glasita:
»člbčina usklajuje plan z drugimi občinami v okviru dogovora o skupnih temeljih planov v regiji,
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina, prevzela z družbenim planom SR Slovenije ter z dogovori sklenjenimi v okviru medobčinskega sodelovanja.«
.20. člen •
78. člen se spremeni in se glasi:
»Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in dogovora o temeljih družbenega plana občine pripravi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Če do roka, ki je določen ni predložen predlog družbenega plana občine sprejme občinska skupščina ukrepe, ki1 jih določata zakon in ta statut.«
21.	člen
- V 79. členu se v četrtem odstavku črta zadnji del stavka: »določen za sprejemanje družbenega plana
občine«.
,	22. člen
Za 89. členom se doda nov člen:
. ,	»89/1. člen
Če so prizadeti družbenoekonomski in drugi v ustavi ali zakonu določeni samoupravni odnosi, lahko poleg udeleženca predlagajo ponovni preizkus samoupravnega sporazuma tudi sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja in občinska skupščina.«
23.	člen
' V 102. členu se na koncu doda naslednje besedilo:
»ali posamezen zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja.«
24.	člen
V	prvem odstavku 104. člena se črtajo besede »družbene organizacije« in doda besedilo »in zbori delovnih ljudi in občanov«.
V	drugem odstavku se črta beseda »tridesetih« in nadomesti z besedo »šestdesetih«.
25.	člen
V	105. členu se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Odločitev delovnih ljudi in občanov ter delavcev na referendumu je za občinsko skupščino, krajevno skupnost in druge samoupravne organizacije in skupnosti obvezujoča.«
^Tretji odstavek tega člena se črta.
26.	člen
Za 105 členom se doda nov člen:
»105/1. člen
Odločitev na referendumu v občini ali v ir ajevni skupnosti je sprejeta, če je na območju, na katerem je bil' referendum razpUan. glasovala zanj večina delovnih ljudi oziroma občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu.
Eno leto po izvedenem referendumu občinska skupščina oziroma krajevna skupnost ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
Organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost ne more pred potekom šestih mesecev ponovno odločati o statusnih vprašanjih, za katera je bila sprejeta odločitev z referendumom, pred potekom treh mesecev pa ne odločiti o ostalih -	'h «
27.	člen
106. člen se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Referendum v občini, krajevni skupnosti, delovni skupnosti, organizaciji združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina, samoupravni organ krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti.«
28.	člen
128.	člen se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Zbor združenega dela ima 24. delegatskih mest.
Sestavljajo ga delegati iz naslednjih področij:
—	17 delegatov iz organizacij združenega dela iz področja gospodarstva
—	3 delegati iz prosvetno-kulturnega področja
—	1 delegat iz področja zdravstva
—	1 delegat iz področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih skupnih služb
samoupravnih interesnih skupnosti, milice in jugoslovanske narodne armije
—	1 delegat iz vzgojnovarstvenega področja
—	1 delegat iz področja drobnega gospodarstva
Zbor krajevnih skupnosti ima 13 delegatskih mest
Družbenopolitični zbor ima 15 delegatskih mest.«
29.	člen
V	132. členu se črtajo. 15, 16, 17 in 19 alinea
18.	alinea se dopolni z besedilom: »in Zbor združenega dela Skupščine SRS.«
30.	člen
146.- člen se spremeni in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov občinske skupščine na predlog občinske konference SZDL po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidat za predsednika občinske skupščine in kandidati za podpredsednike občinske skupščine so izvoljeni, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Predsednik občinske skupščine in podpredsedniki občinske skupščine se izvolijo za dve leti in so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni za te funkcije.«
31.	člen
/Ja drugim odstavkom 150. člena se doda naslednje besedilo:
»Predsednika zbora oziroma podpredsednika zbora se izvoli za dve leti in sta lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.«
32.	člen
V	155. členu se osma alinea spremeni in se glasi:
— Komisija za odlikovanja in priznanja
Dodajo pa se še tri alinee:
— Komisija za odnose z verskimi skupnostmi
— Volilna komisija
— Statutarnopravna komisija
33.	člen
160. člen se črta in nadomesti z naslednjimi členi: »160/1. člen
Za uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na samoupravno odločanje, razvoj delegatskega sistema in samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, za širši družbeni vpliv na določanje in izvajanje politike lahko organi občinske skupščine, družbenopolitične organizacije, druge samoupravne organizacije, in skupnosti ter družbene organizacije (v nadaljevanju: udeleženci pri delu sveta), pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti in odgovornosti skupaj ustanavljajo družbene svete.
Družbeni sveti se ustanovijo kot oblika organizirane demokratične izmenjave in vsklajevanje mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja p načelnih vprašanjih določanja izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi v po-
moč pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih in samoupravnih . odločitev.
160/2. člen
Za eno ali več področij družbenega življenja se ustanovijo družbeni sveti. Za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe, katerih dejavnost je posebnega pomena za družbenopolitično skupnost ali za združeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb občanov, se ustanovijo upravni družbeni sveti.
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine na podlagi predhodnega dogovora udeležencev pri delu sveta. V odloku se določi delovno področje, sestava in način dela družbenih svetov.
160/3. člen
Izvršni svet občinske skupščine, upravni organi, drugi organi, organizacije in skupnosti, ki so predlagatelji posameznih predpisov in splošnih aktov' so pri izvajanju politike s svojega področja delovanja in izvajanju predpisov oziroma aktov dolžni obravnavati predloge, stališča in mnenja, ki jih posredujejo družbeni sveti.
Upravni organi občinske skupščine,' ki delujejo na področjih, za katere so ustanovljeni družbeni sveti in strokovne shižbe udeležencev pri delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovno delo za družbene svete in jim zagotavljati zahtevne podatke in gradiva, ki jih imajo na razpolago.
34.	člen
162. člen se črta in se nadomesti z naslednjima členoma:
162/1. člen
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, podpredsednik in določeno število članov, ki jih izvoli občinska skupščina.
Število članov izvršnega sveta določi občinska skupščina.
Občinska konferenca SZDL predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidata za podpredsednika in kandidata za člane izvršnega sveta predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izvršnega svet? za štiri leta in ne moreta biti izvoljena dvakrat zaporedoma na isto funkcijo. Člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta in so na to funkcijo lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
Funkcionarje, ki vodijo individualne in kolegijske upravne organe, imenuje občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta in drugih delovnih ljudi in občanov za štiri leta in so lahko imenovani na to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
162/2. člen
Član izvršnega sveta ne more biti predsednik organov upravljanja, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, predsednik in član individualnega poslovodnega organa organizacije združenega dela in ne oseba. na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije.	•
35.	člen
V	163. členu se v drugem stavku prvega odstavka beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
36.	člen
164. člen se dopolni z dvema alineama:
— Predlaga in sprejema ukrepe za učinkovitost in ekonomičnost dela upravnih organov.
— Skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine in odloča o njihovi uporabi, če zakon ne določa drugače.
37.	člen
V	165. členu se druga in tretja alinea spremenita in se glasita:
— Usmerja in usklajuje delo občinskih upravnih organov in organizacij na področju splošne ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko občinske skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo organov in organizacij o pripravah na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
— Določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta občine in skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov upravnih organov za delo v izrednih razmerah v vojni.
38.	člen
Za 165. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:
»165/1. Člen	^
Izvršni svet je odgovoren za delo upravnih organov.
Izvršni svet mora stalno spremljati delo upravnih organov, izvajanje sprejete politike, sprejetih dokumentov, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov.
165/2. člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo upravnih organov. Pri tem obravnava vprašanja iz delovnih področij upravnih organov, sprejema stališča in smernice za izvajanje politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Izvršni svet sprejema stališča in daje smernice upravnim organom za pripravo odlokov in drugih splošnih aktov ter izvajanje nalog na posameznem področju.
39.	člen
Za 166. členom se dodata dva nova člena:
»166/1. člen
Izvršni svet v okviru svoje pristojnosti spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje stališča in predloge o izvajanju politike, zakonov, predpisov in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel izvršni svet oziroma občinska skupščina.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti so dolžni dajati izvršnemu svetu poročila, podatke in informacije o svojem delu, izvajanju politike in predpisov ter o izvajanju stališč in predlogov izvršnega sveta in občinske skupščine.
