Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO XI. — 31. III. 1968 — št. 3
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
Pojasnilo tistim članom kolektiva, ki imajo vložene
prošnje za družinsko stanovanje	hotelo prispevati k nakupu stano-
vanja sorazmerni delež, prosilec
Stanovanjska komisija podjetja prosilcev izjavilo, da stanovanja letošnjem letu, ne too pa imel po- stanovanja pri nas ne bo mogel je novembra lani imenovala 3-član- niso pripravljeni odkupiti, čeprav tretonega zneska za predplačilo, bo dobiti.
sko komisijo, ki je imela za na- je -strokovna služba naknadno ugo- prišel na vrsto takrat, ko bodo Strokovna služba bo izdelala logo pregledati stanovanjske raz- tovila, da imajo nekateri na čla- zopet na voljo nova -stanovanja. sezname prosilcev za -družinska mere prosilcev za družinska sta- na družine celo več kot 50.000 S Od 156 prosilcev je 57 takih, ki stanovanja, ki so vložili prošnje do novanja, ki so prošnje vložili do din. Te prosilce obveščamo, da imajo zakonca ali ožjega sorod- 31. 12. 1967 in so bili s strani ko-31. 12. 1967.	ne bodo mogli priti v poštev za ni-ka zaposlenega v drugem pod- misije pregledani. Na seznamu
Komisija je pričela z delom ta- brezplačno dodelitev stanovanja, jetju. Po našem pravilniku bo bo priimek in ime prosilca, eko-koj in do sredine januarja letos ker Je cilj staaiovanj-ske komisije moralo polovico -sredstev za na- nomska enota, v kateri prosilec pregledala vsa stanovanja prosil- predvsem ta, da -se spoštujejo do- kup stanovanja prispevati -podjet- dela, za kakšno stanovanje bi pri-/ (preko 200). Kot merilo za ločila pravilnika o razdeljevanju je, kjer je zakonec ali ožji dru- šel v poštev z ozirom na število objektivno oceno stanovanjskih stanovanj. V -kolikor bi -kdo izmed žinski član zaposlen. Strokovna družinskih članov in kakšno ima razmer so komisiji služili kriteri- zgoraj navedene -skupine prosilcev služba se bo pogovarjala s temi število točk. Vrstni red prosilcev ji ki so sestavni del novega pra- imel dovolj točk, da bi prišel v podjetji glede sof blanširanj a in v bo izdelan po številu pridobljenih vilnika o razdeljevanju stanovanj, poštev za dodelitev stanovanja v kolikor katero od -podjetij ne bo	(dalje na 2.-strani)
ki ga je Centralni delavski svet
sprejel novembra lani. Komisija je ocenjevanje stanovanjskih razmer izvrševala javno, saj je moral biti pri ocenjevanju navzoč prosilec, ali sorodnik, ki je po končanem ogledu tudi podpisal zapisnik. V posameznih primerih pa je -prišlo do nesoglasij, -ki so se poskušala odpraviti na licu mesta.
Po končanem ocenjevanju je 3-članska (komisija pregledala vse zapisnike in ugotovila, da je ostalo še 156 prosilcev, ki -bi želeli v
1.	1968. dobiti stanoanje. Ostali
prosilci -so bodisi odstopili od zahtevka za dodelitev stanovanja, ker imajo dobro stanovanje, precej prosilcev se je odločilo za gradnjo lastne hiše, -nekaj prosilcev pa bi želelo dobiti stanovanje v naslednjih letüh, ker -sedaj še nimajo dovolj prihranjenega denarja, da b-i lahko prispevali 15% znesek kot obvezni del k -nakupu stanovanja.
Pravilnik o razdeljevanju stanovanj predvideva, da morajo pri-s nevati 15% od vrednosti stanovanja vsi -tisti prosilci, ki imajo na člana družine več kot 25.000 S din. Ker pa je 3-članska komisija ugotovila, da je ta meja izredno nizka, bo predlagala stanovanjski komisiji, da se gornja meja poveča na 30.000 S -din. To pomeni, -da -bodo morali vsi tisti delavci — -prosilci, ki so imeli v zadnjem tromesečju 1. 1967 na člana -družine več kot 30.000 S din, prispevati 15% od vrednosti stanovanja. Prosilci, ki imaj-o manj kot 30.000 S -din -na člana družine so socialno ogroženi, zato bodo dobili brezlačno tista stanovanja, ki jih podjetje vsako leto pridobi iz amortizacije in ostala stara stanovanja, ki so last podjetja.
Ko je komisija pregledala zapisnike je ugotovila, da je precej
Januarska izvršitev osnovnega plana
KOLIČINSKA IZVRŠITEV
IN PROBLEMATIKA
Predilnica I je naredila 93,1 % v efektivnih kg in 93,3 % v bazinih. Enota januarja ni izvršila osnovnega plana predvsem zaradi visokega vitja preje; takšno vitje je bilo -potrebno, ker je bil bombaž za nekatere -mešanice slab. Delno je na neizvršitev plana v-plivalo tudi predenje vi-šje povprečne številke.
S surovinami je -bila predilnica I v redu oskrbovana, vendar le količinsko, medtem ko kvalitete bombaža niso odgovarjale za posamezne mešanice.
Januarja je ponovno pričela obratovati česalnica. Proizvodnja
česane preje je v preteklem letu obstala, ker ni bilo na razpolago ustreznega bombaža. Zaradi pomanjkanja česane preje so morali v -tkalnici -tudi znižati proizvodnjo surovih tkanin za finejše izdelke, in to prav -tedaj, ko je le-te komerciala najbolj potrebovala.
Predilnica II je dosegla nekoliko boljši rezultat, in sicer:	v
efektivnih kg 96,7 % in v baznih
96,4	%. Vzroki so naslednj-i: na začetku januarja so se -deloma še poznale posledice nenormalne proizvodnje meseca decembra, ko je tej enoti primanjkovalo bombaža za česano prejo. To pomanjkanje je zahtevalo precej menjav, le-te pa so povzročile zastoje. Nagajal je -tudi ameriški bombaž,
ker -so bili pogosti pretrgi na pre-dilnih strojih.
Tkalnica I je dosegla 96,8 % v tekočih metrih in 96,2 % v votkih. Plana enota -ni izvršila zaradi slabe kvalitete preje in zaradi potrebne menjave artiklov, ki jih predvideva asortiment v tem letu. I. kvalitete je bilo dosežene 85 %, izkoristek -statev pa je bil 86,4 %. Preskrba s prejo je -bila v redu, razen s česano prejo, kar je bilo že povedano.
(dalje na 2. strani)
OBVESTILO
DOM V NOVIGRADU ODPRT OD L MAJA!
Vse Interesente za letovanje v našem počitniškem naselju v Novi-gradu obveščamo, da bo dom odprt že 1. maja.
Oskrbni dan stane:
—	za člana kolektiva in njegove svojce (če jih sam vzdržuje!) je 15 N din
—	za ostale pa je 21.— novih dinarjev.
Za člane kolektiva velja še olajšava, in to: če boste letovali več kot 3 dni, vam pripada na prej omenjeno ceno dnevno še 5.— novih dinarjev regresa. V takem primeru je potem oskrbni dan samo 10,— novih dinarjev.
Letovanje v Novigradu bo letos še posebno ugodno in prijetno, ker je bil dom v celoti obnovljen in dopolnjen. To velja predvsem za prostore restavracije, hišice in plažo.
