ANNALES 5/'94
izvirno znanstveno delo	ÜDK 329.281 {450.361 Trst}"1905/1907"
USTANOVITEV SOCIALNODEMOKRATSKEGA TAJNIŠTVA LETA 1905 V TRSTU, ZAČETEK NOVEGA OBDOBJA V SLOVENSKEM STROKOVNEM -
SINDIKALNEM GIBANJU
Miroslav STIPLOVŠEK
dr., redni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 61000, Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO dr., professore ordiriario aila Facolta di Filosofia del!'Universita di Lubiana, 61000 lubiana, Aškerčeva 2, SLO
IZVLEČEK
V razvoju slovenskega socialnodemokratskega sindikalnega gibanja je ustanovitev jugoslovanskega oziroma slovenskega sindikalnega tajništva konec leta 1905 v Trstu pomembna prelomnica. Zlasti s poročili v osrednjem avstrijskem sindikalnem glasilu Die Gewerkschaft in slovenskem socialnodemokratskem listu Rdeči prapor osvetljujemo njegovo veliko vlogo pri sindikalnem organiziranju slovenskega delavstva, predvsem na Primorskem, sredi prvega desetletja 20. stoletja.
UVOD
Veliko osredotočenje slovenskega delavstva v Trstu in okolici je bilo temelj za njegovo pomembno vlogo v razvoju slovenske socialne demokracije za političnem in sindikalnem področju. Tako je bila ustanovitev jugoslovanskega oziroma slovenskega tajništva1 1. decembra 1905 v Trstu pomembna ne !e za naglo rast sindikalne organiziranosti slovenskega delavstva na Primorskem, temveč je vplivala na okrepitev sociafno-demo-kratskih strokovnih organizacij2 na vseh območjih delovanja Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (JSDS) in pomeni začetek novega obdobja v njihovem razvoju. Več kot dveletno delovanje strokovnega tajništva je s porastom Številčnega stanja strokovnih organizacij pokazalo, da so pomemben dejavnik tudi na političnem področju. Strokovne organizacije so poleg osnovnih nalog, ki so bile boj za izboljšanje socialnoekonomskega položaja delavstva, skrb za humanitarno pomoč članom v stiskah ter za poglobitev njihove izobrazbene in kulturne ravni, bile pomembna opora
strankam, s katerimi so bile idejno povezane, prt njihovih političnih akcijah. Ta široka dejavnost je povečevala njihov pomen še zlasti, ker so bile običajno v primerjavi z delavskimi političnimi, zadružnimi - kon-zumnimi in kulturnoprosvetnimi organizacijami številčno najmočnejše, ponekod pa so bile tudi edine delavske organizacije. Za JSDS so sindikalni funkcionarji opravljali tudi številne organizacijske naloge, sindikalno organizirano članstvo pa je gmotno omogočalo izdajanje strankinega časopisja. Prav v Trstu se je posebej jasno pokazalo, kako pomembno vlogo ima sindikalno organizirana delavstvo po uvedbi splošne in enake volilne pravice na volitvah v državni zbor. Dejstvo, da je slovensko članstvo strokovnih organizacij v Trstu na državnozborskih volitvah leta 1907 veliko prispevalo k zmagi italijanskih socialnodemokratskih kandidatov, je sprožilo akcijo liberalnega političnega društva Edinost za ustanovitev narodnih strokovnih organizacij, preko katerih naj bi glasove slovenskega delavstva pridobilo zase. Tako se je prav v Trstu ter širše na Primorskem in v Istri sklenil proces temeljne
1	Poleg uradnega naziva jugoslovansko strokovno tajništvo so ga glede na njegovo poglavitno nalogo, da sindikalno organizira predvem slovensko delavstvo, imenovali tudi slovensko tajništvo (prim. Rdeči prapor 33, 17.8.1906).
2	Zaradi organiziranosti delavstva po strokah so v obdobju pred prvo svetovno vojno sindikate običajno imenovati strokovne organizacije.
227
ANNALES 5/'94
Miroslav STIPIOVŠEK: USTANOVITEV SOCI.M.NODWOKRATSKECATA|NSŠTVA I.FTA 1905 V TRSTU,,.., 227 ¿41.)
3l)cnei;ii dclAvskcgB izobraževalne^a. prav à • varstvenega iti ;io<ipoi :«cg cînts.tva. is Primorsh-o
Pravila delavskega izobraževalnega društva za Primorsko iz leta 1893.
pluralizacije strokovnega gibanja na Slovenskem na tri idejne smeri, ko so se socialnodcmokratskim in krščan-skosocialnim organizacijam pridružile še narodne strokovne organizacije v okviru liberalnega tabora. Tako kot ustanovitev jugoslovanskega strokovnega tajništva je tudi ta proces presegel regionalni pomen, kajti po njegovem zgledu se je postopoma liberaino-narodno strokovno gibanje širilo tudi na Kranjsko in Štajersko. Meščanski stranki sta si zlasti preko strokovnih organizacij prizadevali pridobiti vpliv med delavstvom in hkrati oslabiti socialno demokracijo.
Strokovno gibanje na Primorskem in v Istri z ogranizacijskim središčem v Trstu je imelo pred prvo svetovno vojno nekaj pomembnih posebnosti, na katere je vplivala zlasti mešana narodnostna, pa tudi posebna poklicna sestava delavstva. V takih narodnostno mešanih mestih kot je bil Trst, je bilo še posebej aktualno vprašanje, ali naj se delavstvo posameznih narodnosti
organizira v svoje posebne strokovne organizacije, o čemer so se tudi med slovenskimi socialnimi demokrati po odločitvi čeških socialnodemokratskih strokovnih organizacij za ustanovitev samostojne centrale razvnele obsežne razprave. Posebna poklicna sestava delavstva, pogojena zlasti z vlogo tržaškega pristanišča, pa je vplivala na oblikovanje močnih lokalnih strokovnih organizacij, ki so se le s postopnim premagovanjem separatizma preosnovale v podružnice osrednjih avstrijskih strokovnih zvez. Posamezne vidike razvoja slovenskega strokovnega gibanja na Primorskem in v Istri je že delno osvetlilo več avtorjev v različnih delih,3 koristna pa bi bila njihova celovita obdelava. V razpravi se bomo osredotočili na pomen delovanja jugoslovanskega strokovnega tajništva v letih 1905-1907 v regionalnem in širšem slovenskem okviru.
STANJE SLOVENSKEGA STROKOVNEGA GJBANjA PRED USTANOVITVIJO TAJNIŠTVA V TRSTU
Do srede prvega desetletja dvajsetega stoletja je strokovno gibanje na Slovenskem že doseglo pomembne organizacijske in akcijske uspehe. Po skromnih začetkih od leta 1868 do konca osemdesetih let, za katerega je značilno ustanavljanje prvih številčno šibkih socialnodemokratskih strokovnih društev ter občasni stavkovni in drugi boji delavstva za izboljšanje socialnoekonomskega položaja, se je začelo drugo obdobje, ko so socialni demokrati v poldrugem desetletju postavili temelje za nepretrgani in postopni napredek strokovnega gibanja na Slovenskem. Po letu 1900 se je z okrepitvijo prizadevanj krščanskih sociaicev za ustanovitev strokovnih društev v njem začela uveljavljati še druga smer, ki ni temeljila na razrednem boju, temveč na krščanskem solidarizmu. Med temeljnimi značilnostmi tega obdobja naj poudarimo, da so v številčnem, organizacijskem in akcijskem pogledu absolutno prevladovale socialnodemokratske strokovne organizacije. Na njihovo rast je ugodno vplivalo zlasti dokončno oblikovanje centrale avstrijskih socialnodemokratskih strokovnih organizacij - Strokovne komisije (SK) leta 1893 na Dunaju. Ustanovitev JSDS leta 1896 pa je posebej pospešila sindikalno organiziranje slovenskega delavstva.
V obdobju od konca osemdesetih let do leta 1905 se je kot pomembno središče sindikalno organiziranega delavstva na Slovenskem, posebej za Primorsko in Istro, uveljavi! Trst z narodnostno mešanimi organizacijami. To vlogo naj ilustriramo le z nekaj podatki. Velika stavka pristaniških delavcev v tržaškem Lloydu aprila 1889 je bila spodbuda za stavkovni val na Slovenskem na prelomu osemdesetih in devetdesetih let. Vodilo jo je
3 Izbrane samostojne publikacije in razprave navajamo v razdelku: Literatura.
228
ANNALES 5/'94
Miroslav SïlPI.OVSïK: USTANOVÎTÊV SOClAlNOOtMOKRATSKEGA TAJNIŠTVA I.ÏTA 1905 VfRSTU.....227-240
leto popreje ustanovljena Delavska zveza z italijanskim, slovenskim in nemškim odsekom, ki je leta 1890 organizirala tudi prvo prvomajsko proslavo v Trstu, Miljah, Kopru in drugod. V tem letu so stavkali tudi kamnarski in živilski delavci v Trstu, ladjedelniški delavci v Kopru, tekstilne delavke v Gorici4, v Trstu pa je začelo izhajati tudi prvo slovensko socialnodemo-kratsko glasilo Delavski list (1890-1891}5. Z razpustom društva in prepovedjo lista ter z zavlačevanjem odobritve delovanja Splošnega delavskega izobraževalnega in podpornega društva za Primorsko do spomladi 1893 so oblasti poskušate zajeziti delavsko gibanje. Delovanje tega društva, ki je opravljalo tudi nekatere sindikalne naloge, pa so hromili notranji spori. Leta 1894 so se njegovega vodstva za več kot eno leto polastili tržaški narodnjaki, ki so "brez dvoma tedaj dobili priložnost, da postavijo temelje svoji delavski organizaciji - ali 'Narodni delavski organizaciji' - poldrugo desetletje prej, kakor so jo dejansko ustanovili" Pot modernim strokovnim organizacijam na Primorskem so sredi devetdesetih let utrli železničarji. Tedaj so začele delovati podružnice Strokovnega društva prometnih služabnikov avstrijskih v Trstu, Divači, Nabrežini, št. Petru, Gorici in drugod.7 Ko so oblasti to železničarsko strokovno zvezo leta 1897 razpustile,8 se je protestnega shoda v Trstu udeležilo S00 večinoma slovenskih železničarjev.9 V tem času pa so močno lokalno organizacijo s sedežem v Trstu ustanovili kamnarski delavci, ki jih je bilo največ organiziranih v Nabrežini.30 V letih 1897/98 je v Trstu izhajat tudi prvi slovenski sindikalni list Delavec.