166/2. člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da ta s splošnim aktom uredi določeno vprašanje, ki je bistvenega pomena za delovanje samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost tudi po predhodni zahtevi izvršnega sveta ne uredi tega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so 'nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti bistvene motnje pri izvajanju dejavnosti, določene z zakonom ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da sprejme začasne ukrepe družbenega varstva.«
40.	člen
167. člen se spremeni in se glasi:
»Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih' iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
Izvršni svet ima svoj poslovnik.«
41.	člen
169. člen se spremeni in se glasi:
»Izvršni svet je dolžan obveščati občinsko skupščino o svojem delu o delu in stanju na drugih področjih.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta.
Izvršni svet je dolžan, da zborom občinske skupščine na njihovo zahtevo poroča o izvajanju politike in izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan poročati občinski skupščini o izvajanju politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela, o stanju in drugih vprašanjih na posameznih področjih dela iz svoje pristojnosti, o svojem delu in ji predlagati ukrepe.
Izvršni svet ima pravico, v primeru ko to zahteva občinska skupščina, tudi dolžnost, da se izreče o vsakem vprašanju, ki ga ni sam predložil občinski skupščini v obravnavo in sprejem in se nanaša na vprašanje iz njegove pristojnosti.«
42.	člen
Za 169. členom se doda nov člen:
»169./1. člen
Delegati in delegacije občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles lahko zahtevajo od izvršnega sveta določena pojasnila, stališča in strokovne razlage o zadevah, ki jih obravnava in o njih odloča občinska skupščina oziroma posamezni zbor.
Izvršni svet je dolžan dati delegatom in delegacijam odgovore in informacije o izvrševanju svojih pravic, dolžnosti in izvajanju nalog in drugih vprašanj, ki so v njegovi pristojnosti.«
43.	člen
V 170. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Če zbor občinske skupščine sprejme predlog, da se postavi vprašanje o delu izvršnega sveta, ima izvršni svet pravico in dolžnost, da poda svoje poročilo
oziroma odgovor na vprašanje.«
44.	člen
V	172. členu se tretji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike m drugih aktov, sprejetih v občinski skupščini in izvršnemu svetu in so dolžni skrbeti za njihovo pravočasno, pravilno in učinkovito izvajanje.«
45.	člen
V	178. členu se šesta alinea spremeni in se glasi:
—	opravljajo nadzorstvo.
46.	člen
183. člen se spremeni in se glasi:
»Individualno vodeni upravni organi so:
1.	Oddelek za ljudsko obrambo
2.	Uprava za družbene prihodke
3.	Oddelek za notranje zadeve
4.	Geodetska uprava
5.	Oddelek za občo upravo in družbene službe.«
47.	člen
183. člen se spremeni in se glasi:
»Kolegijski upravni organ je Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje.«
48.	člen
V	186. členu se drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Predsednik kolegijskega upravnega organa opravlja funkcijo funkcionarja tega organa.«
49.	člen
195. člen se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Občinske upravne organe vodijo funkcionarji.
Funkcionarje imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.«
50.	člen
197. člen se črta.
51.	člen
203. člen se črta in nadomesti z naslednjimi členi: /	»203/1. člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih:
—	bistvene motnje v samoupravnih odnosih,
—	če OZD ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti,
—	če samoupravni splošni akti, katere so sklenile ali h katerim so pristopile OZD ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, niso usklajeni z
družbenim dogovorom oziroma takega družbenega dogovora ne izvajajo,
—	če ne izpolnjujejo obveznosti, ki so dogovorjene s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev oziroma z drugim samoupravnim sporazumom. ki so ga sprejele ter s tem ovirajo ali preprečujejo uresničevanje ciljev tega sporazuma,
—	če niso usklajeni odnosi s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v delovno organizacijo ali v druge oblike združevanja dela in sredstev.
203/2. člen
Pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper OZD ati samoupravno organizacijo oziroma skupnost lahko poda zbor delavcev™ temeljne organizacije združenega dela, organ samoupravne delavske kontrole, sindikat, služba družbenega knjigovodstva, ustanovitelj organizacije združenega dela, pristojni organ občinske skupščine, družbeni pravobranilec samoupravljanja, sodišče in upniki.
203/3. člen
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	razpusti delavski svet
—	razpusti izvršilni organ
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela
—	odreja še druge z zakonom določene ukrepe
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi občinska skupščina delavcem v organizaciji združenega dela ali v drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
203/4. člen
Pri obravnavi o predlogu za sprejetje začasnih ukrepov enakopravno sodelujejo vsi udeleženci.
Preden občinska skupščina sprejme sklep, vsestransko obravnava razloge in okoliščine za in proti utemeljenosti in zakonitosti predloga za izdajo začasnega ukrepa.
Občinska skupščina spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva. Ce so razlogi za uvedbo začasnih ukrepov predčasno odpravljeni, lahko občinska skupščina na predlog pobudnika po predhodnem mnenju izvršnega sveta oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja s sklepom odpravi začasne ukrepe pred določenim rokom.*
1.	52. člen
237.	člen se spremeni in se glasi:
»Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno.
Predpisi oziroma splošni akti, ki so pomembni ter se nanašajo na pravice in obveznosti temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, delovnih ljudi in občanov se objavijo tudi v občinskem glasilu.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.«
53.	člen
V 242. členu se četrta alinea spremeni in glasi:
—	podatki o opremi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
in doda novo aliheo, ki se glasi:
—	podatki iz obrambnih načrtov občinske skupščine in njenih organov.
54.	člen
244. člen se dopolni z naslednjim besedilom:
»Za ustrezno in pravočasno obveščanje delovnih ljudi in občanov, delavcev, delegacij in delegatov o podatkih in dogajanjih na družbenoekonomskem in samoupravnem področju, ki so pomembni za njihovo odločanje, se v občini lahko ustanovi informacijsko dokumentacijski center.
Naloge informacijsko dokumentacijskega centra se opredelijo v dogovoru o ustanovitvi in organiziranosti tega centra, ki ga sklenejo udeleženci.«
55.	člen
Za 260. členom se doda nov 260/1. člen, ki se
glasi:
»Delovni ljudje in občani organizirajo v temeljih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih narodno zaščito za zavarovanje pogojev, dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, javnega reda in miru ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora zoper agresorja.
Narodno zaščito organizirajo v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih samoupravni organi, Narodna zaščita izvršuje svoje naloge v skladu z načrtom delovanja narodne zaščite. Narodno zaščito aktivira v izrednih razmerah, v drugih nevarnostih za državo ali če obstaja druga nevarnost, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti oziroma delavski svet ali sveti krajevnih skupnosti v soglasju z občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kjer ni komitejev za splošno ljudskd obrambo in družbeno samozaščito.«
56.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta občine Logatec pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/78
Logatec, dne 2. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Frane Godina, dipl. inž. L r.
254.
Skupščina občine. Logatec je na podlagi 24.c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni Ijst SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1982 sprejela
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje in obnovo komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Logatec v obdobju 1982—1985
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko de-' javnost in se jim ugotavlja dohodek, ter niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne ■ rabe na območju občine Logatec, plačujejo prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih storitev pri katerih raba ni individualno izmerljiva in določljiva (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Stopnja prispevka je 1 %>, ter se obračunava in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1 %> od ugotovljene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se plačuje v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev.
4.	člen
Prispevek se plačuje na zbirni račun Samoupravne komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
St. 010-2/82
Logatec, dne 2. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
*	255.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 3, člena .zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 27/73) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Logatec in krajevnih skupnosti po opravljeni razpravi ter 133. členom statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1982 sprejela
\ kot član Rudi Vidrih
kot njegov namestnik Anton Peternel
II
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-15/81
Logatec, dne 3. februarja 1982
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 22/77. 20/79) se dopolni tako, da se v drugem členu doda kmetijo in pod št. 65 dopolni z imenom Ivana.
I. KS Naklo Logatec, Logatec Černe Anton, Logatec, Grič 4 ■ III.' KS Hotedršica
65. Negode Karol, Ivana, Hotedršica 18
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/77
Logatec, dne 2. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
256.