Tudi cesta do naselja je v dobrem stanju, pa je vožnja do tja res prijetna.
PRIJAVE SPREJEMA PISARNA POČITNIŠKEGA DOMA (provi-zorij kadrovsko socialnega sektorja).
V plemenitilnici II
8. MAREC, DAM DELOVMIH ŽEMA
Predstavniki organov občine in njenih družbeno političnih lektiva in družbeno političnih organizacij.
organizacij v pogovoru z vodilnimi
Kot vsako leto doslej so naše delovne žene praznovale svoj praznik za stroji, da bi bil tako tudi ta dan koristen zanje in za družbo.
V nekaterih gospodarskih organizacijah so imele žene dela prost dan, vendar je to izvedljivo brez večjih posledic le tam, kjer imajo zaposlenih malo žena. V našem podjetju pa bi pomenil tak prost dan kar 2200 proizvajalcev manj, kar bi praktično onemogočilo redno proizvodnjo, ki že itak poteka v izredno težkih pogojih.
PRED
VOLITVAMI
IZVOLITI MORAMO POLOVICO NOVIH ČLANOV
ZA SAMOUPRAVNE ORGANE NAŠEGA PODJETJA!
Volitve morajo biti meseca aprila. Verjetno je, da jih bomo izvedli v drugi polovici tega meseca.
Potek dosedanjih volitev in njihovi rezultati kažejo, da obstajajo med člani kolektiva različna mnenja o teh volitvah: tako so volitve za nekatere nekaj vsakdanjega in nepomembnega, za druge pa izredno važen dogodek, kjer skušajo sodelovati s preudarkom in čutom soodgovornosti. Poudariti moram, da je vse manj prvih, -kar je brez dvoma dokaz, da se člani kolektiva nezadržno razvijajo v zavestne upravljalce delovne organizacije. To je seveda pogoj za tisto obliko samoupravljanja, kjer bo sleherni delavec posredno ali neposredno odločal o vseh važnejših vprašanjih poslovanja in gospodarjenja delovne organizacije.
Osnova in pogoj za tak sistem samoupravljanja pa so seveda primerni samoupravni organi. Ce le-ti niso dovolj -močni] in strokovno usposobljeni, dovolj kritični in odločni, potem ostanejo tudi neposredni upravljalci brez možnosti, da uveljavijo svoje pravice, sposobnosti in znanje v korist delovne organizacije in družbe. V takem primeru izgublja samoupravljanje -svoj smisel in pomen, vestni i-n zavestni upravljalci pa svoj interes, svojo pripravljenost 'in voljo do sodelovanja.
Prav zaradi teh slabosti je izredno pomembno, da člani kolektiva izberemo v samoupravne organe poštene, sposobne, energične in skrbne ljudi, ki se bodo v pol-ni meri zavedali svojih pravic in dolžnosti, predvsem pa velike odgovornosti, ki jo z izvolitvijo prevzamejo nasproti svojim volilcem, nasproti kolektivu. Te zahteve niso majhne, pa je zato razumljivo, da jih prav vsak član kolektiva ne more izpolniti. Na to je treba zato misliti tedaj, ko bomo predlagali kandidate!
Pred leti je veljal kriterij, da je treba v samoupravne organe izvoliti 2/3 neposrednih proizvajalcev, določen odstotek žena, mladine -itd. Prepričan sem, da je tak kriterij slab, -ker tako težko zadovoljimo najvažnejšemu -pogoju, ki je: v samoupravne organe je treba izvoliti sposobne ljudi, ki imajo potrebno splošno in strokovno znanje. To bi moral biti edini pogoj, ker le-ta jamči, da bodo samoupravni organi to v pravem pomenu besede.
Ce je važen -sestav samoupravnega organa, je enako važen tudi izbor predsednika, še prav posebno predsednika upravnega odbora in centralnega delavskega sveta. Dejstvo namreč je, da je delo samoupravnega organa v veliki meri odvisno prav od predsednika, od njegove sposobnosti, odločnosti in razgledanosti. Ce je predsednik slab in 'boječ, potem od še tako močnega organa ne moremo pričakovati kaj prida uspešno delo. Pomembno je zato, da tud-i za predsednike samoupravnih organov predvidimo ustrezne ljudi, ki bodo res sposobni izpolnjevati zahteve predsedniškega mesta. Morda izzveni takšno predvidevanje malce čudno, ko predsednika vendar izvolijo člani samoupravnega or-
(dalje na 3. strani)
Organizacija »ZB« o svojem delu v preteklem letu
Reči je treba, da je njeno delovanje v našem podjetju zelo uspešno. To je resnično organizacija, ki vsestransko skrbi za isvoje člane. V to skrb spada zdravstveno in socialno stanje njenih članov, reševanje stanovanjskih problemov, pomoč pri delu na delovnem mestu in nasploh pri vsakodnevnih problemih. Nekaj posehnega je tudi tovariški odnos med vsemi člani te organizacije, kar ji omogoča uspešno delo.
Vsako leto ima organizacija svoj občni zbor, kjer poročajo člani odbora in komisij o vsem, kar je bilo v preteklem letu narejen nega.
Iz poročila predsednika Mirka Nadižovca so vzeti naslednji podatki: V letu 1967 je bilo včlanjenih 245 članov ZB NOV in 10 svojcev, katerih starši so padli v NOV. Od leta 1965 se je tako število članov znižalo za 25 oseb.
Odbor organizacije je v letu 1967 izvršil vse postavljene naloge, kot jih je predvideval program dela, ki ga je organizacija ZB sprejela na zadnjem posvetu. V ospredju je bila skrb za stanovanjska vprašanja članov, vendar ni bilo pričakovanega uspeha, ker ni bilo na voljo novih stanovanj. Nova komisija bo skušala v letošnjem letu dokončno rešiti probleme borcev, ki brez dvoma zaslužijo ustrezna stanovanja.
Člani komisije so nadzorovali preventivne preglede članov. Na žalost so ti pregledi preveč avtomatični, pa se člani, ki se počutijo resnično bolne, kar upravičeno pritožujejo. Največ je živčno bolnih in revmatikov. Tiste člane, ki so bolni ali šibkega zdravja je komisija poslala na zdravljenje in oddih v Noviigrad ali v Bohinj. Težave pa nastopijo pri revmatičnih članih, kd bi morali na morje v vročih dneh, pa to ne smejo,
ker so bolni na srcu ali pa so živčni. Primemo bi bilo za take v Bohinju, vendar je tam težava v tem, da si morajo sami kuhati ali pa se hraniti v hotelu, kjer je hrana draga 'in večinoma tudi neprimerna.
Komisija je v letu 1967 izvedla tudi nekaj izletov, deloma na račun sredstev organizacije, deloma pa s prispevki članov samih. Ti izleti so največkrat v kraje iz vojnih dni, kjer člani obujajo spomine in pridejo v stik z nekdanjimi soborci in prijatelji.
Po referatu predsednika je bila razprava, v kateri so člani organizacije pohvalili delo odbora, hkrati pa .predlagali, naj se ponovno pregleda prošnje članov za stanovanja, ker je to vprašanje res treba enkrat dokončno rešiti.
,ni so tudi predlagali, naj stanovanjska komisija podjetja kliče na svoje seje redno tudi predstavnika ZB.