Leta 1897 je Trst in okolico zajel pravi stavkovni val, v katerem so si delavci vseh večjih podjetij prizadevali izboljšati gmotne in delovne pogoje, višek pa je bila splošna politična stavka 2. avgusta. Tedaj strokovne organizacije "še niso bile zelo razširjene in jih za določene kategorije sploh ni bilo". Zato je stavkajoče delavstvo za posredovanje pri podjetnikih pooblastilo politično organizacijo Lega sociale demokrati ca. Prav v
Vodstvo prve stavke kamtiarjev v Trstu in okolici leta 1890.
času stavke v tržaškem arzenalu maja 1897 pa je v Trst prišel tajnik avstrijske Strokovne komisije Anton Hueber in je skupaj s funkcionarjem JSDS Etbinom Kristanom govoril stavkajočim. Oba sta jih svarila pred pretiranimi zahtevami, ker še nimajo "čvrste organizacije".11 Hueber je bil tedaj skupaj z Antonom Cerinom na agi-tacijskem potovanju z nalogo, da si prizadeva okrepiti strokovne organizacije. Do njega je prišlo zlasti na pobudo slovenskih sociaJnodemokratskih sindikalnih funkcionarjev, ki so očitali avstrijski SK, da posveča premajhno pozornost južnim deželam. Funkcionarja SK sta poleg Trsta obiskala še Koper, Gorico in Ljubljano.12 Kmalu nato je začelo v Trstu delovati italijansko strokovno tajništvo,13 Na krepitev sindikalne organiziranosti slovenskega delavstva pa je spodbudno poleg omenjene stavke vplival začetek izhajanja politično -sindikalnega lista Delavec Rdeči prapor leta 1898 v Trstu, ki ga je v glavnem vzdrževalo z obvezno naročnino članstvo nekaterih strokovnih organizacij.14 JSDS je v tem času sklenila na vseh območjih svojega
4	Podatki o začetkih strokovnega gibanja konec osemdesetih let in v začetku naslednjega desetletja so v navedeni literaturi, v pregledni obliki zlasti v obeh kronologijah.
5	O sodalnodemokratskih političnih in sindikalnih listih ter publikacijah so podatki v Bibliografiji delavskega socialističnega tiska na Slovenskem od 186S do 11, aprila 1920 )o2e!a Munde. V: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 3, 1962, s. I-S1.
6	Kermauner, D., 1963, s. 421-423.
7	Zgodovinski arhiv Komunistične partije Jugoslavije. Torti, V. Socialistično gibanje v Sloveniji 1869-1920, Beograd 1951, s. 26-27; J. Kopač, Strokovna organizacija železničarjev na Slovenskem. V: Naš! zapiski. 8,1911, s. 307-308; Delavec, 11, 10.4.1 69G.
ti Delavec, 10, 1.4.1897.
9	Gombač, 6., 1979. s. 102-104.
10	Josip Marica, Organizacija delavcev s kamnom. V: Kaži zapiski, 10, 1913, s. 366-370.
11	O stavkovnem vatu .sta pisala zlasti socialnodemokratska lista Delavec in ii Lavoratore, podrobno pa ga je analizirat B- Gombač v n.d., s. 98-109.
12	Rechenschaftsbericht der Cewerkschafts - Kommission Oesterreichs Über ihre Thätigkeis vom 1. Jänner 1897 bis zum 31. Dezember 1899 an il|. Kongress der Cewerkschafts-, Arbeiter - Bifdungs - und Unterstüörungsvereine Oesterreichs in Wien vom 11. bis 15. Juni 1900. Wien, 1900, s. 3-9, StipiovSek M., Razmah, s. 48.
13	Die Gewerkschaft, 8, 15.8.1397.
14	Delavec Rdeči prapor, 52, 25.12.1903.
229
ANNALES 5/'94
MiroslavSTIPLOVSEK: USTANOVITEV SOCiAlNOOEMOk.RATSKf.CA TAJNIŠTVA UTA 1905 V TKSTIJ,..., 227 240
delovanja okrepiti prizadevanja za sindikalno organiziranje delavstva, okrajna organizacija }SDS v Trstu pa je na strankinem zboru decembra 1897 predlagala, naj v mešana strokovna društva organizirajo tudi socialnode-mokratske privržence med kmečkim prebivalstvom.15
2e na zboru avstrijske socialne demokratične stranke novembra 1901 sta italijanski izvrševal ni odbor za Trst, Primorsko in Dalmacijo ter JSDS poročala o pomembnem organizacijskem napredku ter o več uspešnih stavkovnih in mezdnih gibanjih v Trstu, pri Sv. Križu, Nabrežini in v Podgori pri Gorici.16 Porast delavske zavesti in borbenosti je nato pokazala zlasti splošna solidarnostna stavka tržaškega italijanskega in sloven-kega delavstva februarja 1902 v podporo stavkajočim kurjačem paroplovne družbe Lloyd, ko je v spopadih s policijo in vojsko padlo 14 delavcev in jih bilo več deset ranjenih. Ta veliki delavski boj je pomembno vplival na nadaljnji razvoj strokovnega gibanja.17
Izvrševalo? odbor JSDS je jeseni 1902 v svojem poročilu poudaril, da se je strokovno gibanje, "ki je temelj" stranke, uspešno razvijalo, njegovi središči pa sta Trst in Ljubljana. Iz njega naj povzamemo le podatke za Primorsko. Ob ugotovitvi, da je v Trstu delavstvo obeh narodnosti v skupnih društvih, je poudaril, da ima slovensko delavstvo večino zlasti v podružnici stav-binske zveze, ki je z okoli 1370 člani najmočnejša v avstrijskem okviru, in v podružnicah novega žeiezničar-skega Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, v velikem številu pa je včlanjeno tudi v sodarsko, mizarsko, čevljarsko in kovinarsko strokovno organizacijo. Poročilo ugotavlja, da so na Tržaškem organizirane "vse stroke in vse dobro". Sicer pa so na Primorskem dobro sindikalno organizirani železničarji, kamnarski delavci v Nabrežini, strojarji in Čevljarji v Mirnu, pomembno sindikalno središče pa je še Gorica. Kot velik dogodek pa poročilo navaja bližnjo ustanovitev italijansko-slovenskega strokovnega tajništva v Trstu.16
To nalogo je nato izvedla strokovna konferenca 16. novembra 1902 v Trstu, ki sta se je udeležila tudi
funkcionarja avstrijske SK Anton Hueber in dr, VVilbelm Eilenbogen. Po celodnevni razpravi so sprejeli predlog za centralizacijo strokovnih organizacij, kar je pomenilo preosnovanje dotedanjih lokalnih organizacij v podružnice strokovnih zvez posameznih panog pri osrednji SK, tako kot so bili npr. že organizirani železničarji in stavbmski delavci. Konferenca je izvolila osemčlansko SK za Trst in okolico, v njen izvršilni organ, italijansko-slovensko strokovno tajništvo, pa Valentina Pittonija in Josipa Kopača. V imenu vodstva JSDS, ki je na konferenco poslalo štiri delegate, sta Kopač in Kari Linhart "odločno zahtevala, da se nekaj stori glede slovenskega teritorija" za razvoj strokovnega gibanja na njem.19 Iz finančnega poročila osrednje SKza leto 1902 se vidi, da je začelo delovati deželno tajništvo za Istro in Dalmacijo20. V njem sta bila naslednje leto strokovna zaupnika za italijansko delavstvo Umberto Spongia, za slovensko delavstvo pa J. Kopač.
Iz njegovega poročila za leto 1903 avstrijski SK-1 se vidi, da je svojo nalogo prizadevno opravljal. V njem je Kopač uvodoma poudaril, da je strokovno gibanje med slovenskim delavstvom v zadnjem času pomembno napredovalo. Število organizacij in članov sicer ni poraslo, okrepilo pa se je njihovo načrtno delovanje. V strokovnem gibanju so na Kranjskem najpomembnejša središča Trboveljski revirji, Ljubljana, Idrija in Jesenice, na Primorskem pa Gorica, Miren, Renče, Nabrežina in Trst ter Labin v Istri. Med sindikalnimi boji je posebej poudari! pomen delno uspešne rudarske stavke v Revirjih za okrepitev rudarskih organizacij, medtem ko je neuspešno mezdno gibanje železničarjev vplivalo na kratkotrajni upad številčne moči železničarske organizacije v Trstu. Za druge strokovne organizacije na Primorskem pa je poročal, da "počasi, toda stalno napredujejo". Kot posebno pozitivno je ocenil odločitev strokovne organizacije kamnarskih delavcev v Nabrežini, ki so se z veliko večino odločili za vključitev v strokovno zvezo svoje panoge pri SK na Dunaju, medtem ko so bili dotlej vključeni v lokalno centralo v Trstu.22 Izrazil je upanje, da se bo ta strinjata s sklepom nabrežinskth kamnarjev,
15 Delavec, 3 in 4, H>. I. in 1.2.5098.
1f> Zgodovinski arhiv, S. 83-34 in 68-H9.
1? Delavec Rdeči prapor, 6, 7. 2 do Ö, 21.2.1902; Gombač, B.t 1979, s. 109-111.
18	Delavec Rdeči prapor, 45, 7.11.1902.
19	Ibidem, 47, 21.11.1902.
20	Die Gewerkschaft, 3, 13. 2. 1903.
21	Kopačevo poročilo je objavila Die Gewerkschaft; (2, 22. 1 1904) kot. sestavni del skupnega letnega poročila SK pod razdelkom Primorska s pripombo, da poročila ilalijanskega zaupnika ni prejela.
22	Ta odločitev je slcd<la razpravam o pozitivnih trt negativnih posledicah centralizacije v Delavcu Rdečem praporu (39, 25.9., 4Ü, 3. 10 in 43, 20. 10. 1903). Iz razprave se vidi, da je bilo v tržaški Zvezi Mesarjev in kamnarskih delavcev s podružnicami v Trstu {okoli 100 članov), v Nabrežini (okoli 800 članov) in v Pulju (okoli 300 članov) največ pomislekov glede vključitve v dunajsko centralo zaradi društvenega premoženja, razlik pri dajanju podpor in članskih prispevkih, medtem ko so njeni zagovorniki poudarjali zlasti možnost gmotne in moralne podpore avstrijske kamnarske strokovne zveze sindikalnim bojem primorskih in istrskih kamnarjev, ki jih je k centralizaciji pozval tudi mednarodni kongres kamnarskih delavcev v Ziirichu.
2.30
ANNALES 5/'94
Mil-Oilav SriPl OVÇtK USTANOVITEV SOCIAINODEMOKRATSKEGA IA|NI?fVA l.ETA 1TOS V TRSTI...... 227 2-10
kajti centralizacija bo okrepila njihovo moč za socialnoekonomske boje. Kopač je svoje poročilo sklenil z ugotovitvijo, da je bila sindikalna dejavnost leta 1903 razveseljiva, in izrazil upanje, da bo z zagnanim delom mogoče doseči Se boljše rezultate. Iz njega se tudi vidi, da se je po navodilih JSDS ukvarjal s strokovnim gibanjem ne le na Primorskem in v Istri, ampak tudi na drugih območjih strankinega delovanja.