Na podlagi 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinske volilne komisije I
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
kot predsednik Anton Plut
kot njegova namestnica Marina Ružič
kot tajnica Milka Kunc
kot njena namestnica Nada Rupnik
i
kot član Bogomir Ajdič
kot njegov namestnik Janez Eržen
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. L r.
SLOVENSKE KONJICE 257.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981
1.	člen
V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 11-713/81 in 21-1167/81) se v 2. členu prvi odstavek spremeni in se glasi:
din
»Skupni prihodki proračuna za leto 1981 znašajo	72,310.174
in se razporedijo:
—	za	občinske	potrebe	62,003.592
—	za	tekočo	proračunsko rezervo	—
—	sredstva izločena na posebno partijo	10,306.582.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/81-1
Slovenske Konjice, dne 28. decembra 1981.
Podpredsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Mirko Klemen L r.
kot članica Majda Drašler
kot njen namestnik Marjan Skubic
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1981 po
rebalansu
Vrsta prihod-	Prihodki kov		Znesek	Štev. glav. Splošni razpored prihodkov namena		Znesek
i	Davki na dohodek m iz osebnega		01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
	dohodka	35,504.988		nih skupnosti	35,516.929
2	Davki	27,807.327	02	Ljudska obramba	5,782.000
3	Takse	2,363.346	03	Dejavrfost družbenopolitičnih orga-	
5	Prihodki po posebnih predpisih	3,659.411		nizacij	3,315.827
6	Prihodki upravnih organov in drugi		04	Negospodarske investicije	831.726
	prihodki	2,840.462	08	Socialno skrbstvo	4,797.587
	Prenesena sredstva iz preteklega		09	Zdravstveno varstvo	116.337
	leta	134.640	10	Komunalna dejavnost	1,430.730
	-x	—			11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,291.360
			13	Odstopljeni prihodki	4,061 693
	X.		16	Intervencije v gospodarstvu	4,113.248
	X.		17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
	X.			veznosti iz 'prčjšnjih let	42.112
	X.		18	Izločena sredstva rezerv	704.033
	N.		18/a Izločena sredstva na posebno par-		
				ti jo	10,306.582
	Skupaj	72,310.174		Skupaj:	72,310.174
	ŠENTJUR PRI CELJU			3. člen	
258.
Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih, ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/71) ter 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1982
I. SPLOŠNE DOLOČBE .
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja,, odkrivanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta »Perutnina« Ptuj, TOZD »Kooperacija«.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno' zaščitene. Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma o preiskavi, naslovu posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskavi. Prav tako rporata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski ergan veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Prav tako je treba cepiti proti steklini domače živali, ki se pasejo brez hadzorstva.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
5.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih OZD
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev; cepljenje se opravi v mesecu novembru 1982
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse, ki
ga določi RVU. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta »Perutnina«. Ptuj — TOZD »Kooperacija«.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih Jančič, Gračner V., Gračner Prane in Gorjanc Alojz. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tvdi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi v septembru s sevom »K« lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
7.	člen
Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur mora v letu 1982 nadaljevati VI. splošno tuberkulinizacijo govedi, do konca leta 1982 mora biti mtrademalno tu-berkuliniziranih najmanj 60 o/o vseh govedi v občini.
Tuberkulinizacij a bo izvršena v naseljih: Skar-nice„ Vodice, Straška gorca, Lopaca, Zeger, Košnica, Podpeč, Podvine, Planinski vrh, Planinska vas, Loke, Hrušovje, Tajhte, Brdo, Podlog, Vejce, Šentvid, Dro-polje, Praprotno, Podpeč nad Marofom, Globinjek, Visoče, Planina, Suho, Dobje, Repuž, Presečno, Gorica, Jelce, Bukovje, Ravno, Brezje, Voglajna, Sele, Slivnica, Šibenik, Jakob, Sotensko, Rifnik, Črnolica, Nova vas, Lokarje, Trnovec, Laze, Razbor, Šedina, Vodule, Grušče, Pletdvarje, Straža, Jazbine, Podgorje, Krajnče, Hruševec, Vrbno; Podgrad, Svetelka, Marija Dobje, Slemene, Jarmovec, Vodruž, Osredek, Jazbin vrh in Planinca.
Tubej-kulinizirati je treba tudi osnovno čredo goveje živine Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD »Lastna kmetijska proizvodnja«.
8.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom v mesecu septembru,
—	osnovno govejo čredo Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZI3 »Lastna kmetijska proizvodnja« s serološkim pregledom krvi v mesecu decembru.
Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, ki opravi tudi mlečno prstanasto preiskavo. Seruloško preiskavo krvi pa opravi TOZD »Veterinarstvo« Biotehniške fakultete v Ljubljani.
9.	člen
Na govejo levkdzo je treba preiskati vso plemensko čredo, goveda Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD »Lastna kmetijska proizvodnja« v mesecu decembru.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, preiskave seruma s preizkusom v agar-gelu opravi klinika za prežvekovalce — VTOZD »Veterinarstvo« Biotehniške fakultete v Ljubljani.
10.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu je treba Preiskati v mesecu septembru na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). _
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje
—	PE Šentjur, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD »Veterinarstvo« Biotehniške fakultete v. Ljubljani.
11.	člen
Na kužno malokrvnost Kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine Šentjur pri Celju v mesecu juniju.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje
—	PE Šentjur, serološke preglede krvi — Coggins — test pa opravi pooblaščeni laboratorij.
12.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varooatozo. Preglede opravi VTOZD »Veterinarstvo« Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Čebelje družine, ki še niso okužene z varooatozo, pa so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varooatozo.
Preiskavo na varooatozo opravi Veterinarska organizacija pooblaščena za laboratorijske preiskave.
Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1982, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1982.
13.	člen
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. 5. 1982 preiskati krape v ribnikih na Blagovni, ki se \ vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati vsaj 10 dni pred odlovom oziroma ' prodajo.
Vzorce rib za preiskave vzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in jih dostavi v VTOZD »Veterinarstvo« in Biotehniško fakulteto v Ljubljani.
14.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
15.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 322-13/82-2
Šentjur pri Celju, dne 2. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ludvik Mastnak L r.
259.
Na podlagi 25., 26. in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81), 124. člen statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur na seji družbenopolitičnega zbora dne 1. februarja 1982 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. februarja 1982 sprejela
SKLEP »
o razrešitvi in imenovanju občinske volane komžsUc
I.	Razreši se občinska volilna komisija v naslednjem sestavu:
—	predsednik: Soklič Andrej
—	namestnik predsednika: Fidler Ana
. — tajnik: Herman Alojz
—	namestnik tajnika: Božič Marjan'
—	član: Gosar Slavica
—	namestnik člana: Močnik Miha
—	član: C e h n e r Angelca
—	namestnik člana: Leskovšek Konrad
—	član: Mastnak Slavica
—	namestnik člana: Kincl Norbert.
II.	Imenuje se občinska volilna komisija v nasled-' njem sestavu:
—	predsednik: Soklič Andrej
—	namestnik predsednika: Moljk Slavko
-— tajnik: Herman Alojz
—	namestnik tajnika: Goreč a n Branko
—	član: Cehner Angelca
—	namestnik člana: Pekošak Milena
—	član: Mastnak Slavica
—	namestnik člana: Jager Cvetka
—	član: Z a p u š e k Mira
—	namestnik člana: Erjavec Irena
St. 021-4/82-1
Šentjur pri Celju, dne 2. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r.
VRHNIKA
260.
Na podlagi 201. in 289. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na skupni seji zbora združenega' dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne <28. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi statuta občine Vrhnika
1.	člen
V splošnih določbah statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) se za 2. členom doda naslednja nova člena:
»2/1 člen
Organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolž-
nosti in odgovornosti uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih m drugih organizacijah m skupnostih v občini. Svoje pravice in dolžnosti izvršujejo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih in drugih funkcij tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzora nad njihovim delom.
t	2/2 člen
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja v občini se urejajo tako, da se zagotavlja kolektivno delo,'vodenje, odločanje m odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki ima pooblastilo, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči, organa. katerega član je.«
2. člen
V H. poglavju — družbenoekonomska ureditev se za 20. členom doda nov 20/1 člen, ki se glasi:
»Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela na osnovi samoupravno ugotovljenih osebnih in skupnih potreb in interesov, dohodkovnih možnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, s samoupravnimi sporazumi med izvajalci storitev programov storitev ali dejavnosti oziroma proizvajalci proizvodov in uporabniki teh storitev in v ta namen združujejo delo in sredstva; s tem tudi zagotavljajo povečanje nove vrednosti v materialni proizvodnji. povečanje prpduktivnosti dela in razvoj družbe v celoti.