Naslednji predlog je bil, da je treba odpraviti razlike v osebnih dohodkih pri članih, ki imajo nižje dohodke, čeprav delajo na istem delovnem mestu v drugi ekonomski enoti, člani so tudi mnenja, da ni pravilno, ker v našem podjetju nimamo dodatka na službena leta. Zaradi tega se zgodi, da padejo osebni dohodki ljudem prav zadnja leta pred upokojitvijo, s tem pa se tudi zniža osnova za pokojnino.
Udeleženci občnega zbora so na zaključku sprejeli naslednje sklepe;
1.	4. julija je treba obiskati vse bolne člane ZB In jih obdariti. Isto velja tudi za Novo leto 1969.
2.	Tudi v tem letu je treba organizirati izlete v partizanske kraje, kot udeležence pa naj se povabi tudi člane mladinske organizacije.
3.	4. julija in 1. novembra je treba položiti vence pred spomenike padlih borcev v obratu I in II.
Pojasnilo tistim članom kolektiva, ki imajo vložene prošnje za družinsko stanovanje
(nadaljevanje s 1. strani)
točk. Seznama bosta dva in sicer za prosilce, ki morajo stanovanje odkupiti in prosilce, ki so socialno ogroženi in bodo dobili sta novanja brezplačno. Seznami bodo obešeni na oglasnih deskah 15 dni. V tem času bodo imeli pro-siloi možnost pritožbe na ocenitev stanovanjskih razmer. Samo pisme ne ugovore na ocenitev stanovanjskih razmer bo sprejemala refe-rentkinja za stanovanjske zadeve. Komisija bo nato pregledala upravičenost posameznih pritožb in v opravičenih primerih ponovno ocenila stanovanjske razmere prosilca, ki se je pritožil. Pri tem bo upoštevala samo določila pravilnika o razdeljevanju stanovanj.
Dopisujte v Tekstilca!
Konec aprila ah v začetku maja bo stanovanjska komisija dokončno razpravljala o dodelitvi stanovanj in predlog poslala v potrditev Centralnemu delavskemu svetu podjetja.
Prosilcem, ki so vložili prošnje za stanovanja v 1. 1968 bodo stanovanjske razmere pregledane konec letošnjega leta, oziroma takrat, ko bodo zopet na voljo nova stanovanja. Pripominjamo, da komisija ni obravnavala prošenj tistih delavcev, kil so vložili prošnje za stanovanja, pa v našem podjetju še niso zaposleni 3 leta, kar je v skladu s pravilnikom. Komisija tudi ni točkovala stanovanjskih razmer delavcev, ki živijo v provizorijih za obratom II, ker se bo stanovanjski problem le-teh obravnaval na stanovanjski komisiji posebej.
Dolenc Franc
8. marec v upravi
Izvršitev
osnovnega
plana
meseca
januarja
(dalje s 1. strani)
šolarji šole Lucijana Seljaka iz res lep program.
4.	S preventivnimi pregledi je treba vestno nadaljevati, bolne In oddiha potrebne člane pa je treba poslati na okrevanje.
5.	Ponovno je treba pregledati vse prošnje zn stanovanja, in to že upokojenih članov ZB. Ugotoviti je treba, v kakšnih stanovanjskih razmerah žive.
Stražišča so izvedli na občnem zboru
6.	Socialno šibkim in zaslužnim članom ZB je treba dati podporo.
7.	Stanovanjska komisija podjetja naj na svoje seje redno povabi tudi predstavnike organizacije ZB.
8.	Razlike pri osebnih dohodkih članov, ki delajo na enakih delovnih mestih je treba odpraviti. Skrbeti je, da dobe člani kar najvišjo osnovo za upokojitev.
Tkalnica II je dosegla 94,0 % v tm in 99,4 % v votkih. Na dosežek v metrih je vplivala večja gostota, kot je bila predvidena. Plan v votkih ni rbil dosežen zaradi slabe kvalitete preje, ki se je pogosto trgala in tako povzročala zastoje. Več zastojev so povzročile tudi menjave, kar je na začetku leta kar običajno.
Izkoristek statev je bil 83,8 %,
I.	kvalitete pa je bilo 83 %. Preskrba s prejo je v redu.
Plemeni tunica I je naredila v tm le 88,1 % plana, v kvadratnih metrih pa 86,4 %. Če upoštevamo še usluge ki jih je ta enota naredila januarja, potem znaša njen dosežek 98,0 %. Takšno proizvodnjo so povzročili naslednji momenti:
1.	razmeroma visok odstotek proizvodnje letnih tkanin in sorazmerno nizek odstotek zimskih. Zaradi tega stroji niso bili enakomerno izkoriščeni, kar je seveda vplivalo na mesečno proizvodnjo.
2.	Zelo zahteven asortiment, ki je povzročil težave v tiskarni; le-ta ima namreč tiskarske stroje, kjer je število barv omejeno, pa so bili til stroji januarja le delno izkoriščeni.
3.	Na rezultat je vplivalo tudi .pomanjkanje pare, visoka številka bolnikov (predvsem v adjustdr-nici).
Povečalo se je tudi pomanjkanje barv in kemikalij. Večkrat je bilo potrebno uporabiti nadomestke, kair seveda negativno vpliva na kvaliteto izdelkov.
Plemenitilnica II je brez uslug dosegla 93,9 % v tm in 97,1 % v m3. Če usluge dodamo, je ta enota svoj plan izvršila.
Plemenitilnica II je imela težave z artikli, za katere ni bilo dispozicij. Zaradi tega je nedovršena proizvodnja nenormalno visoka, kar vpliva tudi na ostalo proizvodnjo. Zastoj je bil tudi v permanentnem apretiranju, ker ni bilo ustreznih kemikalij.
A Gostje in člani ZB na občnem zboru
Delovno predsedstvo; predsed-^ nik poroča o delu organizacije.
Organizacijo ZB je treba pohvaliti. Dela vzorno, skrbi za svoje člane in redno obvešča tudi člane kolektiva o svojem delu. Prav bi bilo, če bi tako delale tudi druge politične organizacije.	Urednik
Ugodno nezgodno zavarovanje vam nudi zavarovalnica »Sava« Kranj
V	današnjem času je skoraj nujno, da se človek nezgodno zavaruje. To nujnost narekuje izreden tempo našega življenja, ki ga diktira hiter napredek tehnike, zahteva po boljšem standardu, prekomerne obremenitve itd.
V	takih delovnih in življenjskih razmerah smo ljudje mnogo bolj izpostavljeni raznim nezgodam, kot smo to bili pred leti. Prav zato bi se moral vsak nezgodno zavarovati, da potem — v primeru težje nezgode — ne ostane brez denarja sam in družina.
Zavarovalni prispevki niso visoki, saj daje zavarovalnica delovnim organizacijam velike ugodnosti pri zavarovanju. V našem kolektivu je trenutno zavarovanih okrog 1400 članov, ki plačujejo po 2 oziroma po 4 nove dinarje mesečno. To je res majhen izdatek, ki pa daje v primeru nezgode kar lepo vsoto, in to:
Če plačujete po 2 nova dinarja mesečno, dobite v primeru smrti 3.175 novih dinarjev (317.500 starih), v primeru 100 % invalidnosti pa 6.349 novih dinarjev (634.900 starih) in dnevno odškodnino 317 starih ali 3,17 novih din.
Če plačujete po 4 nove dinarje, se vsi zneski podvoje, torej: za smrt dobijo žena ali otroci 6.349 novih dinarjev, za 100 % invalidnost pa 12.698 novih dinarjev; dnevna odškodnina pa znaša 6,35 novih dinarjev.