Na kongresu strokovnih organizacij južnih pokrajin 6. januarja 1904 v Trstu, ki sta ga v imenu tržaške SK sklicala njen predsednik Pittoni in podpredsednik Kopač, so največ pozornosti namenili problematiki okrepitve agitacijske dejavnosti za povečanje sindikalne organiziranosti delavstva, za katero naj bi prispevala finančna sredstva zlasti osrednja SK. Kongres je izvolil novo desetčlansko SK, v kateri sta bila predstavnika slovenskega delavstva J. Kopač in A. Panek, hrvaško delavstvo pa sta zastopala A. Grandič in I. Babič. Dal ji je nalogo, da se glede razširitve agitacije dogovori z dunajsko centralo. Kongres pa je tudi znova poudaril, da je centralizacija lokalnih društev pogoj za uspešno vodenje delavskih bojev.23
Nujnost novih organizacijskih ukrepov dunajske SK, med katerimi se je dotlej izkazalo kot najučinkovitejše ustanavljanje deželnih strokovnih tajništev s plačanimi sindikalnimi funkcionarji,24 za okrepitev sindikalne organiziranosti slovenskega delavstva pa kažejo statistični podatki o stanju strokovnih organizacij v slovenskih deželah, ki ilustrirajo hudo zaostajanje v primerjavi z razvitostjo v velikih avstrijskih industrijskih središčih. Navedemo naj le nekaj podatkov o stanju strokovnih organizacij in članstva v organizacijskih enotah Istra25 in Kranjska, kjer je bilo težišče delovanja JSDS. Leta 1904 je bilo v Istri 7 lokalnih strokovnih društev in 36 podružnic osrednjih strokovnih zvez SK, v katerih je bilo 3891 članov italijanske in slovenske narodnosti, kar je bilo komaj 2,05% vsega članstva SK. Še občutno slabše je bilo stanje na Kranjskem, kjer so bila 3 lokalna strokovna društva in 18 podružnic s 1154 člani, ali komaj 0,61% vseh članov SK. Naslednje feto, ko je organiziranost delavstva v avstrijski SK precej porasla, je strokovno gibanje na omenjenih območjih še bolj zaostajalo, saj je Istra s 3837 člani predstavljala le še 1,18% članstva SK, od 48 341 zaposlenih pa jih je bilo organiziranih le 7,93%, defež Kranjske s porastom na 1751 članov pa je bil 0,54% članstva SK, od 25 497
zaposlenih pa jih je bilo organiziranih 6.86%.26 Takšno stanje je zahtevalo okrepitev prizadevanj za sindikalno organiziranje slovenskega delavstva in povzročilo stopnjevanje pritiska slovenskih socialdemokratskih funkcionarjev na avstrijsko SK, da ustanovi posebno strokovno tajništvo za vsa območja delovanja JSDS.
DEIOVANIE JUGOSLOVANSKEGA STROKOVNEGA TAJNIŠTVA 1905-1907
Že prva konferenca slovenskih strokovnih organizacij leta 1901, ki so se je udeležili tudi delegati s Primorske, je po kritični analizi stanja slovenskega strokovnega gibanja ugotovila, da bi bilo za njegov napredek potrebno ustanoviti strokovno tajništvo v Ljubljani.27 Ponovno se je razvnela razprava o njem na strankinem zboru JSDS konec Seta 1904, ki je sklenil, ob odločnem nasprotovanju primorskih delegatov, premestiti sedež izvrševalnega odbora in izdajanja glasila Rdeči prapor iz Trsta v Ljubljano. Primorska delegata Jakob Skerbič in Josip Kopač sta utemeljevala svoje stališče, naj ostane sedež strankine eksekutive v Trstu, zlasti z dobro sindikalno organiziranostjo slovenskega delavstva na Primorskem. Kopač je navedel primer močne organizacije kamnarskih delavcev, ki "se ne more zapustiti". V Ljubljani tudi industrija ni razvita. Poudaril je še, "da Italijani ne morejo Slovencev organizirati". Glede na navedeno je pristal na premestitev izvrševalnega odbora le pod pogojem, da se v Trstu osnuje posebno tajništvo. Ker so se funkcionarji JSDS zavedali, da stranka ni sposobna gmotno vzdrževati svojega tajništva, je zbor zaupnikov zadolžil novi izvrševalni odbor, da "se ima nemudoma staviti v dogovor s centralno strokovno komisijo in s centralami strokovnih društev (na Dunaju op.p,}, da se z njih pomočjo ustanovi tajništvo v Trstu". S tem kompromisnim predlogom je JSDS poskušala hkrati rešiti dva problema: tajništvo v Trstu naj bi na vseh območjih njenega delovanja skrbelo za okrepitev strokovnih organizacij, hkrati pa hi opravljalo na svojem sedežu ter širše na Primorskem in v (siri tudi strankarske naloge. Sklenjeno je bilo še, da mora izvrševalni odbor v sodelovanju s strokovnimi organizacijami ustanoviti tajništvo v Trstu Se pred premestitvijo eksekutive in Rdečega prapora v Ljubljano Strankin zbor pa je sklenil, naj se po zagotovitvi ustreznega števila naročnikov Rdeči prapor spremeni izključ-
23	Delavec Rdeči prapor, 1, 1 1. in 2,8.1. 1904.
24	Leta 1903 so s subvencijo dunajske SK delovala deželna strokovna tajništva za Istro, Štajersko in Dalmacijo, medtem ko sta rta Kranjskem in Koro?kem delovala le deželna zaupnika kot neprofesionalna sindikalna funkcionarja.
25	V okviru organizacijske enote Istra so bile strokovne organizacije v Trsiu in okolici, na Goriškem - Gradiščanskem ter v Slovenski in HrvaŠki Istri.
26	Die Cev.-erkschaft, 12, 23.6.1905; Rdeči prapor, 23, 8.6.1906.
27	Delavec Rdeči prapor, 27, 5.7.1901.
5
ANNALES 5/'94
Miroslav STJROV$EK; USTANOVITEV SOCIAINODEMOKRATSKEGA TAINIŠTVA LETA 1905 V TRSTU,..., 227 2<0
no v politični list, strokovne organizacije pa naj nato izdajajo svoja glasila.28
Izdajanje Rdečega prapora so v začetku jeseni 1905 premestili v Ljubljano, 1. decembra pa je nato začelo delovati jugoslovansko strokovno tajništvo v Trstu predvsem po zaslugi strokovnih zvez železničarjev in kam-narskih delavcev ter osrednje 5K. Njegovo vodenje je na
Josip Kopač, tajnik jugoslovanskega strokovnega tajništva in železničarskih strokovnih organizacij v slovenskih deželah.
predlog železničarskih strokovnih organizacij prevzel Josip Kopač.29 Poglavitna naloga novega strokovnega tajništva, ki je imelo sedež tako kot italijansko deželno tajništvo za Istro v tržaškem Delavskem domu, je bila organiziranje slovenskega delavstva Trsta, Istre, Goriške i rt Gradiščanske, Kranjske in južne Štajerske.30
Prav ob začetku delovanja jugoslovanskega strokovnega tajništva je bil decembra 1905 na Dunaju izredni strokovni kongres, na katerem so razpravljali o sporu med dunajsko (državno) in praško SK. Po češkem predlogu naj bi se za političnimi tudi strokovne organizacije razdelile po narodnostnem načelu. Rdeči prapor je takšno preosnovanje odločno zavrni! in menil, da bi postala po njem strokovna organizacija "popolnoma nezmožna za gospodarski boj in bi prizadela delavcem ogromno škodo". Medtem ko je bila izvedba organiziranosti strank po narodnostih zaradi njihovih nalog "pravična in koristna", pa bi na sindikalnem področju "enostavno ohromila vsako delo, ako bi bili delavci enega podjetja razdeljeni na dve, tri in včasi še na več skupin. Kam bi prišli, ako bi npr. v eni tovarni slovenski delavci sklenili štrajkati, italijanski bi sklenili, da ne, nemški pa bi rekli, da morajo počakati, kaj poreče njih strokovna komisija". Nekatere zadeve {jezik, šolstvo itd.) so nacionalne, nasprotno pa "je razmerje delavcev napram delodajalcem čisto mednarodnega značaja in nima z narodnostjo prav nič opraviti". Izredni strokovni kongres je zato sklenil, da ostanejo strokovne organizacije "centralne za celo državo". Pač pa je posamezne organizacije zadolžil, da upoštevajo jezikovne potrebe vseh članov. Sklenil je tudi osrednjo SK razširiti še s predstavniki štirih dežel oziroma narodnosti, med njimi tudi s predstavnikom italijanskega delavstva iz Trsta.31 Rdeči prapor je torej prav s primerom razmer v Trstu utemeljeval tudi svoje odklonilno stališče do razdelitve strokovnih organizacij po narodnostih.32
Toda na Tržaškem je bila močna neka druga oblika avtonomizma, ki se je kazal v odporih izpolnjevanju sklepov strokovnih konferenc, da je treba čimprej preoblikovati lokalne strokovne organizacije v podružnice osrednjih strokovnih zvez. Do ustanovitve dveh strokovnih tajništev v Trstu je število lokalnih društev celo naraslo. Rdeči prapor je obsodil njihove funk-
28	Ibidem, 52, 23. 12. in 5.1, JO. 12.1905; Zgodovinski arhiv, s. 122-125.
29	Rdeči prapor, 1, 5. 1. 1906.
.'40 D i e~C evvcr ksc.haft, 2, 25.1.T 907.
31	Rdeči prapor, 50, 15. 12. 1905; Klenner, F., 5951, 5. 295-296.
32	Ta problem so jo v naslednjih letih Se zaostril. V razpravi feta 1911 sta od tržaških socialdemokratov sodelovala tudi Jakob Skerbič in dr. losip Fcrfoljit. Medtem ko je prvi brez pridržkov odobraval poliliko avstrijske SK, je bi! Ferfoljs do njenega skrajnega centralizma kritičen. Pokazal je tudi razumevanje za avtonomistično ravnanje čeških socialdemokratov. Obsežno polemiko pa je sklenil z ugotovitvijo, da se je za slovensko delavstvo "za dogleden čas..." edino primerna sedanja organiziranost SK. Toda dodal je: "Eno pa je, kar za sedaj smemo in tudi moramo zahtevati od centralnih organizacij, in sicer ne ie v imenu socialističnih principov in sklepov socialističnih zborov, ampak v imenu žive in nujne potrebe slovenskega delavstva: malo več demokratičnega duha in nekoliko več smisla za naSe narodnostne in kulturne potrebe." (NaSi zapiski, ti. 1911, s. 5-16 in 72-77.)