1. S svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek:
—	delavci v temeljnih organizacijah na področju družbenih dejavnosti,
—	delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, kadar stopajo v odnose svobodne menjave dela neposredno oziroma v začasnih ali trajnih delovnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih,
—	delavci v delovni skupnosti, ki v delovni orga-
nizaciji ali drugi organizaciji združenega dela opravljajo administrativna strokovna pomožna ali tem podobna dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij v njeni sestavi ali delavci v delovni skupnosti, ki opravljajo takšna dela v kmetijski ali drugi zadrugi, banki ali zavarovalni skupnosti,	•
—	delavci v delovni skupnosti, ki opravljajo dela za SIS ali za drugo samoupravno organizacijo ali skupnost oziroma za njihovo združenje, za družbenopolitične organizacije ali druge družbene organizacije ali
društva.
2.	Delavci v temeljnih organizacijah komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje rezultatov dela pridobivajo dohodek po načelih svobodne menjave dela.
3.	Delavci v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela za organe družbenopolitične skupnosti, pridobivajo dohodek delovne skupnosti menjave dela v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona, če to dopušča narava dejavnosti teh organov, pa tudi v skladu s samoupravnim sporazumom, oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi, sklenejo v skladu z zakonom.«
3.	člen
V 30. členu se 3., 4. in 5. odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»Občina sprejme dolgoročni družbeni plan za obdobje 10 in več let. Pripravljanje in sprejemanje doD gorečnih planov je obvezno za občino ter za SIS, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena. S predpisom občinske skupščine se lahko obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi na druge nosilce planiranja.
Z odlokom občinske skupščine o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje odločijo postopki za njegovo pripravljanje in sprejemanje.«
4.	člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet oziroma v skladu z zakonom drug samoupravni organ, za drugo samoupravno organizacijo oziroma skupnost pa njen organ upravljanja. Delavski svet TOZD sprejema samoupravne sporazume o temeljih plana iz prejšnjega odstavka, če so ti sporazumi v skladu elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jih določili delovni ljudje TOZD. Če so s samoupravnim sporazumom o temeljih plana delovne organizacije posamezna vprašanja urejena drugače kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, ga sme delavski svet TOZD skleniti le. če se z njim strinja večina vseh delovnih ljudi TOZD na način, ki ga določa njen statut.«
5.	člen
Črtajo se členi od 40. do 42. člena in nadomestijo z naslednjim besedilom:
»40. člen
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprav družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka, oziroma predloga družbenega plana.
„	41. člen
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravljanju plana občine.
Z odlokom o pripravi plana občine se določi:
—	rok, v katerem mora izvršni svet predložiti skupščini osnutek, oziroma predlog plana,
—	roke, do katerih morajo posamezni nosilci planiranja na območju občine izvršiti vmesne faze, planskega postopka,
—	organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana občine,
—	druge zadeve, pomembne za pripravo plana.
42. člen
Z delovnim programom piana občine, odloči izvršni svet:
—	organe, ki so odgovorni za pripravo analize razvoja v preteklem obdobju in razvojnih možnosti v obdobju, za katero se plan sprejema ter druga analitična dokumentacijska gradiva,
—	roke, v katerem mora biti gradivo poslano vsem udeležencem v postopku dogovarjanja o temeljih plana,
—	naloge in obveznosti organov in služb v postopku dogovarjanja ter roke za njegovo izpolnjevanje.
Delovni program pripravljanja plana občine se določi v dogovoru z medobčinsko gospodarsko zbornico, občinskim sindikalnim svetom in občinsko konferenco SZDL.«
6.	člen
Za 42. členom se dodajo novi 42/1, 42/2, 42/3, 42/4 členi, ki se glasijo:	>
»42/1 člen
Smernice za pripravljanje družbenega plana občine sprejme skupščina občine na predlog izvršnega Sveta.
Občinska skupščina mora sprejeti smernice za pripravljanje srednjeročnega plana za naslednje obdobje vsaj leto dni pred potekom zadnjega leta tekočega srednjeročnega plana občine.
42/2 člen
*
Plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in enega ali več dogovorov o temeljih plana občine in medobčinskega sodelovanja.
Z dogovorom ali dogovori o temeljih plana občine, ki temeljijo na samoupravnih^ sporazumih o temeljih plana samoupravne organizacije in skupnosti, udeleženci dogovarjanja opredelijo svoje materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena, zlasti na področju gospodarske infrastrukture, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, družbenih dejavnosti, kmetijstva, drobnega gospodarstva in storitev, urejanja prostora in varstva okolja, zemljiške politike, priprave zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo, urejanje opgojev življenja, zaposlenih občanov, razvoj krajevnih skupnosti in drugih področij, za katere se dogovorijo udeleženci.
Dogovor o temeljih plana lahko vključuje tudi kriterije, ki jih bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem plana občine. Pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana občine se morajo upoštevati tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela v okviru dogovarjanja o medobčinskem sodelovanju z dogovorom o temeljih družbenega plana republike.
42/3 člen
Dogovor o temeljih družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih, izvršni svet v imenu občine, medobčinska gospodarska zbornica ter pristojni organi OZD, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine.
Udeleženec dogovora o temeljih družbenega plana občine ugotovi, na podlagi analize razvojnih možnosti in smernic za pripravo plana, izvršni svet v dogovoru z organom medobčinske gospodarske zbornice.
Udeleženec dogovora je tudi občinski svet Zveze sindikatov, kadar dogovor določa naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.
42/4 člen
Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine, določijo udeleženci tega dogovora organ, katerega naloga je:
—	tekoče spremljanje izvajanja nalog in obveznosti izvršnega sveta sprejetih z dogovorom,
—	obravnavanje pobud izvršnega sveta ter drugih udeležencev za spremembe in dopolnitve dogovora ter spremembe in dopolnitve plana občine,
—	dajanje pobud za skupne in posamične ukrepe za zagotovitev izvajanja dogovora,
—	obravnavanje pobud za skupne in posamične, ukrepe za zagotovitev izvajanja dogovora,
—	obravnavanje pobud za spremembe samoupravnih sporazumov o temeljih plana, če se te nanašajo na sprejeti dogovor.
Podpisniki dogovora o temeljih plana občine so o izvajanju dogovora dolžni obveščati izvršni svet in organ iz prejšnjega odstavka tega člena.«
7.	člen
Za 45. členom se dodajo novi 45/1, 45/2, 45/3 členi, ki se glasijo:
»45/1 člen
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana občine ter s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka sprejme občinska skupščina na predlog izvršnega sveta ustrezne ukrepe.
45/2 člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini v roku, ki ga sama določi najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj z oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju ali letu s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje družbenega plana občine v tekočem letu. Na podlagi naročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejema občinska skupščina, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihod-
njem letu in ga predloži občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Na podlagi razprav v občinski skupščini in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah, pripravi izvršni svet predloge resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov. Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
45/3 člen
Organ samoupravne organizacije in skupnosti, ki je odgovoren za pripravo plana oziroma izvršni svet skupščine občine predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana, če ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti. Družben; plan se spremeni in dopolni po postopku, ki je določen z zakonom in s tem statutom za. sprejem družbenega plana.«
8.	člen
V	49. členu se izpusti v tretji vrstici beseda: »samoupravnih interesnih skupnosti m krajevnih skupnostih«.
9.	člen
V	52. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se »s potrebami« prečrta in namesto tega vstavi »s predvidenimi«. Beseda »občine« se črta.
10.	člen
Prvi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo'občanom in delavcem v temeljnih organizacijah, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni \|Ctrganizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj "30 dni.«
11.	člen
4.	podnaslov v II. poglavju se spremeni tako, da se glasi: »Samoupravne interesne skupnosti«.