Je pa možno plačati tudi večje prispevke, ki ustrezno povečajo tudi zavarovalne premije, če plačate na primer po 8.— novih dinarjev mesečno, dobite v primeru smrti že 12.698 novih dinarjev, v primeru 100 % invalidnosti pa 25.395 novih dinarjev. Dnevna odškodnina je potem 12,70 novih dinarjev.
Pri 12.— novih dinarjev mesečnega vplačila za nezgodno zavarovanje so premije naslednje: za smrt — 19.045 N din, za 100 % invalidnost pa 38.093 N din; dnevna odškodnina pa je v tem primeru 19,05 novih dinarjev.
Opomba: glede premije v primeru invalidnosti je tako, da dobite za 100% invalidnost (zdravniško potrdilo!) vso premijo, za druge odstotke invalidnosti pa tolikšni del premije, kolikor odstotni invalid ste.
Kot sami vidite, je to kar lepa vsota denarja, ki vam bo pomagala preko težav, ki jih je v primeru nezgode dovolj in preveč. Prav bi sicer bilo, če bi se zavarovali kar vsi, kolikor pa taka akcija ne bo uspela, pa se lahko vsak posameznik prijavi, in sicer dobite prijavnico v kadrovskem oddelku, čim prijavnico izpolnite in podpišete ste naslednji dan že zavarovani.
Edini, ki se ne morejo zavarovati so duševno bolni ljudje, vsi ostali pa se lahko, ne glede na zdravstveno stanje, splošno delovno zmožnost in starost.
POUDARKA
KVALITETI
IZDELKOV
8. marec v upravi
ŠE VEC
Nož, s katerim je možno rezati iz 10 cm visoke plasti blaga posamezne krojne dele za konfekcijske izdelke.
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA
Na 11. seji upravnega odbora je biil na dnevnem redu zaključni račun podjetja.
Po izčrpnem poročilu finančnega direktorja sem pričakoval, da se bo razvila živahna razprava o gospodarjenju v letu 1967, s poudarkom na finančno poslovanje in stanje ob koncu leta, o zalogah, prodajni politiki in kadrovski politiki. Namesto take v-sebine so člani forsirali vprašanje kvalitete izdelkov, prekomerno nadurno delo in možnosti našega poslovanja v tem letu.
Ni dvoma, da so bila tudi ta vprašanja aktualna in na mestu, niso pa tista, ki jih zahteva presojanje zaključnega računa. Če je bilo na dnevnem redu obravnavanje zaključnega računa, potem bi članii morali narediti naslednje:
— oceniti realnost bilance (sredstva in viri sredstev),
— presoditi strukturo sredstev (primerjava s preteklim letom ob
Poročilo o izobraževalni dejavnosti v letu 1967
V sedanjem gospodarskem in tehničnem napredku postaja vise bolj očitno, da ni dovolj samo materialna opremljenost proizvodnje, temveč se zahteva tudi splošna, strokovna in družbena razgledanost zaposlenih, ki s svojim dèlom in odgovornostjo zagotavljajo obstoj in razvoj svoje delovne organizacije. Glede na te zahteve, ki so osnovni pogoj za doseganje višje stopnje produktivnosti dela, smo tudi v našem podjetju že v preteklem obdobju redno organizirali in izvajali vse potrebne oblike izobraževanja, ki naj bi v čim večji meri pripomogle k razvijanju delovnih sposobnosti zaposlenih ter omogočile njihovo nadaljnje izpopolnjevanje v okviru perspektivnih potreb podjetja. V teh potrebah pa niso zajeti samo zaposleni, temveč tudi naši štipendisti, ki se šolajo na srednjih, višjih in visokih šolah. Glede na takšno politiko kadrovanja pa se namreč ne bo izboljšala le kadrovska struktura zaposlenih, temveč se bodo hkrati rentirala tudi vložena sredstva za izobraževanje kadrov, ki so plod povečane produktivnosti dela oziroma proizvodnega znanja.
Kakor v prejšnjih letih, tako se je tudi v letu 1967 dejavnost centra predvsem usmerjala na področje funkcionalnega izobraževanja. Na tem področju smo s pomočjo sodelavcev in strokovnjakov iz podjetja usposobili precejšnje število delavcev, ca. 265, za delovna mesta v predilnicah, tkalnicah in plemenitilmcah. Funkcionalno izobraževanje pa ni bilo organizirano samo za neposredne proizvajalce, temveč tudi za ostali strokovni kader, zlasti za mlajše, t. j. pripravnike, ki se šele uvajajo na svojih delovnih mestih. Ker je izobraževalna služba organizirana po posameznih obratih, naj navedemo nekaj osnovnih podatkov:
1. Izobraževanje v predilnicah
Na tem področju smo v lanskem letu dosegli viden napredek. Usposobili smo novo delovno silo za povečane proizvodne kapacitete v obeh predilnicah, obenem pa smo s pomočjo obratovodstev organizirali tudi dopolnilno izobraževanje odnosno preverjanje praktičnega znanja za vse predice in
prisukovalke in to ne glede na delovni staž. Čeprav je bil kriterij preverjanja delovnih sposobnosti zelo zahteven, so delavci v obeh predilnicah sprejeli priučevanje z vso resnostjo in prizadevnostjo, kar dokazujejo tudi doseženi rezultati.
V	lanskem letu je bilo priučenih v obeh predilnicah naslednje število delavcev:
—	76 predic
— 45 prisukovaik
—	6 delavk na raztezalkah
—	8 delavk na flajerjih Skupaj 135 delavcev
Nadalje so bili izdelani tudi sledeči programi: za delavko na flajerjih in za delavtko na raztezalkah za sukaliko, za snemalko ter program za predsukalni in sukalni stroj. Da smo uspeli izvršiti tako zahtevne naloge, gre predvsem priznanje obratovodstvoma ter njihovim strokovnjakom, ki so ob sodelovanju s centrom nudili vso potrebno strokovno pomoč in praktično znanje.
2.	Izobraževanje na področju
tkalstva
Vsa izobraževalna dejavnost na področju tkalstva je v preteklem letu potekala v delavnici centra in v interni poklicni šoli. Talko je drugi letnik mojstrske šole uspešno končalo šest od osmih slušateljev. Za potrebe te šole pa smo tekom leta pripravili skripta oziroma programe za organizacijo dela, strokovno računstvo, tekstilne surovine ter program ključavničarske prakse za podmojstre.
V	šolskem letu 1967/68 se je na poklicno podmojstrsko šolo vpisalo 24 slušateljev, vendar jih je tekom šolanja 9 odstopilo. V delavnici centra pa so se priučevali tkalci, podmojstri in mojstri. Število priučenih je naslednje:
— tkalci:	6 začetno
— podmojstri:	6 začetno
—	mojstri:	7 začetno
24 dopolnilno	skupaj	30
4 dopolnilno	skupaj	10
4 dopolnilno_______skupaj	11
Skupaj	priučenih	51 del.
Podatki o številu usposobljenih delavcev na tkalskem področju dokazujejo, da so se potrebe po teh kadrih nekoliko zmanjšale odnosno stabilizirale, saj smo v preteklih latih glavni del dejavnosti centra posvetili prav vzgoji teh kadrov. Jz teh podatkov lahko
ugotovimo, da doseženi rezultati na področju tkalstva v celoti potrjujejo pravilno zasnovano politiko kadrovske službe in obratovodstev.