38
ANNALES 5/ 94
Miroslav STIPlOVStK: USTANOVITEV SOOALNOOEMOKRATSKtCATAJNIŠTVA l.ETA 1905 V TRSTU, .„ 227-240
cionarje, da "so živeli v starih tradicijah pa niso hoteli slišati ničesar o centralizaciji". Tuje so jim koristi centraliziranih organizacij, ponosni so na svojo samostojnost, ki "je navadno samo obnemoglost". Odkar obstojita v Trstu slovensko in italijansko tajništvo, pa "je tukaj vse drugačno gibanje". Prevzeli sta ne le nalogo, da pridobita v strokovne organizacije nove člane, ampak sta začeli tudi s široko agitacijo za centralizacijo lokalnih društev. Njun velik uspeh je zlasti odločitev različnih transportnih delavcev za vključitev v avstrijsko strokovno zvezo, s čimer je Trst postal eno njenih poglavitnih oporišč.33
Obe tajništvi, zlasti pa slovensko, sta imeli v Trstu pa tudi drugod pri sindikalnem organiziranju delavstva hude probleme zaradi njegove sestave, številno je bilo zlasti nekvalificirano delavstvo, ki je v Trst prihajalo iz okoliškega slovenskega kmečkega zaledja, pa tudi iz notranjosti Italije ("regnlcoli"), pri katerih se še ni utrdila zavest o potrebi organiziranosti. Poseben narodnostni problem pa je bilo dejstvo, da so številni slovenski delavci v prizadevanjih za dosego kvalificiranih delovnih mest šli po poti asimilacije, postali so "trijestini" in izgubili svojo narodnostno identiteto. Spričo tega je tudi ugotavljanje narodnostne sestave sindikalne organiziranosti delavstva na območju Trsta, pa tudi drugod na narodnostnih mešanih območjih, oteženo. Ob tem je treba še poudariti, da so po narodnosti med kvalificiranimi poklici prevladovali italijanski delavci, večina slovenskega delavstva pa se je ukvarjala z nekvalificiranimi deli,34 kar je vplivalo tudi na razlike pri stopnji sindikalne organiziranosti in postavilo pred jugoslovansko tajništvo še posebej težko nalogo.
Sz poročil obeh strokovnih tajništev za leto 19063S se vidi, da sla začeli svoje številne naloge prizadevno opravljati. Novi strokovni tajnik za italijansko delavstvo Silvio Pagnini je poudaril, da je bila rast strokovnih organizacij v Trstu in v širšem pokrajinskem okviru "zelo velika". Medtem ko so bile doslej šibke in po večini samostojne, so se leta 1906 pomembno številčno okrepile in mnoge že centralizirane. Najprej je podrobno osvetlil okrepitev sindikalne organiziranosti v Trstu, kjer je bilo v podružnicah osrednjih strokovnih zvez 7922 članov, v 11 lokalnih društvih pa 2985 članov. Če k temu dodamo še dve organizaciji delavske vajeniške mladine, je bilo skupaj v Trstu v strokovne organizacije vpisanih 11 089 delavcev in delavk. Najmočnejša je bila Zveza transportnih delavcev s podružnicami mornarjev in kurjačev (2100 članov), pristaniških delavcev
(890), ladijskega strežnega osebja (198), skladiščnih delavcev (915) in dnevničarjev (897), za januar 1907 pa je bila pripravljena ustanovitev še šeste podružnice tramvajskih uslužbencev. Ker je bila fluktacija članstva v organizacijah transportnih delavcev precejšnja, so bile jedro tržaških centraliziranih organizacij tri podružnice Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo s 780 člani. Močnejše podružnice so imeli v Trstu Se kemični delavci (489), litografski delavci in delavke (457) in lesni delavci (216) ter pekovski pomočniki (212), ki so leta 1906 začeli izdajati sindikalni list International v italijanskem in slovenskem jeziku. Na drugi strani pa so imeli številčno močnejša lokalna drušLva kotlarji (657), mehaniki (580), tiskarji (346), krojači (2895, sodarji (264) in bolniški strežniki (247). Iz podrobnega pregleda organizacij se vidi, da je bilo v večjem ali manjšem številu sindikalno organizirano delavstvo vseh panog in poklicev. Po številu članstva so centralistične strokovne organizacije že občutno presegale lokalna društva. V prizadevanjih za okrepitev akcijske moči strokovnih organizacij pa je tajništvo za leto 1907 načrtovalo še preoblikovanje sedmih lokalnih društev v podružnice osrednjih strokovnih zvez.3b Iz poročila se tudi vidi, da je v Trstu delovalo več delavskih kultumoprosvetnih društev in internacionalni športni klub.
Strokovno tajništvo je v okolici Trsta začelo z intenzivnejšim organizacijskim delom šele pred kratkim. Toda že kmalu je dalo dobre sadove. Tako so začele delovati podružnice kemičnih delavcev (skupaj 658 članov) v Kopru, Izoli, Gradežu in Tržiču, kjer je bila tudi podružnica transportnih delavcev. V Piranu, kjer je že organiziralo plačilnico steklarskih delavcev, pa je za januar 1907 pripravljalo Se ustanovitev podružnice transportnih delavcev. Med organizacijami, ki so delovale že dalj časa, je tajništvo navedlo Zvezo delavcev in delavk v Miljah s 468 članicami in člani ter že centralizirano podružnico kamnarskih delavcev v Nabre-žini.
V letu 1906 je bilo tudi več mezdnih gibanj: sodarji so s pettedensko stavko izbojevali letni povišek mezd za 78.000 kron, krojaški pomočniki so z dvotedensko stavko dosegli 34.000 kron letnega poviška mezd, uslužbenci skladišč pa so s pogajanji dosegli dvig mezd za 560.000 kron. Strokovno tajništvo ni dovolilo začeti z mezdnimi gibanji podružnicam, ki še niso bile organizacijsko utrjene, in v katerih ni bilo mogoče pričakovati, da bodo uspešna.
33	Rdeči prapor 33, 1 7. 8 1906.
34	Combač, B-, 1979, s. 95-99.
35	Skupno poročilo avstrijske SK je objavila Die Gewerkschaft 25. I. 190/, prevod poročila jugoslovanskega strokovnega tajništva pa so objavili Naši zapiski, 5,1907, s. 27-28, ponatisnil pa Zgodovinski arhiv, s. 135-136.
36	V začetku januarja 1907 se je preosnovato v podružnico avstrijske strokovne zveze lokaino društvo delavcev in uslužbencev glavnih skladišč v Trstu, kar je Rdeči prapor (4, 25. 1 - 1907) poudaril kot pomemben uspeh slovenskega in italijanskega strokovnega tajništva.
23.3
ANNALES 5/'94
Miroslav STIE>LOVŠ£K USTANOVITEV SOCiALNODEMGKRATüKDGA TAJNIŠTVA 11 TA )905 V TRSTU,..., 227 240
To podobo velikega razmaha strokovnega gibanja v letu 1906 dopolnjuje poročilo jugoslovanskega strokovnega tajništva, ki je imelo širše delovno območje kot italijansko, pomembno pa je zlasti zato, ker daje prvo sliko deleža slovenskega delavstva na sindikalnem področju na Primorskem in v Istri, na Kranjskem in v južnih predelih Štajerske.37 Uvodoma je poudarilo, da organiziranje slovenskega delavstva v teh deželah otežujejo zlasti slaba razvitost velike industrije, narodostna mešanost delavstva in vpliv klerikalizma. Toda kljub vsem tem oviram mu je uspelo "tudi v teh deželah spraviti strokovno organizacijo na noge".
Z načrtnim agitacijskim delom, samo shodov je bilo 231, je strokovno tajništvo uspelo v enem letu povečati število slovenskih sindikalno organiziranih delavcev od 4100 na 7603 člane36, mrežo organizacij pa razširiti s Šestimi novimi podružnicami in petimi vplačitnicami. To poročilo ne zajema stanja sindikalne organiziranosti slovenskega delavstva na Koroškem in v osrednjem delu Štajerske, kjer so bile zlasti v Mariboru močne strokovne organizacije.3-1
Jugoslovansko strokovno tajništvo je bilo prvo leto svojega delovanja najbolj aktivno na Primorskem, kjer je organiziralo največ shodov in doseglo, da je zlasti nagio poraslo število organiziranega slovenskega delavstva v Trstu in okolici. Tu so bili slovenski delavci "skoraj izključno zastopani" v treh železničarskih podružnicah, velik je bil njihov delež v različnih podružnicah transportnih, gradbenih, lesnih in skladiščnih delavcev, pekovskih pomočnikov ter lokalnem društvu sodarjev. Članstvo se je povečalo od 1300 na 2478. Na Goriškem - Gradiščanskem je bilo v zadnjem času na novo organiziranih največ železničarjev, ki sn osnovali nove podružnice oziroma vplačilnice v Divači, Gorici, Sv.Luciji in Krminu. Skupaj se je število organiziranih slovenskih delavcev povečalo od 800 na 1053. Tržaške in goriške slovenske strokovne organizacije so bile med seboj tesno povezane in njihovi predstavniki so se tudi sestali na skupni konferenci.
Manj uspešno je bilo delovanje tržaškega tajništva na Kranjskem, "kjer so se razmere, četudi ne posebno, vendar vsaj nekoliko izboljšale". Organiziralo je 43 shodov, največ novih organizacij pa je ustanovilo za
železničarje. Število članov je poraslo od približno 2000 na 2291, najmočnejše pa so bile organizacije železničarjev, rudarjev, lesnih in tobačnih delavcev, šele v drugi polovici leta 1906 pa je razširilo dejavnost na južno Štajersko, kjer je bilo organiziranih 1261 slovenskih delavcev. Najbolj severno je novo organizacijo ustanovilo za železničarje v Pragerskem, od skupaj 40 shodov v različnih štajerskih krajih pa je tu organiziralo tri organiziralo tudi v Mariboru.
Jugoslovansko strokovno tajništvo je poročalo tudi o nekaj uspešnih mezdnih gibanjih, pri čemer je posebej poudarilo popoln uspeh 1000 rudarjev v 18-tedenskem stavkovnem boju v Labinu. Omenilo je tudi popolno zmago sodarjev, z obžalovanjem pa ugotovilo, da sta propadli stavki pivovarniških delavcev v Ljubljani in kamnarjev v Trstu.40 iz poročila se vidi, da je jugoslovansko tajništvo delovalo tudi v Hrvaški Istri.