12.	člen
V	56. členu se v prvem odstavku beseda »sposobne« nadomesti z besedo »sodobne«.	f
13.	člen
Za 57. členom se doda nov 57/1 člen, ki se glasi:
»Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom skupščine občine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti.	‘
Z odlokom iz prejšnjega odstavka se določijo načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojna razmerja, delavcev zainteresiranih delovnih področji tor način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in vzajemnosti.«
14.	člen
V	59. členu se v pod vrstici za besedo »komunalne« doda še »stanovanjskega gospodarstva«
I
15.	člen
V 61. členu se v drugem odstavku v prvi vrstici za besedo »uporabi« doda še »prenovi«.
19.	člen
Za 65. členom se dodajo novi 65/1, 65/2 in 65/3 členi, ki se glasijo:
»65/1 člen
16.	člen
V 62. členu se v drugem odstavku v zadnji vrstici za besedo »graditi« doda beseda »prenovi«..
Za besedo »stanovanj« se doda »na podlagi solidarnosti«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za zagotovitev skladnega razvoja in kontinuirane stanovanjske gradnje, lahko Skupščina občine Vrhnika predpiše, da posamezne organizacije združenega dela, ki pristopijo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana do določenega roka, opravijo postopek samoupravnega sporazumevanja.«
17.	člen
V 63. členu se tretji odstavek zamenja z novim, ki se glasi:
»Delavci organizacij združenega d$la, ki opravljajo te dejavnosti pa tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.«
18.	člen
64. in 65. člen se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»64.,člen
V skupnosti otroškega varstva delovni ljudje in občani sprejemajo in uresničujejo naloge in oblike varstva matere, varstva otrok ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti zdravstva^ vzgoje in izobraževanja, stanovanjskimi skupnostmi urejajo zadeve skupnega pomena, pomembne za otroke, ter v ta namen združujejo sredstva za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in krepitve ma-terialhe osnove tega varstva, sodeluje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva Otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za to varstvo, organizacijo in pospešujejo razvoj dnevnega varstva, vzgoje predšolskih otrok, letovanja in varstva otrok, posebej otrok prizadetih v telesnem in duševnem razvoju, tako da se pod enakimi pogoji omogoča dostopnost oblik družbenega varstva vsem otrokom. I
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. ki se ne morejo vzgajati v rednih razredih šole, se omogoča pouk v oddelkih šol s prilagojenim predmetnikom ali v posebnih organizacijah za usposabljanje.
V okviru materialnih možnosti sodeluje občina tudi pri poklicnem usmerjanju tistin otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja, glede na svoje gmotno stanje, sami ne morejo zagotoviti.
65/2 člen
Občina skrbi, da se s štipendiranjem ter s drugimi načini izenačujejo materialne možnosti za uresničevanje pravice do izobraževanja. V ta namen skupščina občine spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o štipendiranju.
65/3 člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno \organizirani delovni ljudje in občarii zagotavljajo svoje potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti in jih uresničujejo s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost, v skladu z dohodkovnimi možnostmi in materialnimi ter kadrovskimi zmogljivostmi udeležencev svobodne menjave dela.
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svc bodno menjavo dela na področju raziskovalne dejav n os ti v neposrednih odnosih v raziskovalnih skupno stih in po njih.«
20.	člen
66.	člen se nadomesti z novim besedilom, ki sedaj glasi:
»Delovni 'ljudje in občani samostojno y temeljnih organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih in v vseh oblikah medsebojnega povezovanja v okviru samoupravne interesne skupnosti skupaj z delavci v kulturi, organizacijami in društvi, ki opravljajo kulturno dejavnost posebnega družbenega pomena, obli-, kujejo program kulturne dejavnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem združujejo sredstva, odločajo o gradnji in uporabi kulturnih objektov in uresničujejo druge sklepne interese.«
65. člen
Da bi organizirano zadovoljevali svoje osebne - in skupne potrebe, na področju vzgoje in izobraževanja, se delovni ljudje in občani neposredno in po -svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacij ter skupnostih povezujejo — delavci vzgojnoizobraže-valnih organizacij s področja šolstva izobraževalne skupnosti.
Vzgoja in Izobraževanje se uresničujeta v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki ga določa zakon.
V skladu s programom vzgoje in izobraževanja — skupščina občine ustanavlja osnovne šole, vzgojno varstvene in druge zavode za posamezne oblike izobraževanja.«
21.	člen
V	67. členu se v četrti vrstici besedici »in rekreacije« prečrta. V sedmi vrstici se besedp »množičnih« in besedo »iz« prečrta.
22.	člen
V	68. členu se prvi odstavek spremeni, da se glasi:
»Zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah si delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo s svobodno menjavo dela, z delavci zdravstvenih in drugih organizacij združenega dela, ki te storitve opravljajo. Uresničevanje pravice do socialne varnosti si delavci za-
g ota vij a jo z združevanjem sredstev v organizacijah združenega dela ter v zdravstvenih skupnostih. Obseg in način zadovoljevanja potreb in interesov v zdravstvenih storitvah so uporabniki in izvajalci dolžni opredeliti v samoupravnih sporazumih o temeljih planov ter v drugih samoupravnih sporazumih ali pogodbah, obseg in način uresničevanja pravic do socialne varnosti pa v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela oziroma zdravstveni skupnosti ter s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana zdravstvenih skupnosti.«	»'
23.	člen ^
Za 68. členom se doda nov 68/1 člen, ki se glasi:
»S socialnim varstvom se zagotovi ekonomska in socialna varnost delovnih ljudi in občanov, ustvarjajo potrebni pogoji za življenje ter vsestranski razvoj osebnosti: organizirajo socialnovarstvene dejavnosti in socialne službe, odpravljajo vzroki in pojavi, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme. Socialno varstvo za varstvo družine, zlasti otrok in mladoletnikov, varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, za svoje, pravice in varstvo svojih koristi: za usposabljanje in ustrezno zaposlitev oseb, ki so psihično motene v svojem razvoju ni zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti gmotno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom.«
24.	člen
69. člen Se spremeni tako, da se glasi:
»V samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva, delovni ljudje in občani na podlagi vzajemnosti in solidarnosti skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami in razvijajo preventivne dejavnosti za odpravljanje vzrokov, ki bi »ogrožali razvoj posameznika, družine ali skupine občanov. Proučujejo socialne potrebe in v sodelovanju z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi interesnimi skupnostmi izvajajo potrebne ukrepe na področju socialne politike za uresničevanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov,«
25.	člen
• Za 85. členom se dodata nova člena:
»85/1 člen
V krajevni skupnosti se občani in delovni ljudje organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za opravljanje nalog družbene samozaščite, za oborožen boj in za druge oblike odpora, za samopomoč, zaščito in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva,-za varstvo človekovega okolja ter opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter z obrambnim in varnostnim načrtom1 krajevne skupnosti in občine.
85/2 člen
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršni j e jo v mejah svoje pristojnosti:
—	skupščine krajevne skupnosti,
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti,
'	— svet krajevne skupnosti.
V	vaseh oziroma naseljih, soseskah in ulicah opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tudi vaški oziroma ulični odbori oziroma aktivi SZDL.«
43
26.	člen
Besedilo 97. člena se črta in nadomesti z novim besedilom:
»Delovni ljudje in občani se v občini organizirajo in pripravljajo za obrambo pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih hudih nevarnosti za državo, za reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizirajo teritorialno obrambo, milico, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerjajo obrambne priprave in družbeno samozaščitno delovanje vseh delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določajo svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
V	primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo sprejme skupščina občine ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih in drugih hudih nesrečah sprejme ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.«
27.	člen
Črta se besedilo 99. člena in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pravice in dolžnosti občšpe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo, upravni organ za notranje zadeve in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito.«
28.	člen
V	102. členu se doda nov odstavek, ki glasi:
»Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane. Način dela v izrednih razmerah ali v vojni opredeli občinska skupščina 's poslovnikom.«
29.	člen
Za 103. členom se doda nov 103/1 člen, ki se glasi:
»Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je v občini ustanovljen Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne Komiteju za splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito občine za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samo-zaštite in mu morajo dajati podatke, obvestila in poročila, ki jih potrebuje za svoje delo.