3.	Izobraževanje v plemenitilnl-cah
Za področje plemenitilnic se usposabljajo kadri na interni poklicni šolli ter na delovnih mestih v proizvodnji, vendar v glavnem le za potrebe plemenitilnice I, ki že vrsto let načrtno vzgaja mlajši kader za delovna mesta v tiskarni, apreturi, barvarni in beMnici. Na teh delovnih mestih se je v lanskem letu usposobilo 8 učencev — vajencev, ki bodo po 'končani učni dobi opravili še praktični izpit. Na ostalih delovnih mestih pa je bilo usposobljenih le 13 delavcev, od tega 5 začetno in 8 dopolnilno. V zadnjem času tečejo priprave za izobraževanje kadra tudi v novorekonstruiramih obratih plemenitilnice II.
4.	Ostale oblike funkcionalnega izobraževanja v in izven podjetja
V okviru ostalih potreb smo v letu 1967 organizirali še 34 raznih
tečajev in seminarjev na področju družbano-ekonomskega in političnega izobraževanja. Strokovnih tečajev se je udeležilo 311 ljudi, družbeno-ekonomskih pa 160. Med pomembnejše akcije lahko štejemo šolo varstva pri delu za nižji strokovni kader ter seminarje za člane samoupravnih organov. Večino teh izobraževalnih akcij so opravile zunanje izobraževalne ustanove, zlasti Delavska univerza iz Kranja, s katero sodeluje izobraževalni center že vrsto let.
5. Poklicno izobraževanje izven podjetja
Za uresničitev začrtane kadrovske politike je izredno pomembno, da podjetje še naprej podpira redno in izredno izobraževanje, kajti le na ta način bo možno dvigniti relativno nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih. V letu 1967 smo štipendirali 34 dijakov in študentov, od tega na visokih šolah 10 in 24 na srednjih. Poleg štipendistov imamo še 46 slušateljev t. j. članov kolektiva na raznih šolah za odrasle. V splošnem pa lahko ugotovimo, da se interes po izobraževanju stalno veča, ven-gar še ni dosegel takšnega obsega,
PRED VOLITVAMI
(nadaljevanje s 1. strani)
gana na svoji prvi seji, vendar menim, da je tu taka rahločutnost odveč, ker smo predsednike že doslej določili vnaprej, vsaj za predsednika UO in CDS to drži.
Razumljivo je, da bodo v tej predvolilni akciji morale odigrati glavno vlogo družbeno politične organizacije, saj so prav te poklicane, da vsestransko omogočijo nadaljnji razvoj in decentralizacijo delavskega samoupravljanja.	P. G.
kot 'hi želeli, saj so v našem podjetju ustvarjeni vsi pogoji, da delavcem, ki se želijo izobraževati v lastnem in kolektivnem interesu, nudimo vso pomoč, zlasti pa brezplačno šolanje.
Glede osnovne šole za odrasle naj omenimo, da se je številčno stanje v primerjavi z lanskim letom nekoliko povečalo in sicer od 8 na 14 slušateljev, vendar je tudi ta številka zelo majhna, če jo primerjamo s številom zaposlenih, od katerih ca. 2/3 nima dovršene osemletke. Da hi se izboljšala izobrazbena struktura zaposlenih, je potrebno še nadalje skrbeti, da se čim večje število zaposlenih vključi v splošni izobraževalni proces.
Nadalje naj omenimo, da se je celotna dejavnost centra izvajala na podlagi letnega programa in sklepov UO centra, ki je imel v preteklem letu osem rednih sej. Na teh sejah smoobravnavali vprašanja glede organizacije in finansiranja izobraževanja, odločali smo o uporabi in razdelitvi sredstev za poklicno in funkcionalno izobraževanje in obravnavali smo tudi vprašanja glede poslovanja centra.
Da bi izobraževanje tudi v prihodnje lahko opravilo svojo nalogo, :k;i jo mora imeti v sodobnem tehnološkem, proizvodnem in samoupravnem procesu, je nujno, da se poveča njegova učinkovitost, kajti le od usposobljenosti kadrov je odvisna rast produktivnosti dela in dohodka.
Primožič Stane
modna stran ■ n as ve ti ■ za d ru žino
Z modno barvo v letošnjo pomlad
1. Letošnja moda prinaša še ve- ima spredaj 2 globoki gubi. Do-dno veliko prog. Kombinacije so damo pas iz usnja temnomodre najrazličnejše. Skica prikazuje barve.
obleko za šolarko iz temnomodre- 2. Iz istega materiala kot prvo ■Ta gabardena z belimi progami, naredimo tudi to obleko. Poudarek Vstavimo še bel plastron. Krilo ji damo z belim ovratnikom in
kravato s pikami modre barve.
3.	Še ena oblaka za šolo. Krojimo tako, da tečejo proge diagonalno. Na rokavih lahko tečejo vodoravno ali navpično. Ovratnik, pentlja in gumbi so bele barve.
4.	Kombinacija v modro belem a mlada dekleta. Brezrokavnik je
precej dolg in spredaj zaokrožen. Nekoliko od robu prišijemo bel okrasni trak, prav tako tudi na krilo. Bluzica naj bo bela.
5.	Pariz predlaga za pomlad takšen komplet v modri barvi. Obleka brezrokavnika in pentlja sta bele barve z modrimi pikami. Ovratnik je bel.
6.	Priljubljena dvodelna obleka v mornarskem stilu. Ovratnik in pentlja sta bela. Na rokave in bluzo spodaj prišijemo bel okrasni ozek trak, v dveh vrstah. Na levi rokav prišijemo mornarski znak sidro. Krilo ima spredaj dva pokončna šiva, ki jih šivamo dvojno in prišijemo po dva bela gumba.
7.	Pomladanska obleka iz enobarvnega gabardena. Životek je podaljšan, rokavi so krojeni re-glan.
8.	Tudi to obleko ukrojimo iz enobarvnega pikeja, ki ga izdelujemo v našem podjetju. Obleka ima spredaj po celi dolžini šiv, ter v konico rezani prsni del in krilo, 'ki je krojeno zvončasto. Rokavti so tudi raglan.
9.	Kombinacija tiskanega in enobarvnega pikeja. Krilo je lahko belo kot osnova tiska aK pa je v eni barvi od vzorca. Životek je podaljšan, ovratnik je sto-
ječ. Krilo ima spredaj dva dvojna šiva. Dodamo usnjen pas odgovarjajoče barve.
10.	Pomladanski komplet temno modre barve z belo jopico in temno modro obrobo. Jopica ima zadaj pas temno modre barve.
11.	Moda zopet prinaša pike v raznih kombinacijah. Krilo in
plašč sta modre barve z belimi pikami. Bluza pa je bela z modrimi ali rdečimi pikami.
12.	Tudi za ta komplet lahko vzamemo naš gabarden in sicer za krilo naj bo enobarven, za bluzi in podlogo pa vzamemo blago s progami in ga krojimo poševno.
MaK
Košček narave v našem stanovanju
Bolezni male papige - skobčevke
(nadaljevanje iz 1. številke)
V številki 10/1967 našega »Tekstilca« smo že omenili, da skobčevke v splošnem niso nagnjene k boleznim, da pa je kljub temu potrebna pazljivost.