Tudi osrednja SK je pripravila svoje statistično poročilo o stanju strokovnih organizacij in članstva v posameznih deželah na dan 31, 12. 1906. Iz njega naj povzamemo podatke le za obe organizacijski enoti, ki sta v celoti spadali v okvir jugoslovanskega oziroma italijanskega strokovnega tajništva. V Istri je bilo po njenih podatkih 13 lokalnih društev in 55 podružnic z 9509 člani in 465 članicami, skupaj 9974, na Kranjskem pa le eno lokalno društvo in 26 podružnic s 1881 člani in 82 članicami, skupaj 1963. Število organiziranega delavstva se je v Istri od 8 % dvignilo na 21%, na Kranjskem pa le za dober odstotek na 8 % vseh zaposlenih. Zanimiv je še podatek, da so bili v Avstriji ie v Trstu organizirani pristaniški delavci, mehaniki in kotlarji, visok pa je bil tudi delež kamnarskih delavcev v strokovni zvezi te panoge.41
Iz navedenih statističnih poročit se vidijo precejšnje razlike v podatkih o številčnem stanju strokovnih organizacij, ki izvirajo zlasti iz dejstva, da je osrednja SK štela le tiste Člane, ki so plačali vse svoje finančne obveznosti, medtem ko sta obe tajništvi upoštevali tudi tiste člane, ki so bili v strokovne organizacije le vpisani42, pri čemer sta v želji, da bi pokazali uspešnost svojega delovanja, kot kaže, navajali nekoliko višje številke. Ne glede na navedeno, pa lahko ugotovimo, da je bil rezultat prizadevanj italijanskega in jugoslovanskega
37 t* njegovega delovanja je büo izweto delavstvo na Koroškem.
M Če seStejemo Število članov, ki ga poročifo navaja za posamezne dežele, dobimo le vsoto 70.M.
39	Podrobneje glej monografijo F. Rozmana, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979; omenimo naj, da so bili v letih pred p'vo svetovno vojno s tajništvom kamnarskih delavcev v Nabrežini povezani tudi karnnarski delavci rta Štajerskem, še posebej močna podružnica v Ribnici na Pohorju.
40	Poročilo italijanskega strokovnega tajništva ni upoštevalo tega delavskega poraza. Poročili obeh strokovnih tajništev tudi nista navedli v$eh socialnoekonomskih bojev. Rdeči prapor je npr. pisal o pasivni rezistenci železničarjev na Goriškem in v Trstu zaradi odpusta skupine premikačev {4, 26. }. 19061 in o neuspešnem poteku daljše stavke mornarjev in kurjačev pri tržaškem Lloydu (5, 3.3.1 Mb).
41	Die Gewerkschaft, 11, 14. 6. 1907.
42	Najbolj drastičen primer je številčno slanje transportnih delavcev, od katerih jih je v Trstu redno plačevalo prispevke 1837, italijansko iajništvo pa je poročalo o 5000 organiziranih delavcih le široke.
40
ANNALES 5/'94
Miroslav STIPtOVŠEK: USTANOVITEV SOClAi.NODEMOKRATSKECA TAJNIŠTVA i.ETA 1905 V TRSTU,..., 227-240
Vi.
2>1 (o- ix{'<. j fo-O/tik-TO- ict/H t) ,Ae-x i^e 5 v t" t li .K-ivaj^lei-i /naciv C Ha o^vCcv ni)
1906.
tH-vo-vt to* -V*	«t^vl i , i ___-												5CL-1	0 12.0_.tiy w iic 16O I7(t.ifty laa.iC							
9u: ¿o .- -t i v in.,1:, f..	S 451 f-i	t 6:135	—1		------					——1—											
	t3298f									! I											
1 )I ¿i V. i ■	11 "M 6	5) ii.						m		!	—	—			i I						
	21 057	t m				fl				i										.....	--
I''^-,'. .*. * VI	A66S!i1				1					'"'"''!""..... 1 K					! 1		i				
S ? f A -X v	42,'t'tO	5 6$			i			......					....		i 1		1				
, t .i } a *. c n i 9 S fi -3										1									-		
< ^ c i v	7903	r Vsi														{					
'i ', - <1 '' i-t rt;	6 69 6	iS?								i						[	;				
■J^' K. > - v-v.	4-1,09	aog														1 1 I	i.....				
cii .'ia-iv'.	34 4 &									<	i										
	t	82				i				:	!					1					
"tt^ S>VtJ-VV1.<X -	939' 3					. j .. ..				i			i								
	6$$ j i					i						! i				i \					
tT i <.i''.IA':	¿23 j 34									1		.....::.: r:				..........i... .L					
			a	" -i		r"3	¿r-v		O i	i' /0 a		<>'.....fiV W<5 'TatPf.				to -IMJ lil? inO					

1 D	fi -cA'.

Številčno stanje sindikalno organiziranega delavstva leta 1906 po kronovinah. Tabela je iz Hueberjevega dela o avstrijskih socialdemokratskih strokovnih organizacijah.
strokovnega tajništva ziasti velika rast članstva v istrski organizacijski enoti, največja v Trstu in okolici.
To so ugotovili tudi na konferenci okrajne organizacije JSDS 5. 12. 1906 v Trstu, ki so se je udeležili predstavniki 11 slovenskih strokovnih organizacij. Na njej je J. Kopač poudaril, da je v Trstu 12 000 sindikalno organiziranih delavcev, pri čemer je previsoko ocenil delež slovenskega delavstva. Po ugotovitvi, da se je strokovno gibanje okrepilo, je dejal: "Strokovne organizacije so obenem tudi temelj za snovanje politične. Brez strokovnih ni političnih organizacij". Med bodočimi nalogami je konferenca poudarila zlasti skrb za poglobitev izobraževalnega dela med organiziranim delavstvom, dokončanje centralizacije in razširitev strokovnih organizacij na Goriškem.4-1
Tudi tajnik JSDS tvan Mlinar je na strankinem zboru februarja 1907 pohvalil funkcionarje železničarskega in
kamnarskega delavstva, da so skupaj z osrednjo Sk' ustanovili "provizorično tajništvo" v Trstu. Z zadovoljstvom je ugotovil, "da so tržaški sodrugi obenem s strokovnim tajništvom" okrepili organizacije JSDS, ter poudaril: "Res niti v enem kraju na Slovenskem se niso pokazali uspehi res delavske politike tako razločno kakor prav v Trstu."44 Iz njegovih izvajanj se torej jasno vidi, da je strokovno tajništvo v Trstu opravljalo tudi pomembne naloge za JSDS. To dejstvo, veliki uspehi jugoslovanskega tajništva pri krepitvi strokovnega gibanja na območju njegovega sedeža in nezadovoljstvo s skromnimi rezultati njegovega delovanja na Kranjskem pa so vplivali na oblikovanje zahteve, da se v Ljubljani ustanovi Strokovna komisija s strokovnim tajništvom.45
Medtem ko so tekla prizadevanja za začetek njegovega delovanja, je skrbelo za razvoj strokovnega gibanja na območju JSDS jugoslovansko strokovno
43	Rdeči prapor, 50,14. 12. do 52, 28. 12. 1906.
44	Ibidem, 6, 8. 2.1907; Zgodovinski arhiv, s. 137.
45	Ta predlog je oblikovala konferenca okrajne organizacije )5DS v Ljubljani 13. 1. 1907, konkretizirala pa ga je konferenc« strokovnih in izobraževalnih druiiev na Kranjskem 1. 9. 1907 (Rdeči prapor, 3, 1«. 1., 76, 6. 9. in 77, O. 9. 1907).
41
ANNALES 5/'94
Miroslav STJPLOvSeK: USTANOVITEV SOCiALNOP£MOKRATSKF.CA TAJMŠTVA LETA 1905 V TRSTU,..., 227-240
■t-' '-.vrv ;!; Vvs-n'î.-fr-.îurr Zoreti'. -ZiUr	: v:: -
U:	-V, ^¿¡.¡ífí H:;»«: :i t?:;	i
** 'i i t-;*) i ;; »!:•■ :•:■■ -.V v:	".;-:■ :tf!<i!:i:»'.:KiiHi:AMiv« -.s- i.-t	:
«r*t-ï ..•/.:• r.::-	¿«nhíUÍrr, :ii r:-:'r.\-.v..\:rr.;r \ i;
Nr: .V.v-?.i-:.-.;¿o!Ír.;	: ;::íL.'í
".. ri:	î.'ii'iiiî«!;»:.-;:. -.vw v r.ví •< t:-.ui-
:■■ V :	>:ñ bit ït;:.-i?îiî	:•:.•.•!?
-»«v-rtv	;
ïrini. v ; i.::-:: v.	1 c ïy »•) ; « <Si ::»c : : • ¿ :*. i	: r : r. ;. r..
îiRirsv	"
' -»i: .iV. Hi r..
. C tf S MS«* ij- 'itH^ r;;: c::; ííiiní vr -r v: >r.ir. ; »i«r iv: • "	rr/.-fr *»;*•
v-.v	ä
«rî;:r :i:>.> íi: iuinnr'v ^ítcí^fkífr: fr i	¿i' :
. i nv -n'^.: IVl-r.jiiv.' i-	- i i ;-.- :•:: :::	::
. kta* -««««i « f.n«.-trfw.r vine «Syt *«ar '
" i?	: . r; i. _ : i.. Î- » i : i ¡ r ;,K::ii<: < :i: .-.: : i :: :ivií ::.,:	, : .
_*.': '.i/	" ii;r. : "-1 <• Mí i-iri'-.'vnf C'iTViir. '. ;,.-*:'>v..--: r:i
■	.. ï'.-.nï.re:ii!: :■;: :•.-.':.: •• •.-.:. trv. i ■■Mu • : ' I' !f.í:v :i -. : . . •. .. ;
>■• '•	•» •«•¡o. ..-.a-mïi-.i Un<X*¡ «sfc
: :r <■ <	i^-'ti. ■: Vmi.: i.; r: • ■ •• . ■ i- rSeits:»»'
..:;it. >•!( ïr- i;:r>f»! bîïirl jpf«s:-£i>■:■.:.■ (¡¡•.•:vr-.'wsá«Mi.t SírSíS:::« • •••• . ■ •..•.: • II. ¡.-¡vaitid:« ïï!h3tt :.:[:)!	rrew.iii-.i. íú;-.-
■ fcäo! pi . —i-. --> '.-. i- i•. v.i. •• . ;,<• • . •
«•• XSi? í.t ■■■■ . •! ■,', .-i .•. .• -i ir;-.- • ein:!»	t!« •J.rnríítftn;.-.