Sestavo, naloge in način dela komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina s poslovnikom skupščine in sklepom o ustanovitvi.«
30.	člen
Črta se 107. člen.
31.	člen
Za 112. členom se doda nov 112/1 člen, ki se glasi:
»Ce pristojni upravni organi ne bi imeli možnosti opravljati svojih del in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja zveza komunistov te aktivnosti po komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in nastopi z ukrepi, da se ti organi usposobijo in nadaljujejo delo. Če pa se pristojni organi usposobijo za to. aktivirajo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sile in sredstva splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in prevzamejo neposredno vodenje obrambe in zaščite na svojem območju, dokler pristojni organi ne morejo izvrševati svojih del in nalog.«
32.	člen
_ Za 131. členom se doda nov 131/1 člen, ki se glasi:
»Občinska skupščina sprejema odloke in druge akte s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, usmerja obrambne priprave in aktivnosti družbene samozaščite na območju občine ter obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
Pri izvrševanju nalog iz prejšnjega odstavka občinska skupščina med drugim:
—	določa načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe, ustanavlja in imenuje občinski štab za teritorialno obrambo ter enote in zavode teritorialne obrambe,
—	določa organizacijo civilne zaščite in predpisuje način izvajanja ukrepov civilne zaščite.
Med vojno občinska skupščina .sprejme akte. in ukrepe, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje in izvajanje splošnega ljudskega odpora, za zaščito prebivalstva in materialnih dol?-, rin ter za delo in življenje v vojnih razmerah. . -
Med vojno občinska skupščina lahko prenese na krajevne skupnosti izvrševanja določenih uporabnih pooblastil, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
33.	člen
V 204. členu se črta točka 9.
34.	člen
208 člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji
—	sprejemajo statut občine ter odločajo o njegovih spremembah in dopolnitvah,
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine
—	volijo in razrešujejo prcuseuiiiKa m podpredsednika oziroma podpredsednike občinske skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
—	volijo člane Predsedstva SR Slovenije
_	— obravnavajo druge zadeve, če tako določa za-
kon, ta statut ali poslovnik oočinske skupščine.«
35.	člen
V	209. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: ,
»Ce pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem ne soglašata, je lahko odlok ali drug akt sprejet šele, ko se opravi postopek določen v 246. členu tega statuta.«
. 36. člen
V	212. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zbor veljavno spiejme splošni akt, odlok ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če ta statut ne določa drugače. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.«
37. člen
214. člen se spremeni tako, da se glasi:
’ »Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih za dve leti izmed delegatov. izvolijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku Občinska konferenca SZDL.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v vsakem zboru skupščine.
Predsednik in podpredsednik so za isto funkcijo lahko izvoljeni največ dvaiirat zaporedoma.«
38. člen
218. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vsak zbor občinske skupščine izvoli izmed delegatov predsednika in namestnika predsednika zbora za dve leti z možnostjo ponovne izvolitve, vendar največ dvakrat zaporedoma. Kandidate predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku Občinska konferenca SZDL. Naloge, ki jih ta statut in poslovnik občinske skupščine določata za predsednika zbora, opravlja v skupščini SIS, ki sodeluje v delu občinske skupščine, njen predsednik.«
-	39. člen
Črtajo se členi od 227. do 233 in nadomestijo z naslednjim besedilom:
»227. člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbora in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori, za usklajevanje stališč delegacij k posameznim splošnim aktom in odlokom ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
228.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
1.	Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
2.	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro- * metu
3.	Komisijo za volitve, imenovanje in kadrovska vprašanja
4.	Komisijo za družbeno nadzorstvo
5.	Komisijo za odlikovanja in priznanja
6.	Komisijo za prošnje in pritožbe
7.	Komisijo za zadeve borcev in vojaških invalidov
8.	Statutamopravno komisijo
' 9. Komisijo za odnose z verskimi skupnostmi
10.	Komisijo za odpremljanje izvajanja zakona o • združenem delu
11.	Občinsko volilno komisijo.
229.	člen
Sestavo, naloge, način dela in pristojnosti stalpih komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina s poslovnikom občinske skupščine in aktom o ustanovitvi.	/
230.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovi tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določi njihovo delovno področje in sestavo.
Ob sprejemanju delovnega programa lahko občinska skpuščina oziroma njeni zbori ustanovijo delovna telesa za proučitev posameznih zadev in usklajevanje stališč delegacij in s sklepom o ustanovitvi določijo njihovo delovno področje in sestavo. Ko tako delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha obstajati.
231.	člen
Komisije, sveti in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo praviloma 5 do 9 članov.
Predsednika in določeno število članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov druge člane pa. na predlog družbenopolitičnih in drugih organizacij ter izmed strokovnih delavcev v občini, če ni v aktu o sestavi delovnega telesa določeno, da imenuje vse člane občinska skupščina oziroma posamezen zbor.
Člane delovnih teles, ki so usklajevalnega značaja imenuje občinska skupščina oziroma posamezen zbor izmed delegatov na predldg komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja v skladu s sklepom o njihovi! ustanovitvi.
232.	člen
Delovna telesa lahko zahtevajo od izvršnega sveta oz. predstojnikov upravnih organov poročilo o izvajanju sprejetih aktov občinske skupščine ali zborov.
Delovna telesa lahko zahtevajo obvestila ali pojasnila tudi od drugih državnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti.
233.	člen
Delovna telesa lahko zahtevajo od izvršnega sveta oz. predstojnikov upravnih organov poročilo o izvajanju sprejetih aktov občinske skupščine ali zborov.
Delovna telesa lahko zahtevajo obVestila ali pojasnila tudi od drugih državnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti.«
40.	člen
V VIII. poglavju se členi od 233 do 248 nadomeščajo z novimi členi od 233. do 248/23, ki se glasijo:
»VII. IZVRŠNI SVET <	1. Splošne določbe
233.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni syet skrbi za izvajanje politike ter za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov, družbenega plana občine, družbenih dogovorov • in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejema in sklepa občinska skupščina.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za stanje v občini, za izdajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnjh aktov in za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na pbdlagi in v okviru ustave, zakonov, tega statuta in odlokov skupščine občine.
234.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana in drugih splošnih aktov skupščine občine;
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske. skupščine in posameznih zborov;
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvajanje odlokov in splošnih aktov skupščine občine;
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine;
—	daje skupščini mnenja o predloženih odlokih in drugih splošnih aktih, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	predlaga družbeni plan občine;
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	skrbi za izvrševanje občinskega proračuna;
—	skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Vrhnika in odloča o njihovem razpolaganju;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi skupščina občine, ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije dela teh organov in služb;
—	ustanavlja strokovne službe za proučevanje in priprave zadev iz svoje pristojnosti;
—	daje skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oz. jih ustanavlja sam, če je za to z zakonom pooblaščen;
—	na predlog funkcipnarja, ki vodi upravni organ, imenuje in razrešuje vodilne delavce;
—	predlagf skupščini občine izvolitve, razrešitve in imenovanja s področja svoje pristojnosti:
—	daje soglasje k imenovanjem in razrešitvam delavcev s posebnimi pooblastili v upravnih organih;
—	usklajuje m usmerja delo občinskih upravnih organov strokovnih služb, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	daje soglasje upravnim organom, da lahko opravljajo tudi določene strokoyne, naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije;
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudskega odbora, skrbi za izvajanje politike skupščine in izvršujejo predpise ter nadzorujejo delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah;
—	določa vojno organizacijo in kadrovsko polnitev občinskih upravnih organov, predlaga zagotovitev sredstev za opremljanje in pouk enot civilne zaščite ter dela občinskega štaba za civilno zaščito;
—	ustanovi službo za obveščanje, javljanje, opazovanje iri (OJOA), predlaga zagotovitev sredstev za njihovo opremo;
—	skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile in druge dejavnike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za varovanje in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih ter v drugih izrednih razmerah;
—	imenuje občinski štab za civilno zaščito in usmerja ter spremlja njegovo delo;
—	nadzoruje delo upravnih organov, ki so v nasprotju z zakonom, statutom, odlokom, drugim predpisom in splošnim aktom;
—	odloča v sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh med upravnimi organi občine Vrhnika ali organizacijami in skupnostmi v občini Vrhnika, ki so jim povefjena javna pooblastila;
—	sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem določi 'svojo notranjo organizacijo, način dela in druga pomembnh vprašanja;
—	ustanavlja odbpre, komisije in druga stalna ali občasna telesa izvršnega sveta in imenuje ter razrešuje člane teh organov;
—	imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni tem statutom, odloki in drugimi splošnimi akti iz pristojnosti skupščine občine.