Kdaj in kako pa vemo, da je naša ptica bolna? Bolna papigica ni več tako živahna, ima medle oči, šopiri perje, težko leta, miruje tudi podnevi (s povešeno glavo ali Z glavo pod perjem) in sedi običajno na tleh. Nosnici postaneta vlažni, umazani in zalepljeni. Hitro in kratko diha ter pri tem ritmično premika krili in rep. Izločki postanejo vodeno zeleni ali rdeči, perje pod repom pa je ponesnaže-no. Ptica je izredno krotka in delaJ nenavadne gibe.
Te bolezenske znake lahko spoznamo z opazovanjem; težje pa je ugotoviti, kje in kakšna je bolezen. Zunanje poškodbe, zlome, za-jedalce na koži ali na perju še lahko ugotovimo, prav tako tudi otekline in očesne bolezni, pri notranjih boleznih pa je večkrat točna diagnoza nemogoča. V splošnem pa bo tudi manj izkušeni gojitelj le spoznal, če gre za obolenje dihalnih ali prebavnih organov.
Za preiskavo držimo ptico v levi roki (tako, da leži na hrbtu) in pihamo proti perju. Na ta način lahko vidimo v kakšnem stanju je spodnja stran telesa. Ker je bolna ptica pogosto žejna, ji dajemo zdravilo v mlačno pitno vodo ali kamilični čaj.
POŠKODBE ALI RANE se v splošnem hitro zacelijo brez posebnega zdravljenja. Priporoča se, da rano pustimo dobro izkrvaveti, peresa pa v neposredni bližini iztrgamo. Tujke odstranimo s pinceto! Samo v težjih slučajih očistimo rano z mlačnim kamiličnim čajem ali Ohinosol-raztopino. Pri močnih krvavitvah položimo na rano gazo in puder za rane. V sili vzamemo otroški puder ali smukec. V slučajih, če je potrebno daljše zdravljenje (kadar ptici teče iz rane) moramo paziti, da rana ne pride v dotik z vodo ali mastnimi mazili; tedaj uporabimo
lom. Za vnete rdečkaste rane vzamemo penicilin-mazilo. Ranjeno ptico ločimo od ostalih, ker zdrave ptice rade kljuvajo rane svojih sostanovalcev.
ZLOMI KRIL, NOG IN PRSTOV so redki in nastanejo običajno pri močnem doletu ali če se ptica zaplete z nogami v zaveso in druge tkanine. Zdravljenje: glavno je, da zlom spravimo v naravno lego. To ni vedno lahko, posebno če je zlom
Znaki so: rdeča koža, mehurji ali kraste. Obsežne opekline povzroče smrt.
Zdravljenje: manjše opekline namažemo z lanolinom, lanovim oljem ali apneno vodo. Pri težjih opeklinah je treba rano čimprej prevleči z mazilom, ki vsebuje sulfonamid.
VNETJE ŽELODCA ALI ČREVESA nastane zaradi prehlada, zastrupitve, napake v prehrani ali
v mišičevju. V takem primeru se kosti večkrat zacelijo tudi brez posebne nege.
KRI V MOŽGANIH je posledica močnega zaleta z glavo v steno ali okno. Znaki: omamljenost, vrtoglavica, krči, ohromelost ali takojšnja smrt.
ZDRAVLJENJE je v splošnem brezuspešno, poizkusi se pa lahko! Ptica naj miruje v hladnem in temnem prostoru.
OPEKLINE povzroča dotik z samo puder ali alkoholna sredstva, vročo ploščo na štedilniku, vroča Suhe rane lahko zacelimo z maži- voda, goreča svetilka i. dr.
pomanjkanja peska, ki je nujen za prebavo.
Bolezenski znaki so: medle oči, skrčeno telo, rdeč napet trebuh, močno naprej stoječa prsna kost; izločki so temnordeči in smrdljivi. Ptica ne žre in sedi otožna z na-mršenim perjem ter povešenimi krili in repom.
Zdravljenje: bolno ptico prenesemo v ogret prostor in ji ne damo nobene zelenjave ali druge mehke hrane. V postano pitno
8. marca v konfekciji Triglav
8. marec, dan delovnih žena
(dalje s 1. strani)
Prepričan sem, da ste žene našega kolektiva to spoznale in da zato niste godrnjale.
Ko sem hodil ta dan skozi obrate, nisem imel občutka, da žene praznujete svoj veliki praznik. Bile ste sicer dobro razpoložene, nekatere že malce dobre volje, vendar je manjkalo tisto praznično razpoloženje, ki smo ga ob tali dneh vajeni.
Premišljal sem, kaj neki manjka, pa prišel do spoznanja, da so manjkale rože po obratih, napisi in tudi glasba. Te malenkosti prav gotovo ne bi nikomur škodile, naredile pa bi, kot rečeno, tisto praznično vzdušje, ki ga tako ni bilo.
Upam, da ste bile vesele vsaj dala, ki je bilo po mojem mnenju dovolj lepo in tudi vredno. V pogovoru z ženami iz drugih kolektivov sem ugotovil, da so le-te dobile mnogo skromnejša darila, čeprav jih je povsod mnogo manj zaposlenih.
Kljub lepemu darilu, pa ste nekatere povedale tu in tam kako pikro na njegov račun. Ce bi vedele, koliko truda in brezplačnega de. la so zahtevale priprave daril in
koliko je vse skupaj stalo, pa bi morda tudi takih pripomb ne bilo. Pri vsem tem pa morate upoštevati tudi to, da je 2200 ženam težko ustreči.
Za zaključek pa še tole: mislim, da ta dan ni najvažnejše za vas darilo ali morda dela prost dan, temveč to, da ga smete praznovati svobodne in enakopravne, medtem ko se morajo še v mnogih predelih sveta žene boriti za svoj obstoj, za svoja življenja, za svojo svobodo.
Mar ni ta resnica mnogo pomembnejša in vrednejša od slehernega materialnega darila?
P. G.
LETEČI
ČOLNIČEK
Dragi bralci!
Orni dan sem slišal nekoliko škodoželjen pogovor, češ: »Sedaj je pa koneč z Letečim!« Kar takoj moram povedati, da se njihova želja ne bo izpolnila, ker me trenutno nihče ne preganja oziroma brani, da bi pisal o slabostih in napakah posameznikov. Če me ni v vsaki številki pomeni, da pač nisem zvedel kaj novega in zanimivega, kar vsake čenče pa tudi ne morem dati v javnost. Nekoliko pa me je onemogočil tudi urednik s slikanico, ki je kot kaže, postala bolj učinkovita kot moji prispevki.
Za vse zanimive dogodke pa urednik le ne ve. Eden takih je na primer izjava neke delavke na dan žena, ko je dobila darilo. Rekla je pa takole: »Darilo je kar lepo, le ,štamprle' manjka!« če bi vedel, da ga bo pogrešala, bi ji ga prav gotovo prinesel. Upam, da ga drugo leto istega dne ne bo odklonila.
V nekem oddelku v ekonomski enoti uprava, so v strašni zagati, ker ne morejo najti prodajalke ostankov. Ker vse kaže, da je iz svoje srede ne bodo uspeli dobiti, pozivamo prostovoljce, naj se prijavijo za to, izredno »hvaležno« delo. Pogoji za sprejem pa so izredno dobri ali pa železni živci, pa denar v gotovini, s katerim bo kril stalne dolžnike.
Verjetno vsi ne boste razumeli prve sličice od slikanice. Tu gre za oddelek česalndce v obratu I, kjer nimajo Mirna naprav, pa si pomagajo kar z vrečami, ki jih raapnejo preko grelcev dn itaiko dobe vsaj del tiste Vlage, ki je za proizvodnjo preje potrebna. Skafandre pa iimaj delavke na sličici zato, ker so omenjene vreče umazane, pa zato v oddelku res neprijetno diši.