•■ > i,;',.<n .1- :;:í;, :.;,;(::.'( ;n(	U .1 1 ?:?;!	i:	:
■	---------; -.-i-Un	: ■.'■:■ * A".i .■ I-	:. -	"J:.-.ít
■ V» V:. :■.ir. :h(.'r. í*"	ti ' :: ■ ¿i V ¡ v::' :	■■ i	J: ; i-':,:'<
: • : .'n:-1 -r-.:; í&i'j::- :in_?l:.i. :>.,■ ■ ' -	: : : r:!' : : ..: ...
- i ; r r : 1. i • - ::i	. ,:	.ir: ';i jv • .:. :■"!
, •.. ■ , ■	; ï-- .;..nîî • . :	. i! ■ ' . ' ' ' í i; -.'.V .
;..v	■v-i . i , i , - : ::. ::■: , .	:
•v	r ■■ i;;;. ^rii^ ■'.:i ■■■: "•■: u!" : .■ .• ...'.. ::.: ■:. >ir ::r;
.'¿■r-., ni-li: : ;o: n V	:;,
ír.-.-.'icoi "::.'fl in	in	.;:<•.r. ..■
i'It-1; :'cTf.i[N L •	j..-- •• ■: ;::n:n '.ií:! aíi'.l! ,':.;■...•.	-.i-:-.:; ■
rn!...utl ■' I; :•:• :• ír.t r:- Mir': : i- -í^ii!!:;.	r : - ■
■: .:c : :.'.•'.••: : ir il a. .■ '.íjí ii.■■■ .■:':.■ ■ -.-r v- C • :.•:: lu ■ ,-.: "M1"	1 \-.liv:..-, r 'iV¡ ; :••,:.:'■'" • '■ ' J:.	.'•■m:,.:
. wíi i: '.'.T.
■ v.:: n'-.v	; 'i^i Nr	k/ii vi
r las»	ÎTnrt) :•!• •..•: • ¡irn: í h-: ..•••:•. ;.¿> . :••;; .•••. .
' :<> !■•:. .'.>: '.vit ¡r. i:- .!>...• i	¡iv	H** '
.-:.	J : ■ '• ■: i .mi. . .i . ■ J; i: Ki 'Ici! -:ni:.i-: ~ ii :	. :•;
:•■•» ■ it Î'iîi Irl: . ri-.".	i .'(-i '::ci >n.:- .»....> i:;.: i". . -,::»r,i.:¡>¡
.	- :	ftrtnt-:Mi uri- .-..-ir-• v -
"V.:v,n.::;i7 - •'.II!	yt!> . 'I T' lili ■••»rl-f . I :..•::.': — ' i;'.
?!>!•.:>:< i • i' ' .1 IV.! .'. ' iï .i ' '. ' .Vi iv : -cJr::
I. v n'i « > ■: : i ' ■ ' : : r S, 11 : •':.'.) ■ i	.. - iv.i . f: ' ..
.'.'IK." ',1'i' ,:«>(..::	:> . i:t •:i:i;' v ¡ : i-.	i :	i
' £• J- ,-ii Sii:.v •■ m:: s il ! <v: rhnj n»i	.:! \ Mr : < ; :c:i.v ■:.
ž: .-!,-, ' ::: , l'1'í' .' ":l,".'."' D-.ht ti". ••■ <
.	11» :r. 1 <■ < :• : . I IC.VJC;	.■■:;' ."ini!.:....,i; : i;	n-.l .!'..*
.11 teliti « r .1- -:. i: W..'< SiTer«; in >.;--ji.tV " ' 'aS. vrv vri;:: M» 1-»<K»|*ÍS s»;- >.i <;«WK. Si-M'iol :. Min vr.n ir i. : : 1 r-i:«i|r Hfiüii . -imií-.c . -í&v-:.t'Vi-!i; vv inuljrTWíMt^vüvM ;?:¡ii V.¿.r/|í: !: Zf.r.t <itel-!í.i(í.';i:iítr.-i-. .^¡«1 .' ":nn..! .ihn iv «i il-r-Voínli: -i	v:-"
, ititrn -\tr. S n-ü¡i i •> Teiv.vr.tY r-e; C. iniirn. ; I: r <■■ iii>M!»t In:
•>.. MHiHtii .t'.:- vvür.Tnv. 'OrîrHi lirioliiînr. .-::>. : 1*: i::v-:c:i: V : lV'-.:ni.-.v; :, " .•.•; . ^ « ; X .. r. 2:oilKls;l>i: C'.-l*'!'. ï'it'.'illlfl * ■ *..::: : " '"I •:. -Iv S!tMr!.*!"":'M-rA.' *»&BS5!t. i-!Mtt«t<-«-S Ä« r„i,.i f< .-..ibi " I-V.-' .. 3! il! trt ,"(.■ ¡-.n I >i:<r. r- (T.- J»-I. j!i: I	'..'J: .:: .'.-i:- trat Vf-iv;»t!vvi:r! ,-cr i : . f i. h v. v i
....... - ...... ........ .... . rf .	..... . ... v-.,.,.,- , |L., ...

' .. ': ■:: .:■■: V.: ;:: : i/:,-..::- .Iv
- vv.'.;:;:1;:::1 :	:vt: . -,
.V. •:. . : - . !v: :: •• •:	- . .: ' . : .
■ .'i • .:■ L.«:: i- :v ..::-.•::	:" ::••-:• ' :-'•;•
..:: . :ïf:.' :•!. . :: :• • • • • .V VflV	-:l - 'V " •
i ' : :.. :
■■■: : ■


KÎ t f J i: ^i: i.:: v; ;i ÎM'.;: i.:i'.	• .
l! ■ : : ÏW r v^av...'ii :::.(." :v:;v.v. r.vi ^ -:..:.:..:•-• ,;.	-i-.-i,
:■: . r.tri i!-:.'- v. ' '■ .;:: ' ' • • ' r	. r. v:-:- -v: v- '"'i - '"< Ti,v
Jšv.r- ïr-i yrjjSitilaíianfii
ÍS<iñMtísW¡.*t »fS ¡.'n-iiiroi-iilmuM. î.ct JitbciltiVL-rtiiic alfifiücirtc
-ilí lúrno CjičrlnJ IXIT. 5ci" i • v - vr-^ s»r ::	V :v..í t;-
!. i::. • ,-v -.::•;.?...JciltTl.M!r »« :.'.•.: j«-''á.|i!íica ilt «íc
:	. ; . : - - ,■ i ' iiivnIÍL1.'. rinri.:; -!l lü.-.í:'-. v: :.:: .¡:
vi.: ::..: i:i lililí íwV«irV!. i:MV;..:ni:-:::r n, i.' -• . : .:' " :: Sí -.:i.f .•¡ítKVfc:«!"-
- , ¡>r	i• ' : "Irr '■ : n.: : . ::.:.v..r: :i.v
.-. *.....U «■■: gâtera '<■■:■ irljfiiril ¡rwhl» :: l» wtrtí* • tí :lii K •'•-:
fr-■-.:.■ ir:: .• ...r...:. .. S.-v-nr iüS:il r. I..W	•	••
'nm-jiíníl ..: v. ;. : . ... : : l ; -	- N í ', : '	i:¡::l^r..in. ::.
Siltl .■■:•.:•.•• i '■■ -;\vir-, i	íe:i-:;:..:is:::.^ri:■ ';ülinál!iiñi.»
- uní ¡ n fl.-pntKi\t-áai««!i .*'-• ::.-i:r.n-.ri!.¿:.:-. • ». í»fí.w«iiiKJMBi«f 8»«mfc • .1. _ . : . • r i v i: C i ilc:v .......
, :
. - .......:-|]l! .
:: ... •.-. fcí ; h-:. s; : i.:l:iv>i:i:-.M r ja. I»l|tfit .«o>. :.jti:.v::c.
—: I, :-::■.:;-. Viir v	' ;<■' i.:" r-r.T--:.v m ?" Íí t ¡, v :: i: . ín:: :
éi(Vn r.v-• • ■: l.VOc: ,»:f'v. L'i:ir íii: ;¡¡n Ki;re	: : — Sur« te . :• .
Žr.iir.-it .'..'.ocr.i ■■•.,(•[ :■: :.-. íla»ri«»> . .v ñ :■:,'-: r i : :.,"!; üí il iriiTtjK	— 1 ?-r-:.— - !ri:v .'-..i ::i .....v ; :<
iiv -.:•:••■ r. r-;ii ^	: .i i. ir.r.-:rr-
ttv ■<:!•■ .■.rífirí-'l:ri I::. -.1.: : .	¡:i nif
|»I)V..|1 >i¡!>. .- i:.-;: :. :.'
. ..	. :.• ...... :.-¡r-,>.
V.a?ri-!t i;-i Ii: v v rir'.-ilvi: uní. :rr: i»rn :v'.'-i. :.:..íík :..:.•:..-: Sv'Ci:ir.'.ii:V «•» ¡¡i: t 'K. -.i.'.:' *.< Hk lit:: •'sinis b>[ nuKrvn!» ' > i!?!lrir» »11 DX^iit. :,i tr!r>:::T-.;:. i.iir r:. ... c-njic iJsïuti iv*^ifr«ûfii>::v'tf.:ítrT&r;r. Ii; m:i-i;;:rit îivî c:..' ji.'::i «nüi VW«M fa ir^N«lt m. -- Hr.} totSùina&ttK ititKli .'Iu-::!fv - Ii: in l'.'l .'ic in — tfT .«.•.;•: r.:i:i n it in r i r.~. i« ; <S t.(! ¡ in ;i...':r. . .<• ::<N.n ; n-.t ,■■ , -icrvri!-: -!K;i|vvi«ri c^?:K;H!:. ,3r. i*tm i. ;.'»r Síiirca :v;'í.:ír :*::■• i'ii ílr.'hi'íím t'fí-r:::rr.i-í ,	í :r::;¿:.-:(.
i-.-.i. iíi: I riíllí -Mttif Hiti' f.::- ¡ti dm' ■■■ L i:-V ïlttilnt» >«:.
2 :.i:¡ci;frl.«;Kl in o ¡I t-1 n S v, v (i rrn!>...........
!.. n 2 : i !ftíl ï:-iihf ï?>:: lu: CI- - P ï» t r ■ - ■-. >OTrl:; ïtalii.t«.SivcKcnUn
; :: : i 11 !>i •■ i - v	.....____ .
. :-,li!v:;.' "i- .. -f•■::<■.• . • ii.v-.-i:,	I: i -X pir 2. hrter f.xii
!il , :,V[ i-.-viïv-vII	: c;:;> tiiti ^:r.+.i;!i:i-.:i : i:::: . ■.■•. km -
:..: tu nit «Vi • « Vn in fini «v'i M '•:■'•. ¿vi,»v í:f«i:;. - <í;:i 3; . • ; : i í . I ri. . h f	v •• I' 11 m . r r •■■ ji h l i i s : rinili,«;!! «rk-i.-r
:: . .::icii ::■ r. • : ' -.-.« ' t ■ . Kli.fnir " r T '. •: ni in «Ht ï ¡>ií i> g ijfV . il-
... ..