235.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena Politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore za katere ga pooblasti občinska skupščina.
236.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
237.	člen
Izvršni svet obvešča javnost prek informacijskih sredstev o svojem delu, zlasti o svojih odločitvah, sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih obravnava.
238.	člen
Izvršni svef ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb SRS ob robu pa besedilo: »Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Vrhnika, Izvršni svet.
2. Sestava izvršnega sveta, pravice in dolžnosti njegovih članov ter način dela
239.	člen
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov, vendar skupaj največ petnajst.
Predsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog predsedstva Občinske konference SZDL, po prej opravljenem kandidacijskem postopjcu, za dobo 4 let brez možnosti ponovne izvolitve, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta po predhodnem opravljenem postopku v občinski konferenci SZDL, za dobo 4 let in so po preteku te dobe lahko izvoljeni še za štiri leta.
V poslovniku skupščine občine je zapisan podrobnejši postopek glede volitev in razrešitev posameznih ali vseh članov izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
240.	člen
Člani izvršnega1 sveta ne morejo biti osebe, katerih funkcija v organizacijah združenega dela in samoupravni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični organizaciji ni združljiva s funkcijo člana izvršnega sveta, predvsem ne predsednik organa upravljanja, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, predsednik in član kolegijskega poslovodnega organa organizacije združenega dela in ne oseba na stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije v občini.
241.	člen
Predsednik izvršnega sveta:
—	predstavlja izvršni svet
—	vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu
—	sklicuje seje izvršnega sveta in jim predseduje
,	— skrbi za zakonitost dela izvršnega sveta
—	opravlja druge zadeve, ki jih ima po ustavi, zakonih tem statutom in poslovnikom izvršnega sveta.
242.	člen
Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet. Predsednik podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh njegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
243.	člen
Izvršni svet ima sekretarja,- ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika izvršnega sveta in v skladu s poslovnikom izvršnega sveta za psipravo sej in pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta. Pomaga predsedniku izvršnega sveta pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej ter z izvrševanjem sklepov izvršnega sveta. Opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri, izvršni svet ali njegov predsednik.
Sekretar se imenuje za štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
244.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov; sklepe in druge odločitve sprejema z večino glasov vseh članov.
245.	člen
Seje izvršnega sveta so praviloma javne.
Izvršni svet lahko sklepe, da je seja tajna, če smatra, na je potrebno, glede na gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih je prejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa.
246.	člen
Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma za določitev politike po posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov ter o osnutku in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema Skupščina občine Vrhnika, sprejema splošne akte in druge sklepe, za katere je pooblaščen, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
247.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo, odlokov, drugih aktov in predpisov, ki jih izdaja izvršni svet ter mu predlagati, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov, in se udeležili obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja izvršni svet v skupščini občine.
248.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na področju, za katerega so odgovorni in da dajejo pobude
in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
248/1 člen
Izvršni svet lahko zadolži posameznega člana v vršnega sveta za opravljanje stalne in začasne dejavnosti ali pa za izvršitev konkretne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta.
248/2 člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine.
O imuniteti člana izvršnega sveta določa izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino občine o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njgovih članov.
248/3 člen
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta dajo pred piedsednikom skupščine občine slovesno izjavo, ki jo določa zakon.
284/4 člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati.
:	248/5 člen
Za' izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine sprejema izvršni svet odredbe, pravilnike in navodila. Z odredbo, pravilnikom in: navodilom izvršni svet podrobneje ureja in Razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine občine.
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbo v upravnem postopku in druge, odločbe.
Kadar se določi z drugim aktom, sprejme izvršni Svet sklep. Splošni upravni akti iz prvega odstavka tega 'člena, ki jih izdaja izvršni svet, se objavijo v Uradnem listu SRS.
248/6 člen
Izvršni svet lahko s sklepom ustanovi odbore, komisije in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, določi delovna področja in imenuje njihove člane.
Odbori, komisije in druga delovna telesa štejejo od 3 do 16 članov.
Delo odbora, komisije oziroma delovnega telesa vodi praviloma član izvršnega sveta. Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti odborov, komisij in delovnih teles določa poslovnik izvršnega sveta.
248/7 člen
Izvršni svet po potrebi imenuje izmed članov izvršnega sveta ali izmed upravnih delavcev občinske uprave posebne strokovne komisije za proučitev nujnih in neodložljivih zadev ali pa določi izmed predstavnikov izvršnega sveta ali uprave člane v razne komisije ali delovne skupine, ki jih ustanovijo krajevne skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti.
248/8 člen
V	izjemnih in upravičenih in nujnih primerih lahko predsednik izvršnega sveta ustanovi posebno strokovno komisijo za izvršitev nujne in neodložljive naloge, odloči delovno področje in imenuje njene člane:
Sklep o ustanovitvi posebne strokovne komisije mora predložiti v potrditev na prvo sejo izvršnega sveta, sicer le-ta preneha veljati.
3.	Razmerje izvršnega sveta do občinskih upravnih
organov
248/9 člen
V	skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti izvršni svet pogled teh organov, predvsem kako ti organi zagotavljajo izvajanje politike ter zakonov, načrtov družbenega in ekonomskega razvoja, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in predpisov izvršnega sveta.
V	ta namen občinski upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju in problematiki na ustreznem področju ter so mu na njegovo zahtevo dolžni dati podatke in poročila o zadevah s svojega delovnega področja.
248/10 člen
Izvršni svet usmerja in usklajuje dalo občinskih upravnih organov. Pri tem obravnava letna poročila in druga vprašanja, ki se tičejo delovnih področij posameznega upravnega organa, zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ali ukrepov na posameznih upravnih področjih.
248/11 člen
Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izven pravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, odlokom ali splošnim aktom skupščine občine oz. aktom izvršnega sveta.
248/12 člen
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar skupščina občine, njen zbor, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozori na nepravilnost v delu upravnega organa.
Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb, ter ustrezno ukrepa. O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki je opozoril na nepravilnost.
248/13 člen
Izvršni svet zagotavlja pogoje za racionalno in učinkovito delo upravnih organov.
4.	Razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine
248/14 člen
Izvršni svet predlaga Skupščini občine Vrhnika določanje politike, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter ji poroča o izvajanju določene politike, o
stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja ter o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine.
Na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine je izvršni svet dolžan dati zboru poročilo o stanju in problemih, o izvajanju politike in o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov ter o drugih vprašanjih.
248/15 člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja imenuje skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine občine in članov izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine občine, na kateri bi izvršni svet obrazložil svoja stališča.
248/16 člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja politike ali izvrševanje odloka aii arugega splošnega akta skupščine občine, katerega izdaja je predlagana, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj 10 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice mora skupščina obravnavati. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico je ta dolžan odstopiti.
5.	Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti
248/17 člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Izvršni svet, njegov predsednik ali član ima pravico svoj odstop obrazložiti.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta
248/18 člen
Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predlog družbenih svetov občine Vrhnika.
248/19 člen
Če izvršni svet ne sprejme mnenja družbenega sveta, pošlje o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini občine in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta.
248/20 člen
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri načrtovanju razvoja ustreznih dejavnosti pri zbiranju
in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena s svojimi predstavniki neposredno sodelujejo pri delu v posvetovalnih oziroma delovnih telesih izvršnega sveta.
248/21 člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina občine.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s posredovanimi stališči, predlogi in mnenji.
Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike.
248/22 člen
Izvršni svet predlaga skupščini občine, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka tega člena bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga skupščini občine ustrezne začasne ukrepe.	<
6.	Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dela
248/23 člen
Izvršni svet opravlja nadzor nad zakonitostjo dela temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih organizacij in skupnosti, s posebnim poudarkom na družbenoekonomskih odnosih in samoupravni organiziranosti. Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem začasnih ukrepov, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
248/24 člen
Organizacije združenega dela in druge delovne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi akti skupščine občine dolžne izvršnemu svetu na njegovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihove dejavnosti.