Preostale sličice pa boste razumeli kar ibrez komentarja, ker so dovolj razumljivo narisane.
L. C.
rPReDL06 HTZ-OPREMF ZR DGLRVKS \VCESRLNIC1 KRDRR P£LflJ01IKi.|tfRNRPRRVf
Košček narave v našem
Slika 2
(nadaljevanje s 4. strani) vodo dodamo dnevno 1 do 2 kapljici opijeve tinkture ali nekoliko kapljic rdečega vina.
DRISKA: je posledica želodčnega ali črevesnega obolenja.
Znaki so: rumenobelkasti, sluzasti ali vodeni izločki in onesnaže-no perje pod repom.
Zdravljenje: namesto pitne vode damo redek ovsen sluz.
KATAR SAPNIKA nastane zaradi prehlada, prepiha ali infekcije.
Bolezenski znaki so: hripavost, kašelj, pojačano piskajoče dihanje, bel jezik in odpiranje kljuna pri dihanju.
Zdravljenje: vdihavanje I do 5% lizovale pare, mlačni pitni vodi dodamo med, kljun, nosnice in sapnik namažemo z raztopino sali-cilove kisline 1:600.
KATAR NOSNE SLUZNICE nastane tudi zaradi prehlada.
Bolezenski znaki so:	kihanje,
voden ali sluzast izcedek iz nosnic,, stresajte z glavo, solzne oči.
Zdravljenje: notranjost kljuna in votlino namažemo z raztopino klorovega kislega kalija 1:100.
VNETJE SKLEPOV: je redko in se pokaže na nogah in na krilih kot posledica udarcev, zmečkanin, prehlada ter raznih infekcij.
Znaki so: otečeni sklepi, ki so v začetku trdi, vroči in boleči ter kasneje mehki in gnojni.
Zdravljenje: vnete sklepe hladimo z razredčenim kisom; gnojne otekline iztisnemo, izperemo z razredčeno karbolno kislino 1:250 in namažemo s salicilnim mazilom ali jodovo tinkturo. Ptico prenesemo v miren, topel in suh prostor.
ZASTRUPITVE nastanejo zaradi malomarnosti ali slučajno. Učinek strupa je lahko lokalen ali razširjen na vse telo.
Bolezenskih znakov največkrat ni, nastopi nenadoma smrt. V ne-
katerih lažjih slučajih ptica ne žre, bruha, ima težave pri požiranju in prebavne motnje. Zopet v drugih slučajih ptica mnogo spi ali ima krče in je ohromela.
Zdravljenje je največkrat brezuspešno. Proti krčem dajemo opijevo tinkturo, prebavne motnje pa zdravimo z živalskim ogljem, čokolado in rdečim vinom proti driski) ter z ricinovim oljem (proti zapeki).
OČESNE BOLEZNI. Dim, prehlad, opekline, udarci, tujke in nekatere infekcije povzročajo obolenje oči.
Znaki so:	odbelena koža in
vodeni ali gnojni izcedek, občutljivost za svetlobo.
Zdravljenje: odstranitev izcedka Z vato in izpiranje z 2% raztopino borove kisline.
PARAZITOV NA KOZI ALI PERJU je več vrst. Nekateri se zažro v kožo, drugi vsrkavajo kri ali napadajo perje. Pri rednem čiščenju kletke se pri skobčevki le redko naselijo.
Znaki so: odebeljena koža in kraste na bolnem mestu. Zaradi srbenja se ptica stalno drgne in grize.
Zdravljenje: umivanje ali posipanje z DDT-preparati. Pazite na oči!
PREDOLGI KREMPLJI zrastejo zaradi nezadostnega gibanja.
Zdravljenje: ptico vzamemo v levo roko kakor kaže slika 1. Ptičjo nogo držimo proti svetlobi in odrežemo z ostrimi škarjami samo prozoren del nohta. Pravilno kaže sl. 2 a in ne kot kaže sl. 2b!
Navedel sem nekatere bolezni, ki se lahko pojavijo pri skobčevkah. Ponovno poudarjam, da papigica ni posebno podvržena boleznim, Če pazimo na red in čistočo v prehrani ter jo varujemo pred prehladom, bo papigica zdrava in živahna.	M. S.
T/ÌKR0 Pfl J>V£ VRSTl DEL. TOZE.ZE. V NISMO VSI ČiRNI KOLEKTIV« SRMO, MlSECRfn *—	ENHKOPRBVNJ ?
$EVE0H0l>£LRVC€IN
Zimske športne Igre na Krvavcu
Občinski sindikalni svet Kranj je letos organizirali prve zimske športne igre na Krvavcu. Tekmovanje je bilo 16. marca.
Disciplina je bila veleslalom. Proga je bila dolga 700 metrov z višinsko razliko 120 metrov in s 25 vrati. Nastopilo je skupino 126 tekmovalcev.
Tekmovanje je bilo izvedeno v 4 skupinah, in sicer:
—	ženske (12 tekmovalk),
—	moški tekmovalni razred (8 tekmovalcev),
—	moški do 35 let (116 tekmovalcev) in
—	moški nad 35 let (25 tekmovalcev).
V ženski skupini sta zastopali naše podjetje 2 tekmovalki. Marina Križaj je dosegla 5. mesto,
Sonja Jakopin pa je bila diskvalificirana.
V	tekmovalnem razredu moških nismo imeli tekmovalcev.
V	skupim do 35 let je nastopilo 12 naših članov. Odlično ise je uvrstil Iztok Pogačnik, in to na 14. mesto s časom 1.02,00, medtem ko je, 'bila uvrstitev ostalih sledeča: 20., 26., 31., 33., 40., 44.,
57. in 63. mesto, kar je zelo pohvalno. Trije tekmovalci pa so bili diskvalificirani.
V	zadnji skupini je tekmoval samo Stane česen, ki pa je bil tudi diskvalificiran.
Povedati je treba, da je bilo tekmovanje v slabem vremenu; predvsem megla je ovirala vozače, nagajal pa je 'tudi zelo različen sneg, ki je bil nekje leden, drugje zopet moker.
Organizacija tekmovanja je bila dobro izvedena.
Januarja tega leta je naša sekcija pripravila tečaj za smučar j e začetnike. Udeležencev je bilo kar precej (12). Začetnemu tečaju je sledil na Krvavcu nadaljevalni tečaj, ki je tudi potekel v zadovoljstvo udeležencev.
30. marca bo X. TEKSTILIADA na Zelenici. Organizator je BPT dz Tržiča. Razumljivo je, da se bo naša ekipa udeležila te vsakoletne elitne tekstilne prireditve. Upajmo, da se bodo naši tekmovalci dobro uvrstili.	I. J. V tkalnici II
ZAHVALE
Lepo se zahvaljujem svojim sodelavkam iz adjustirnice v obratu I za venec, ki so ga poklonile mojemu umrlemu bratu Ivanu.	Marija Benedičič
Ob tragični smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževalnega obrata in vsem ostalim, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnjo pot.	Albin Rožman
Hvala!