:../..• - .'.n . .: • i-1 ■ ,:.-i j i:.. ó i - S (■ a'í r V nnak:: I i. til ídi .WM-fiJns :.::>' >:» .*. tiiiíin ~k .«Mnfmijt i*« tfnls«■■•■■..--.:!?.:.iftSne i« Mnc.Y iwiiirrn !:u,V:i. ::iW:' ••••..:••.•- :.: ....;.•...■■	■■•: ■■.■■:.•..•■:. .•
,::• Í..7 .¡vi.n ■■•■•- '«! í i-ü'ffnb ílUlOTim íW^rfawil.l« Mivtll Ht. ■■■■ isiibSit :t.:!e!:'.v. • í t .'nS: 'r •.: Ii u' ¿t-:>'n -r i."n Se
r ... . . :,.: -! «( .«rtílH h: «¡ít» iM»H««t.' ÉneM.S.i t ii'.ttttV'.
:::•:.! :.:::-; !•.•• . |i-":< •• üiin :: i-.,. ni-lr v.-.-. u-.irr- . c •».!• .'. i
»i ■ ;■. r ¿ *vt > ii-«•?=•. ■ s • i -.. .1 '•iMtik.i -JUiiAia s'. t.i «K WiSirtTiiv .•-•• V.ivii'....... rim..^rit .t«
v v. .: :.. v-r-i	;.::	ï^W	:::■;:i:r::r!: 'i:i::ci: ::
.....-.. N v.ii . r-.n-n ■ i >t7	n :nii:;i ¡:.;i::,iiv r'; ir ¡ V::í
<¡,1:1':. • : ::. 1-; ; ííti&a CWaíi»Sv!r.n •::.: «1.111 linr ni;' ïrrhilî.'ll. >|C '11:?.-. »'•i':i : ,:: : yj !:rmii:i< • »■.. I: - to r.<.-»*:!.«(« •« t»; fcsH »M* St ■'« i n v r
r. : i/: |. r. ; vir i ::::-..i!.i 1. . ' >'rr «(¡afte: -nV: •. :ii- M-en '.u V.'. .litn ■ß-ifiWi!-«! laik ::•.;. ;- (rti h'iiií . itfrthi:': «á ft»:»..Mii;»»»;*««^ ••.: rvlíí :>.-;• i, -: ;i:-!-. r:-:n ^ : ivivte:*.	.
Poročilo o delovanju jugoslovanskega strokovnega tajništva v letu 1907 v osrednjem glasilu avstrijskih social-nodemokratskih strokovnih organizacij Die Gewerkschaft.
tajništvo, ki je tudi za leto 1907 o svojih problemih in dosežkih obširno poročalo osrednji SK.46 Uvodoma je spet poudarilo, da mora organizirati slovensko delavstvo v težkih okoliščinah zlasti zaradi dejstva, da je industrija šele v povojih, in zaradi njegove kultumoprosvetne zaostalosti. Posledice so zlasti velika fluktuacija članstva zaradi egoističnega odnosa do strokovnih organizacij ter njegovo podleganje nacionalnim in klerikalnim negativnim vplivom, v tem pogledu je kot "eklatanten primer" navedlo pred kratkim ustanovljeno Narodno delavsko organizacijo (NDO) v Trstu, ''ki slovensko delavstvo organizira kot stavkokaze". Nazadnjaštvo slo-
venskih delavcev pa se kaže tudi v precenjevanju lastnih organizacij in podcenjevanju moči podjetnikov. Kot tak primer je navedlo zlom štiritedenske stavke nabre-žinskih kamnarskih delavcev, ki so kljub svarilom postavili nerealne zahteve.
Toda kljub vsem tem neugodnostim se je stanje strokovnih organizacij v primerjavi s preteklim letom nekoliko izboljšalo. Načrtovano izdajanje glasila Železničar47 v Trstu bo izboljšalo zlasti stanje v slovenskih železničarskih strokovnih organizacijah, ta odločitev pa je bila tudi spodbuda za postopno nastajanje samostojnega slovenskega strokovnega časopisja. Sicer pa je
46	Die Gewerkschaft, S, 13. 3. 1906; v skupnem poročilu SK manjka poročilo italijanskega tajništva.
47	Železničar je kot samostojni lisi začel izhajati t.. 3.1908, prva Štiri leta pa ga je tiskal Carlo (Dragotin) Piiora v Kopru.
42
ANNALES 5/'94
MiioslavSTIPtOVŠFK: USTANQVrrEV 5QCIALNODCMOKKATSKEGA TA^flÎTVA LC'XA 1^05 V TRSTI !..... 227-2A
I it*.
V. Trstu, v eesM}r> I. marca 1908.
Ut o I.
Na delo!
..(. . ..I, JUT,
i -i i—;
-.1 : lk •
Sindikalni list Železničar so prva štiri leta tiskali v Kopru.
tajništvo leta 1907 organiziralo 274 shodov in 11 konferenc ter vocfilo sedem mezdnih gibanj, med katerimi se jih je pet končalo uspešno. Organizacijsko mre2o je razširilo s štirimi novimi krajevnimi skupinami in vpla-čilnicami,
V primerjavi z ietom 1906 je največji napredek doseglo strokovno gibanje na Kranjskem, kjer je tajništvo organiziralo 58 shodov in 3 konference, z delnim uspehom vodilo dve mezdni gibanji ter uspelo število sindikalno organiziranih članov po lastnem poročilu dvigniti na 2700, po statistiki osrednje SK pa je bilo konec leta 1907 v tej deželi celo 3207 članov.48
Na Goriškem - Gradiščanskem je bilo sicer 42 shodov in 2 konferenci, toda število članov strokovnih organizacij se je le skromno povečalo na 1160. Neuspešna stavka nabrežinskih kamnarskih delavcev je oslabila tudi njihovo strokovno organizacijo.
Na Tržaškem je bilo strokovno gibanje zeio razgibano, le skromen pa je bil povišek slovenskih članov na 2600. Tajništvo je organiziralo 105 shodov in 3 konference. Uspešno sta se končali dve veliki mezdni gibanji železničarjev Južne in državne železnice, pri čemer so morali februarja 1907 uporabiti tudi pasivno rezi-sfenco. Decembra 1907 se je z delnim uspehom končala enajstdnevna stavka težakov, štiridnevna stavka delavstva v Lloydovem arzenalu pa je bila neuspešna. V obeh stavkah so bili člani NDO stavkokazi. Dodamo naj še, da je tajništvo razvilo agitacijsko dejavnost tudi v Hrvško Istro, kjer je organiziralo sedem shodov, število organiziranih pa je bilo 800. Po podatkih osrednje SK je
bilo v istrski organizacijski enoti leta 1907 sindikalno organiziranih 10 607 delavcev in delavk.43
Iz poročila se vidi, da se je v Trstu v drugi polovici leta 1907 razvnel neizprosen boj med socialdemokratskimi in narodnimi strokovnimi organizacijami. Za njihovo ustanovitev so stekle priprave takoj po majskih državnozborskih volitvah,50 na katerih so bili v Trstu izvoljeni Štirje italijanski socialdemokratski poslanci, med njimi tudi dva sindikalna tajnika, Pittoni in Pagnini.51 Po oceni Edinosti so približno tretjino glasov za socialdemokratske kandidate dafi slovenski delavci, Po volitvah je jasno, je zapisala, da je delavstvo "glavna moč naše narodne stranke", ki se mu mora posvetiti vsa skrb.52 Na tržaški povolilni konferenci JSDS so ugotovili, da so socialdemokratski uspehi spodbudili narodnjake k organiziranju slovenskega delavstva na "narodni" podlagi, j. Kopač je v razpravi poudaril; "Socialistično se je glasovalo le tam, kjer je strokovna organizacija na čvrstih nogah". Zato so socialnodemokratski zaupniki menili, da je treba delavstvo najprej organizirati v strokovne organizacije in mu v njih pojasnjevati pot do rešitve narodnega in jezikovnega vprašanja, ki igr3 v sedanjih razmerah, še posebej v Trstu, veliko vlogo. Okrajni odbor JSDS v Trstu je samokritično priznal, da se je zaradi preobremenjenosti z delom "moral dostikrat enostavno prilagoditi sklepanju in postopaniu italijanskega (socialnodemokratskega op.p.) odbora". To je veljalo tudi pri sestavljanju kandidatne liste na državnozborskih volitvah na Tržaškem, kjer je italijanska socialdemokratska stranka postavila vse kandi-
48	Klenner, F., 1951, s. 464.
49	Ihiriem
50	Edinost, 228, 19. &. 1907
5!	RdeCi prapor, 47, 15. 5. in 55, 25. 5. 1907.
52	Edinost, 137, 19. 5. 1907.
43
ANNALES 5/'94
Miroslav 5TIPLOVŠEK: l«TANOV!TEV SOCIAINOOEMOKRATSKECA fA|N]STVA LETA 1TOS V TRSTU..... 227-240
venski delavec pripadajoč socijalni demokraciji, slepo in na škodo lastni narodnosti navdušuje za interna-cionaltzem, dočim je italijanski socijalni demokrat naci-jonalen, čim so slovenski in italijanski narodni interesi prišli v navskrižje".54 Agitatorji za NDO so izrabljali zlasti zapostavljanje slovenskega delavstva in njegovo konkurenčno nasprotje z italijanskimi doseljenci, zgled pa jim je bilo češko narodnosocialistično gibanje, ki je utemeljevalo svoj obstoj z napačno narodnostno politiko socialne demokracije. Po prvih shodih in odobritvi pravi! je bil 18. avgusta 1907 ustanovni občni zbor NDO, ki je izvolil za predsednika dr. Josipa Mandiča, poleg njega pa za društvena funkcionarja še dva voditelja Edinosti (O. Rybaf in G. Gregorin) ter sklenil razširiti območje društvenega delovanja na vse slovenske dežele.55 V programskem pogledu je bil za razliko od češkfh narodnih socialistov poudarjen zlasti narodni značaj NDO. Ta bo vodila boj za obrambo "stanovskih interesov na narodni podlagi",56 Edinost je 2e jeseni 1907 pretirano poročala o 3000 članih NDO,57 mrežo svojih organizacij pa je razvila zlasti na Primorskem58 in v Istri, kjer je postala za socialnodemokratsko druga najmočnejša strokovna organizacija.59 Njena ustanovitev pa je bila pomembna za oblikovanje narodnega oziroma narodnosocialnega strokovnega gibanja v liberalnem taboru na Slovenskem in tudi zato zaslužijo različni vidiki razvoja in delovanja NDO ter organizacij, ki so se razvile na njenih programskih temeljih (Narodno socijalna zveza, Zveza jugoslovanskih železničarjev) podrobnejšo obdelavo,
Ustanovitev NDO je bila v soc i a I n od emokrats kem časopisju prikazana kot epilog državnozborskih volitev leta 1907^°, ki so vplivale, na Kranjskem zaradi social-nodemokratskega neuspeha, na pospešena prizadevanja strankinih in sindikalnih funkcionarjev za ustanovitev strokovnega tajništva v Ljubljani.151 Socialni demokrati so se morali na Kranjskem za pridobitev delavstva v strokovne organizacije bojevati zlasti s krščanskimi soci-
53	Rdeči prapor, 63, 7. 6. 1907; nezadovoljstvo JSDS potrjuje ludi t. Regent v svoji oceni Piemontesejcve knjige (Prispevki, s. 265-266). Toda ko je hotelo vodstvo JSDS nato pri sestavi kandidatne liste za občinske volitve leta '1909 v Trstu praktično uveljaviti internacionalna načela, je naletelo na voiiko ogorčenje in odpor v italijanskem socialdemokratskem odhoru, v katerem se je pokazala moč nacionalistične slruje.