Organizacije združenega dela in druge delovne organizacije so dolžne vabiti predstavnike izvršnega sveta na tiste seje, njihovih samoupravnih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi lahko bistveno vplivala na odgovornost izvršnega sveta za stanje v občini.
7.	Razmerje izvršnega sveta do krajevnih skupnosti 248/25 člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo sodeluje s krajevnimi skupnostmi, jim posreduje svoje stališča, predloge in mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost obvešča izvršni svet o stališčih in predlogih, ki jih je zavzela do posameznih vprašanj, ki jih obravnava izvršni svet.
248/26 člen
Izvršni svet je dolžan sam ali preko pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč pri oblikovanju planov in izvajanja drugih pomembnih nalog iz njihovega delovnega področja.
Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področij, ki so posebnega pomena za krajevno skupnost ima predstavnik krajevne skupnosti pravico sodelovati na seji izvršnega sveta.
41.	člen
V IV. poglavju se členi od 249 do 259 nadomestijo z novimi, ki se glasijo:
»OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
249.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvajajo politiko, ki jo je določila 'občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte Občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje;
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini;
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine;
—	vodijo upravni postopek in odločajo o upravnih zadevah;
—	opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo;
—	spremljajo izvrševanje pooblastil, ki so z zakonom poverjena organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam in društvom in drugim organizacijam, dajejo pobude oziroma predlagajo ukrepe za učinkovitejše izvrševanje javnih pooblastil v skladu z zakonom pa lahko opravljajo upravno nadzorstvo in dajejo smernice v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakoni, drugimi predpisi, statutom in odloki občinske skupščine ter druge strokovne zadeve za občinsko skupščino in izvršni svet.
250.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni v mejah svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni posebno pa za:
—	izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov;
—	pravočasno spremljanje stanja in obveščanja skupščine občine in izvršnega sveta o stanju in pojavih;
—	ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov, ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih;
—	ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali izvajanje predlagajo.
251.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in pristojnih republiških organov.
252.	člen
Z zakonom in odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posamičnih zadevah, o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjene posameznim organizacijam in skupnostim, ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanje nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
253.	člen
Upravni organi skupščine občine se ustanovijo in odpravijo z odlokom, ki ga sprejmejo enakopravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na predlog občinskega izvršnega sveta.
Odlok vsebuje tudi odločbe o področju dela posameznih upravnih organov ter o tem, kdo določa njihovo organizacijo in sistemizacijo.
254.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni in kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so oddelki, uprave in inšpektorat, kolegijski upravni organi pa so komiteji.
Oddelek oziroma uprava se ustanovi za opravljanje zadev iz pristojnosti upravnih organov.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev s področja, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalni in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike pri reševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
255.	člen
Individualni upravni organi so:
1.	občinski oddelek za notranje zadeve
2.	občinski oddelek za ljudsko obrambo
3.	občinska uprava za družbene prihodke
4.	občinska geodetska uprava
5.	medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec in Vrhnika.
256.	člen
Kolegijska upravna organa sta:
1.	občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo
2.	občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
257.	člen
Skupščina občine lahko sporazumno z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi skupni upravni organ oziroma upravno organizacijo za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
258.	člen
Z odlokom skupščine občine se lahko za funkcionarje, ki vodijo posamezne upravne organe in strokovne službe, določi tudi drug ustrezen naziv, kot ga določa zakon.
259.	člen
Občinske upravne organe vodijo funkcionarji upravnih organov. Oddelek, upravo in inšpektorat vodi načelnik, komite predsednik komiteja, strokovno službo vodja, sekretariat pa sekretar.
Funkcionarje upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem postopku v občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani še za štiri leta.
Funkcionarji upravnih organov imajo lahko svoje namestnike. Imenuje in razrešuje jih občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Vodjo kadrovske službe in sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet po prehodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.«
42.	člen
266. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Predpisi ali splošni akt, ki ga sprejema zbor je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov v zboru, razen če z zakonom ali drugim predpisom in tem statutom ni določeno drugače.«
43.	člen
V 5. odstavku 267. člena se besedilo »večina navzočih delegatov« spremeni v »večina vseh delegatov«.
44.	člen
Črta se besedilo 268. člena. ,
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Odloke in druge splošne akte občinske skupščine je potrebno uskladiti s spremembami in dopolnitvami statuta najkasneje v 6 mesecih po njihovi uveljavitvi.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se mora začeti delo izvršnega sveta skupščine občine in ustanoviti občinske upravne organe v skladu s temi spremembami in dopolnitvami statuta najkasneje do 1. marca 1981.
S tem dnem preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. »'75).
46.	člen
Določbe teh sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe funkcionarjev, ki jih voli in imenuje Skupščina občine Vrhnika se uporablja od dneva, ko se prvič sestane Skupščina občine Vrhnika po splošnih volitvah članov delegacij in glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščin družbenopolitičnih skupnosti v letu 1982.
47.	člen
Pri uporabi določb teh sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oz. imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev v občinskih organih, se šteje celotni čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oz. imenovanja po tem statutu ne veljajo v primeru, če je voljeni oz. imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
48.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-02-8/79-81 > Vrhnika, dne 28. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
VSEBINA
Strat?
skupščina sr Slovenije
329. Zakon o varnosti cestnega prometa	243
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
330. Pravilnik o načinu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo	265
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
231.	Finančni načrt Skupnosti socialnega varstva Slovenije za leto 1982	268
232.	Dogovor o skupnih osnovah in merilih za določi-
tev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali	gozda	268
233.	Ugotovitveni sklep, da je sklenjen dogovor o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
ali gozda	269
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
234.	Sklep o preračunu vrednosti programa za leto 1982
iz realne vrednosti (po cenah 1980) na nominalno vrednost (Slovenske Konjice)	269
235.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenske Konjice od
1. januarja 1982 dalje	270
236.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin-
ski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1982 dalje	271
237.	Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Velenje)	272
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
238.	Sklep o podaljšanju javne razgrnitve sprememb in dopolnitev generalnega plana in urbanističnega programa za območje ljubljanskih občin (Ljubljana) 273
239.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
preiskavah na območju občine	Celje	za leto 1982	273
240.	Odredba o družbenih pravnih osebah in društvih,
katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Cerknica)	274
241.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka (Dravograd)	275
242.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri-
spevka za območje krajevne skupnosti Šmarje Sap (Grosuplje)	275
243.	Sklep o imenovanju volilne komisije	v Idriji	277
244.	Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih V letu 1982 (Laško)	277
245.	Sklep c izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela
v Ljubljani (Ljubljana Center)	278
246.	Odlok o prispevku za kolektivne komunalne sto-
ritve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982	279
Stran
247.	Odlok o organizaciji reprodukcije v živinoreji na
območju občine Ljubljana Moste-Polje	280
248.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah živali v letu 1982 na območju občine Ljubljana Moste-Polje	281
249.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o
pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje	282
250.	Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega
dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik	283
251.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije Ljubljana Vič-Rudnik	284
252.	Sklep o imenovanju volilne komisije za izvolitev de-
legacije skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik	285
253.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Logatec 285
Stran
254.	Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnovo ko-
munalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Logatec v obdobju 1982—1985	292
255.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po
zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Logatec)	293
256.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Logatec)	293
257.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1981	293
258.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur
pri Celju v letu 1982	294
259.	Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne
komisije (Šentjur pri Celju)	295
260.	Odlok o spremembi in dopolnitvi statuta občine
Vrhnika	296
i
Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu
prof. dr. Stojana Cigoja
odškodninska odgovornost in zavarovanje odgovornosti
Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v inozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje.
Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava.
Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja:
Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava).
Odgovornost (objektivna) brez krivde (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost. obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.).
Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.).
Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.).
Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Škoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.).
Odškodnina (odmera; vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.).
Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo.
Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja).
Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.).
Razmerje med več vrstami zavarovanj.
• Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.).
Razvojne smeri v teoriji.
Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela, in pa pregled literature.
Cena: 1100 din
Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII
1 ________________________________________________________________________________________
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ltubljant — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII - Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72