3. NAGRADIVA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
Vodovarno: 1. kot jed pripravljen odrezan kos mesa, 7. prid,
13.	pred petnajstimi leti umrli slovenski revolucionar in narodni heroj (Boris), 19. ženska delovna moč, 21. ledvice, 22. kupon, 24. ime francoskega naturalističnega pisatelja Zolaja, 25. diktat, 27. Cincar, 29. avtomohilska oznaka Valjeva, 30. glasbeno znamenje, 31. fond, 32. prebivalec otoka, 33. žensko ogrinjalo, 35. orientalski prašek za barvanje las, 36. ameriška pisateljica, ki je živela v Parizu in imela velik vplliv na književnost (Gertrude, 1874-1946), 37. prihod z letalom, 38. vladarski naslov, 39. gora v Švici, 40. naslov visokega cerkvenega dostojanstvenika, 41. mlinški žleb, 42. samica koristne domače živali, 43. mesto na francoski rivieri, znano po vsakoletnem filmskem festivalu, 44. veliko sito, 45. mesni izde-
lek, 47. ločilo na koncu velelnega stavka, 49. botra, 50. v zadnjem času zelo priijub. glasbilo v zabavni glasbi, 51. avtomobilska oznaka Kutine, 53. sladka in dišeča žgana pijača, 54. itafema treh moštev, 56. zapor, 57. povrtnina, 58. arabska država z glavnim mestom Bagdad, 59. domača žival, nepre-žvekovaleč iz družine parkljarjev, 60. nemški satirični in moralistični pesnik (Sebastian, 1458-1521), 61. zidarska žlica, ometača, 62. kemični znak za nikelj, 63. moško in žensko pokrivalo, 64. gorovje v vzhodnem delu ČSSR, 65. dan v tednu, 66. slika z ‘vodenimi barvami, 69. sredstvo, ki raztaplja druge snovi, 71. uradni pregled knjig, časopisov ali govorov pred objavo, 73. vnetje mandeljnov in žrela, 74. brezbarvna snov iz premogovega katrana, osnova mnogih barvil, 75. planšar, ovčar
Navpično: 1. ime sodobnega slovenskega kiparja Kalina (r. 1911),
2.	popravilo, obnova, 3. izbrana družba, 4. junakinja Sketovega romana (Miklova), 5. tuja oblika ženskega imena Eva, 6. kratica za »košarkarski klub«, 7. drugo ime za kurenta, 8. kosilo, 9. glas bika ali osla, 10. kratica za »izvršni svet«, 11. nauk o ravnotežju sil v mirovanju, 12. gorata avstrijska pokrajina, 13. del konjske opreme, 14. v nordijski mitologiji ču-varica jabolka, ki daje bogovom večno mladost (iz istih črk kot NUDI), 15. trata, ruša, 16. kvartopirski izraz (odgovor na kontro), 17. začetnici Ivana Zajca, 18. najbolj razširjeno obuvalo, 20. naša najboljša alpska smučarka (Majda), 23. oblika ženskega imena katarina. 26. Beseda, ki pomeni »drugače, po domače«, 28. ata, 31. gorljivi del sveče ali petrolejke,
1 ■é	2	3	4	5	6	L	I	7	8	9	10	11	12		13	16	15	16	17	18	L
19						20	J	21							22						23
24					B	25“	26				▼ m	27		28				B	B	29“	
30				▼ m.	31					▼ m.	32						B	33	34		y'-:.
35			H	36					B	37					I	B	38				
39		H	40						B	41				B	[I	42					L
	□	43						B	44				B	45	46					d	mmmm
4r* j	48					B	B	49			I		B	50						B	51	52*
53					B	54	55					B	56“					B	57		
58				H	59			j			▼ m.	60		r			B	61			
62		H	B	63						B	64					B	65 ;	t			
66 ~ mamamI		67	68				n	69		70				h	71	72					
n	73	IM					11	74			I				n	75	~		J		•
32.	starejši naziv za orača, oratar,
33.	prva stopnja tonske lestvice,
34.	ime amerške filmske igralke Turner, 36. pes za lov na srnjad, 37. nadmoč, 38. mestna četrt, 40. umazanec, 42. tek do jedi, apetit, 43. pisana krava, 44. reka v Italiji, kf jo je prekoračil Julij Cezar in s tem začel državljansko vojno (v prenesenem smislu pomeni izraz »prekoračiti...« — storiti odločilen korak), 45. izdelovalec mlečnega izdelka, 46. prebivalec glavnega mesta Grčije, 47. rezilo noža, 48. izpovedno pesništvo, 49. jelenja samica, 50. vrsta lepenke, 51. nalezljiva črevesna bolezen, 52. vrsta metulja s črnimi progami na krilih, po katerih je dobil tudi ime, 54. odjemnik toka pri trolejbusu, 55. jadranski otok, na katerem je bilo med zadnjo vojno koncentracijsko taborišče, 59. v boju zajeto premoženje, 60. indonezijski otok vzhodno od Jave, nekdaj imenovan »raj na zemlji«, 61. domača molzna žival, 63. življenjska tekočina v srcu in žilah, 64. redka in lahka tkanina, 65. kratica močnega razstreliva trl-nitrotoluola, 67. začetnici velikega liričnega pesnika, ki je sodeloval tudi v NOB, 68. kemični znak za srebro, 70. Ludolfovo število v matematiki (3,14), 72. Ime črke S.
Izžrebani so bili:
1. nagradna križanka:
15.— Francka Prijatelj,
—	Jelka Mikec, Jože Tomšič, Magda Likozar,
—	Pavla Mlakar, Jelka Šmid.
REŠITVE ODDAJTE DO 15. APRILA!
2.	nagradna križanka:
15.00	Anica Pucelj
12.00	Marija Kralj
10.00	Ivan Mahnič
10.00	Anton Seliškar
9.00	Dana Podgornik
8.00	Silva Kralj
Še več poudarka kvaliteti...
(nadaljevanje s 3. strani)
upoštevanju višine celotnega dohodka),
—	presoditi potrebne višine sredstev,
—	presoditi vire sredstev (bilančna pasiva),
—• obdelati celotni dohodek in delitev dohodka.
Kot rečeno člani teh vprašanj niso obravnavali, čeprav bi jih morali. Težko je verjeti, da so jim te razmere (in stanje) v celoti jasne in razumljive zgolj dz podatkov o zaključnem računu.
Omenil sem, da so člani prav energično obravnavali vprašanje kvalitete, predvsem ustrezno nagrajevanje za I. kvaliteto izdelkov. Ta zahteva sicer ni nova, saj jo je pred leti zelo forsirala že ple-menitilnica I, vendar v celoti ni uspela izvesti takratne zamisli. Iz-gleda, da bomo dosedanji sistem nagrajevanja v proizvodnji morali menjati v korist kvalitete, torej znatno povečati stimulacijo za izdelke I. kvalitete, znižati pa stimulacijo za količinske dosežke. V takih pogojih bomo brez vsakega dvoma ustvarili precej dinarčkov več.
Načet je bil tudi porast nadur v preteklem letu nasproti letu 1966. To je sicer kočljiva zadeva, ker je težko kar brez proučitve in podatkov trdiiti, da je ta porast neupravičen, nič pa ne bo škodilo, če bi uvedli pri nadurnem delu učinkovit nadzor z ustrezno dokumentacijo.
P. G.
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikatu in sodelavcem za vence ter za izrečeno sožalje.
Vsem, ki ste jo spremili na pokopališče, lepa hvala.
Francka Kodrič
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem adjustirnice v obratu II za obilno cvetje in za izrečeno sožalje.
Francka Erman Ad jus tirnica II