54	Edinost, 143, 26. 5. 1907.
55	Ibidem, 228, 19. 8. 1907.
56	Ibidem 246, 6.9. 1907.
57	Ibidem, 272, 2. 10. 1907; o začetkih delovanja NDO je največ poročil v Edinosti, leta 1908 pa je začet izhajati poseben strokovni list Narodni delavec. Za boj proti NDO so slovenski socialni demokrati Izdajali glasilo Delavski list (1903-1909).
58	NDO je delovala tudi na koprskem območju, kjer je leta 1908 ustanovila prvo podružnico v Borštu, naslednje leto pa oblikovala pripravljalni odbor podružnice NDO tudi v Bertokih, proslave prve obletnice NDO pa se je udeležilo tudi Slovensko družtvo iz Pobegov (Sv. Anton), Narodni delavec, 17, 26. 11. 1907 in 21, 22. 5. 1909, Kramar,)., 1991, s. 141.
59	Omenimo naj, da je v tem času na Goriškem delovalo nekaj krSčanskosocialnlh strokovnih in drugih delavskih organizacij (Walter Lukam: Dre chrrstlfchsoziale Arbeiterorganisation bet den Slowenen. V: Österreichische Osthefte, 31, Wien, 1989, s. 487-488.
60	tdioost, 229, 20. 8. 1907.
61	Die Gewerkschaft, 5, 12. 3. 1909.
Slovenski socialnodemokratski funkcionarji Ignac Mi-hevc, Ivan Regent in Franc Bartl v Trstu leta 1906.
date v mestu, JSDS pa je lahko postavila kandidata le v okoliškem okraju, kjer v boju s kandidatom političnega društva Edinost ni mogel uspeti.53 Njegovo glasilo je v polemiki z listom ll Lavoratore zavrnilo pisanje, da slovensko delavstvo nima toliko smisla za socialno gibanje kot italijansko, in poudarilo, "da se ravno slo-
44
ANNALES 5/'94
Miroslav SÏIPLOVSïK; USTANOVITEV SOCIALNODEMOKRATSKEGA TAJNiÍTVA UTA 1S05 V TRSTU.....227-210
alci, ki so imeli leta 1907 vpisanih v svoja strokovna društva okoli 2000 članov.62 Za okrepitev slovenskega socialnodemokratskega strokovnega gibanja delovanje jugoslovanskega tajništva v Trstu ni več zadoščalo. Slovenski železničarji so zahtevali svoje strokovno taj-
Ob sklepu naj uspešno delovanje jugoslovanskega strokovnega tajništva, na Primorskem in v Istri v tesni povezavi z italijanskim strokovnim tajništvom, ilustriramo še z nekaj statističnimi podatki osrednje SK o gibanju čianstva:f>s
	1905	1906	1907	1908	1909	1910	1911	1912	1913
Istra	3837	9974	10607	9915	8253	8424	10870	9445	8763
Kranjska	1751	1963	3207	3667	3266	3145	2939	2S54	2641
ništvo in poudarili, da bi J. Kopač glede na delokrog za vsa območja jSDS in za vse stroke "moral biti naravnost čarovnik, če bi hotel ustreči vsem zahtevam.'"^ Že v naslednjih mesecih so se pereča organizacijska vprašanja ugodno razpletla. Kopač je s 1.1.1903 postal tajnik samostojnega železničarskega strokovnega tajništva za slovenske dežele v Trstu,64 julija tega leta je začelo delovati v Ljubljani strokovno tajništvo (tajnik Anton Kristan), v Trstu pa je osrednja SK za tajnika za slovensko delavstvo imenovala Franceta Milosta. Iz poročila ljubljanskega strokovnega tajništva, ki je v Ljubljani izoblikovalo tudi deželno SK, se vidi, da so strokovne organizacije leta 1908 v vseh slovenskih deželah okrepile svojo dejavnost, na Kranjskem pa se je okrepila tudi sindikalna organiziranost slovenskega delavstva65.
iz tabele se vidi - zmanjšanja članstva so bila predvsem posledica gospodarske krize - da je v desetletju pred prvo svetovno vojno sindikalna organiziranost delavstva v navedenih organizacijskih enotah prav v obdobju delovanja jugoslovanskega tajništva doseglo največji napredek. S povečanjem članstva, z razširitvijo organizacijske mreže in s preoblikovanjem lokalnih društev v podružnice osrednjih strokovnih zvez se je tedaj ustvarjalo moderno socialnodemokratsko strokovno gibanje, ki je bilo temelj za uspešno izvajanje socialnoekonomskih, humanitarnih in kulturnoprosvet-nih nalog, pa tudi za okrepitev njegovega vpliva v političnih akcijah. Z ustanovitvijo jugoslovanskega strokovnega tajništva konec leta 1905 se torej začenja novo obdobje v sindikalnem organiziranju in delovanju slovenskega socialnodemokratskega delavstva pred prvo svetovno vojno.
RIASSUNTO
Neü'amhito degli sforzt te s i a consolidare il movimento sindacale socialdemocratico sloveno negli anni precedenti la prima guerra mondiale assume grande importanza la costituzione délia segreteria sindacale jugoslava, ovvero siovena, ai venuia il 1.12.1905 a Trieste. A ve va il compito di organizzare sotto l'aspetto sindacale i lavoralorí di Trieste, dell'lstria, di Corizia - Gradisca, délia Carniola e deüa Bassa Sliria. Già ne! primo anno di attivilà rltisci a far aumentare da 4.100 a 7.603 il numero dei lavoratori sloveni ¡scrilti ai sindacati. I¡ successo maggiore lo ottenne nel Lilorale, area nella quale operava in prevalenza. Qui collaborava strett.amente con la segreteria sindacale italiana di Trieste, do ve i ¡avoratori italiani e sloveni facevano parle di organizzazioni sin daca! i común/. Risultato dcü'impegno delle due segreterie tu !<i trasformazione di numeróse società sindacali locali in filial i de He Unioni sindacali di categoría che facevano capo alia commissior ¡e socialdemocratica austríaca di cate-
62	Naíi zapiski, 7, 1910. s. 49.
63	Rdeči prapor, 90, 1 3. ! !. 1907.
64	Ibidem, 8, 29. I . 1908
GS	Gtej Op. 61; Rdeči prapor, 54. 8 7, 55, i 1.7. m 76, 23 9.1908.
66	Klenner F., 199!,s. 464-465.
45
ANNALES 5/'94
MsroílilV STiPLOVStX: USTANOVtTEV SOCSALNODF.MOKRATSKECA TAJMIÍTVA l.ETA 1905 V TRSTl.J,..., 227-240
goria, rafforzando in tal modo il loro ruolo nel campo del le dvendicazioni sociali ed economiche. La loro fruttuosa attivitá é coníermata dal fatto che, mentre nel 1905 ncll'area di Trieste, del Goriziano e dell'lstria, le organizzazioni sindacali contavano 3.837 lavoratorí, sopraüutto di nazionalitá slovena e italiana, l'anno suc.cessivo erano salile giá a 9.974 ¡scritti. faumento degli iscritti era accompagnato da rivendicazioni salariali e scioperi condotti dai sindacati. L'importanza deila loro funzione anche in campo político viene dimoslrala in particolare dalle elezioni parlamentan del maggio 1907 a Trieste. Dopo la vittoria dei candidati sociaklemocratid itaüani, votati anche dai lavoratorí sloveni, la societá política Edinost propose la costituzione di organizzazioni sindacali nazionali slovene nel I'ámbito del campo libera le. Durante i due fruttuosi anni di attivitá deila segreteria sindacale jugoslava furono creale le basi del moderno movimento sindacale so c i al de moer a tico sloveno.
LITERATURA
Gestrin, F., Melik, V.: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918. Ljubljana, 1966. Goloub, R.; Pol stoletja spominov. Ljubljana, 1966. Gombač, B,; Karakterizacija stavk in mezdnih bojev v Trstu v desetletjih pred razpadom Avstro-Ogrske. V: Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, 6, Nova Gorica, 1979, s. 93- 113.
Hueber, A.: Die Gewerkschaften Oesterreichs 1892 bis 1906. Wien, 1907,
Kermauner, D.: Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884 - 1894, Ljubljana, 1963. fCfenner, f.: Die österreichischen Gewerkschaften. Erster Band, Wien, 1951.
Kramar, J.: Narodna prebuja istrskih Slovencev. Koper, Trst, 1991.
Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem (1868 - 1980). Ljubljana, 1981,
Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1897 -1968. Ljubljana, 1969.
Piemontese, G.: El movimento operaio a Trieste. Udine, 1961 {ocena. Regent, i. V: Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 3, Ljubljana, 1962, s. 259 - 269). Regent, I., Spomini. Ljubljana, 1967. Regent, I.: Nekaj o socialističnem gibanju na Primorskem in v Istri. V: Poglavja iz boja za socializem, 3, Ljubljana, 1961, s. 7-61.
Stiplovšek, M,, Značilnosti razvoja in delovanja strokovnih - sindikalnih organizacij na Slovenskem od začetkov leta 1868 do NOB, V: Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor, 1989, s. 9 - T15.
Stiplovšek, M.: Strokovno - sindikalno gibanje na Slovenskem od leta 1868 do prve svetovne vojne, Ljubljana, 1990.
Turna, H.: Iz mojega življenja, Ljubljana, 1937,
46